9. številka.
Ljubljana, nedeljo 12. januarja.
VI. leto. 1873.
SLOVENSKI NAROD
Koroški Slovenci.
Kadar pišemo o naših bratih na Koroškem, vselej nas hoče obhajati nekaka otož-nost, da vrli, na duhu in na telesu tako zdravi in krepki rod, kateri od starodavnih časov biva v prelepih dolinah, po zelenem hribovji krasne koroške dežele, da ta najzahodnejši del slovenskega in vsega slovanskega naroda v starodavnosti najbolj vzbujen med Slovenci, — mora zdibovati pod največjim pritiskom in silo neusmiljene tujčeve peto, tako da se najmenj čuje o njem. A vselej nas zopet tolaži videti, da vendar pogumno branijo koroški Slovenci svojo narodnost, da si vsaj obranijo ona tla, katera jim dozdaj še nij preplavilo tujstvo.
Odkar so divje čete Frankov in Bavarcev prihrumele nad koroške Slovence, ter jib okovale v verige nemško-fevdalne sužnjosti, je postala Koroška nemška domena in samo v koči bornega kmeta so ie odmevali mili glasovi našega jezika. Vse severno Koroško je bilo v teku stoletij ponemčeno in slovenski narod nazaj potisnen do Drave in še čez Dravo. Že so si Nemci iomišljcrali, da v malo letib bode slovenski jezik na Koroškem izginol in od Karavank do Velikega Zvona se šopirila sama nemščina.
L. 1848 pa je vzbujalo tudi koroške Slovence in seme, katero je menda prvi rajni Slomšek, kod vodja semenišča v Celovci, za-sejal med mlade duhovnike, je začelo tleti, poganjati korenine in oživelo se je že skoro zamrlo slovansko pleme na Koroškem. In prišel je čas, v katerem se je iz staroslav-nega Gorotana širila slovenska omika in vednost po vsem Slovenskem. Zbralo se je v Celovci malo število delavnih in neustrašenih rodoljubov in Česar Bi tačas nij upala
Ljubljana storiti, učinil je um in pogum koroških rodoljubov, vrli naš Andrej Ein-spieler je izdaval politiški časopis „Slovence", prednik „Slov. Naroda"; neumer-ljivi A. Janezi Č pa je zbiral vseslovenske pisatelje v „ Bčcli", v „Glasniku1*, v „Cvctji" itd. ter tako ustvariti pomagal slovensko bc-letristiko.
Ti listi so sicer vslcd neugodnih okoliščin morali prestati, a kakor ptiči tenisi so se rodili drugi na njih mesto, in je stopil tudi narodni zavod, kateremu enacega ne najdemo lehko pri katerem koli drugemu narodu — društvo sv. Mohorja. Tudi v gmotnem oziru se koroški Slovenci smejo vsem drugim celo v iiglcd postaviti. Da si otresejo silo tujega kapitala, začeli so si ustanavljati svoje lastne denarne zavode in posojilnici v Ziljski dolini in pri sv. Jakobu že uspešno delati.
In kako se vede koroški deželni zbor nasproti tem izjavam svojih slovenskih prebivalcev? Vso zagriznjenost, vse divje sovraštvo vsega, kar po slovenskem diši, nahajamo tudi pri večini koroških deželnih poslancev, skoro še hujše, kakor pri graških. Slovenci pa imajo po neugodnem volilnem redu in po nepopisljivem pritisku nasprotnikov pri volitvah samo enega zastopnika A n d r. E i n s p i e 1 e r j a. Pa da si sam v zboru, se vendar nikoli nij dal preplašiti, da ne bi povzdigoval svoj glas za narodne pravice svojih rojakov.
Pred nami leže stenografični zapisniki koroškega deželnega zbora lanskega leta in ne vemo, da-li bi bolj občudovali pogum edinega slovenskega zastopnika ali surovost, zlobnost in brezobzirnost nemške večine koroškega zbora proti naj skromnejšim željam Slovencev.
Že v 1. seji je g. Einspiclcr terjal, da bi se naj stenografični zapisniki tudi v slovenskem jeziku objavljali in dokazal, da bi se to moralo storiti po naravnem in pozitivnem pravu. Na ta predlog nikdo nij odgovarjal, pa ga tudi nikdo nij podpiral. Ko liko je večini koroškega zbora za naravno in pozitivno pravo, pa je dokazal v burnih sejah 27. in 28. novembra.
Slo je za pripravljanje učil za ljudske šole in za odtrganje dveh slovenskih občin od vcČih nemških, s katerimi ste proti svoji volji združeni. Zarad učil je g. Einspieler predložil, naj se pri njenem nakupu gleda, da se slovenskim in nemško-slovenskim šolam dado slovenska ali nemško-slovenska učila. S tem pravičnim predlogom je vplamtil vso nemškutarsko strast, kar je je nakopičene v koroškem deželnem zboru; vitez Kainer pa se zove mož, kateri si je stavil nečastno nalogo, ves svoj žolč razlivati na svojo slovenske Bodežclanc. Vse narodno gibanje mu je samo agitacija nekaterih duhovnikov; še celo vlada temu možu premalo nemškutari in ona po „tako zvani ravnopravnosti narodov" je zakrivila, da se je na Koroškem začel ta razpor.
Še hujši je kričal Nemec Kainer v 12. seji 28. novembra, ko je on referiral o prošnjah slovenskih občin Globasnice in Kamnice, kateri se hočete ločiti od občine doberlaveške in v prošnjah občino sv. Danici Strojna za ločitev od prevalške občine. Zastopi dosedanjih občin so nemškutarski, zato žele slovenske občine biti za se, ter imeti svoje za-stope. Gotovo opravičena želja.
