Št. 93. V Gorioi, v soboto dne 21. novombra 1903. Letnik V. l/.li:ij;i v«:i toi'fk in Holxtlo ob I I . Ill i |,l'i'il|,nid nr /;t liicstu ti'l' oi, ','> nil |i|i. za ilc/.clo. Ako p;iiI»• ;i;t |;i ilm v;i jii'u/.nik i/iili' il.'in |irrj (iIj (!. /.vi'ci-r. Slime po pošli |iii'ji'ii);ui ;ili v (inrici n;i ilom j>oLilj.'ui <¦<• I ((I f 111 < i S \ , | M > 11«' f ii o \ K in - l);.ik;ini;iii Scliwnr/ v Solskili iili<";ili, J <• I 1 (» rs i t z v i\nnsl cm ; zato jo jo treba razširili, kcr promet po njej jo vedno večji. Vse to delo (Sirok želczen moat) be Mo 37.070 K, od katerega zneska j(' revzel državni ceslni erar vsoto 25.7. K, ki je postavljena v ce- lem obsej v proračunu prihodnjega leta. 2. lh. 'se preloži in popravi okrajna cesta, ki j. Ije iz Mnše skozi Vipolže in Kozano v Šmartno, in sicer med Kozano in Šmartnim, trebalo bo okolo 24.000 K ; država jo prevzela od tega zneska 4000 T tor pos'avila jih v proračun za pri- J/''-"'- leto. tržasr. Graz. La ita z Vrhovlja v Krasno. Viš- v .,Sociu ovek bo stala približno 27.500 nikdar n aataposebnevažnostiza mnoge skega adv jnjjh ßrdih, bo prispevala dr- y r m delu z zneskom 10.000 K, j^p! -a vin je postavila 3.000 v proračon F hodnjega leta kot prvi obrok. žii» 4. Cesta od Molinuta mimo Peter- karn., Kožbanščeku do Kužina, ki bo skoda, c j D j k *"" »bršče raena za zapa«na Brda, bo stala • proračuna okroglih 56.000 K. Od tega z-neska je prevzela država 26,000 K, od katerih je postavljenih 8.000 v pro- račun prihodnjega leta kot prvi obrok. 5. Sedanji kameniti most čez Lijak na šempaskem polju je v jako slabem stanu. Vrhu tega preplovi voda pri vsa- kem nalivu državno cesto in obdelana zemljiäca na obeh straneh. Železen most čez Lij: z veliko večjo odprtino nego je zdaj poprava ceste na obeh stra- neh bo alo 49.000 K. V proračun pri- hodnjeg leta je sprejet prvi obrok v znesku '5.000 K. 6. .estni erar je prevzel tudi del stroäkov za uravnavo Birse (Versa) v trradiščanskem okraju, ker je ta urav- nava tudi v korist državnim costam Vhc dolo ho Htalo 350.000 K ; eostni or«r prevzame 10 odstotkov ali 35.000 K. od katorih pride 12.000 K kot prvi obrok za loto 1904. 7. Železni most čez Av.^o v Červi- njanu names to sodanjoga ozkoga in sla- bega, ki služi slabo prometu na državni cesti, bo atal 50.000 K. V letošnji pro- račun je bilo sprojetih v ta narnen 10.000 K; v proračun za prihodnje leto pride pa kot drugi obrnk znosok 20000 K. 8. Za popravo državno cestf pri riatarju pod Seli (km 90 0 in 90(ii je proračunjenih 36.600 K. Za leti 1902 in 1903 je bilo sprejetih v proračun 25.000 K; OHtalih 11.600 K je postavljenih v proračun za leto 1904. 9. V narodno-gospodarskem, kakor tudi v vojaškem oziru in za gradbo bo- hinjske železnice je cesta s Kneže, skoz Kluže do državne ceste na Bači ob Idrijci velike koristi. Stroški so proračunjeni na 180.000 K. Od tp.h prevzame cestni erar 81 000 K; ostalih 99 000 K plačata bo- hinjska železnica in cestni odbor tol- minski. V državni proračun za leto 1903 je bilo sprejetih na ta račun 16.200 K; enak znesek je postavljen v proračun za leto 1901, 10. Gradba ceste od okrajne ceste Šempeter - Dornberg do državne ceste Gorica - Ajdoväcina ob Lijaku je prora- čunjene na 90 000 K. Država je prövzela 48.000 K, katerih 41.000 K je bilo spre- jetih v proračune od leta 1899 do 1903, 7.000 K pa v proračun za prihodnje leto. 11. Obmejne ceste v goriško-kanal- skem in korminskem okraju : Vrhovljo, KobaliŠče, Sv. Jakob, Lig, Kostanjevica, Kambreška, Srednje, ter ob Idriji od Go- legabrda do Britofa pod Kostanjevico bodo stale približno 440.000 K, od ka- terih je prevzela država 80 odstotkov ali 352.000 K. Ostalih 88.000 K so prevzele občine in dežela, vsaka pol. Državn. pro- računi za leta 1899 do 1903 so obsegali v ta namen 120.000 K ; v proračun pri- hodnjega leta pride kot šesti obrok na- daljni znesek 20.000 K. 12. Braniška cesta je bila preudar- jena na 132 200 K, od katerih je država prevzela 102.600 K. Vsled grad be bo- binJHko žoleznicp se jo pokazala potreba, da se popravi tudi o ii del ceste, ki pelje od F'odlasa do cesto iz Gabrij do Ko- drotov, kar bo stalo drugih 21.300 K. Od sku^nega zneska 153.500 K prevzela je država 118.600 K. V proračune za leta 1897 do 1899 je bilo postavljonih 4H0CKJ K, v one za lela 1901 do 1903 pa 54.600 K; ostalih 10 000 K pride kot sedmi obrok v proračun prihodnjega leta. 13. Preložitev državne cest^ od Ko- barida do Trnovoga ikm HO'8 do 115'2j bo st^la približno 345 CHJO K. Znesek 290.000 K je bil v proracanih za leta 1897 do 1903; ostali znesek 55.000 K se nahaja v proračunu za leto 1901. 14. Poprava državne ceste iz Užnika pri Čiginju čez Sv. Lucijo in Želin do Id.rije je prevdarjena na 280.000 K. Od leta 1893 do 1903 je bilo postavljeno v drža\no proračune v ta namen skupaj 2U0 000 K; v prcračun za leto 1904 pa nadaljnih 20.000 K. Redni državni prispevek za vzdrže- vanje in popravljanje državnih cest na Primorskem se je v preteklem desetletju precej zvišal. Do pi si. Iz Dornhcrga. — Od prijatelja sem dobil po pošti 89. štev. „Sočeu, v kateri je dopis iz Dornberga z dne 2. t. m. Kaj pa jo posebnega? Čitam. Aha, ne- katere ljudi je zhčela zopet luna trkati No, to ni vendar nič posebnega in nič novega, če „liberalci" zopet župnika bla- tijo in čez njega lažejo. nove so le laži in blato, s katerim sveta dokazujejo svojo oliko in napredek. Povem, da nimam navade dorn- berškim liberalcem odgovarjati, naj si že bodo doniači ali ptuji, ki prej ali slej iz Dornberga zginejo, ker so tu le mirao- grede, a da jim danes odgovarjam, silijo me prijatelji, češ, naj izve tudi širše ob- cinstvo, kaj je resnica. Toraj bodi. Mo- ram pa žo v začetku naglašati, da ta moj odgovor velja samo in le samo tistim, ki so skovali zloglasni spis v 89. št. ,,Sočew, Strupeni dopis laže čez me, da delam v L)ornberi,ru zdražbe, prepir. Prašam, kje pa? Med naprednjaki? Saj med njo ^e zahajam no. Mod katoliäko stranko, radi orgljavca in pevcev? Kai ^e. Znano je vam dobro, kakor moni, kedo celo poletje v tej zadevi meSa, kdo pevce nastavlja in odstavlja. Popra^ajto pevce, kateri zdaj na kor hodijo, saj so vaSi pristaši, kedaj je župnik katoroga m kora gonil ali pa mu na kor akazoval. Če sem pa v novejšem času v ta prepir posogel, hotel sem le mir in edinost na- praviti, saj imam vendar pravico pri cerkvonem orgljanju in petju tadi kaj vmes govoriti. broz da vas prašam za do- voljenje. Prihodnost, menda äe ne enega leta. bo pa pokazala. ali je župnik prav imel; toraj počakajmo. Očitajo mi v svojem dopisu, da sem. drugo mašo svojeglavno na 9, uro pre- stavil. To je grda laž. Maša je ob 9! ._,. Bila je pa že skoz več let ob tej uri, a jaz sem jo letos prestavil na 10. uro, da bi dal s tem priložnost ljndem, ki po železnici ob 10. uri v Dornberg prihajajo, se sv. maše udeležiti. ako jim drago. Zadel sem na slabo. Več njih in med temi tudi nekateri naprednjaki, mladi in stari, so začeli na postaji ostajati, sv. mašo zamujati, polovico in tudi celo. Svaril sem, opominjal, naj Ijadje gredo za časa s postaje in naj ne zamujajo, sicer born prisiljen sv. mašo zopet pre- staviti na 9' 2, kakor je bila prejsnja leta. Pomagalo ni nič, zato imamo drugo rnašo ob 9\a> a do8tay)l.^pm, da kedar se rax- mere na postaji spremenijo ali vsaj zbolj- šajo, bo druga sv. maäa zopet ob 10. uri. Poletni čas pa ob 9., ker tako sem po- dedoval in to bora tudi držal. Hecite, ali ni tako? Čemu toraj lagati in župnika blatiti! Sram vas bodi. Očitajo mi, da jih zmirjam s kme- tüvzarji. Zopet grda laž. Pripovedoval sem ljudstvu na praznik vseh svetnikov, kako lahko naletijo tudi v železniških vozovih na ljudij, ki zaničujejo Boga, vero in katoliške duhovne, kakor se je pred Časom godilo med dornberško in goriško postajo, ko je neki nepoznan kmet v vozu med drugimvpil: rJaz sem sicer en abog kmetavzar, pa več za- stopim kakor naš f. . / To so njegove besede. Župnik pa je rekel: ,.Se psa pri miru pusti en tak kmetavzar, le vere in PÜDMSTEK. ' Mladi gozdar. Izvirj i roman. Spisal Soški-črnošolec. (D;»lj..\) „R.4.3 - Skoda! - Kant bi imol pa tudi se i /'srcčo, ako bi hotel hiti pamcliMi. Župatiovo vrt Milko, brliko, vzgiodno deklico, bi kot nevesto .vhišo; a tako ne bo tneuda nie". r/A) „Meiiite?" zavpraša skoraj nevede in ncliole poc , idno zbegan — — (•agričar je previdcii inož. — Da' ne hü beere ,0" -5 od l,iäe-. p0 (,Ali morebili liiladenie tudi uze kaj misli na V(. ovo heer?" poizvcduje Mirko uavidezno hladiio b; no. — v„No, seveda. — Sosedje so, dekletce je čedne zuna^ljosti . . . Toda pustiva to, saj naju itak nič ne br^ — Motel sem nckaj reči------------A, da! — Drevi izplaeajte PodleskovcMiiu vse dniiie, — menda lnia tri — in odslovite ga, naj gre domov pomagat očetu". „Kakor velite, gospod nadgozdar". „Kako ste zadovoljui se Seveijem?" zasukne uaenkrnt nadgozdar, in poznalo se inu je, da ga je radovednost napeljala k temu vprašaiiju. „Povem odkiitosrčno, gospod nadgozdar, da vam born vedno hvaležen, ker ste mi nasvetovali takega slugo. — Svoje delo. opravlja tako, da sem zadovoljen; vrhu tega izvem pa tudi od njega niarsi- katero, ker je dovtipeu in uceu". „Zakaj pa ne prideta nikoli oba k ineni? — Jaz in soproga sva sauia, drtižine niinava. -— Veselilo naju bo zelo vselej, ko prideta, da se malo iiokrat- koeasimo". „Oprostite, gospod uadgozdar, kar se še ni zgodilo. se lahko še zgodi. Hvala za prija/no povabilo!" „Veselilo bi ine pa, ako bi se to zgodilo kinalu, — reeimo uže priliodujo nedeljo". „Kar se tiü-e uieue velja; a za Toneta — —" „Kaj? — Ne mara-li priti?" ,.Maral bi, ... a kaj hocete, original. - Ne morem ga pregovoriti, da bi oblekel novo obleko, ki sem inu jo kupil". „Kako ne?!" „Trdi, da je ni se zaslu/.il". „Ha ... ha . .., ta je pa res origiualua!" zasnieje se nadgozdar in prideue: „Takih poslov je malo". „A Tone govori to popoliioina resno". „Recite, da ga prosixa moja gospa in jaz, naj vas uboga ter nas poseti v uoxi obleki, da se malo posmejeino. Ne pozabie, prosini, v nedeljo! — Na svideuje!" Nato odide uadgozdar proti dornn; Mirko pa gre k delavcem in se prijazno razgovarja sedaj s tem, sedaj z onim. XIII. ,,Kad,ir pri mi/' sedim, ülaJek v rok' dr^im, Se sree mi smcjö. Oj k.ikšno vesolje!" N ar. p. Majlmo uro hoda proč od Mirkovega stanovanja je stala sredi velike jase nadgozdarjeva liiša. Bila je innogo veeja, nego Mirkova, nikakor pa ne lepsa, ker zidovje ji je bilo uže zastarelo in oeruelo. Krcg in krog liise je bil prostoren vrt, obdan z živim phtlom in zasajen z razno zelenjavo, a tudi z niuogovrstnimi evetlicami. Solnee se je nagibalo uže blizu proti štiriin popoludne, ko sta korakala po vrtu proti nadgozdar- jevi hiši Mirko in Sever. Tega bilo je komaj poznati, ker je bil nov ves, od pete do glave. Še predno sta prišla do hiše, vsprejela sta ju uže s prisrčno prijaznostjo nadgozdar in njegova gospa, nekoliko čez štirideset let stara, šibkotna ženska, prikupljive zunanjosti. Predstavlja se vam, ceujena gospa, — stari »lorec v novi obleki", ogovori Sever nadgozdarico, ki ga je pa uze innogo let poznala. „No, Tone, le notri, potem si kako povenio po doinače" de uadgozdar in spravi Toneta v vežo, od tarn pa v priprosto, a ukusno opravljeno sobo, kjer je že cakal Mirko. Kinalo sede vsi, razven gospe, za inajhno, štirioglato mizo. — Čez nekoliko časa pride tudi gospa in prinese na miao bokal vipavea in pa krožllik suhe sviniine ter aedo k unstnm /n,ii. ~r;.