PoStatna pKifimn * octoctnt	»	Cena	Din	1*«
Slmjmskl dem
Steo. 263
V Clublinnl, tittleH IS. nouembta 1§37
leto II.
Angleški odposlanec danes pri Hitlerju
Berlin, 18. nor. o. Odposlanci; angleške vlade lord Haliiax bo danes z letalom odpotoval iz Berlina v Berchtesgaden, kjer ga bo jutri sprejel Hitler. Z njim bo potoval tudi nemški zunanji minister von Neurath. Halifax bo Hitlerjev gost do jutri zvečer, ko se vrne v Berlin. S Hitlerjem bo imel razgovore o vseh vprašanjih, zaradi katerih ga je angleška vlada poslala v Nemčijo. To so vprašanje Srednje Evrope in Podonavja, do katerega imata Anglija in Nemčija vsaka svoje stališče, vprašanje kolonij, vrnitev Nemčije v ZN in pristop k zvezi štirih zahodnih držav.
Včeraj je imel lord Halifas po prihodu v Berlin dolge razgovore s Hitlerjevim namestnikom Hessom, zunanjim ministrom Neurathom in generalom Goringoin. O razgovorih ni bilo moči izvedeti ničesar stvarnega in se vse evropsko časopisje spušča samo v ugibanja. Nemško časopisje odločno zavrača razlage angleškega tiska o tem, kakšni bo nameni angleške vlade pri obisku lorda Halifasa v Berlinu.
Češki glas
Praga, 18. nov. AA. Havas: Zunanji minister Krofta je včeraj v senatu v odboru za zunanje zadeve podal obširno poročilo o mednarodnem položaju. Krofta je rekel, da niso resnične vesti, ki se širijo v zvezi s potovanjm lorda Halifaxa v Berlin. Napačno je misliti, da bi bila Anglija pripravljena pustiti Nemčiji popolno svobodo v Srednji Evropi. Tudi ni res, da Nemčija zahteva avtonomijo za sudetske Nemce. O protikomunističnem paktu je Krofta rekel, da ne mara o njem govoriti ne zalo, ker je zunanji minister, ampak zato. ker so taki pakti zelo podobni paktom kot je bil ee-tvofni pakt v letu 1933.
Ugibanre
Pariz, 18. nov. AA. Havas: »Epoque« piše o potovanju lorda Halifaxa v Berlin in pravi, da Anglija iz prejšnjih skušenj že ve, da vsako po-
puščanje napram Nemčiji pomeni samo to, da postajajo nato nemške zahteve še večje. Računati moramo z dvojim. Prvič ni niti govora o tem, da bi bilo mogoče oslabiti os Rim-Berlin. Angleška izjava, da se pogajanja z Italijo ne morejo začeti poprej, predno ni rešeno špansko vprašanje, je izzvala v Italiji nerazpoložen je. Drugo dejstvo pa je, da so odnošaji med Francijo in Anglijo prisrčni. Zato smo lahko mirni zaradi potovanja lorda Halifaxa v Berlin.
Excelsior piše. da bodo razgovori v Berlinu najbrž koristni, ker se je pokazalo, da so odnošaji med Francijo in Anglijo res odlični. Ta prisrčnost oduošajev je tudi rešila mir v španskem vprašanju. Odbila bo tudi srečno vse revizionistične napore.
•vFigaro« objavlja članek grofa d Orniessona, v katerem ponavlja pisatelj Hitlerjeve besede, da je tedaj bilo konec nenadnih udarcev. V tej luči moramo spremljati berlinske razgovore.
Odkritja o terorističnih pripravah v Franciji
Pariz, 18. novembra, o. Pariška policija je odkrila več skladišč orožja, ki je pripadalo pred kratkim razpuščeni teroristični organizaciji Ca-goulardov, ki se je zavzemala za nasilen prevrat sedanjega reda v Franciji. Zadeva je vzbudila veliko pozornost, nima pa takega obsega, kakor so poročali listi pri prvih odkritjih.
Policija zelo hiti s preiskavo. Odkrila je idosedaj tri skladišča orožja. Vsa skladišča so bila skrbno skrita in pripravljena, da sprejmejo še večje množine orožja.
Skladišče so odkrili najprej v ulici Ampere in sicer v neki garaži, drugo skladišče je bilo v ulici Rivere št. 17 in sicer pri zakoncih Hauser.
Preiskava se razvija na vse strani Pariza in
V	provinci. Vsekakor pričakujejo, da bodo odkrili še več skladišč in zaprli še več članov te organizacije. Posebno v Dieppeu je bilo v teh dneh aretiranih mnogo oseb. Te aretacije so bile izvedene v zvezi z afero Cagoulard v septembru. Trije Parižani so bili tedaj aretirani v tej zvezi, sedaj pa je obtožnica razširjena še na sodelovanje pri gradnji in pripravljanju skrivnih betoniranih" Skladišč orožja.