Samo g. viteškemu Kainerju in njegovim pajdašem v koroškem zboru je to samo — klerikalno hujskanje!
Gnjusi se nam še dalje govoriti o tem
Ivan Erazem Tatenbah.
Izviren historireu roman iz slovenske zgodovine. (7. nadaljevanje.)
„Škoda velika, da bode taka rožica tu v divjini ocvela", pravi dolgi suhi Rudolfi, poželjive poglede na Marijanico metaje.
„Prav govoriš'4 — reče grof. — „Semkaj malokedaj pridemo. Presadimo jo. Kaj praviš Baltazar, kam?"
Ribelj se v stran obrne, kakor ne bi čul. Tatenbah, ki je sicer imel dober spomin, in je vse svoje gospodarske razmere na tanko spregledal, domisli se, da na svojem gradu Podčetrtku nema oskrbnika.
„Ti stari, Gornik, ker imaš lepo hčer, in ker si zanesljiv — preseliš se iz teh drč na moj grad PotČetrtek. Tam so ti bode bolje godilo." — K deklici obrucn pa pravi: „Da so vidimo, srce."
Družba odide.
V svoji radovednosti zalotena in osra-motena deklica se razjoka. Da, plakaj dekle, ne znaš — kaj si storila!
Sedmo poglavje.
kaj mi mar je donioTini, kaj mi 'l.tu mar in '.ni T Ti si moja domuviua Ti si maja ilidka Inat!
Horis Miran.
Nad trgom Konjice se dviga mali grič. Tam so še denašuji dan razvalino konjiškega grada, ki je bil ob času naše povesti eno glavnih posestev Tatcubahovih.
V Konjicah jo gospodoval Tatenbahov oskrbnik Simon Juda Stupan. Tu je tudi najrajšo bivala grofica. Z okna ene najlepših sob Konjiškega grada je po cesti, katera se vije črez griče med Konjicami in Slovensko Bistrico, prieakovajc pogledovalo oko mlade gospe doinaČice.
Ana Terezija grofinja Tatenbahova, rojena grofinja Forgač, je bila blaga mehka ženska duša, kakor jih bog malo na ta svet posadi — da v svojem srcu svoj svet stvar-jajoče, hrepene ne najdejo v istini tega, česar iščejo, da kakor nežne rože med osatom vene j o.
S Tatcnbahom se nij omožila ona tolikanj iz ljubezni in iz svoje volje, temuč so jo omožili njeni starši in sorodniki. Oni, slavni ogerski magnati, pripovedovali so jej, kaka čast in sreča je zanjo, da jo snubi Tatenbah, najbogatejši in najveljavnejši plemenita« štajerske dežele. In ona, sveta ne po-znajoč, niti ne poznajoč lastuega srca, vajena pokoriti se volji izkušenejšib sorodnikov, udala se je brez ugovora. In kaj, ter kako bi bila tudi ugovarjala V
On, ki jo je snubil, Erazem Tatenbah, bil je lep mlad junak, kakor si ga izmisli fantazija mlade deklice, on so jej je bližal
možu, kateri vsa svoja posestva na Slovenskem ima, tedaj se redi od slovenskih tal in slovenskega dela, svojo hvaležnost Slovencem pa s tem kaže, da jim hoče zatreti najdražjo svetinjo, njihovo narodnost. Obrnimo se raji do naših vrlih bratov na Koroškem; naj tudi zanaprej tako napredujejo, kakor dozdaj, da bodo postali nam Slovencem, vsem Slovanom — krepka bran proti navalu tujstva.
Politični razgled, ran j«» cicžoie.
O Sioveticih prinaša graška ,,Tagcs-post" K), jan. b Ljubljane uvodni članek pod naslovom ,,ein faulcs compromiss", v katerem nek nstavak solze toči, da so se zdaj ,,starešin „ralado"-Slovcnci zedinili in da iz razpora nij bilo nobene žetve za nemške ustavoverce. Mož misli, da nas Slovence veže „sovraštvo do Nemcev," pa nasvetujc, naj se okolo onega moža, ki je iz našega taborja v adresni aferi izstopil, zbere nova stranka mladoslo-venska. Mi bi bili prav veseli, če se iz nem-škutarske stranke izlušči en del ven in novo pa slovensko stranko naredi; v narodni stranki pa nij elementov, kateri bi po Hcrbst-ovem receptu volitve „reformirali" proti Slovanom ali pa na pikelhavbo škilili. — Na koncu članka dopisnik obeta, da bode povedal, kako naj se „liberalna (?) stranka na Kranjskem zadrži navzoči sklcncnemu kompromisu med staro- in mlado-Slovenci."
Vuuiij«" «lr£f*v4».
V prtt&k* zbornici je O. jan. eden poslancev interpeliral vlado, zakaj je neke novine konfiscirala, ki so papeževo alokacijo ponatisnile. Minister nauka je več osnov o postavah izročil, ki imajo urediti razmere državnih oblasti proti cerkvi. Rekel je, da se mora država ustaviti najnovejšim pretenzijam, ki jih dela llim. — Novi ministorski predsednik Roon pak je predstavil se in rekel, da je pošten mož, da se bode ustave držal in da bode z Bismarkom skupaj delal.