{o \ katoliäkega duhovnika ne. Te besede pa vi nase obračate. Proeto vam, nimam nič zopor to, samo župnika lažnjivo ne dolžite, da vas> on tako zmirja. Rahajo He nadalje in v svet farbajo, da menda sami sebi že verujejo: Župniku darao vsnko leto do 5000 gl., ali v novi va- luti 10.000 kron plače, toraj mi ukažemo, | pojte no, in ne imejte „Sočinih" čita- teljov za tako zabite, kakor ste vi. Sicer sem pH jaz pripravljen nazaj dati vse kar ste mi vi letos dali in če bi to zna- salo tudi celih 10 000 kron. Pa potruditi se morale v iupniSče osebno, da po- pledamo v zapisnik, da ue bo kake pre- vare. A bojim se, da ne ponesete nič, kor niste nit> dali, ko nič nemate, kakor pot po kateri hodite. Najboij „špasna"1 je ta, da se klt- eejo eden drugega na „korajžo-V Njih be- sede, so m sl »dnje: rNa korazo torej proti trmi presitega Lovrota groznega( ToCebrana, ako se ne nda, uberemo proti njomu se drugo pof. No, ali mislite, da sein boječ, kakor zajec? Poskusite. Če vain je navadna pot v Gorico skozi Pr- vaoino odležna, jo lahko uberete čez črniče, ali morda celo čez Čaven na Trnovo. Pridete ludi prav, samo v Go- rici no hodite v Gabrščekovo tiskarno, ker tarn so le vaši predstojniki ne pa župnikovi. Župnikov predstojnik je niže, na levo, tam potožite svoje reve in te- žave kaj gutovo dosežete, če druzega ne vsnj to, da vas bo dornberški župnik spinal, kedo da ste, ki znate tako čedno zH oliko in resnico pisati. Na dan toraj, ne bojte se luči. Ž u p n i k. Iz Brd. — (D r u g i del odgo- vora dopisniku — Radovedni.) V začetku svojega dopisa govori si- eor dopisnik o „Legini" äoli v Neblem, katero imenuje skelečo rano ter omenjn, da so jo prišli lečit zdravniki iz Gorice in imeli posvet na Križadi; a koj potem preskoui od tega predraeta na „brejarje**, ki so bili, kakor on pravi, postavljeni komaj sto korakov od Križade ter je za- pisal nekaj stavkov o potratnosti pri j plesih. — S tem hoče dopisnik javni ljudski shod na Križadi spraviti v ne- kako zvezo z omenjenimi ».brejarji*4, ka- I kor da bi bili tisti, ki 30 javni ljudski shod napravili, dali povod, da je bližnji kremar, — ven.lar pa sto korakov od- daljen — napravii za isti dan v svoji kremi ples. Proti temu se zagotavlja, da tako domnevanje nima nikakoršne podlage, ter se zatrjuje, da niso bili sklicatelji shoda v nikakoršni zvezi z istimi ,,bre- jwrji'1, maiveč, da so bili presenečeni 9 tako napravo, ker je kolikor toliko äko- dovala javnemu Jjadskema shoda. Gospodar krčme, kjer so bili „bre- jarji*. je sezidal poslopje v pretečeni zimi — in še zdaj zida naprej — po Ijudskem glasn s tem namenom, da bi Hvoj pridelek vina v isti krčmi po viäi eeni razprodajal. Zaradi tega se tarn na- pravljajo pogoatoma plesi, a zdi se, da dohodki vseh plesov so le pičli, ker sli- šalo se je iz županstvenih krogov, da je do najnovejšega časa bilo za poravnati Se mnogo plesnih pristojbin („licenc1). Ni čuda, da se je mož poslažil lepe pri- like javnega Ijadskega z* ">da — sto ko- rakov oddaljenega. Kdo bi mu zameril, če skuša na tak način „svojo" — „ske- lečo runo"* zaceliti. Üopisnik govori mnogo 0 radikalnih sredstvih proti skeleči rani v Neblem, a pravega sredstva ne pozna, drugače bi je bil povedal. Mi pa, ki smu bili pri javnem Ijudskem shodu na Križadi, smo slišali o pravem in radikalnem sredstva za ozdravljenje skeleče rane v Neblem 0 tem sredstvu dnpisnika — „Radoved- nega'1 — labko poduci tretja resolucija javnega shoda. Čudno, da dopisnik o tem sredstvu ni čital v naäih listih! Še bolj čudno, da mu niso ničesar naznanili 0 resolucijah tisti, ki so mu pravili o „bre- jarjih". No, da mu prihranirno trad iska- nja, povejmo mu mi! Tretja resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta na javnem Ijudskem shodu, pozivlja c. kr. vlado da zaurti -Lecino" äolo v Neblem zapove, da hodijo dotični otroci. v svojo domačo ljudsko ^olo. Ako vlada ta poziv izvrAi, ne bo vec „Legine žole" v N'blem, ne bo vei"1 skelere rano v Neblem. Ali ni to najboij radikalno sredstvo ?! j Nadejamo se, da je stem od^ovorom I ,.Radovedni" zadovoljen, ker mu ga je j dal K d 0 r v e. ¦ S Cerkljaiiukr^a. — Dne 12. t. j m. bilo je blagoslovljenje novega rnosta i na Reki pri Orknem. Ob 9. uri zjutraj i bila je na licu mesta na prostem sv. maAa, nato pa blagoslovljenje. Cudno smo se spogledali, ko je pri vzidovanju običajnega zadnje^a kamena tolminski niulinžener g. M a h n i t s c h govoril samo nemski, dasi bi bil lahko na prste seštel udeleženco, kateri so nemski razumeli. Smelo trdim, da ga 99 odsto udeležencev ni razumelo. Da nje^ov nemški govor v takem kraju, kjer se govori samo slo- venski — ni bil umesten, priča, da je celo g. gluvar govoril ali oziroma čital le alovenski, kar naj bi bil tudi g. Mah- nitsch storii, ako je hotel, da bi ga kdo razumel, kar je govoril, ker mi nismo krivi, aku ne zna on slovenski. Torej na slovenskih tleh — slovensko! Saj se — hvnla Bogu in presvitlemu vladarju — Se na drugih mestih zna ceniti nas jezik, kar je jedino pravično. Vsakemu svoje! Politični preglecL Politlčnl položaj. Najmanjše nade ni, da bi državni zbor deloval. Že v prvi seji je bilo pri- glašenih v svrho obstrukcije 99 nujnih predlogov. Pred nekolikimi dnevi so so vladni Jisti norčevali z obstiakcijo, če.š, da bode bolje za ministerskega predsed- nika dr. pl. Körberja, ako bode prisiljen vladati s pomočjo >,> 14., vsaj da ne bode imel takih sitnostij z raznimi parlamen- tarnimi strankami. Ali moč >? 14. ne sega čez vae. Ona ne sega niti čez trgovin- ske pogodbe z Italijo in z Meksiko. ki se zamorejo ponoviti jedino le parlamen- tarnim potom. In ravno te pogodbe mo- rajo se ponoviti že 1. januvarija prihod- njega leta, ako se noče, da ne nastane med našo in imenovanima državama hnda carinska vojska, ki bi bila naši dr- žavi na veliko kvar. Torej s § 14. imel bode dr. Körber jako kratko veselje. Pa še tega mu hočejo vzeti. Zbornica je namreč sklenila v torek, da se otvori debata 0 Körberjevem situacijskem go- voru, ki je prišla včeraj kot točka dnevnega reda do razprave. Ne vemo, koliko časa bode trajala ta debata, a tako hitro je ne bode konec, ker se bodo hotele pri ti priliki izkašljati vse parla- mentarne stranke po svojih govornikih. A koj za to točko dnevnega reda pride na vrsto nujni predlog, da se odpravi i5 14. In da se to zgodi, za to so glaso- vali celo Poljaki, pri katerih je vlada dosihmal še vedno računala na zaslombo. Z odpravo i? 14. ne pojde sicer tako hitro, ker se bodo amemejäe stranke dobro poprej premislile predno bodo gla- sovale za ta predlog. A kakor rečeno, stoji vlada, ki se naslanja jedino na § 11, na jako slabih nogah. In v tem po- ložaju se nahaja zdaj dr. Körberjeva vlada. — Poleg vsega tega prišlo je vmes še nekaj drugega, na kar ni bil najbrže dr. Körber pripravljen. Čez noč in dan namreč prišla sta si v lase on in ogrski ministerski predsednik grof Tiscza. Povod temu je dal oni del dr. Körberjevega go- vora, ki se je nanaäal na pravice vla- darjeve do sknpne vojske in njene no- tranje uredbe. S svojo interpretacijo na- godbenih določil od 21. decembra 1867. in sicer § 0. avstrijske nagodbe in § 11. ogrske nagodbe, je dr. Körber hudo po- sogel v sršenje gnezdo. Dočim je dr. Körber mnenja, da pripada v smislu omenjenih paragrafov izključna pravica do notranje uredbe skupne vojske vla- darju, je gros Tiscza mnenja, da »e za- more notranja uredba ogrskih vojnih krdel predrugačiti in sicer da zamore to storiti vladar v sporazumu z ograkim parlamentom. To izjavo je storii v ogr- skem parlaraentu gros Tiscza z ozirom na dr. Körberjev govor na tako odločen in Körberja žaleči način, da je težko že danes prorokovati, kako se bode t« kon- troverzija ne le samo med obema mini- sterskima predsednikoma, marveč tudi med obojestranakima parlamentoma po- ravnala. — Iz vsega tega je torej raz- vidno, da stojimo zopet na pragu novih dogodkov, ter da je danes politični po- ložuj še bolj zamotan, nego je bil kedaj. Driavnl 7bor. V(ier«j je pričela v poslanski zbor- nici razprava o dr. Körborjevem politič- nem govoru, kateroj?» je imel v torkovi seji. Koj v zai^elku seje sta bili ntavljeni dve interpolaciji v zadovi napadov grofa Ticze v ogrski zbornici na naSega mini - Hterskeg 1 pred«ednika in «^lede Ticzovoga tolmai'enja glede pravic vladjirjevih do armade, ki se nana^ajo na ogrske polke. To interpelacijo so stnvile nemžke stranko. Prugo interpelacijo v isti zadevi je sta- vil dr. StrHnsky. Ha/lika mod interpelwcija- nuije ta: Dučim vprašajo nemSke strnnke ministerskega preds., kako stališče na- incrava zavzeti nasproti takeinu tolma- čenju nagndbe iz I. 18(>7, knkoržno je raz- vil v ogrski zbornici grof Ticza in pa nasproti žaljivim napndom na njego^o osebo, vpraša dr. Stran^kyjova intex- pelacija dr. Koerberja, da-li misli dr. Koerbor nasvetovati cesarju, da pokliöe na krmilo vlade parlamontarno minis- tcrstvo, ker le proti uradniškomu mi- nisterstvu je mogoče govoriti na tak način, kakor je govoril grof Ticza. Dr. Koerber je küj odgovoril na prvo interpelacijo in rekel, da ostaja vedno pri tem, kar je rckol gledo pravic do armade v torkovi seji. Avstrijski parlament, rekel je, ima vhIih! nagodbe do armadn iste pravice. kukorsne ima ogrski parlament. Armada je skupna in do te skupne armade ima toslranska državna polovica iste pravice, kakoršne jih ima onostranska. Zaradi tega se ne more glede armade ničesar premeniti, ako v to ne privoli tudi naä parlament. Na tem stališču ostajamo in bodemo vedno vstrarajali. Minist, preds. dr. Koerberju so ploskali poslanci burno, posebno seveda Nomci, radikalni Čehi pa so ga tako hudo apostrofirali in mo- tiii v govoru, da je moral večkrat prenehati. Za njegovim govorom preäla je zbornica k prvi točki dnevnega reda, namreč k razpravi o njegovem prejšnjem govoru. Prvi je govoril češki posl. dr. Herold, ki je v kratkih, c iedrnatih be- sedah natanično preciziral stališče Čehov in je dr. Koerberju povedal v brke, da dokler bode on min. predsednik, ni niti misliti na to, da bi zamogel parlament delovati. * Nujni prei'log dr. Ferjančiča In tovarišev v zadevi korosklh sodnlh razmer glede rabe slov. jeiika. V torkovi seji drž. zbora je stavil dr. Ferjančič v imenu svojih tovarišev, z ozirom na znane dogodke glede pre- ganjanja slovenskega jezika, na koroSkih sodiščih ta-le nujni prediog: Visoka zbnr- nica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlja, da naj nemndoma ustavi to. jezikovne pravice slovenskega prebivalstva docela prezirajoče, protizakonito in pravosodstvn škodljivo postopanje sodišč v slovenskem in jezikovno meäanem delu Koro^ke. 0 tem predlogu se naj prične takoj raz- pravljati z vsemi po § 42. oprav. do- pustnimi okrajšavami. Ta predlog nosi podpise „Jugoslo- vanskega naprednega kluba", Malorusov in Čehov. Ta nujni predlog pride, seveda ako bo poslanska zbornica kaj časa zborovala, pred vsemi češkimi nujnimi predlogi do razprave, ker so v to privolile vse češke stranke. Debata 0 govoru dr. Koerberja. V imenu slovanske zveze bodo go- vorili 0 priliki razprave o govoru dr. Koerberja izmed Slovencev dr. Ploj in izmed Hrvatov posl. Bačič in v imenu rusinov posl. Rarbinski. V imenu na- predn^ga kluba slovenskih poslancev pa bode govoril dr. Ferjančič. Dr. Brzorad — umrl. Č<»ški državni poslanec in podpred- sednik mladočeškega kluba dr. Brzorad je v cetrtek v 45. letu svoje starosti umrl. Državnl proračun za leto 1904. V torkovi otvoritveni seji poslanske zbornice predložil je ftnančni minister proracun za 1. 1904. Skupni stroški so prjraciunjeni na 1.734,771.291 kron, sknpni dohodki pa na 1.737,509.991 kron. Bi- stvene razlike med proračunom za 1. 1904. in onim za 1903. so : V vseh ministerstvih je postavljeno poviäanje stroikov, ki je v zvezi s povišanjftm plač kancelijsko po- možnemu osobju in pomožnim služab- nikom, kateri stroäki so bili v proračunu za 1. 