Sinočnji »Pariš Soirc piše, da je bil penzion T ulici Rivere poln orožja. Trije veliki tovorni avtomobili so bili potrebni, da ©o lahko odpeljali zaplenjeno orožje. Kleti te hiše so bile pod-zidane z dvojnimi stenami in m^d temi stenami je bilo spravljeno orožje. List pravi, da so našli
Aljehin - Euwe 10:8
18. igra spet remis
V	torek sta se Aljehin in Euwe osemnajstič vsedla za šahovnico, da zavihtita drug nad drugim Šahovski »uma svetli meč«. Seveda sta pognala v polje spet pešca, ki ščitita njuni kraljici. To je hotel Aljehin, ki je imel bele figure. Euwe je to staro kost začel obirati po svoje, kajti v prej-Snjih igrah je spoznal, da mu slovanska obramba silno nerada prinese že samo pol točke.. Cele točke s črnimi postavicami tako še ni nikdar dobil v letošnjem boju. Ostalo mu je menda še to upanje, da morda zadene Aljehina v Ahilovo peto le s kakšno novostjo. Vsaka novost ima vsaj to prednost, da nasprotnika malo »bolj zaposli«, čeprav sama na sebi morda ni tako dobra. Nad svojimi novostmi je bil menda Euwe samo šele enkrat razočaran, najbrž takrat, ko ga je »črnk Aljehin zagovoril in mu vzel celo točko. Drugače pa se zdi, da je Euwe s svojimi novotarijami zadovoljen. Čeprav mu ne prinašajo zmag, pa vendar precej nagajivo in deloma tudi uspešno dražijo Aljehinovo mačko. No, pa saj je ta mačka na Aljehinovi srajci iz volne, podobna strašilu v koruzi. Mraz je pa tudi in se rada — vsaj tako kaže zadnje dni — le bolj greje.
Novost, ki jo je Euwe prinesel v torek, bi bila za Aljehina kmalu usodna, kmalu bi pomenila Aljehinov poraz, kljub temu da je bil beli. Vse zadnje partije velika amsterdamska junaka prekinjata, ker jih ne moreta, oziroma si jih ne upata končati še isti dan, ko sta jih začela. Zdi se, kakor da v strahu, kdaj bo padla odločilna poteza, komaj čakata številke 40 ki pomeni: »za nocoj lahko noč!« V resnici se boj nadaljuje nabrž še ponoči, toda ta boj vsaj do jura ne more biti usoden, ker šahovska ura takrat že stoji in bo začela šteti svoj zopetni pravi čas šele drugi dan. Ko je bila prekinjena v torek zvečer osemnajsta igra, je šel Euwe spat z zavestjo, da mu drugi dan morda le prinese zmago in sicer tako zelo važno in častno zmago s »črnimi«. Pri 40. potezi je imel Euwe kmeta več in baje tudi nekoliko bolj trdno postavljene svoje borce, kot pa Aljehin. Toda, tudi to jo še premalo, kadar si gledata z Aljehinom izboči v oči. Aljehin je svoj blatni, skoraj že polomljeni, težki voz z vso silo le še potegnil pod streho, ter ga opral in popravil. Aljehin je res tudi dober kolar, saj je že letos imel precej posla s tem — 18 koles je dobil v delo ali popravilo!
Osemnajsta igra je bila odločena v 51. potezi in je sreča ali nesreča dala vsakemu pol. Aljehin ima sedaj 10 točk, Euwe pa 8. Še vedno sta velemojstra dva cela koraka narazen. Aljehin menda še ni dobil toliko peska v čevlje, da bi se moral na tej tekmovalni progi ustaviti in stresti pesek ven, pri tem pa dopustiti, da ga Euwe prehiti. — Sicer je to res neke vrste maratonski tek, toda vsi maratonci niso tako šaljivi kot naš Stane iz Ježice.,.
Žalno sejo za žrtvami velike letalske nesreče pri Ostendiju je imela belgijska poslanska zbornica. Govoril je prometni minister Jaspar.
100.000 nabojev, mnogo lahkih strojnic. Protiletalskih strojnic je bilo 500. Našli so še 6 velikih zabojev, v katerih je bilo v vsakem po 500 granat.
Ko je policija vdrla v klet, je takoj oparila, da je klet umetno prezidana in da je za stenami
skrivališče orožja. Stene kleti so bile iz armiranega betona in zgrajene tako, kakor so zgrajene stene v generalnem štabu. Vrata so bila oklopna in jih je bilo mogoče odpreti samo s posebnimi ključi. V kleti so našli 15 kg najmodernejšega eksploziva, količina, ki bi zadostovala, da bi ves del tega Pariza zletel v zrak, če bi prišlo do nesreče. List še dodaja, da je orožje nemškega, italijanskega in angleškega izvora.