Š)t<* u jol.vku v Itt<lt* napenja vse žile, da bi zadušila upor karlistov ter ustajo na otoku Kuha. Miniterski svet je v zadnjej seji sklenol, da se nabere poleg redne vojske tudi krdelo prostovolcev, ter je imenovalo generala Moriones, kateri se je že poprej v boju zoper ustajnike izkazal, vrhovnega poveljnika v Byscaji in Navarri. V teh hribovitih deželah so se uporne čete najbolj ukoreninile, posebno na planem zunaj mest, kjer ropajo ter železnice podirajo, tako da uradniki španjske severne železnice že več nočejo službe opravljati. Upor podpihovanja posebno fanatični duhovni, a tudi znani maršal Serrano je vlado v teh krajih hndo kompromitiral s premirjem, katerega je na svojo
ljubeznjiv, on je moral dober človek biti, srca ljubezni polnega in ljubezni potrebnega.
In za res je tako bilo prva leta. Srečno je živela ž njim, srečna, — akoravno morda se nijso »polnile vse njene nevestinske lepe sanje.
Ali zdaj, zadnji čas, postajalo je drugače. On se je spremenil. Malo je doma, malo se peča za njo. Njegove nekdanje lju-beznjivosti nij več, in — čudno razmišljen in zamišljen se jej zdi, kadar je doma in sam. Večkrat je že doživela, da jo je osorno od sebe odbil. Na svoja vprašanja nij lepih odgovorov dobivala, za to si vpraševati nij upala. Vendar ga je ljubila. In ostro je žensko oko, ako gleda z ljubečim srcem. Slutila je ona mnogo, vedela za gotovo nij ničesa. To boli. Slutila je, da njenega moža Čestilakomost goni iz navadnih prejšnjih ko-lovoznic življe nja, slutilo je morda njeno srce, da vsled tega — in bog večni vedi zakaj še — gine njegova ljubezen do nje.
roko napravil z vodji upornikov; premirje to je bilo tako, da se sploh misli, ka je hotel žnjim kralju škodovati, ter si prijateljstvo duhovščine za prihodnje slučaje, ko je še porabiti upa, pridobiti. Toda karlisti bi še vla-di ne bili nevarni, ker imajo upljiv le v severnih, hribovitih pokrajnah, v ravnini so pa takoj tepeni, ali sedaj so našli mogočne zaveznike v tako imenovanej narodnej ligi, ka-katera obstoji iz vseh španjskih starokopit-nežev in aristokratov. Tem so prenaredbe ministerstva trn v peti, posebno jih peče odprava sužnosti na otoku Porto Kico. Začeli so že nabirati adrese zoper vlado ter podpirati upor. Poleg vsega tega pa še upor na Kubi požira silno veliko denarja in vojakov. Mini8terstvo Zorilla bije pač pošten boj, ali pokoriti se mora za vse grehe in zamude, ki so jih napravile prejšne vlade. Godi se mu, kakor vsem tistim, ki že prepozno pridejo na krmilo vlade in si zastonj prizadevajo, ohraniti poškodovano državno ladijo na površji, za svoje delovanje pa še nehvaležnost žanjejo.
Dopisi.
las Ptuja 0. jan. [Izv. dop.J (Kako napredujemo v slovenskem urado-vanji?) — Županstvo nekaterih krajnih občin v ptujskem okraji vložila so prcdlanjskem podkrepljene prošnje politiškemu, sodniškemu in daČnemu uradu zahtevajoča, da se jim primerno državnim osnovnim zakonom pošiljajo slovenski dopisi. Silen hrup in ropot je porodil ta pravičen poskus med dotičniki. Vendar obeČano je bilo občinskim županom, da bodo se po mogočnosti in sposobnosti ozir jemal na naš jezik. Zgodilo se je jako malo, in dnešnji dan se vzpet skoro vse vrti in mota po nekdanjem motovilu, vsi dopisi nam so dajejo v nemščini, da si državni in deželni zakonik izhaja v slovenščini. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo ptujsko nas je ravnokar počastilo z nemškim reŠilom na slovensko vlogo; zakaj neki so uradniki prisegali na državne zakone, če je smejo samovoljno kršiti? Posmehujo nam se nemškutarski uradniki, vsaj norce z nami zganjajo zato, kajti smo mehkužniki, ki vse nespretnosti dragovoljno sprejemljemo in se premedlo ustavljamo v nebo kričečim krivicam, katere se menda v nijeni pravni državi ne pripečajo narodom. Dokler se hodimo klanjat nemšku-tarskim in nemškim kapiČnjakom na slovenskem, ne razumevam samo seljaka, nego največ odličnejše vrste Slovence, kateri nam po svoji mlačnosti najhujšo kvar delajo, nemšku-
To je peklo jo v srce, globoko v dušo, in se je izobraževalo na njenem še vedno krasnem obrazu, katerega lice je bilo vidno obledelo in upadalo. Opazovali so to drugi ljudje, opazila je to v zlatom-okvirjenih zrcalih svojih sob ona sama, — le on, on tega nij nikdar opazil. (Dalje prih.)
Vremenska opazovanja.