1903. skupno postavljeni v odstavku „Sploäna uprava blagajn". — Hazun te razlike, ki se nahaja v proračunih za vsa rninisterstva, nahajajo se nadalje v po- aameznih proračunih še sledeče razlike: Ministeratvo za notranje stvari: Potrob- äcina se je poviäala za 3,046.657 kron vsled pomnoženja osobja ter vslei več- jeg.x pospe^evanja costnih in vodnih gradenj. - Dotnubransko ministerstvo: Potrebäcina se je povi^ala za 1,141.018 kron vsled nadaljevanja spopolnjevanja domobranstva in pomnoženja orožništva. — Naučno ministerstvo: Potrebäcina se jo poviSala za 3,262.855 kron in sicer: za viaoke äole 1,064.091 kron, za srednje Solo 885.874 kron, z>\ obrtno sole 832.643 kron. Finunčno ministorntvo: Potreb- äcina ne je zmanjäala za 13,964,018 kron in to v glavnem radi odpravo premij na izvoK sladkorja, ki so znašale 1H,8O().O(X) kron ; ter vslod omejovanja loterijake igre. -•- Trgovinsko ministerstvo: Potreb- Sč.ina se je zviäala za 3,965 110 kron, v glavnem vslod poviSanja stroškov za po^tne in brzojavne nrado v znesku kron 3.708 950. •— Z')lezniäko ministerstvo: V rednem in izrednem proračunu se je potrebščina zvi^ala skupno za 4,980,330 kron. Od toga odpade 2,011.120 kron na t'iMitralno vodstvo, čegar strožki so se poviSali posebno vsled izdatkov za pre- skrbljevanjo za. sturost iu za drue" do- brodolne napnivo. ~ Poljedelsko mi- nislerslvo: Potrobščina so je povisala z« 2,356.615, v* glavnem pri točki „posobnt državni stroški" (povišanjo potrebačino 1,267.20() kron,) vslod povišanja kreditnih P'jslavk za subvencijoruranje nedržavnih knictijskih in gospodarskih zavodov in sploh za pospešovanjo gozdnarstva in kmetijstva; pri kapitolju „gozdnarstvo in domene" (povišanje potrobščino 938 860 kron) vsled zboljšanja razmer gozdnarskim inlužbencem, in pri kapitelju „mon- tanistika*' povi^anje potreb.sčine 156 i49 kron). — Pravosodno ministerstvo: Po- trebžčina se je povišala za 2,582.712 kron vsled poboljšanja razmer kancelijskemu poinožnemu osobju in pomožnim usluž- b<»ncem, kakor tudi vslod pomožnega sodnega osobja in slednjič vsled novih gradenj. — Državna podpora vslcd ujm prizadetim krajem se je zvišala od 15 na 20 milijonov K. Zadnjih 5 milijonov K dobo prebivalci KoroSke in Solnograške, ki jih je hudo zadela septomberska povodenj. Skupne minlsterske konference. V četrtek in v petek so se vršile na Dunaju skupne ministerske konference v namen, da se določi proračun za skupne zadeve za 1. 1904. Konferencam je predsedoval minister za zunanje za- deve grof Goluhowsky. Udeležili so se jib pa dr. Koerber, grof Ticza, naš fi- nančni minister in ogrski, vojni mi- nister Pilreich, načelnik vojne mornarice baron Sterneck in skupni ''nančni mi- nister Burian. Za nabavo novih topov postavi 3e v proračun postavka kron 15,000.000. Ogrski parlament. Akoravno so ploskale vse stranke v sredo ogrskemu ministerskemu prod- sedniku grofu Ticzi, ko je tako žaljivo napadal našega ministerskega predsednika dr. Koerberja, in ko je izjavil, da stoji njegova vlada na stališču, da nima kralj izključne pravice pri določevanju no- tranjih armadnih uredeb, ampak da ima tudi ogrski parlament pravico umešavati se v notranje armadne zadeve, traja v ogrskem parlamentu Se vedno obstrukcija in se še danes ne ve, kako in kedaj spravi grof Ticza zakonski načrt glede vojaških novincev pod streho. Dogodki na Baikanu. Turčija še vedno molči. Zastonj čakati Avstrija in Rusija odgovora na znano noto glede reform. Sultan se nahaja v hudih škripcih. Njegovi ministri hočejo po sili, naj bi Turčija odbila predložene reforme, dočim mu svetujejo členi njegove družine, naj bi reforme vsprejel. Sultan se je obrnil brznjavno do ruskega carja in do nemškega cesarja, da bi mu na kak način pomagala iz zadrege. Ali oba sta mu odgovorila, da ne preostaja drugega, nego vsprejeti re- forme v popolnem njih obsegu. Tudi veliki vezir turäki je obiskal te dni ruskega in avstrijskega poslanika v Ca- rigradu, da bi ju pregovoril, naj bi uplivala pri svojih vladah, da bi nekoliko odnehale. Za odgovor pa je dobil resno in odločno svarilo, ceä da pričakujeta odgovora na noto glede reform najdalje do konca tega tedna. V ta namen da bodeta preuiožila osebno kakor včeraj prepis dotične note sultanu ter ga na to opozorila. Ako ne da Turčija do konca tega tedna odgovora na noto, potem odgovorna bode ona za posledico, ki morajo slediti turäkemu molku. Domače in razne novice. Imenovaiijc. — Dvornemu svet- niku pri tržažkem namestništvu g. vitezu Teodorju Schwarz-u je cesar podelil naslov in značaj namestništvenega pod- predsednika. Sinrtna kosa. — V cetrtek okolo poludne je umrl v svoji palači pri atari pošti v Gorici v visoki starosti 89 lot g. baron Henrik Ritter Z a h 0 n y. Pokojnika so še pred par dnevi operirali. Operacija se je izvräila ugodno, ali po- lotila se je bolnika koj po operaciji pljuč- nica, ki je provzročila njegovo smrt Baron Henrik Ritter Zahony bil je »adnji brat onih Ritterjev, ki so bili laatniki raznih tovHrn in bivSega velikega mlina v Straeirah in Podgori. Pogreb 8« jo vrSil danes oh 10. uri predpoludrn*. Za „Solski |>om" je proji'lo pred- sedniiUvo: Lovro Juvančif;, župnik v horn- bergu po pofitni položnici 10 K; gospa Terezija vdova Jnnko v Bovcu 2i) K. UpravniAtvu „Gorice" je došlo: 0 priliki blagoslovljenja nnvegu mosta čez KožbanSček nahrala Justin» Zuljanova 10 K i">0 viri. (ravno toliko za „Alojzije- višče). Hvala! Za v^ozli'nloo" je prejolo nred- sedniätvo ,...,ol. Dor^v1 po poälni polož- niei od g. Josipa Pavletiča, dekana v Si. Petru 2 K. i red <\ kr. i/prasevalno komi- sijo za občnc ljudsiic in mcM'anskc Sole v Gorlcl so napravili usposobljo- noslni izpil za Ijudsko sole: a) s slovenskim ucnim jezikom: (.1 o r- n i c K 'inku, Marmel Adolf, J a k 1 i č Julija, K 1 a n č i č Kmilija, Roäuta Ju- lija (nemSč. in ilal kot predmel), L o f,' a r Milka (ital. kot predmel), M a r n Leopold (nemač. kot predmel), Prinčič Olga (nemsč kot. pred met) Slavec Angela, Thai or Krrna (nemsč. kot predmel), Valencia Franja (nemšč. kot pred met) W r i s o r Marija (nemšč. in italij. kot predmel), '/, g u r Marija in / i c Ljubica (nemše. in ital. kot predmet); b) s slovenskim in nomskim učnim je- zikom : hi p p i c b Kani, G o m i I š c k Ljudmila, K a r 1 i n MaTtina (nboje z od- liko), Mercina Gabrijela, Noth Irma (ital. kot prodmet), Strel Jadviga, Zega Marija (za slov. sole z odliko), Ž u p a n- č i č Ivanka (oboje z odliko); c) s slovenskim in italiianskim učnim jezikom: Martelanc .Loipa (nemšč. kot predmet); č) z nemškim učnim jezikom: B ft net Marija, Dell Amalija, N i e d e r 1 Ljud- mila, S. Marija Ant. baron. Schwär- tzenau Klotilda in Weinmeister Karol. Reprobirani so bili 4 za ljudske sole z nemškim učnim jezikom. Iz seje goriskega mestne^a sveta. — V zadnji seji mestnega sveta sprožil je mestni atarešina Culot misel, naj bi se mestna nprava zavzela za to, da bi se napravil v Gorici električni tramvaj v prvi vrsti z namenom, da bi vezal ko- lodvor južne železnice z novim kolodvo- rom bohinjske železnice. Napravo takega tramvaja naj bi prevzela goriška občina sama, ali pa naj bi se ustanovilo v ta namen posebno delniško društvo. Župan je rekel, da bo skrbel, da pride ta za- deva v jedni prihodnjih sej v razpravo. — Glavna toeka te seje je bil pa mestni proračun za I. 1904. Iz številk, katere smo priobčili že v zadnji številki našega lista je razvidno, da je linancijalno sta- nje goriškega mesta skrajno neugodno in da raste deficit vedno bolj, katerega morajo pokrivati davkoplačevalci z ne- primerno visokimi Hokladami. Ako se po- misli, da ima goriško mesto äe toliko potreb, katere so neizogibne, kakor n. pr. nabava pitne vode, zboljšanje skrajno pomanjkljive kanalizacije, tlakovanje ulic, da se odpravita blato in prah, ki posta- jata vedno bolj neznosnejäa, potreb torej, ki bodo zahtevale ogromne denarne svote; ako se nadalje poinisli, da so stalni do- hodki mesta nasproti takim potrebščinam minimalni, potem si lahko predstavljamo, kako visoko bodo morale sčasoma posko- čiti doklade na različne davščine. To ču- tijo že danes nekateri mestni očetje in so zaradi tega že v zadnji seji povdar- jali, da je zadnji čas, da se začne var- čevati ter odpravljati iz proračuna vse postavke, ki niso neobhodno potrebne. Za tako postavko je smatral dr. Marani svoto 18.000 K za mestno godbo, katero je nazival kot luksus. Seve da ni dr. Ma- rani prodrl s svojim predlogom, ker se je proti njenui oglasilo koj več govorni- kov, med njiini tudi znani slovenski pri- jatelj dr. Pinaucig. Bolj kot mestna godba zdela sc je njemu kot luksus po- stavka za slovensko mestno Ijudsko šolo. Bil je pa vendar toliko previden, da ni atavil predloga, da bi se omenjena po- stavka črtala iz proračuna. Nasprotno pa je stavil dr. V e n i e r predlog, naj bi se črtala postavka 600 K kot prispevek mestne občine za vzdrževanje nemške šulferajnske sole. Pa tudi ta predlog je paael pri glasovanju, ker niso imeli naši mestni očetje toliko korajže, da bi gla- sovali zanj. Obd.nl zbor „Krojaftkc zadru^e" veljaven. — Za danes naj povemn avojim čitateljern in vsem onim, katere to zanima, med katere spada najbrže tudi lastnik „Soče", da je vise sodišče v Trstu raiiveljavilo razsodbo tukajänjega okrnžnega sodišča, s katero je to raz- Bodilo, da je bil zadnji občni zbor „Krojaške zadruge" neveljaven. Kakor rečeno, občni zbor je bil veljaven in okro?,no sodifirei morn vpiaati novo h voljeno ravnalelJHlvo „Kro^a^ke '/ndniKc' v trgovinnke regislre. Mcsar, ki jo hotel mesariti ,,KrojaSko zadrngo'1, imel je se preeej „pnsje" sref-e na tukajsnjem (ikroi- nem Kodi^ču, dor'm j«> pa na^protno okrožno sodiäce önvolj smole irnelo v tern pogledu. — Vmizavarovalnict» povrdniljudno j vab;m na razgovor, da ni pojasnimo stanje dosedanjegH delovanja in določimo svoje HtaliSče glede narnero- vane deželne zavarovalnice. Razgovor se bo vršil v (iorici dne 30. novembra na semenj sv. Andrnja pri g. Katniku v gostilni „pri zlatern križuvl j od 11. do l:J. ure dopoluJne. Po.sebno vabim gg. predsednike, taj nike in denarnicarje zavarovalnih drn štov. Vsaka zavarovalnica naj pnšlje n;i , ta prijateljski shod vsaj enega zastopnikn. U. Grča. \)vr grösste Schult im ^aii/en Land, dan ist und bleibt der De- nunciant. — Ta nernški rek je napisala zadnja ,,Socau v svoji notici „Ovaduški žiipnik1' ter ga povedala v „uho*4 ro- diškemu župniku g. Klsnicu. Zlaj pa cujmo zakaj. „Soca" pripoveduje namree, da je prevzel popravo rodiške cerkve tamoänji zidar Bernetič, ki je pa delo „zHcasno" zapustil, radi „nujnojšega" dela. G. župnik hilsnic je zaradi tega po- klical drugega zidaria, nekega Š"golina s Slapa. Ternu Šegolinu pa je, kakor pravi ,.Soča", Bernetič pisal p'stno, v katerein stoji med drugimi tudi pisano: ,.Kakor ste prišli pri naši c^rkvi ob nos, ako hočete priti ob g'nvo, le pridite delat''. To pismo, tako pravi „Soča" dalje, ki je je dobil v roke župnik Elsnic, naznanil je žandarmariji, in vsa reč je prisla — radi nevarnega žuganja — pred aodnijo, tako da je bil Bernetifi obsojen na tn tedne ječe. Zar.idi tega udriha „Soca" po g. Elsnicu po svoji surovi in pobalinski navadi. ga imenuje denuneijata in mu je povedala v „uho" omenjeni nemški rek. Naj nam bode dovoljeno, da napravimo, j ko se nam ponuja že ta lepa prilika, neko paralelo ter navedemo v ta namen tale slučaj: V 56. štev. Gabrščekove „Soče" so zagledale beli dan te-le vratice: „Kroj. zadr." danes torej nima niti krpice blaga več, pa ima pri „Centraini posojilnici" še K 63.000 dolga. Zaprav- Ijeni so tudi vplačani deleži zadrnžnikov, okroglo 30000 K, tako da je danes zgube nad 100.000 K ! ! Dejstvo je torej, da ob- stoji danes „Krojaška zadruga" le še na papirju in v knjigah dolžnikov ,.Centralne posojilnice'1, — da ni imetja niti bors, dolga pa še okoli 63 000 K! Za danes dovolj ! Radovedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost tiste c. kr. oblasti, ki so dolžne varovati državljane pred — sleparijami". Tern besedam in v popolni zvezi ž njimi so sledile v ;i7. štev. „Soče" te-le besede, katere je na- pisal in podpisal sam A Gabršček: „Kroja- ške zadruge" n i v e č : zadušila jo je „C. posoj." s tožbami, rubtvžjo in — skrivno prodajo vsega blaga za bagatelno ceno 55.000 K. — Da si ne bodo domišljali častiti gospodje okoli „Prim. Lista" in „Gorice", da se bojim njihovih groženj, jim tu povem, da sem v odgovor na 7 vrstic v „E'rim. Listu" podal obširno ka- zensko ovadbo na okrožno sodnijo in na državno pravdništvo !"' Isti Gabršček pisal je in podpisai v 64. štev. sledeče : ,.Na- čelstvo, ki že od marca nezakonito ob- stoji ter je tudi sodnjisko kaznovano zaradi neizpolnovanja svojih dolžnostij, načelslvo, katero jaz javno obdolžujem, dajo spravilo),,K. z," v banterot...." Ta isti A. Gabršček pa je pisal v 79. štev. ,,Soče" to-le: „Z ozirom na prvi članek v „Soči" 15. julija sem bil zaslišan pred preisko- valnim sodnikom kot priča. Izjavil sem, da je bila „K. z." a k t i v n a. Ker pa je bila zadruga a k t i v n a, ni nikakega razloga za kazensko pregajanje članov načelstva, zato v tern pogledu ni daljših posledic".Prijednačujrno nekoliko ta dva slučaja, namreč onega g. župn. Elsnica z onim A. Gabrščeka. G. župnik Elsnic