Letošnja zima je jako čudna v meteoro-logičnem oziru ; mraza dozdaj nij bilo skoraj nič, nasproti smo videli nekatere pomladanske cvetice, celo drevesa v cvetji in frišne zrele jagode. To se mora vsakemu čudno zdeti, ki je že nekoliko hudih zim doživel, ko je bilo že meseca decembra ali še prej vse polno snega in ledu, mraz pa tolik, da je vse škripalo. Se pred štirimi leti je zapadel že 17. oktobra debel sneg, tako, da je hrastom in sadnemu drevju, ki je še listje
tarstvo resno in dejanski širijo ter podpirajo, dotle je vse naše pisanje brez priličnega uspeha, dotle se splavavamo po svetočem lenu, dotle našo narodno ladjo vlačimo po produ in kamenji. Prigodkom vršečim 8e na Poznanjskem vsled novih ukazov Bismarko-vih, kateri velevajo gimnazijski mladini poljski propovedi govoriti in krščanski nauk učiti v nemščini, čudimo se, vsaj strmimo osupneni na bezsramnimi krivičnostmi, katere kljubujo vsaki pravičnosti ter bezobzirno žale narode. Toda pojdite v Maribor, Oelje, Ptuj itd., na kaj pa ondi naletite ? Oj mi strašno tepena nebožeta! Poljaci na Poznanjskem se dičijo vrednimi narodnimi dostojniki cerkvenimi, kateri junaški v bran stopajo za pravice svojega naroda tudi proti popcČiteljstvu, Poljaci imajo svoje značajno in rodoljubne Ledohovske, a mi uborni Slovenci V Idi v Sambotclj, Maribor, Ljubljano, Trst, Gorico iskat vladiških braniteljev naše pravične stvari, in najdeš, ka nekateri crkveni načelniki celo podjedajo in ovirajo našinstvo ter okužujo podredništvo, katero zmočeno po raznih spletkah pozabiva svojo častno nalogo, vsled katere je dolžno po svojih znanostih in zvednostih koristiti na rodu , odbijati po-gibeli, — pozabiva lepoto svojega jezika, ter pada v nemarnost. To je ona grozovitna rak-rana , katera morilno razjeda srce mile nam matere Slovenije , in ravno zbog tega toliko goreče in silno bijemo po takih nam pogubnih in raznravnih življih. Vsakega istinsko narodnega Časnika ncopnstljiva dolžnost bi morala biti večkrat šibati nemškutarsko zlohotnost; v nemškutarska gnezda in srše-njake treba je dotle pehati, dokler se ne razdero in ne pokončajo, a sposobnikc raz-grevati na narodno delavnost. Ako sedaj ne uradujemo slovenski, ko smo zakonito na to opravičeni, kda pa potem bodemo? Kanimo li do česa dognati, moramo se in sicer dejansko lotiti narodnega posla, inače nas bli-žeče se strahovite zgodovinske prikazni zasačijo v sedanji polovičnosti, ter nas sramotno porabe za svoje onuče; le izredni napor, iskrena odločnost in dejansko narodnjaštvo nam obeta rešitev. Proč tore z mlačnostjo in v roke naški pisek, kajti na fikorem bo treba pokazati dovršena dela.
Mm Novogrruj»ko-ff» okraju v Istri, 8. jan. [Izv. dop.J Naš okraj, neima-joč nijedne trgovine ali obrtnije, tudi ne zda-tnih šum, še manj rudokopov, ali drugih zc-
imelo, naredil mnogo škode. Ravno tako je bilo naslednje leto 1869. Tudi lani smo imeli velik mraz, dostikrat do 18 stopinj, kar je za naše kraje, ki primerom že zadosti proti jugu leže, zelo veliko; letos je pa tako do zdaj bilo gorko. Te spremembe za naše kraje delajo posebno vetrovi, ki, akoravno so spremenljivi, vendar eno leto radi bolj iz ene strani vlečejo. Ce prevaguje burja, do-naša nam mraz iz velikih, kontinentalnih planjav severne Azije in vzhodne Evrope, tedaj se zrak pri nas zelo ohladi. Ako pa vleče veter bolj od juga, pride do nas toplejši, razgreti zrak od povratnika, kamor po zimi solnčni žarki ravno navpik padejo, ter tako veliko toploto narejajo. Zakaj to nij zmiraj enako, to še nij dovolj razjasneno, ker se vreme stoprv od najnovejših časov sem vednostno opazuje. Tu podajemo svojim čitateljem kratek pregled, kakošuo so bilo nekatere zime prejšnih časov.
-meljskih pridelkov toliko, da bi se smel uvrstiti med one srečne pokrajine, v katerih prebivalec more celo leto na domačih tleh sad svojega truda uživati, primoran je svoje moštvo leto na leto pošiljati v tuje dežele, da si tam v potu svojega obraza služi novcev za preži -venje svojih družinic. Da bi pa pri tem, ker smo ubogi, vendar naš deželni zbor kaj skrbel za nas in nam najmanjo korist napraviti hotel! Koliko let namreč že prosimo, da bi se čolna meja (franknžija) prenesla kake dve milji više, notri do kranjske meje. Kes da bi to prenašanje meje nekaj stalo, pa, kadar bi bilo dovršeno, bi se meja skoraj ložej nadzorovala, kakor stara meja, katera gre po skalnatem in zaraščenem hribovji. Pač je žalostno, da moramo toliko, in še več, kot drugi Istri pripadajoči okraji v provincijalno denarnico plačevati. Od vina smo do sedaj plačevali 60 °/0« a z novim letom moramo zopet 20 % odrajtovati, tako, da znese naša dacija za 40 bok. vina 2 gl. 66 kr.! Duhovne, učitelje, občinske uradnike in služabnike, in skoro vse drugo si moramo sami plačevati, in pri vsem tem še take svote v Poreč pošiljati, od katerih nam najmanjše koristi ne dohaja, in še za račune ne vemo, ker nam nečejo slovenske izpiske deželnih sej pošiljati, i t al jan s ki h pa ne moremo in nočemo zastopiti. Pri morji se delajo porti, po mestih italijanske šole, in vse to za naše žulje. To je žalosten stan našega okraja. Zadnje dni nam je po nekih vaseh voda veliko škodo naredila, kakor p. v Novokračinah, kjer je ljudi skoro zatrla, — videli bodemo, kak pripoboljšek prejmo poškodovane vasi. — V Jelšanah je zvonik strela podrla, Istra bo že pomagala drugega narediti. — To jc avtonomija !!