je, kakor pravi „Soča" sama, dobil Berne- tičevo pismo v roke in je naznanil žan- darmeriji. PTsmo je toraj v resnici ob- stojalo, in je g. župnik toraj le resnico naznanil žandarmeriji, čemur v dokaz je konečno tudi Bornetičeva obsodb«. Kaj pa A. Gabršček in njegov list „Soca"?! Oba sta v svrho kazenskega postopanja proti ravnateljstvu „Krojaäko zadruge" sodišču ovadila neresnične stvari, kar spričuje A. Gabržček sam, ki je v svojih člankih trdil, da je „Krojaška zadruga" pasivna tor blizu bankerota, dočim je, kakor zopet sam pravi, kasneje pred sodnijo pričal, da je „Krojaška zadruga" aktivna. Z oziroin na vse to prepužčamo sodbo razsodnim čitateljem, da sami raz- sodijo, komu izmed irnenovanih dveh naj se pripne za klobuk v naslovu tega članka zapisani nemski rek, ali g. župniku Elsnicu, ali pa A. Gabrščeku in njegovi ,.Soč'i", ako hi we moralo /e kaj tak^a zgoditi. Znarilno pa je za nesramnost „Sofe" na vsnk nnfin to, da meče ravno ona s takimi reki okolo Hebe. To pasi najjasnej^e osvilljuje moralno propalost teg» lista. Nesrera vsled pllnovc ekwplo- zije. — V sredo okolo polunoč-i je z velikanskim pokom eksplodiral plin v vili barona \V e s t e n h o I z a, ki je bila poprej last g. dr. S t a n i c: a. Uogodilo se je to pa tako le : Isti dun poklical je baron Westenholz mizarja Hijaveca, sta- nujoOega na Hafutu. da bi izvr5il neko delo v slranišču. Ker je bilo v stranišču so preeej teruno, hotel je Mijavec pri- žgati plinovc svetilko >n je v ta namen odprl dotični ventilček. A goreti ni ho- telo, ker jo bil gnzorneter zaprt S po- rnočjo druge svctilke je opravil Kijavec Hvoj posel, ne dit l>i znpri ventilčka pli- nove svetilke, ter se oddaljil. Baron We- stenholz ima hvalevredno navado, da se vsak večer predno gre spat, v spremstvu svojega služabnika prepriča, ako se na- haja v vili vse v redu. S svetilko v roki prišla sta tudi k stranišču, da bi si tuJi isto ogledala. Ali hkratu uname se plin z grozovitini pokom tako, da je popokalo c:elo nekaj krislalov, nahajajočih se nn kandelabrih na hodniku. Ali po^kodo- vana bila sta tudi baron Westenholz in njegov sluJabnik Pajer. Služabniku bila je ožgana brada in ožgani so mu bili tudi lusje, pa tudi na obrazu mu je bilo prizadetih več opeklin. Baron je pa bil opečen na rokah in na obrazu. Nevaren tat. — 26-letni Ivan Miniussi iz Staranzana preživel je svoje dni skoro več v zaporu nego na prostem. Zadnjo kazen, namreč 8 mese^no ječo, dostal jo v mesecu septembru t. 1. Ta nevarni ličok pri^el je v torek v Gorico. Kmalu po svojem dohodu odnesel Je dežnik iz neke krome v ulici Ascoli. S A je ž njirn tje, kjer se nahaja pisarna železniškoga podjetja Sard-L^nassi, da bi bil vsprejcl med delavce. Kei pa ni bilo takrat nobenega v pisarni, zlezel je sam vanjo in začel koj delo, katero mu najbolj ugaja. Spravil se je namref na železno blagajno, katerobi bil rail odprl s silo. Ko je pa uvidel. da to ne gre tako lahko, in da bi bilo treba več časa, odprl je samo siloma miznico neke blizu stoječe mize. V nji pa so bili samo papirji. Ko je stopil iz piearne, srecal je podjetniškega inženerja, katerega je potahnjeno prosil, naj bi ga vzel v delo. Ko mu je pa in- ženir rekel, naj pride drugi dan, ga po- prosi Miniussi za kak novčič. češ, da ni celi dan ničesar zavžil. lnžener mu da jedno krono. Miniussi proda potem ukra- deni dežnik za dve kroni nekemu delavcu ter se vrne zopet v mesto. Med tern časom je bilo poli'-'ji naznanjeno, da je bil v prej omenjeni krčmi ukraden dežnik. Redarja Pavlin in Leban podala sta se koj na delo ter zasledovala tatu. In res sta ga našla na Stolnem trgu, a takrat imel je Miniussi že zopet drugi dežnik v rokah. Ta dežnik je pa fin in je gotovo bil ukraden kaki gospej. Nahaja se zdaj na policiji. Miniussi-ja so seveda aretirali in ga spravili pod ključ. Izpred sodlsoa. — V četrtek je stal pred tukajšnjim okrožnim kot ka- zenskim sodiščem 18-letni Anton Ma- rinič iz Vedrijana. Tožen je bil zaradi težke telesne poskodbe. Povod obravnave bil je zopet pies. Dne 26. julija so nam- reč plesal; v Krasnem. Tarn se je nekdo tako hudo opil, da sta ga morala domov spremljati Peter Marinič in neki drogi njegov tovariš. Na nekem mestu pa se pijani človek izpodtakne in pade. Anton Marinič, ki je to videl, mislil je, da ho- četa spremljevalca pijanega pretepati. Približal se je torej vsem trem. Ali Peter Marinič mu je rekel, naj se odstrani. Ker ni hotel Anton Marinič tega storiti iz lepa, prisolil ma je Peter zaušnico. Anton, ne bodi len, potegne iz žepa no- žiček in rani ž njim nekoliko na grlu in na praih Petra. Rane niso bile nevaue. Obtoženee se je izgovarjal, da je bil pri- siljen braniti se. Pri vsem tem pa ga je sodišče radi lahke telesne poškodbe ob- sodilo na 2 mesečni zapor. — Tudi oni krošnjar Karol Gorjup, o katerem smo svoječa^no poročali, da je besnel, ko so ga redarji aretirali, da je vanje bljuval ter jih suval z rokami in z nogami tako. da so ga morali zvezanega na rokah in nogah prepeljati na vozička v tukajšnje zapore, stal je ta dan pred sodniki. Mož ni tajil ničesar. Rekel je samo, da je bil oni dan zaradi tega tako rabijaten, ker so ga redarji aretirali in tirali v zapor, mesto da bi ga pustili pri miru, ko je hotel iti v Ameriko. SodiSče prisodilo mu je 7 meseeev težte ječe. Ko ga je vprašal predsednik, da li je zadovoljen s kaznijo, rekel je Gorjup, da mu bi bilo vse jedno, ako bi mu prisodili tudi 13 meseeev ječe. V. kr. ok raj no glavarstvo v (•<>- rici razglaša: Objavlja se s tem, da bodo postavljeni v pregled v prostorih da?- čnega oddelka luk c. kr. okrainega gla- VHTHtva (Via dei (Uppuecini štev. 16) od 20. novembra t I. skozi 8 dnij imrniki oseb imajočih pravico udeležiti s^ volitev v cenilno kominijo za osebno dohodnino mesto po § 189 po^tave od 2f>. oktobra 18% (I. dri. z. St. 220) izitopivAih adov in namestnikov ter da se zamore fložiti morebitni priziv v smislu ?} 184. omenjene postave v teku osmih dnij pri prej omen- jenem davenem oddelku. IIisa, ki ra/.pada. — V torek večer okolo 9 ure in pol seje z velikim Rumorn vsul kos hiše, nahajajoče se v ulici Ko- čevje St. :>. Nastala je votlina 4 m visoka in nad 5 >n dolga. Hiša je last g. Petra Venutija. brata goriškeg« župana. Slucajno ni bilo takrat na ulici nikogar. Poklicali so koj zidar-tkega moj^tra in mestne ognjegaHce, ki so vso noč delali, da so hišo podprli. Drugi dan je prišla na lice mesta stavbna komisija, ki je takoj odredila, da se morajo izseliti nele iz požkodovane hi5e vsi njeni prebivalci, marvel, da morajo isto sioriti tudi oni, ki prebivajo ? hiši, stoječi nasproti po- dirajoče se hise. Porotne obravnavi* preluzt'iu». — Porotno zasedanje ne začne dm* 23. t. m., kakor je bilo dolO(T>eno. marveč §e le 2;")., o čemer so obvežčene vse pri- zadete stranke in porotniki. „( eollljansko dru^tvo" za goriäko naiškolijo bode praznovalo pribodnjo nedeljo, v praznik sv. Cecilije, svojo za- vetnico se slovesno sv. mašo v prvostol- nici goriški ob 10. uri. Prihodnji četrtek dne 26. t. m. pa bode droštveni občni zbor se slovesno sv. mašo ob 10. uri v isti cerkvi. Obekrnti se bo izvajala Em. Adlerjeva maša op. 2. za 4 enake gla- sove. orglje in orkester z dotičnimi ulo- gami. K obema slavnostima se vabijo društveniki in prijatelji cerkvene glasbe. StraSna nesre^a. — Dne 19 t. m. | treščilo je v 10 minutah dvakrat zapo- I redoma v zvonik kostanjske cerkve na , Krasu Škoda je velika na zvoniku in na i cerkvi. Strah je gledati luknje in raz- pokline. Tram treh metrov dolgosti pr«- drl je strop nad orgljami tik zvonika in padel na tlak cerkve. Kako je kar po- končno v cerkev prišel, je nerazumljivo. — Strela poškodovala ie tu in tarn in 1 streho predrla tudi v farovžu, ter ubila | dvema posestnikoma enega vola, kravo i in svinjo. Ustavljeno je začasno vse svo- j nenje in cerkveno opravilo. | Iz St Petra pri Gorici nam pi- | šejo: Pretečeni četrtek predpoludnem j je zlasti pri nas hudo grmelo in trtkrat ; treščilo. Kam je strela prav za prav uda- rila, ne vemo; le to vemo, da je prišla v zvoniku po žici šolskega zvona skoro do tal; tu je odskočila v zid, kakor kaže razpoka, in skozi zid je prišla potem na neumljiv način v kamenito stojalo krst- nega kamena, kjer je tudi naredila majhno razpoko. Od ta je zginila menda v zemljo. — Druge nesreče ni bilo, kot da je nekoliko ometa padlo od sten in pa pri enem oknn v cerkvi so se ubile tri šipe. Sreča, da ni bilo nobenega člo- veka takrat v zvoniku. SicGr je pa to res nekaj čudnega; tako pozno v jeseni, in še nismo varni pred strelo ! Občlnske volitve na Gofoh pri Vipavi. — Pri oböinskih volitvah na Gočah pri Vipavi so v vseh treh volilnih razredih zmagali kandidatje katoliško - narodne stranke. Volitve v drugem in prvem volilnem razredn se nasprotniki niti udeležili niso. Oblak se je utrpal. — Tržaški „Edinosti-* poročajo iz Jelšan, da se je v noči od 17. na 18. t. m. utrgal v hribih nad vasjo Novokračine oblak. Vsled tega so potoki, ki tečejo po sredi vasi tako silno narasli, da je voda pritekla v hleve, v kleti in v hiše ter napravila velikansko škodo. Živino so ljndje rešili z nevarnostjo lastnega življenja. Poljske pridelke, ki so se ravnokar spravili, je voda deloma odnesla, deloma pokvarila. V cerkvi je prišla voda do srede altarja. Cerkvene klopi so bile vse pod vodo. Voda je po- kvarila tudi cerkveno obleko. Doguano je, da so obče priljubljeno in vsestransko razSirjen? »kapljico sv. Mark a,> m e s I u e lekarno v Z a gr t» b u, Markov t r g. najpotrobnojšo v vsaki hiši. Po- liati se jih nioro bolnikoin kot prvo pomoOS, zdravim pa v odvrnitov boleznij. Zato pa opo- /arjamo p. n. gg. Čitatelje na današnji oglas »Mestne lokarne« v Z a g r e b u, Markov t r g, na 4. strani. Wilhelmov obliž. — Ta izključno v lc- karni Frana Wilhelm, c. in kr. dvornega za- ložnika v Nounkirchen, Sp. Avstrija, izd»>lani obliž, porublje se često v vseh slučajih kjorkoli je treba rabiti obliž. Posebno koristno deluj«? pri starih in ne vnetih bolefiinah, kakor pri kurjih očesih, turih itd., katere se ima poprej očistili ter potem dotična mesta pokriti i obližein na- mazanim na koslüeku platna ali usnja. Ena skat- lja 80 vin., ducat äkatljic li. 7.—; 5 ducatov škatljic K 30.— V znak pristnosti je odtisnjen na vsakem, /avitku grb trga Neunkircheu (sedem cerkva). j Dobiva se v vseh lekarnah. Ivjor ae ne dobiva, poälje izdelovalec. Kroj aška zadruga Qorica, G[osposka uliea 7, naznanja, cla prodaja obiačila -~a dame in qospode, modne barheute, in riruqo marcifakturno blaqo posebiio ah blij-ajoči se ^imski w^-v«.—vz-^-v^—w^-^ pri Kojivj jo izključona vsaka konknronoa. Naročilve sc izvršijo Iočmo in hitro. $PQT Ob uedeljab in praznikih je prodnjalnica zaprta. ^^ Z odlifnim spoštovanjem Anton j Vogrič. Šimenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) preselil se je v Magistratno ulico š. 9, (Via Municipio). Priporoča sp zh obi- len ohisk. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (.(MU( A Via Giardino 8 priporoea pristna bela in črna vina 4 iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- l matinftkih in isterskih w f - noaradov. Doatavlja na dorn in razpoäilja po želt;z- .lici na vso krajt1 avstni-eporski; niunarhije f Bodib od 5t» lilrov napirj. Na zahtevo poällja tudi uzorce. Cene zmerne. Po«ir«lba poitena. XTasneLnilo preselitve Naziianjam sl. občinstvu, da sem proselil svoj zobozdravniški ateljč s prviin oktobrom v Corso Giuseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljnd- skomu vrtu inordinujem od 9. —12. ure predpoludne iu od 2.—5. ure popoludne. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici. !,.. Mmmmmww*>Mmm&......., ^- - j? 4J ....... ~.......• • -m Tc ^ljisovilc in nt> iiadkriljiv(f k.ipljico sv. Marka sc upor.ibljajo /a iKitniiijc in zuiiaiijc Ijolc/ni. FdscIhio oilslninjujojo lrfiaiij(> po koslcli, nogii.li in rokiih Ut o/.dr;iv<'j<> vs;ik t'liivoliul. One dclujcjo ncdosc^ljivo in spjisonosim pri /<;l(nlčiiih boh'/.nih. iihl"/.njcjo kalar in izmeček, odpravijo iiadulio, holcoin*1 ih krcf. pospnšujojo in zboljšujcjo prcbavo. cislijo kri in črcva, Tc pivženejo vi'likc in male jilistir tcr bolcčino po |t>h provzročtMR!. Tmli (liMiijcjo izboriio proli liripavosti in prcblajcnju. Lin'-ijd vsc bobv.ni nil jctrih in slc/.ih ItT ..koliko" in ščipanj«.'v žclodni. OiJpnivijo vsako liirzlicn in od !