Denes ob 3. uri popoldne smo imeli tukaj precej hud, kacih 10 minut trajajoč potres, kateri se je od severa proti jugu izgubil.
Iz lN»&t«N 9. jan. [Izvir, dop.] Nikjer nij navada neslanega voščenja na dan novega leta tako v navadi, kakor pri nas. Med neslanimi voščili so naj neslanejša oficijelna voščila. Po celej lestvi od naj zadnjega uradnega podvornika pa gori do ministerskega predsednika, si vse hote in ne hote, prisiljeno in ne prisiljeno k novemu letu srečo vošči. Tudi korifeje deakove stranke so šle svojemu mojstru svoja voščila na srce pokladati. Njih govornik je bil  Perzcel.   Deakov odgovor
Leta 7G3 je bila sila dolga in mrzla zima, tako, da je po verjetnih virih celo jadransko morje do 100 mornarskih milj na dolgo, zamrznilo, kar se nij zgodilo pozneje nikoli več, akoravno so na obrežji še v teku tega stoletja hude zime bile.
Leta 800 je zopet bila sila huda zima, da je led po ribnjakih 3 čevlje debel bil. Vsled tega so skoraj vse ribe poginile.
Leta 824 se je začel mraz že 19. sept., ter je trajal z vso ostrostjo do srede aprila.
Leta 9G2 je že v novembru palo toliko snega, da ljudje nijso mogli iz hiš. Strehe je polomil, tudi drevje je silno trpelo. Spomladi jc bila velika povodenj.
Leta 975 zopet dolga in huda zima. Sredi maja je zopet sneg zapal.
Leta 1061 je bil od 4. januarja do 20. marca silen mraz, tako da jc veliko potnikov na cesti zmrznilo.
na Perzcelova voščila je sedaj, ko nij nič važnejšega na političnem dnevnem redu, pravi oblizek za naše časopise. Vsi po redu so o njem pisali, pa nobeden njih nij v njem kaj tolažilnega našel. Dcak toži, da je ostarel in oslabel, ter prosi podpore svojih mlajših pristašev. Čuteč, da mu stranka razpada, opominja k slogi, ter žalostnim srcem kon-štatuje, da so sile magjarskega naroda preslabe za izvedenje vsega onega, kar bi se magjarizmu v prid in prospeh izvesti moralo! Ogcrska krona, in kar pod njo spada, postala je tedaj za Magjare breme, ki ga na svojih plečih dalje časa ne bodo več nositi mogli. Ta Deakov izrek je velike zgodovinske važnosti. Če pomislimo, da imajo ravno Magjari naj manj uzrokov tožiti se, ker jih naša cela monarhija podpira, je Dea-kova izpoved znamenje, da so v svojih prizadevanjih naj višji klin, od katerega naprej se mekniti več ne morejo, že dosegli. Deakov odgovor je bil brž ko ne zadnje tožno zapopevanje  starca laboda.
Jutri se bode zopet naš državni zbor sešel. Njegovo naj glavnejše delovanje hode ustanovljenje proračuna za leto 1873, in to bode zahtevalo gotovo sodnice celih dveh mesecev. Financministra Krkapolva čaka zopet trda parlamentarna borba. Opozicija mn ne bode pri nobenej stavki proračuna par-dona dala. Kakor se čuje, bo tudi Lonyay-jeva frakcija deakove stranke vladi opozicijo delala.
Majthcnv še zmirom nij v Novisad odšel, in Pelagič je tudi še zmirom v Vinkovcih pod ključem in pod stražom. Vlada cinca nesigurno sem ter tjc. In ravno to cincanjo jc znamenje njezino slaboče, ki jej ne da do nobenega odločnega sklepa priti.
Domače stvari.
— (Upravni odbor „N a r o d n c tiskarne") jc imel v četrtek, 9. januarja t. 1. svojo drug o redno sejo, katero je vodil podpredscduik g. dr. K. Ahačič. Nazoči so bili ljubljanski odborniki: gg. Grasselli, Gutman, dr. Vošnjak, dr. Zamik, izmed zunajniini: gg. dr. Dominkuš, Pajk, Rapoc, Tanšič, Trstenjak. Pismo g. dr. Uazlag-a, v katerem se odpoveduje odborništvu in predsedništvu, se je na znanje vzelo. Iz poročila tajnika dr. Vošnjaka povzamemo, da so se 7 poslednjih treh mesecih izvrševali sklepi v 1. seji upravnega odbora
Leta 1522 jc bila topla zima, da so februarja vijolice cvetele.
Leta 1524 jc bil 25. maja tak mraz, da so ribnjaki zamrznili ; po vodah je plaval led v ploščah.
Lota 1539. 30. novembra je palo sila veliko snega, ki je mnogo ljudij in živali pokopal. G. dec. je sneg naenkrat skopnil; nastala je velika povodenj.
Leto 1543 jc znamenito zarad velicega snega in hudega mraza. 24. sept. je bila velika povodenj.
Leta 1551 jc bila zelo mehka ter mokra zima. Kavno tako tudi leta 15G1 ; še februarja so bili travniki zeleni ter vijolice cvetele. Marca pa so nastopili mrazovi, ki so veliko škode napravili. 1568. leta je deževalo od božiča do februarja, skoraj celo zimo, ravno tako leta 15G9 nij bilo skoraj nič mraza, bile so pa velike povodnje.