(' izvirajorc bolcsli. T filino in to«no If pod naslovcm: „Mostna lekarna", Zagreb, Markov Trg štov. 40, poleg eerkve sv. Marka. iJcnar sc pošilja naprej ali pa povziimc. Manj kol «mi ducat (12 slcklcnic) *>•' nr pošilja. Ccna j»! na.sli'ilnja in sicer franko na vsako pošlo: 1 duint (12 stokhMiir) Iv 4-- h | 4 (,U(.at (.w Hl,.ki4ll|| " ld " I'riznalnili pis"iii imam na lisort'. da jib ni nio^ocSc v i-h tukaj pona- lisniti, zato navci'cin ini'iia If ncki'.i'iili tv^podov, ki -,<> ,s posebnim vspcbotu uporabljah kapljirc sv. Alai K;i, icr popol • iiiiina ozdravili: Iv. HartMilijicic. urilclj; .lanko Kisur, kr. ri:ul!o^;ir; iSlcl'an Karrir, župnik; llija Manic, opanöar; Solija Vu- litilič, šivilja; JiJŽctSeljanič, kniet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, polog cerkve sv. Marka. Zdravje je najwcöie bogastvo "9^ Kupljice sv. Marka. UV Vstanovljena I. 1360. Št. 93. V (lork'i, v solioto <\ne 21. novwibra 1903. Letnik V. l/.li;ij;i vs.i torck in Moliutn ¦'>>> 11. in i prcdjioldni' /.it mi'sto li'i' oi, '.',. uri I".p. /.''i . Ako pails n:i la dm va prii/.nik i/idi» d;ui j»i"• *j »b '». /.veiVr. Slam* pi) pitsti pifji'iii.'iii all v (jiirici na doin posilj.'Ui ct'lolctiio K '\, pollt'tno 4 K in i\t'trtlt'tno 2 K. I'rudajas«1 v (iorici v to hakaman S c li vv :i r /, v Solskili iilicah. .1 ij I I c r s i t/. v Niinskih ulical) in Le- Lan u;i Vi*niijt*v«*iu tekališču po 8 vin GrORICA (Vwerno iz cm ; zato jo je treba razširiti, ker promet po njej je vedno večji. Vso to delo (äirok železen most) bo stalo 37.070 K, nd katerega zneska je prevzel državni cestni erar vsoto 25.720 K, ki je postavljena v ce- lem obsegu v proraounu prihodnjega leta. 2. Da se preloži in popravi okrajna cesta, ki pelje iz Muše skozi Vipolže in Kozano v Sr- artno, in sicer nsed Ko/sino in Šmartnin., trebalo bo okolo 24.000 K: država jo prevzela od tega zneska 4000 K ter lostavila jih v proračun za pri- hodnje leto. 3. Gesta z Vrhovlja v Krasno, Viš- njevik, Drnovek bo stala približno 27.500 K.Kerjeta cesta posebne važnostizamnoge kraje v ^ednjih Brdih, bo pri3pevala dr- žava k temu delu z zneskom 10.000 K, od katerih je postavila 3.000 v proračon prihodnjega leta kot prvi obrok. 4. Cesta od Molinuta mimo Peter- nela ob Kožbanščeku do Kužina, ki bo velikega pomena za zapadna Brda, bo stala vsled proračuna okroglih 56.000 K. Od tega zneska je prevzela država 26.000 K, od katerih je postavljenih 8.000 ? pro- račun prihodnjega leta kot prvi obrok. 5. Sedanji kameniti most čez Lijak na šempaskem polju je v jako slabem stanu. Vrhu tega preplovi voda pri vsa- kem nalivu državno eesto in obdelana zemljišča na obeh straneh. '^elezen most čez Lijak z veliko večjo odprtino np„o je zdaj in poprava ceste na obeh stra- neh bo stalo 49.000 K. V proračun pri- hodnjega leta je sprejet prvi obrok v zneaku 25.000 K. 6. Cestni erar je prevzel ludi del stroškov za uravnavo Birse (Versa) v gradiščanskem okraju, ker je ta urav- nava tudi v korisl državnim cestarn Vh<» delo bo stalo 350.000 K; cestni erar prevzame 10 odstotkov ali 35.000 K, od katorih pride 12.000 K kot prvi obrok za leto 1904. 7. Železni most čez Av3o v Červi- njanu namesto sedanjega ozkepa in sla- bega, ki služi slabo prometu na držnvni | cesli, bo stal 50.000 K. V letoänji pro- račun je bilo sprejetihv ta namen 10.000 K; v proračun za prihodnje leto pride pa kot drugi obrok znesek J0.0O0 K. 8. Za popravo državne costs» pri Platarju pod Seli (km 900 in 90 6) je proračunjenih 36.600 K. Za leti 1902 in 1903 je bilo sprejetih v proračun 25.000 K; ostalih 11.600 K je postavljenih v proračun za leto 1904. 9. V narodno-gospodarskcm, kakor tudi v vojaškem oziru in za gradbo bo- hinjske železnice je cesta s Kneže, skoz Klnže do državne ceste na Baei ob Idrijci velike koristi. Stroäki so proračunjeni na 180.000 K. Od teh prevzame cestni erar 81000 K; ostalih 99.000 K plačata bo- hinjska železnica in cestni odbor tol- minaki. V državni proračun za leto 1903 je bilo sprejetih na ta račun 16.200 K; enak znesek je postavljen v proračun za leto 1904. : 10. Gradba ceste od okrajne ceste ; Šernpeter - Dornberg do državne ceste I Gorica - Ajdovščina ob Lijaku je prora- čunjena na 90000 K. Država je prevzela 48.000 K, katerih 41.000 K je bilo spre- jetih v proračune od leta 1899 do 1903, 7.000 K pa v proračun za prihodnje leto. 11. Obmejne ceste v goriško-kanal- skem in korminskem okraju : Vrhovlje, Kobaliače, Sv. Jakob, Lig, Kostanjevica, Kambrežka, Srednje, ter ob Idriji od Go- | legabrda do Britofa pod Kostanjovico bodo dtale približno 440.000 K, od ka- terih je prevzela država 80 odstotkov ali 352.000 K. Ostalih 88.000 K so prevzele občine in dežela, vsaka po!. Državni pro- računi za leta 1899 do 1903 so obsegali v ta namen 120.000 K; v proračun pri- hodnjega leta pride kot šesti obrok na- daljni znesek 20.000 K. 12. Braniška cesta je bila preudar- jena na 132 200 K, od katerih je država prevzela 102.600 K. Vsled gradbe bo- hinJHke železnice se je pokazala potreba, da se popravi tudi oni del ceste, ki peljo od Podlasa do ceste iz Gabrij do Ko- dretov, kar bo stalo drugih 21.300 K. Od skupnega zneska 15!;.500 K prevzela je dr*ava 118.600 K. V proračune za leta 1H"7 do 1899 jb )ilo postavljenih 49.000 K, v one za 1st» M)\ do 1903 pa 54 600 K: ostalih 16 000 K pride kot sedmi obrok v proračun prihodnjega leta. 13. Preložitev državne ceste od Ko- barida do Trnovega (km 110*8 do I152) bo stala približno 345 0(J0 K. Znesek 290.OC0 K je bil v proračanih za leta 1897 do 1903; ostali znesek 55.000 K se nahaja v proračunu za leto 1904. 14. Poprava državne ceste iz Užnika pri Čiginju čez Sv. Lucijo in Želin do Idvije je prevdarjena na 280.000 K. Od leta 1893 do 1903 je bilo postavljeno v državne proračane v ta namen skapaj 200.000 K: v proračun za leto 1904 pa nadaljnih 20.000 K. Hedni državni prispevek za vzdrže- vanje in popravljanje državnih cest na Primorskem se je v preteklem desetletju precej zvi^al. Dop is i. Iz Dornberga. — Od prijatelja sem dobil po pošti 89. štev. „Sočeu, v kateri je dopis iz Dornberga z dne 2. t. m. Kaj pa je posebnega? Čitam. Aha, ne- katere Ijudi je zaiela zopet luna trkati No, to ni vendar nič posebnega in nič novega, če „liberalci"' zopet žnpnika bla- tijo in čez njega lažejo, nove so le laži in blato, s katerim sveta dokazujejo svojo oliko in napredek. Povem, da nimam navade dorn- berškim liberalcem odgovarjati, naj si že bodo domači ali ptuji, ki prej ali slej iz Dornberga zginejo, ker so tu le mimo- grede, a da jim danes odgovarjam, silijo me prijatelji, češ, naj izve tudi širše ob- činstvo, kaj je resnica. Toraj bodi. Mo- ram pa že v začetku naglašati, da ta moj odgovor velja samo in le samo tistim, ki soskovali zloglasni spis v 89. št. ,,Sočetl. Strupeni dopis laže čez me, da delam v Dornbergu zdražbe, prepir. Prašam, kje pa? Med naprednjaki? Saj med nje še zahajam ne. Med katoli^ko st.ranko, radi orgljavca in pevcev? Kaj ie. Znano je vam dobro, kakor meni, kedo celo poletje v tej zadevi meSa, kdo pevce nastavlja in odstavlja. Popra^ajte pevee, kateri zdaj na kor hodijo, saj so vaäi pristaAi, kedaj je župnik katerega s kora gonil ali pa mu na kor ukazoval. Ge sem pa v novejšem času v ta prepir posegel, hotel sem le mir in edinost na- praviti, saj imam vendar pravico pri cerkvenem orgljanju in petju tudi kaj vmes govoriti, brez da vas prašam za do- voljenje. Prihodnost, menda še ne enega leta, bo pa pokazala, ali je župnik prav imel : toraj počakajmo. Očitajo mi v svojem dopisu, da sem drugo mašo svojeglavno na 9. uro pre- stavil. To je grda laž. Maša je ob 91 ._,. Bila je pa že skoz več let ob tej uri, a jaz sem jo letos prestavil na 10. uro. da bi dal s tem priložnost ljudem, ki po železnici ob 10. uri v Dornberg prihajajo, se sv. maše udeležiti, ako jim drago. Zadel sem na slabo. Ve<5 njih in med temi tudi nekateri naprednjaki, mladi in stari, so začeli na postaji ostajati, sv. mašo zamujati, polovico in tudi celo. Svaril sem, opominjal, naj ljudje gredo za časa s postaje in naj ne zamujajo, sicer born prisiljen sv. maäo zopet pre- staviti na 91 ._,, kakor je bila prejžnja leta. Pomagalo ni nič, zato imamo drugo mašo ob 91 o, a dostavil sem. da kedar se raz- mere na postaji spremenijo ali vsaj zbolj- 5ajo, bo druga sv. maäa zopet ob 10. uri. Poletni čas pa ob 9., ker tako sem po- dedoval in to bom tudi držal. Recite, ali ni tako? Čemu toraj lagati in župnika blatiti! Sram vas bodi. Očitajo mi, da jih zmirjam s kme- tavzarji. Zopet grda laž. Pripovedoval sem ljudstvu n« praznik vseh svetnikov, kako lahko naletijo tudi v železniških vozovih na ljudij, ki zaničujejo Boga, vero in katoliške duhovne, kakor se je pred časom godilo med dornberško in goriško postajo, ko je neki nepoznan kmet v vozu med drugim vpil: rJaz sem sicer en ubog kmetavzar, pa več za- stopim kakor naä f. . .** To so njegove besede. Župnik pa je rekel: ,,Še psa pri miru pnsti en tak kmetavzar, le vere in PODLISTEK. Mladi gozdar. Izvirni roinan. Spisal Soški-ornošolec. (Dalje.) „t^es — Skoda! — Faul bi iniel pa tudi še drugače srcčo, ako hi hotel biti pameten. Županovo hčerko, Milko, brliko, vzglcdiio doklico, bi kot uevesto dobil v liišo; a tako ne bo menda nie". „Menite?" zavpraša skoraj uevedc in nehote Mirko viduo zbegan — — „Zagričar je picviden mož. — Dal ne bo hčere kar tako od hiše". „Ali morebiti liiladeuič tudi uže kaj misli na županovo hčer?" poizveduje Mirko navidezno liladno in tnirno. — „No, seveda. — Sosedje so, dekletce je čedne zunanjosli . . . Toda ptistiva to, saj naju itak nič ne briga. — Hotel sem nckaj reci------------A, da! — Drevi izplačajte F^odleskovemu vse dnine, — menda inia tri — iu odslovite ga, naj gru domov pomagat očetu". „Kakor velite, gospod nadgozdar". „Kako ste zadovoljui se Severjem?" zasukne luienknit nadgozdar, in poznalo se um je, da ga je radovednost napeljala k tetnu vprasauju. vaui uvm vcuuu iivaiezen, Ker sie mi nasvetovali takega slugo. — Svoje delo opravlja tako, da sem zadovoljen; vrhu tega izvem pa tudi od njega marsi- katero, ker je dovtipen in učen". „Zakaj pa ne prideta nikoli oba k nieui? — Jaz in soproga sva sania, druzine nimava. — Veselilo naju bo zelo vselej, ko prideta, da sc malo pokrat- kocasimo". „Oprostite, gospod nadgozdar, kar se f;e ni zgodilo. se lahko še zgodi. -¦- Hvala za prijazuo povabilo!" „Veselilo bi nie pa, ako bi se to zgodilo kmalu, — recinio uze priliodnjo nedeljo". „Kar se tiee inene velja; a za Toneta — —" „Kaj? — Ne marali priti?" ,.Maral bi, ... a kaj hočete, original. -- Ne inorem ga pregovoriti, da bi oblekel uovo obleko, ki sem mu jo kupil". „Kako ne?!" „Trdi, da je ni še zaslužil". „Ha... ha..., ta je pa res origiualna!" zasnieje se nadgozdar iu pridene: „Takih poslov je malo". „A Tone govori to popolnoina resno". „Recite, da ga prosiva moja gospa in jaz, naj vns uboga ter tias poseti v novi obleki, da se malo posinejcino. Ne pozabie, prosim, ----- v nedeljo! — Na svidunje!" Nato odide ll.'ldtJ-nrd.'ir nrnli ilntim1 MirL-n rn sedaj z onim. XIII. ,,Kadar pri rniz' sedim, ülazek v rok' držim, Se sree nii smeje, O) kakšiio veselje!" N a r. p. Majhno uro hoda proc od Mirkovega stanovanja je stala sredi velike jase uadgozdarjeva hiša. Bila je nmogo vecja, nego Mirkova. nikakor pa ne lepša, ker zidovje ji je bilo uže zastarelo iu očrnelo. Krog iu krog hise je bil prostoreu vrt, obdan z živim plolom in zasajen z razno zelenjavo, a tudi z mnogovrstnimi cvetlicami. Solnce se je nagibalo uže blizu proti štirim popoludne, ko sta korakala po vrtu proti nadgozdar- jevi hiši Mirko in Sever. Tega bilo je kotnaj pozuati, ker je bil nov ves, od pete do glave. Še predno sta prišla do hiše, vsprejela sta ju uže s prisrčno prijaznostjo nadgozdar in njegova gospa, nekeliko čez štirideset let stara, šibkotna ženska, prikupljive zunanjosti. Predstavlja se vam, cenjeua gospa, — stari norec v novi obleki", ogovori Sever nadgozdarico, ki ga je pa uže nmogo let poznala. „No, Tone, le notri, potem si kako poverno po domače" de