Leta 1581 jc palo že 29. novembra ve-
in po občnem zboru storjeni, kolikor se je dalo. „Slov. Narod" se je s 1. januarjem t. 1. začel kot dnevnik izdavati in tajnik kon-statuje, da je število naročnikov jako nar as tlo v jasni dokaz, kako željno so vsi Slovenci dnevnika pričakovali in kako so pripravljeni, ga tudi materijalno podpirati. (hnenja dalje zaprek, s katerimi se ima list boriti zarad birokratiškega obnašanja c. k. ljubljanskega poštnega opravnika, tako da je treba bilo, se do ministarstva pritožiti. — Potem poroča g. P. G ras seli i o denarnem stanji društva in o delovanji ljubljanske tiskarne. Oddanih jc 47o delnic, 255 j c popolnem vplačanih, 171 deloma, *I4 podpiseev dozdaj še nič nij vplačalo; sploh je 86,970 ^ld. vplačanih. Upravni odbor sklene, še enkrat vse zaostale delničarje Opominjati, naj uplačajo do 1. februarja. Sicer pa bo upravni odbor se potrudil, da se ko najbrže vse delnice oddadd, ker je za uspešno delovanje obeh tiskarni«* treba celega kapitala 60,000 gld. Delnice se bodo še tek o in tega meseca d c 1 n i č a r j e m r a z pošiljal e, kakor hitro bo društvo protokolirano. Prvi kupon BO izplača 1. maja t. 1. pO {?. 28. dr. pravil] znesek odloči upravni odbor v prihodnji seji. Ljubljanska tiskarna ima zdaj vse stroje, razun druzega stroja za br/.otisk; parni stroj se pa nij dal postaviti zarad tehničnih ovir. Upravni odbor sklene, s postavljenjem parnega stroja tako dolgo čakati, da bo tiskarna svojo lastno hišo imela. Naročila Zmirom dohajajo inje za svoje sedanje moči tiskarna ne samo preskerbljcna, ampak preobložena, odkar se „Slov. Narod" vsaki dan tiska. — G. Pajk, kot vodja mariborske tiskarne poroča, da se tudi tam naročila zmirom množijo; tiskaj« se zdaj v mariborski tiskarni trije slovenski časopisi: „Slov. Gospodar", „Zora" z „Vcstnikom" in „Slovenski učitelj". Število naročnikov „Zore" sc jc to leto zopet pomnožilo. — Volitev predsednika se, ker g. dr, Dominkuš, kateri jc bil enoglasno izvoljen, zarad svojih mnogih opravil nij mogel prevzeti tega mesta, odloži do prihodnjega občnega zbora v soglasji s §.  21. dr. pravil.
— (V ljubljanski bolnišnici) je na kirurgičnem oddelku koncem leta 1871 ostalo bolnikov za daljše ozdravljanje 74 moških, G5 ženskih, skupaj 139. Leta 1872 jih je prišlo 514 m., 285 ž., skupaj 799. Holnikov leta 1872 je bilo torej skupaj 938. Med temi je bilo izpuščenih ozdravljenih G29,
liko snega. V februarji velika povodenj. 158G jc bila huda zima, marca je palo veliko snega, še hujša zima pa je bila leta 1587 , ki je trpela celo do konca aprila. — 1615 je bila zima huda, še hujši pa leta 1G52, silni mraz je trajal tje do sušca; obe leti jc sledilo potem jako vroče poletje. — 1GG3 je bila huda zima do 21. marca, veliko ljudi je zmrznilo. — Posebno mrzle zime so bile v letih 1709, 1788, 179"» in 1799. Mehka zima pa leta 1793.
V sedanjem stoletji so bile posebno hude zime v letih 1802, 1823, 1838, 1848 in 1858, pa tudi leta 1S6H, kakor smo žc v začetku omenili. Veliko snoga v ljubljanskoj okolici je bilo tudi leta 186-1—65. Se aprila jc bil čez Čevelj debel in tako zmrznjen , da se je lebko povsod po njem hodilo. Gorke zime pa so bile leta 1*22, katere se še sedaj zelo stari ljudje spominjajo, pa tudi leta 1863, 67 in 71. M—c.
zboljšanili 70, neozdravljenih 70. V druge bolnišnice so jih prenesli 35. Umerlo jih je 36 m. , 14 ž., skupaj 50. Ostane jih torej koncem leta 1ST2 za daljše ozdravljanje 53 m., 28 ž., skupaj 81. — Operacij jc bilo skupaj 210  in sicer 75 velikih, 140 manjših
— (Iz Kamnika) se nam piše: K vo litvi čitalnicuega odbora je še dostavili, da so se trije izvoljenci , namreč gg. Murnik, Janežič in Mcjač odborništvu odpovedali, in da so na njihova mesta stopili gg. Gradišnik, Vivoda in Klander.
— (Mrtvo dete namesto repe.) V Trzinu, v kamniškem okraji je zadnje dni meseca decembra 24 let stara lepa deklica svojega nezakonskega otroka zadušila in v nckej jami sredi njive, v katerej je bila po-pred repa zakopana, skrila, da bi ga bila zatajila.
— (Prof. dr. Maurer) v Celji nij prestopil k protestantizmu, kakor jc poročala „N. fr. Pr.u, piše se nam 10. jan. iz Celja, in dopisnik dostavi, da je dr. Maurer že storil potrebne korake, da se ova novica prekliče.
Poziv.
P. T. gospodi pevci čitalničnega pevskega zbora se vabijo k pevski skušnji za Vodnikovo besedo vtorek 14. t. m. ob 8 uri zvečer. Pevski odbor.
— gosp.
11 a i-od J.
Podkrajškova. J. Nolli.
Slovensko gledališče v Ljubljani. V pondeljek 13. januarja 1873. Ziiitrtivljlvec.
Čarobni igrokaz a petjem v 3 dejanjih, po F in n n d - n poslovenil J. O g r i n e c, godba M U 11 e r - ja. Osobe: Prvo dejanje: Vila Keristana —      — g»pc
Azur, njen složni duh Julij Blodvelj , bogat pleme mtaš — — — — Volk, njegov tajnik — — Voltej, njegov strežaj — Koza, bišnja — — — Vitoz Dumont, \ — — Gospod Krasen, / Blodveljovi Gospod Klopec, \ prijatelji Gospod Vivod. / — — Stanko, ) stavbarja — Gugelj,   ) —
Drugo dejauje: Skrivni svetovalec Modrin — gosp. Amalija, njegova hči Baron Svitelj, — Stara baba    — —
gosp. gosp. gosp.
Siniti. Kocelj. T. Kajzel. gospa Odijeva, gosp. Juvančič. Iv. Trdina. Eržen. Alt. Stanu. Trnovec.
Dva dobra stavca
slovenskega ali vsaj enega slovanskega jezika zmožna, dobota takoj delo v tukajšni
gosp. gosp. gosp. gosp. gosp
Juvelir
Vrtnar
Anka,
Janko,
Mihec,
Tinko,
Milko,
Sluge.
Geniji.
Sos.
gospčn. Jamnikova.
— —   gosp. Miheljač.
— —   gospčn. Pardubska.
— —   gosp. S. Paternoster. Tretje dejanje:
gosp. Gorenec. g. Valenta-Brusova. m. Feigel. Polesnikovi otroci   m. Kolnikova I.
m. Kolnikova II. m. Kolnik.
Več prijateljev Blodveljevih.   Posli. Lovci. Točaj.   Dva brodnika.   Gostje. Slugo. Sosedje. Kmetje.
T ujel.
U. j a n u a rja.
Pri Elefantu: Graf Gnil iz Dravberga. — Simon iz Sangcrberga. — Nauman iz Opave. — Ber-koviS iz Trata. — Schrab iz Dunaja. — Katarina Wogel iz Siseka.
Pri Mallču: Ahčin iz Zagreba. — Ambrožič iz Spodnjih Laz. — Uibančič iz Tburua.
LiMtnica uredništva. Vsem gospodom, ki so nas dozdaj z dopisi in pošiljanjem manjših novic podpirali, izrekamo srčno hvalo s prošnjo tudi dalje ostati „Slov. Nar.u duševni podporniki. Dopisi, katerih v tem listu nijsmo mogli uvrstiti pridejo v pnh. številko. J
.Dunajska borBa 11. januarja.
(Tolegralično poročilo „Slov. Naroda".) Enotni drž. dolg v bankovcih .   6G gld. f>5 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   . 70
18ti0 drl posojilo.....102
London.........108
Kreditno akcijo......324
Akcijo narodne banke   .   .   . 980
Napol..........8
C. k. cekiui......._
Srebro........ 106
85 25 86 50
67
65
>:<<
„Narodni tiskarni
V tjjtihitjmttii
Računi se po 18 kr. alfabet ali pa stalno plačo po zmožnosti od 10 — 12 gold. na teden.
Velika krčmarija.
Na po širokem znani božji poti TI 111*i M' po 111 o i* Ilire v lli'«»zji, v radoljškem okraji na Gorenjskem jc velika, novo zidana, ognja varna, dobro oskrbljena in jako obiskovana krčma s popolnim pohišnim, kubinj-skim in kletnim orodjem, s kram arij o in sadnim vrtom na prodaj. Ponudbe sprejema lastnik JožfMT Wiii/^cr v Brezji na Gorenjskem. (16—1)
Zelo ve»elti
poročila
o ozdravljanji najrazličnejših bolezni.
Gospod dvorni založnik JANEZ H0FF. glavna zaloga,
ŠMtimtj, Miolovmtring it, 3,
poprej: Kiirntiierring št. 11.
Brod (v Slavoniji) 12. aprila 1872. Veseli me, da Vam morem poročati o dobrem uspehu Vaših sladovih izlečkov. Zlasti pa je sladova čokolada, katero sem večkrati vsled slabe probavo kot krepilno, lehko prebavljivo in slastno zdravilo z izvrstnim uspehom zav-/.ival. Denes Vas prosim, da mi pošljete kakor hitro mogoče po postnem povzetji en funt sladove zdravilno čokolade št. 1 in 2 zavitka sladovih bonbonov za prsa.
Dr. Bchulhof, c. k. nadzdravnik.
K ostrin, 14 okt. Vaš izvrstni sladov izleček, ki ste mi ga zadnjič poslali, je zopot kakor že vedno, pokazal, svojo zdravilno moč pri mojem bolehnem telesa. Revmatična in čnt-niška bolezen je, hvala Bogu, vsled zavživunja zdravilnega sladove izločka vedno bolje ponehala, in morem zopet z veseljem naprej službovati. (Novo naročenje.)     Konrad, učitelj
Schbn Iindo, 7. decembra. Prosim, pošljite mi še 2 škatlji Vaših tako izvrstnih praškov iz sladove čokolade.,, Uspehi nad vsem pričakovanjem." Julij Kogler.
So dobiva pravi „v Ljubljani pri gg. Mart. Uolobn in Ed. Mahni; v V i p a v i pri g. Ant. Deperisu. (8—1)
I g'*
S S/S >■ fc"5 rt
„ 3 ._ 2
> .S «*" M B*
1311 m 6 &?£ s ? u 2
„ BOO
O. <V
ca S t?    u t-
9 9 S 2 I    -« e> ~
g L rt
B S
6>i
. = »J a-e
W> b O m 'P ° M
1" •H!