nadgozdar in spravi Toneta v vežo, od tain pa v priprosto, a ukusno opravljeuo sobo, kjer je že čakal Mirko. Kmalo sede vsi, razveu gospe, za ___:,___ ....... , , • a . ... krožnik suhe svinjine ter sede k gostom. (Dalje pride,) raznih tovarn in biväuga velike«a mlina v Stratfioal» in Podgori. Pogreb ho jo vr^il danos ob 10. uri predpoludno. /a „Solski Dom" jo projolo pred- sedniStvo: Lcvro Juvaiu:i<\ žiipnik v Dom- herrn po poälni položnici 10 K; gospa Terezija vdova .Jonko v uu cu 20 K. Upravnistvu „Gorier" jo doslo: O priliki blagoslovljoMJu novoga mo^la čez KožbanSček nabrala .Jiislina 2uljanova 10 K 50 vin. (ravno toliko za „Alojzijo- višče). llvala! Za „llozlnilro" jo projolo pred- sedniSlvo „Šol. Dornn" po poštni polož- niei od jj. Jnsipa Pavletiča, dekana v St. Petru 2 K. Pred i1.. kr. i/prasevalno komi- sijo za občno Ijudsk«* in mcsčaiiNke Sole v (»oriel ho napravili usposoblje- nostni izpit za ljudske solo: a) H slovenskim uenim jezikom: C e r- n i c Katinka, Marmel Adolf, J a k I i č Julija, K 1 a n č i č Kmilija, K o š u t a Ju- lija (nemšč. in ital. kot predmet), L o g a r Milka (ital. kot predmot), M a r n Leopold (nemšč. kot predmot), Prinčič Olga (nemSč kot predmet) Slavec Angela, Thaler Krma (nemäc. kot predinol), V a I e n č i 0 Franja (nernšč. kot predmet) Writer Marija (nomšč. in italij. kot predmet), Ž g n r Marija in Ž i c Ljubica (nemšč. in ital. kot predmet); b) s slovenskim in nemžkim učnim je- zikom : Eppich Fani, G o m i 1 s e k Ljudmila, K a r 1 i n Martina (oboje z od- liko), M e r c i n a Gabrijela, Noth Irma (ital. kot predmet), Strel Jadviga, Zega Marija (za slov. sole z odliko), Ž u p a n- č i č Ivanka (oboje z odliko); c) s slovenskim in italiianskirn učnim jezikom: Martelanc Josipa (nemšč. kot prediget); č) z nemškim učnim jezikom: Be net Marija, Dell Amalija, N i e d e r 1 Ljud- mila, S. Marija Ant. baron. Schwär- t z e n a u Klotilda in W e i n rn e i s t e r Karol. Keprobirani so bili 4 za ljudske sole z nemškim učnim jezikom. Iz seje goriskega mestuega sveta. — V zadnji seji mestnega sveta sprožil je mestni starešina C u 1 o t misel, naj bi so mestna uprava zavzela za to, da bi se napravil v Gorici električni tramvaj v prvi vrsti z namenom, da bi vezal ko- lodvor južne železnice z novim kolodvo- rom bohinjske železnice. Napravo takega tramvaja naj bi prevzela goriška občina sama, ali pa naj bi se ustanovilo v ta namen posebno delniško društvo. Žapan je rekel, da bo skrbel, da pride ta za- deva v jedni prihodnjih sej v razpravo. — Glavna točka te seje je bil pa mestni proračun za 1. 1904. Iz številk, katere smo priobčili že v zadnji številki našega lista je razvidno, da je financijalno sta- nje goriškcga mesta skrajno neugodno in da raste deficit vedno bolj, katerega morajo pokrivati davkoplačevalci z ne- primerno visokimi dokladami. Ako se po- misli, da ima goriško mesto še toliko potreb, katere so neizogibne, kakor n. pr. nabavt pitne vode, zboljšanje skrajno pomanjkljive kanalizacije, tlakovanje ul'c, da se odpravita hlato in prah, ki posta- jata vedno bolj neznosnejša, potreb torej, ki boo j zahtevale ogromne denarne svote; ako se nadalje pomisli, da so stalni do- hodki mesta nasproti takim potrebščinam minimalni, potem si lahko predstavljamo, kako visoko bodo morale sčasoma posko- čiti doklade na različne davščine. To ču- tijo že aanes nekateri mestni očetje in so zaradi tega že v zadnji seji povdar- jali, da je zadnji čas, da se začne var- čevati ter odpravljati iz proračuna vse postavke, ki niso noobhodno potrebne. Za tako postavko je smatral dr. Marani svoto 18.000 K za meatno godbo, katero je nazival kot luksns. Seve da ni dr. Ma- rani prodrl s svojim predlogom, ker se je proti njoniu oglasilo koj več govorni- kov, med njimi tudi znani slovenski pri- jatelj dr. Pinaucig. Bolj kot mestna godba zdela se je njemu kot luksus po- stavka za slovensko meatno ljudsko solo. Bil je pa vendar toliko previden, da ni stavil predloga, da bi se omenjena po- stavka črtala iz proračuna. Nasprotno pa je stavil dr. V e n i e r predlog, naj bi so črtala postavka 600 K bot prispevek mestne občine za vzdržovanje nem?l:e äulferajnske Sole. Pa tudi ta predlog je padel pri glasovanju, kor niso imeli naäi mestni očetje toliko korajžo, da bi gla- sovali zanj. Občni zbop „Kroja&kc zadruge" veljaveu. — Za danes naj povemo svojim čitateljem in vsem onim, katere to zanima, med katere spada najbrže Uidi lastnik „Soče", da je vise sodišče v Trstu razveljavilo razsodbo tukajänjega okro?.nega sodišča, s katero je to raz- sodilo, dü je_bil zadnjj cbčni zbor okrožno HodiSčft morh vp'iHati novo iz- voljono ravnatolJHtvfi „Kroja^ke xadrugo-1 v Irgovinsko ro^'inlro. Mfsnr, ki jc hotel mosariti „KrojaSko zadrngo", imol jo ho proooj „pa«jo>4 srero na tukajšrijom okro?.- iicin sodisču, do(':im j«i pa na.sprotno okrožno HodiŠče (iovolj Hrnole irnolo v torn poglodu. — Vhi» zavarovalnirc ^ovodo uljndno vabim na razgovor, da .si pojasnimo Htanjc doHodanj O'H dolovanja in d ol o (: i m o svojo staliäco gledo namero- vano dežolno zavarovalnico. Kazfjjovor so bo vr^il v Gorici dno HO. novornbra na Hcnienj sv. Andreja pri ' g. Katniku v gostilni „pri zlatem križu" od 11. do 12. ure dopoludne. Posebno vabim gg. predsednike, taj - niko in denarnioarjo zavarovalnih drn- štev. Vsaka zavarovalnica naj pošljo n;i ta prijatolJHki shod vsaj enega zastopnikn. B. G r č a. Dur grösst« Schult im gan/eu Land, daw ist und bleibt der De- nunciant. — Ta nemški rek je napisala zadnja ,.Sočai4 v svoji notici „Ovaduski župnik" tor ga povedala v „uhou ro- diškemu župniku g. Klsnicu. Zlaj pa čujmo zakaj. „Soča" pripoveduio narnrec, da je provzel popravo rodiške cerkve tamošnji zidar Bernetie, ki je pa delo ,.z«časno" zapostil, radi „nujnejšega" dola. G. župnik tilsnic jo zaradi tega po- klical drugega zidarja, nekega S'golina s Slapa. Temu Šegolinu pa jo, kakor pravi ,.Soča", Fiornetič pisal pismo, v katerem stoji med drugimi tudi pisano: „Kakor ste priäli pri na^ii cprkvi ob nos, ako hočete priti ob glavo, le pridite delat"'. To pismo, tako pravi „Soča" dalje, ki je je dobil v roke župnik Elsnic, naznanil je žandarmariji, in vsa reč je prišla — radi nevarnega žuganja — pred sodnijo, tako da je bil ßprnotic obsojen na tri tedne ječe. Zaradi toga udnha „Soča" po g. Elsnicu po svoji surovi in pobalinski navadi, ga imonuje denuncijata in mu je povedala v „nho" omenjeni nemški rek. Naj nam bode dovoljeno, da napravimo, ko se nam ponuja že ta lepa prilika, neko paralelo ter navederno v ta namen tale slučaj: V 56. štev. Gabrščekove „Soče" so zagledale beli dan te-le vrstice: „Kroj. zadr." danrs toroj nima niti krpice blaga več, pa ima pri „Centraini posojilnici" še K 63.000 do!ga. Zaprav- ljeni so tudi vplačani deleži zadrnžnikov, okroglo 30000 K, tako da je danes zgube nad 100.000 K !! Dejstvo je torej, da ob- stoji danes „Krojaška zadruga" le še na papirju in v knjigah dolžnikov „Centralne posojilnice", — da ni imelja niti bora, dolga pa äe okoli 63 000 K! Za danes dovolj! Radovedni smo, ali storijo na to javno ovadbo svojo dolžnost tiste c. kr. oblasti, ki so dolžne varovati državljane pred — sleparijami". Tem besedam in v popolni zvezi ž njimi so sledile v 57. štev. „Soče" te-le besede, katere je na- pisal in podpisal sam A. Gabršček: „Kroja- ške zadruge" n i v e č : zadušila jo je „C. posoj." s tožbami, rubožjo in — skrivno prodajo vsega blaga za bagatelno ceno 55.000 K. — Da si ne bodo domišljali častiti gospodje okoli „Prim. Lista" in „Goriceu, da se bojim njihovih grozenj, jim tu povem, da sem v odgovor na 7 vrstic v „Prim. Listu" podal obširno ka- zensko ovadbo na okrožno sodnijo in na državno pravdništvo !u Isti Gabraček pisal je in podpisal v 64. štev. sledeče : ,.Na- čelstvo, ki že od marca nezakonito ob- stoji ter je tudi sodnjisko kaznovano zaradi neizpolnovanja svojih dolžnostij, načelstvo, katero jaz javno obdolžujem, da je spravilo",,K. z.u v banterot...." Tu isti A. Gabršček pa je pisal v 79. štev. „Sočelt to-le: „Z ozirom na prvi članek v „Soči" 15. julija sem bil zaslišan pred preisko- valnim sodnikom kot priča. Izjavil sem, da je bila „K. z." a k t i v n a. Ker pa je bila zadru^a a k t i v n a, ni nikakega razloga za kazensko pregajanje članov načelstva, zato v tem pogledu ni daljäih posledic". Prijednačujmo nekoliko ta dva slučaja, namreč Onega g. župn. Elsnica z onim A. Gabrščeka. G. župnik Elsni^ je, kakor pravi „Soča" sarna, dobil Berne- tičevo pismo v roke in je naznanil i'ian- darmeriji. Pismo je tonij v resnici ob- stojalo, in je g. župnik toraj le resnico naznanil žandarmoriji, Čemur v dokaz jo koneeno tudi Bernetičeva obsodb«. Kaj pa A. Gabrščok in njegov list „Soča" ? ! Oba sta v svrho kazenskega pobtopanja proti ravnateljstvu „Krojaške zadruge" sodižču ovadila neresnične stvari, kar spričuje A. Gabrščok sam, ki je v svojih člankih trdil, da je „Krojaäka zadruga" pasivna tor blizu bankerota, dočim jo, kakor zopet sam pravi, kasneje pred sodnijo pričal, da je „Krojaška zadruga" aktivna. Z ozirom na vse to prepuščamo sodbo razsodnim čitateljem, da sami raz- sodijo, komu izmed imenovanih dveh naj I se pri one za klobuk v naslovu tega „Soči", ako bi ho moralo žo kaj takega zgnditi. /na^ilno pa jo /.a noHramnost „Soi'io-1 na vnak naoin to, da mec'o ravno ona « takirni roki okolo «oho. To patf najjasnejše osvitljujo moralno propalost toga lisla. NoHreca vwled pllnovc eksplo- zije. — V srfdo okoln polunoči jo z volikannkim pokom oksplodiral plin v vili barona W o * t p n h o I z a, ki jo bila poproj lant g dr. S t a n i o a. Do^'odilo se je to pa tako-le: Isti dan poklical jo baron Wostenholz mizarja Hijavoca, sta- nujočoga na Kalutu. da bi izvrSil neko deln v strani^ču. Kor je bilo v stranišču äe precej temno, hotel je Hijavec pri- žgati plinovo Hvet'lko >n je v ta namen odprl dotični ventilčok. A goreli ni ho- telo, ker je bil gazometor zaprt S po- moejo drugo svotilke je opravil Kijavoc svoj posel, ne da bi zaprl ventilčka pli- nove svetilke, ter se oddaljil. Baron We- stenholz ima hvalovredno navado, da se vsak ?ečor predno gro spat, v spremstvu svojega Rlužabnika prepriča^ ako se na- haja v vili vse v redu. S svetilko v roki prišla sta tudi k stranišča, da bi si ludi isto ogledala. Ali hkratu uname ae plin z grozovitim pokom tako, da je popokalo celo nekaj kristalov, nahajajočih se na kandelabrih na hodniku. Ali poškodo- vana bila sta tudi baron Westenholz in njegov služabnik Pajer. Služabniku bila je ožgana brada in ožgani so mu bili ludi lasje, pa ludi na obrazu mu je bilo prizadrtih več opeklin. Baron je pa bil opečen na rokah in na obrazu. Nevaren tat. — 26-letni Ivan Miniussi iz Staranzana preživel je svoje dni skoro voč v zaporu nego na prostem. Zadnjo kaz^n, namreč 8 mese^no ječo, dostal je v mesecu septernbru t. 1. Ta nevarni tičok pri^el je v torek v Gorico. Rmalu po svojem dohodu odnesel je dežnik iz neke krčme v ulici Ascoli. SjI ;e ž njim tje, kjer se nahaja pisarna železniškega podjetja Sard-Lenassi, da bi bil vsprejet med delavee. Kei pa ni bilo takrat nobonega v pisarni, zlezel je sam vanjo in zacel koj delo, katero mu najbolj ugaja. Spravil se je namreč na železno blagajno, katerobi bil rad odprl s silo. Ko je pa uvidel. da to ne gre tako lahko, in da bi bilo treba več časa, odprl je samo siloma miznico noke blizu stojece mize. V nji pa so bili samo papirji. Ko ! je stopil iz pisarne, sreeal je podjetniškega inženerja, katerega je potahnjeno prosil, naj bi ga vzel v delo. Ko mu je pa in- ženir rekel, naj pride drugi dan, ga po- prosi Miniussi za kak nov^ič, češ, da ni celi dan ničesar zavžil. lnžener mu da jedno krono. Miniussi proda potem ukra- deni dežnik za dve kroni nekemu delavca ter se vrne zopet v mesto. Med tem časom je bilo policiji naznanjeno, da je bil v prej omenjeni krčmi ukraden dežnik. Redarja Pavlin in Leban podala sta se koj na delo ter zasledovala tatu. In res sta ga našla na Stolnem trgu, a takrat imel je Miniussi že zopet drugi dežnik v rokah. Ta dežnik je pa fin in je gotovo bil ukraden kaki gospej. Nahaja se zdaj na policiji. Miniu:3si-ja so seveda aretirali in ga spravili pod ključ. Izpred sodlsca. — V četrtek je stal pred tukajšnjim okrožnim kot ka- zenskim sodišcem 18-letni Anton Ma- rinič iz Vedrijana. Tožen je bil zaradi težke telesno poškodbe. Povod obravnave bil je zopet pies. Dne 26. julija so nam- reč plesali v Krasnem. Tarn se je nekdo tako hudo opil, da sta ga morala domov spremljati Peter Marinič in neki drugi njegov tovariš. Na nekem mestu pa se pijani človek izpodtakne in pade. Anton Marinič, ki je to videl, mislil je, da ho- četa spremljevalca. pijanega pretepati. Približal se je torej vsem trem. Ali Peter Marinič mu je rekel, naj se odstrani. Ker ni hotel Anton Marinič tega storiti iz lepa, prisolil mu je Peter zaušnico. Anton, ne bodi len, potegne iz žepa no- žičok in rani z njim nekoliko na grlu in na prsih Petra. Rane niso bile nevarne. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil pri- siljen bra niti se. Pri vsem tem pa ga je sodišče radi lahke telesne poškodbe ob- sodilo na 2 mesečni zapor. — Tudi oni krosnjar Karol Gorjup, o katerem smo svoječasno poročali, da je besnel, ko so ga redarji aretirali, da je vanjo bljuval ter j ill suval z rokami in z nogami tako, da so ga morali zvezanega na rokah in nogah prepeljati na vozičku v tukajšnje zapore, stal je ta dan pred sodniki, Mož ni tajil ničesar. Rekel je samo, da je bil oni dan zaradi tega tako rabijaten, ker so ga redarji aretirali in tirali v zapor, mesto da bi ga pustiii pri miru, ko je hote' iti v Ameriko. SodiSče prisodilo mu je 7 mesecev težke ječe. Ko ga je vprašal predsednik, da li je zadovoljen a kaznijo, rekel je Gorjup, da mu bi bilo vse jedno, ako bi mu prisodili tudi 13 mesecev ječe. postavljoni v proglod v prostorh dar- čnoga oddeika tuk c. kr. okrajnega gla- varstva (Via dei Cappuccini *tov. 16) od 20. novornbra t. I. skoii 8 dnij imoniki osob imajo(T:ih pravieo udoležiti so volit6>v v conilno komisijo za osebno Johodnino mesto po § 189 pontavo od 2:">. oktobra 1896 (I. drž. z. fit. 2201 izstopivSih odov in namostnikov tor da so zamore vložiti morobitni priziv v srnisla § is}-, omenjene poatave v teku onmih unij pri proj omon- jenem davčnem oddelku. Hisa, ki ra/pada. — V torok vočer okolo 9 ure in pol «e jo z vclikim Aamora vaul kos hiše, nahajajoče se v ulici Ko- čevje St. 5. Nastala je votlina 4 m visoka in nad 5 m dolga. lliäa je last g. Petra Venutija. brata gorižkega župana. Slučajno ni bilo takrat na ulici nikogar. Polrlicali so koj zidardkega rnojstra in mestne ognjegaace, ki so vao uoč delali, da so hišo podprli. Ürugi dan je priäla na lice mesta stavbna komisija, ki je takoj odredila, da 90 morajo izseliti aelo iz poškodovane hiše vsi njeni prebifalci, marvel, da morajo isto storiti tudi oni, ki prebivajo v hiši, stoječi nasproti po- dirajoče se hiže. Porotne obravuave prelozcue. — Porotno zasedanje ne začne dno 23. t. m., kakor je bilo določeno. marveč Se le 25., o čemer so obvežčene vse pri- zadete stranke in porotniki. „( ecllljangko druätvo" za ^oriško nadškotijo bode praznovalo prihodnjo nedeljo, v praznik sv. Cecilije, s^ojo za- vetnico se slovesno sv. maäo v prvostol- nici goriški ob lO. uri. Prihodnji četrtek dne 26. t. m. pa bode društveni občni zbcr se slovesno 9v. mažo ob 10. uri v isti cerkvi. Obekrnti se bo izvajala Em. Adlerjeva masa op. 2. za 4 enake gla- sove, orglje in orkester z dotičnirni ulo- gami. K obema alavnostima se vabijo društveniki in prijatelji cerkvene glasbe. Strašna nesreča. - Dne 19 t. m. treščilo je v 10 minulah dvakrat zapo- redoma v zvonik kostanjske cerkve na Krasu. Škoda je velika na zvoniku in na cerkvi. Strah je gledati luknje in raz- pokline. Tram treh metrov dolgoati pr^- drl je strop nad orgljami tik zvonika in padel na tlak cerkve. Kako je kar po- končno v cerkev prišel, je nerazumljivo. — Strela poškodovala je tu in tarn in streho predrla tudi v farovžu, ter ubila dvema posestnikoma enega vola, kravo in svinjo. Ustavljeno je začasno vse zvo- nenje in cerkveno opravilo. Iz St Petra pri Gorici nam pi- šejo: Pretečeni četrtek predpoludnem je zlasti pri nas hudo grmelo in trikrat treščilo. Kam je strela prav za prav uda- rila, ne vemo; le to vemo, da je prišla v zvoniku po žici šolskega zvona skoro do tal; tu je odskočila v zid, kakor kaže razpoka, in skozi zid je prišla pctem na neumljiv način v kamenito stojalo krst- nega kamena, kjer je tudi naredila majhno razpoko. Od ta je zginila menda v zemljo. — Drage nesreče ni bilo, kot da je nekoliko ometa padlo od sten in pa pri enem oknu v cerkvi so se ubile tri šipe. Sreča, da ni bilo nobenega člo- veka takrat v zvoniku. Sicer je pa to res nekaj čudnega; tako pozno v jeseni, in se nismo varni pred strelo! Občinske volitve na (iocah pri Vipavi. — Pri občinskih volitvah na Gočah pri Vipavi so v vseh treh volilnih razredih zmagali kandidatje katolisko - narodne stranke. Volitve v drugem in prvem volilnem razredu se nasprotniki niti udeležili niso. Oblak se je utrgal. Tržaški „Edinosti" poročajo iz Jelšan, da se je v noči od 17. na 18. t. m. utrgal v hribih nad vasjo Novokračine oblak. Vsled tega so potoki, ki tečejo po sredi vasi tako silno narasli, da je voda pritekla v hleve, v kleti in v hiše ter napravila velikansko škodo. Živino so Ijndje rešili z nevarnostjo lastnega življenja. Poljske pridelke, ki so se ravnokar spravili, je voda doloma odnesla, deloma pokvarila. V cerkvi je prišla voda do srede altarja. Cerkvene klopi so bile vse pod vodo. Voda je po- kvarila tudi cerkveno obleko. Dogiiauu je. da so oböe priljubljeno in vsestransko razäirjein1 »k a p 1 j i c o s v. M a r k ;i.» mestne 1 c k a r u e v Z a gr o b u, Markov t r g. najpotirbnpjšo v vsaki hiši. I'o- dati se jih more bolnikoni kot prvo pomoč, zdravim pa v odvrnitev bolezuij. Zato pa opo- zarjamo p. \\. gg. čitatelje na dauaSuji oglas »Mestne I e k a r n e« v Z a g r e b u, Markov t r g, na 4. strain. Wilhelmov obliz. — Ta izključno v le- karni Fran a Wilhelm, c. in kr. dvornega zn- ložnika v Neunkirchen, Sp. Avstrija, izdelani oblii. porublje se često v vseh slu^ajih kjerkoli je treba rabiti obliz. Fosebno koristi.o deluje pri starih in ne vnetih bolečinali, kakor pri kurjih oöesih, turih itd., katere se ima poprej oöistiti ter potem dotična mesta pokriti z obližem iia- mazanim na kosčeku platna ali usuja. Kna äkat- Ija 80 vin., ducat äkatljic K 7.— ; 5 ducatov äkatljic K 30.- V zuak pristnoati je odtisnjen na vaakem, juyitk-ii arh triia Nomikirrhpu sapdoin cerkvai. katoliškega duhovnika ne. Te besede pa vi nase obrafate. Prosto vam, nimitm nič zoper to, samo iupnika lainjivo no dolJ.ite, da vas on tako zmirja. Bnhajo «e nad¦¦' in v svet sarbajo, da menda *ami atfbi že vernjejo: Zupniku dnmo vsHkn leto do 5000 gl., ali v novi va- luti 10.000 kron plače, toraj mi ukažemo, pojte no. in ne imejte ..Socinih* čita- toljov za tako zabite, kakor ste vi. Sicer sem pfi jaz pripravljen naz.aj dati vao kar ste mi vi l*>tos dali in če bi to zna- šalo tudi celih 10000 kron. Pa potruditi se morate v župnišče osebno, da po- gledamo v zapianik, da ne bo kake pre- varo. A bojim se, da ne poneaete nič, ker niste nič dali, ko nič nemate, kakor pot po kateri hodite. Najbolj „špasna" je ta, da se kli- čejo eden drugega na „korajžo". Njih be- sedo so msluinje: „Na koražo torej proti trmi presitega Lovreta groznega^ Točebrana, ako se ne uda, uberemo proti njemu še drugo potu. No, ali mislite, da sem bojec", kakor zajec? Poskusite. Ce vam je navadna pot v Gorico skozi Pr- vacino odležna, jo lahko uberete čez Črniee, ^li morda celo čez Čaven na Trnovo. Pridete tudi prav, samo v Go- rici ne hodite v Gabrščekovo tiskarno, ker tarn so ie vaši predstojniki ne pa župnikovi. Župnikov predstojnik je niže, na levo, tam potožite svoje reve in te- žave. Nekaj gutovo dosežete, če druzega ne vsaj to, da vas bo dornberški žapnik spoznal, kedo da ste, ki znate tako čedno za oliko in resnieo piaati. Na dan toraj, ne bojte se luči. Ž a p n i k. Iz Bnl. — (Drugi del odgo- ?ora dopisniku — Radovedni.) V začetku svojega dopisa govori si- eor dopisnik o „Legini" šoli v Neblem, kHtero imenuje skelečo rano ter omenja, da so jo prišli lečit zdravniki iz Gorice in imeli posvet na Križadl; a koj potem preskoči od tega predmeta na „brejarje", ki so bili, kakor on pravi, postavljeni koniaj sto korakov od Križade ter je aa- pisal nekaj stavkov o potratnosti pri plesih. — S tem hoče dopisnik javni ljadski shod na Križadi spraviti v ne- kako zvezo z omenjenimi „brejarji**, ka- kor da bi bili tisti, ki so javni ljudski shod napravili, dali povod, da je bližnji kremar, — vendar pa sto korakov od- daljen — napravil za isti dan v svoji krčmi pies. Proti temu se zagotavlja, da tako dornnevanje nima nikakoräne podlage, ter se zatrjuje, da niso bili sklicatelji shoda v nikakoršni zvezi z istimi „bre- jarjr', marveč, da so bili presenečeni s tako napravo, ker je kolikor toliko äko- dovala javnernu Ijudskemu shoda. Gospodar krčme, kjer so bili „bre- jarji", je sezidal poslopje v pretečeni zimi — in še zdaj zida naprej — po ljadskem glasu s tem namsnom, da bi svoj pridelek vina v isti krčmi po viši ceni razprodajal. Zaradi tega se tam na- pravijajo pogostoma plesi, a zdi 36, da dohodki vseh plesov so le piöli, ker ali- šalo se je iz županstvenih krogov. da je do najnovejšega časa bilo za poravnati äo mnogo plesnih pristojbin („iicenc1'). Ni čuda, da se je mož poslužil lepe pri- like javnega ljndskega shoda — sto ko- rukov oddaljenega. Kdo bi rau zameril, čo skuäa na tak način „svojo-4 — „ske- lečo rano" zaceliti. Dopisnik govori mnogo o radikalnih sredstvih proti skeleči rani v Neblem, a pravega sredstva ne pozna, drugače bi je bii r vedal. Mi pa, ki sino bili pri javnem ljadskem shodu na Križadi, smo sliä&li o pravem in radikalnem sredstva za ozdravljenje skeleče rane v Neblem 0 tem sredstvu dopisnika — „Hadoved- nega" — lahko poduči tretja resolucija javnega shoda. Cudno, da dopisnik o tem sredstvu ni čital v naših listih! Še bolj čudno, da mu niso ničesar naznanili o resoiucijah tisti, ki so mu praviü o „bre- jarjih". No, da mu prihranimo trad iska- nja, povejmo mu mi! Tretja resolucija, da zapro „Legiao" lolo v Nebleua • zapove, \\\ hodijo dotiüni otrooi, v svojo doiTirti-o Ijudsko Solo. Ako vlada ta poziv izvrSi, n** bo vot> „Login« sole" v N >blom. no bo vnja glade pravii- vladarjevih do armade, ki se nanašajo na ogrske polke. To interpolaeijo so stnvilo nemške strauke. Drugo interpolacijo v isti zad^vi jo sta- vil dr. Stransky. Razlik« mrtl intorpelacija- i nmje In: Docim vprašajo nomSke strnnko j niinisterskega prods., kako stališče na- mcrava znvzeti nasproti lakomn tolma- čtMiju nagodbe iz 1.18ti7, knkoršno jo raz- vil v ogrski zbornici grof Ticza in pa nasproti /aljivim napadom na njegovo osobo, vpraša dr. Stranskyjeva intor- peUcija dr. Koerborja, da-li misli dr. Koerber nasvetovati cesarju, da pokliße nti krmilo vlade parlamentarno minis- tcratvo, ker le proti urudniškemu ini- nisterstvu je inogoče govoriti na tak način, kakor je govoril grot' Ticza. Dr. Koerbe,* jo koj odgovoril na prvo intorpelacijo in rokel, da ostaja vodno pri torn, kar je rokel glede pravic do armado v torkovi seji. Avstrijski parlament, rekel je, ima vslod nagodbo do armade iste pravice, kakoršne ima ogrski parlament. Armada jo skupna in do te skupne armado ima toslranska državna polovica iste pravice, kakoršne jib. ima onostranska. Zaradi tega se ne more glede armade ničesar promeniti, ako v to ne privoli tudi naS parlament. Na tem stališču ostajamo in bodemo vedno vstrarajali. Minist, preds. dr. Koerberju so pioskali poslanci burno, poaobno seveda Nemci, radikalni Čohi pa so ga tako hudo apostrofirali in mo- tili v govoru, da je moral večkrat prenehati. Za njegovim govorom preäla je zbornica k prvi točki dnovnega reda, namreč k razpravi o njegovem prejšnjem govoru. Prvi je govoril češki posl. dr. Hfrold, ki je v kratkih, a jedrnatih be- sedah natanjčno preciziral stališče Čehov in je dr. Koerberju povedal v brke, da dokler bode on min. predsednik, ni niti misliti na to, da bi zamogel parlament delovati. Nujni predlog dr. Ferjančiča In tovarlsev - zadevi koroških sodnlh razmer glede rabe slov. jezlka. V torkovi seji drž. zbora je stavil dr. Ferjančič v imenu svojih tovarišev, z ozirom na znane dogodke glede pre- ganjanja slovenskega jezika, na koroških sodiščih ta-le nujni predlog: Visoka zb^r- nica naj sklene: G. kr. vlada se pozivlja, da naj nemudoma ustavi to, jezikovne pravice slovenskega prebivalstva docela prezirajoče, protizakonito in pravosodstvu škodljivo postopanje sodišč v slovenskem in jozikovno mešanem delu Koroške. 