-sa^J-
' 6    8 I B
rt ■ 'S 9 9
tS3 C 1 g
3sfi^lJti
«-rt:3t?o5hcM w r-| >0
iS    Z "S n j5 v 2'
O rt
> o 2 a
^, "3    . i-B f « S
n rt^r-o S    o.«
. g <p U Pfl rt'' n - t
rt i'ri5 * « 3 l » -» « a> ™     b-^<: S^n-imS7^«
»J rt c! ■ o o>u »J S i « t 2 .2
Ga
B.>§ .j'o4'?
£flbo-,v«a>o
B g       g ^ J3 o
_• • rt'-—
Kot zdravilo v vsakem letnem času 2a rabo.
l»ravi ~~<š&Č.
Vilhelm-ov
antiartritični antirevmatični
c*aj %a čiščenje krvi.
(('isti krv zoper protin in revmatizem.)
Znan kot edino, uspešno sredstvo za čiščenje krvi.
_____
.....Rji Vil.
i.šjcir« [nrTflja
I S prifolj^njpni r. k. dvoru fintor kIhI sklt-iu Duniiji 7. tlcr. 1S58.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Ta čaj Čisti
i;> in sijiijeii, ♦ mpel izvrši011. ♦
♦ 7.np<T ponarejenjo
tMItNlm ^ IMimij 2S. m.irc.i IS71.Z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dole celega trupla in odvrne iz njega po notranjem upntrebljcvanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo uz-trajajoč.
Temeljito ozdravljenje protitiu, revtuatizma, otročjih žil in zastarauih, tnlovratnih bolezni, vodno gnoječih so ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali po licu, lisajev, sifilitičnih ran.
Poftebno ugoden UHpeli jc imel ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zla-tanci, silnem bolenji po čutnieah, kitah in udih, potem pri tišanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolesni kakor bramorji, /Jezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako so pije čaj neprenehljivo, kajti on jo hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico. Celi kup spričoval, pripoznavalnih iu pohvalnih pisem, ki se terjane zastonj dopošiljajo, spi-i-čujejo resničnost zgorej ovajenih razlogov.
Res čudoviti uspehi.
Bohinska Bistrica (Na Kranjskem) 1. okt. 1872. Gospodu Fr. Wilhelmu, lokar v Neunkirchen pri Dunaji.
Vaše blagorodje! Treba mi je zopet kakih treh zavitkov Vašega ,,čuj» xa vlščeuje krvi4*, ker sem se že po dvakratnem prejemu in upotrebljcvanji tega izvrstnega sredstva Vllhelui-ov »»nliurtri-eni aiitirevuialK-iii čaj za eiNčeuJe krvi** zadoHtl prepričal o njegovem lavratneni ur. peku. Prosim poMlail ml «aj po poHftuein povzetji. S vsem spoštovanjem
Janez Jerala, kaplan. Bluinenthal v temišvarskej županiji na Ogerskem,
1. okt. 1872.
Gospodu Franc Wilhelmu, lokar v Neunkirchen pri Dunaji.
Prosim, pošljite mi po poštnem povzetji šo tri zavitke svojega „WUhelmov Čaj za člČČeuJe krvi4*, o čijega adravllncm uttpekn »eiu »e uže prepričal. S spoštovanjem
Franc Fineker, k. ogorski poštar. V Tuskavi pri Pelzenju 1. oki. 1872. Gospodu Fr. Wilhelmu, lekar v Neunhirchon pri Dunaji.
Ko bi bil jaz poprej zdravilno moč Vašega ♦,au-tlartričnega antirevmaličnega čaja za Čiščenje krvi** poznal, bi bil že zdavnej dolgoletne bolezni ozdravljen in za veliko goldinarjev, ki sem jih za ozdravljenje izmetal, bogatejši. Do sedaj som to nepreeenjeno zdravilo iz Prago iz Vaše zaloge dobival, danes se obračam naravnost do Vas in prosim poslati mi po prvi pošti dvanajst zavitkov proti poštnem povzetji.      S vsem spoštovanjem udani
Jožef l»ilzl. Gutcnstein 1. okt. 1872. Gospodu Fr. Wilhelmu,  lokar v Neunkirchen pri Dunaji.
Pošljite mi kakor hitro mogoče zopet dva zavitka ,,\% llhelmovega čaja za čiščenje krvi, kakor mi ga navadno po poštnem povzetji pošiljate. Vidim, da brez Vašega čaja ue morem več biti. S poštovanjem
Florjan Haselttteiner, št. 43 v Klostertbalu.
Mnogo pripozuovaluu pismu se bodo prihodnjič dalje razglaševale, ker nij mogoče, vsa naenkrat objaviti.
Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo.
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko gleda na postavno branbino marko in naslov, ki se nahaja pri vsakem zavitku na zunanji strani, da se po sloparijah no ogoljufa.
Pravi Wilhelmov antiaitrični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prvo mednarodne fabrikacije Wilholmovega antiartričnega antirevma-tičnega čaja M čiščenje krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih nevedeuih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezi-cih 1 gl , posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhel-1110 v autiurtritični iu ant i rov matični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: Mariboru pri Al. Kvuudestu; v Celji pri Woggu in Hadakovicu; v Loncu pri L. Miilleiju, v Varaždinu pri dr. A. IloltiMJu. (11—1)
izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semeu.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarno".
W%H