0 tem predlogu se naj prične takoj raz- pravljati z vsemi po § 42. oprav. do- pustnimi okrajäavami. Ta predlog nosi podpise „Jugoslo- vanskega naprednega kluba", Malorusov in Čehov. Ta nujni predlog pride, seveda ako bo poslanska zbornica kaj časa zborovala, pred vsemi češkimi nujnimi predlogi do razprave, ker so v to privolile vse češke stranke. Debata o govoru dr. Koerberja. V imenu slovanske zveze bodo go- vorili o priliki razprave o govoru dr. Koerberja izmed Slovencev dr. Ploj in izrned Hrvatov posl. Bačič in v imenu rusinov posl. Rarbinski. V imenu na- prednfga kluba slovenskih poslancev pa bode govoril dr. Ferjančič. Dr. Brzora1! -— umrl. Č«ižki državni poslanec in podpred- sodnik mladočei^kega kluba dr. Brzorad je v cetrtek v 45. letu svoje starosti umrl. Državnl proraöun za leto 1904. V torkovi otvoritveni seji poslanske zbornice predložil je (inančni minister proraoun za 1. 1904. Skupni stroški so praračunjeni na 1.734,771.291 kron, skupni dohodki pa nu 1.7:57,509.991 kron. Bi- stvono razlike mod proracunoin za I. 1904. in onim za 1903. so : V vseh ministerstvih jo postavljeno povišanje stroškov, ki jo v zvezi s poviSanjem plač kancelijsko po- možnemu osnbju in pomožnim služab- nikom, kateri stroški so bili v proračunu za I. 1903. skupno postavljeni v odstavku „Splošna uprava blagajn". — Uazun te razlike, ki se nahaja v proračunih za vsa ministerstva, nahajajo se nadalje v po- Humeznih proračunih i5e sledeče razlike: Ministerstvo za notranje stvari: Potrob- !5čina se je poviäala za 3,046.657 kron vsled pomnožonja osobja ter vsled več- jega poKpeiOvanja costnih in vodnih gradenj. - Dumobransko rninistorstvo: PotrebSdina se je poviäala za 1,441.018 kron vsled nadaljevanja spopolnjevanja domobranRtva in pomnoženja orožništva. za viaoka Sole 1,064.091 kron, za srednje ' Solo 88f).871 kron, /.« obrtne Sol« 832.643 kron. KinniuT|no ministorslvo : Potreb- Sfina so je zmanJÄwla zu 13,961,018 kron in to v glavncm radi odpravo promij na izvo/ slttdkorja, ki so xnaSalo 1H,8O().()OO kron; ter vslod omojovanja lotorijake igre. - Tr^ovinsko ministorstvo : Potreb- zöina so je zviSala za 3,96b. 110 kron, v glavnom vsled povi^anja stro5kov za posi.. « in l)r/,ojavno urade v znesku kron 3,7089:')0. -- /^lezniäko ministerstvo : V rotlnem in izrednem proraeunu se je potrebSčina zviSala skupno za 4,980,330 kron. Od tegn odpade 2,011.120 kron na c'iMitralno vodstvo, ßegar stro.^ki so so povišali posebno vsled izdalkov za pre- skrbljovanje za starost in za drugo do- bi'odtflne naprave. — Poljcdelskc mi- nislerslvo: Potrobščina se jo poviSala za 2,3f>6.()lf>, v glavnom pri točki „po.mbni državni stroški" (povišanjo polrobščine 1,267.206 kron,) vsleil povišanja kreditnih postavk za subvencijoniranje nedrža\rnih kmetijskih in gospodnrskih zavodov in sploh za pospešovanjo gozdnarstva in kmetijstva; pri kapitelju „gozdnarstvo in domene'1 (povišanje potrebščine 938 860 kron) vsled zboljšanja razmergozdnarskim uslužbencem, in pri kapitelju „mon- tanistika" poviSanje potrebščine 156.449 kron). — Pravosodno ministerstvo : Po- trebščina se je poviSala za 2,582.712 kron vsled poboljšanja razmer kancelijskemu pomožnemu osobju in pomožnim usluž- boncem, kakor ludi vsled pomožnega sodnega osobja in slednjič vsled novih gradenj. — Državna podpora vsleri ujm prlzadetim krajem so jo zvišala od 15 na 20 milijonov K. Zadnjih 5 milijonov K dobo prebivalci Koroške in Solnograške, ki jih je hudo zadela septemberska povodenj. Skupne mlnisterske konference. V četrtek in v petek so se vršile na üunaju skupne ministerske kont'erenco v namen, da se določi proračun za skupne zadeve za I. 1904. Konferoncam jo predsedoval minister za zunanje za- deve gröl' Goluhovvsky. Udoležili so se jih pn dr. Koerber, grcf Ticza, naž fi- nančni minister in ogrski, vojni mi- nister Pitreich, nacelnik vojne mornarice baron Sterneck in skupni linančni mi- nister Burian. Za nabavo novih topov postavi se v proraöun post>ivka kron 15,000.000. Ogrski parlament. Akoravno so ploskale vse stranke v sredo ogrskemu ministerskemu pred- sedniku grofu Ticzi, ko je tako žaljivo napadal našega ministerskega predsednika dr. Koerberja, in ko je izjavil, da stoji njegova vlada na staliäcu, da nima kralj izključne pravice pri določevanju no- tranjih armadnih uredeb, ampak da ima tudi ogrski parlament pravico umcšavati se v notranje armadne zadeve, traja v ogrskem parlamentu Se vedno obstrukcija in ae äe danes ne ve, kako in kedaj spravi grot' Ticza zakonski načrt glede vojaäkih novincev pod streho. Dogodkl na Baikanu. Turčija še vedno molči. Zastonj čakitti Avstrija in Rusija odgovora na znano noto glede reform. Sultan se nahaja v hudih škripcih. Njegovi ministri hočejo po sili, naj bi Turčija odbila predložene reform?, dočim mu svetujejo členi njegove družine, naj bi relorme vsprejel. Sultan se je obrnil brzojavno do ruskega carja in do nemškega cesarja, da bi mu na kak način pomagala iz zadrege. Ali oba sta mu odgovorila, da ne preostaja drugega, nego V3prejeti re- forme v popolnem njih obsegu. Tudi veliki vezir turški je obiskal te dni ruskega in avstrijskega poslanika v Ca- rigradu, da bi ju progovoril, naj bi uplivala pri svojih vladah, da bi nekoliko odnehale. Za odgovor pa je dobil resno in odločno svarilo, češ da pričakujeta odgovora na noto glodo reform najdalje do konca toga tedna. V ta namen da bodota predložila osebno kakor včeraj prepis dotične nole sultanu ter ga na to opozorila. Ako no da Turčija do konca tega tedna odgovora na noto, potem odgovorna bode ona za posledice, ki morajo slediti turäkemu molku. Domače in razne novice. Iiiieaovaiijc. — Dvornemu svet- niku jjri i.ržaškem namostništvu g. vitezu Toodorju Schwär 7-u je cesar podelil naslov in značaj namestniätvenega pod- predsednika. Sinrtna k«sa. — V četrtek okolo poludne je umrl v svoji palači pri stari poSti v Gorici v visoki starosti 89 let g- baron Henrik Ritter Zahony. Pokojnika so še pred par dnevi operirali. Operacija se je izvršila ugodno, ali po- lotila se je bolnika koj po operaciji pljuČ- »rat onin' RiUerje?,"kf:i8O "öHTÄiasuWJ't Krojaška zadruga Qonea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame iix gospode. modnc barhcntc. iu drugo mauifakturno blaqo posebrco Äa bli*ajoči sg zimski čas. blaqo vseh kakovosti in pu najni*je mogočik konkurenč- rcih iu staliiih ecnah. Yxorci najnovejše izhevQ se ua sahtevanje pošiljajo brezplač- uo in poštiiitic prosto. =: Vsega zdiavilstva === doktor jfotoiz J3reeelj, ordinujc v G[orici, Qosposka uliea štcv. 15. drugo rtadstropje nasproti „Jrem kroriam" od 8. do 10. predp. irc ------- = od 2. do 4. popoludne. Priporoča se zlasti v slučajih otroških =zizr= bolc^ni ------- '»"•' ˇˇ <*"*¦ ˇ^ "W TV yfV -w*w ^W "^^ Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, j priporoea častiti duhovščini in slavnema obeinstvu v rnestu in na deželi svojo trgovino jpdilnega. blaga n. pr. kavo: Santos, Sanflomingo. Java. Cejlon, Porto- rico i. (Jr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffj inter^ko in dulrnatinsko. J'otrolej v zabojn Sladkor razne vrnt<\ Moko št. 0, 1, 2, 3 4-, 5. Vee vrst nža. Miljsveče prve in druge vrste, namroč po 7« kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Vaienčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg rniina v Kranja in z Jochmann-overga v Ajtiovščini. Vse blago prve vrste. (»ostilnn ,jjrf Wmmmlm," tik nove postaje na Blančah, toči vedrio naravtia doma- 6a črna in bcla virxa. i JKuhinja jc preskrb- ljcna vcdno z gorkimi I in mrzlimi jedili. Cerxe zmcrnc. Priporoča se zaobilen ohi.sk iz m^sta in dežele. Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobu' na voglu ulice Morelii Priporočapr.stnabriskabe- la in črna vina. — izborna kuhinja postreže o vsakom času z okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Zastopstvo za. prodajo pra- vega Ijubljanskega kislcga zclja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obiak se pri- poroča slav. občinstvu v mestu in na deželi. k. .^^HB^^^h. .^iCBHBMi^. ^MMHb. ^——-^^^ .^^^^^h^ ^^M Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Sošktn mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstva svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jcno podružnico na voglu priäed^i od Soäkoga I moHta proti Gorici v hiši g. Fo- garja h. ät. 42. I V delavnici so izdelujejo vsa I v sodarsko in kolarako stroko spadujoca dela, in postrežba z *~/ Pri svetem Antonu Padovanskem \t NOVA ZALOGA ' cerkvenih oblek in nabožnik stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno htšo) Dobi so bogata izbira piani't, dalmatik, pluvial, humeral, rokclov kvadratov, kolarjcv Leo, prsnikov, misalov, brovirjev, ritualov, cliurnov in iiesteviluo nabožuili različno lino vczaiiih kujig, sveruikov, krizcv, svelihiir, kclihov, ciborjev se srebruo kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstui velikosli in kvaliteti, uinetiiiško delo v romaiiskeiii kartomi, priporočljivib posebno za vlažiie cerkve. Zaloga svoö iz čistoga čobolncga voska kakor ludi mcšniie sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetiuj vsakovrstnili. Lastna izdolovalnica palm iz uuiotiiili rvctlic in vsakovislnili diugih del spadajočili k bo^očaslju, izvršijo se vezenja (ricami) iiajfinejsn za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja so vsakovrstno stvari za cono, >s-^~~.-^-^^^—\^~^> *—¦*-----w-^v^s----w^v pri Kojej jo izključona vsaka konk ironca. Naročitve se izvršijo točuo in hitro. J|^*" Ob uedeljah in prazuikih je prodr.rih::ca zaprla. "^Kf Z odliCiiim spoštovanje.u AntQn j VoKrift> ¦ Šimenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) preselil se je v Magistratno uSico š. 9, (Via Municipio). Friporo^H sp za obi- len obisk. Anton Pecenl.D Vrtnit ulicii 8 (.(MU< A Via Giardino 8 priporočH pnstna beta in črna vina 4 iz wipavskih, furlanskih, onsKin, aai- matinskih in isterskih v i- nogradov. l)ot)iavlj;i n;i iiom in nizposilja po zeli'z- •lici na vsc kraji1 avstro-i-pcrsk»1 moiuirhije T Bodih od ;'>(> litrov naprcj. Na zahtevo poäilja tu ill li/iiriT. Cene zmerne. Postražba poit .na. ITa.sn.Q.n.ilo preselitve Xaziianjain si. občiiistvii, da sem preselil svoj /obozdi'avniski atelje s prvim oklül>roin v Corso Giuseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulir.e) nasproti Ijtid- skeinii vrtu in ordiruijem od 9. 12. nre predpoludne in od 2. 5. urc popoludne. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici. I.... KafIIl€?t>iY.IlaÄm .- i «.______" ¦ J_________,____,___,___.____,___.____¦ & © Ti" {sliisovilc in in1 nailkril.jivc l..iji!jirii sv. Alarka sc uporahljajo za p nitlniiijf in zuiianjc holc/.ni. iNisclino m I si ran ju jejo tnian.ji' po koslcli. no«ali ^ in rokah tcr nzilr.i vejo vsak i^lavoliol. ' hii1 ileliijejo ncilosctiljivi) in spasu'iusin) ^ pri zcloilönili bolt'/.nih. uhla/iiji'jo kalar in i/.iiK'iick. oilpraviji) nadulio, bnlec'rim1 p in kroc pospi'Sujt'jo in /Imljsujt'jo pn'ba.vo. cistijo kri in crova. 'If piv/.cnejo ^ vrlikr in niali' jjlislc Icr lioli'riiie po l.i-li jirov/roCt'iit1. © Tutli di'luji'jo i/.bonio proti liripavosli in prchlajcnjii. l,c<>ijo vse liolczni K" iia ji'lrili in sli'zih tcr .,'koliko" in s^ipanji1 v žclodcii. Odpravijo vsako inrzlicn g in ml ti' izvirajocc bolfsti. © 'IV kapljici' so najboljšc sredstvo proti bolezni na maternit'i in ..niadronu", ^ in zato nc bi silicic maiijkati v nobi'iii nnščanski in kinc^ki liiši jf Dobivajo si' samo v ,,Mestni lekarni Y Zagrehu". Narncujc sr © filino in tdrno Ic pml naslovcm . | „Mestna lokarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, g poleg cerkve sv. Marka. ® Denar s<> pošilja naprej aÜ pa pov/anic. Manj kol en ilucat (12 slcklt'iiir) (h S(> nc posilja. Ci'iia jc naslcilnja in siccr franko na vsako yoslo: I \ du