Nova romunska vlada in Jugoslavija
Bukarešta, 18. novembra. 11 * Rador) Bivši ministrski predsednik Tataresco je sestavil novo vlado in dal poročevalcem listov tole izjavo:
V	današnji avdijenci sem predložil poročilo kralju o rezultatih svojega prizadevanja za sestavo nove vlade. Z nacionalistično demokratsko stranko, ki ji predseduje Jorga, sem dosegel sporazum. Tudi sem sklenil volilni dogovor s stranko romunske fronte, ki ji načeljuje Vajda Vojevod. Po tem sporazumu ostane vsaka izmed strank na svojem programskem stališču, ne da bi se čemu odrekla pri svojem programu, ker je sporazum izključno volilnega značaja. Drevi ob 10 bo nova vlada prisegla pred kraljem.
Bukarešta, 18. nov. o. Po sestavi nove romunske vlade so časnikarji obiskali tudi voditelja romunske fronte Vajda Vojevoda, ki jim je podal daljšo izjavo. Vajda Vojevod je časnikarjem govoril tudi o dr. Stojadinovičevi vladi ter se je čudil energiji in naporom predsednika te vlade, ki so
po njegovem mnenju do sedaj rodili že zadovoljive uspehe. Vajda Vojvod smatra, da se dr. Stojadino-vič ne bo ustavil pri dosedanjih uspehih, temveč da bo nadaljeval delo v vseh smereh iu da bo pokazal nič manjšo aktivnost, kakor do sedaj. Za tem je Vajda Vojvod pokazal svoje velike simpatije, ki jih je gojil nasproti Jugoslaviji. S predstavniki jugoslovanskega naroda so je do dobra seznanil že na Dunaju za časa političnih bojev proti avstrijski monarhiji, kakor tudi pozneje na budimpeštanskein padamentu. V nadaljnih izvajanjih se je Vajda V<ijvod dotaknil tudi delavnega sporazuma, ki ga je sklenil s predsednikom romunske vlade Tata-rescom. S tem sporazumom je Vajda Vojvod zelo zadovoljen ter je včeraj časnikarjem naglašal tudi velike sposobnosti, ki jih ima predsednik romunske vlade Tatarescu. Sporazum je Tataresco sklenil tudi z bivšim predsednikom romunske vlade prof. Jorgoin, za katerega politična javnost trdi, da bo postal novi predsednik romunskega senata.
Izjava našega novega poslanika v Rimu
O prijateljstvu in sodelovanju z Italijo
Rim, 18. novembra. AA. Po izročitvi akredb tivnih pisem italijanskemu kralju 16. t. m. je naš poslanik v Rimu Boško llristič dal poročevalcem italijanskih listov tole izjavo:
Ko sem imel veliko čast izročiti svoje poverilnice vašemu vzvišenemu vladarju, kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III.. sem srečen, da morem danes stopiti v stik z italijanskim tiskom, po zaslugi vašega posredovanja. Predvsem smatram za prvo dolžnost, da se zahvalim za prisrčni in naklonjeni sprejem, ki sem ga doživel v vaši lepi državi, ki je v tem kratkem času pod vodstvom vašega voditelja predsednika Mussolinija doživela napredek, vreden vsega občudovanja, v vseh smereh človeškega ustvarjanja. Prav tako sem silno presenečen nad razvojem in polepšanjem vaše slavne prestolnice. Tem bolj, ker lahko to ugotovim, ker ne prihajam prvič v Italijo. Poslednjič sem bil v Rimu leta 1924 pri podpisu prijateljskega pakta med našima državama. Kakor vam je znano, je z
belgrajskim dogovorom iz meseca inarca nastala nova in srečna doba soseščine zaupanja in prijateljstva med našima državama, doba Medsebojnega razmerja, ki je ne samo v skladu z interesi obeh držav, temveč tudi z interesi miru sploh. Dogovor, ki sta ga podpisala v Belgradu vaš ugledni zuna-nji minister grof Ciano in naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič, pomeni dragoceno nadaljevanje tiste politike, ki sta jo začela pred 13 leti naša velika in slavna državnika Benito Mussolini in pokojni Nikola Pašič. Takšna politika prijateljstva in sodelovanja, polna medsebojnega zaupanja, je rodila že vidne rezultate na vseh področjih našega medsebojnega razmerja. Želim vas prepričati, da bodo vsa moja skromna prizadevanja stremela za tem, da se utrdi in razvije prijateljstvo in koristno sodelovanje med obeina mejašema. Za dosego tega cilja se zelo zanesem na podporo, ki mi jo bo, prepričan sem, izkazal italijanski tisk, kar bo v mno-gočem pripomoglo k vseboljšemu spoznavanju
Valencijska vlada ugovarja v Londonu
ker |e Anglija začela redne odnosaje s Francom
London, 18. novembra, o. Valencijska vlada je po svojem londonskem poslaniku Azcarateju vložila pri angleški vladi oster ugovor proti temu, da je Anglija vzpostavila diplomatske zveze s špansko nacionalistično vlado in imenovala sira Roberta Hodgsona za svojega prvega konzularnega in trgovskega zastopnika v Francovi Španiji. Valencijski ugovor pravi, da je to angleško dejanje vzbudilo po vsej republikanski Španiji veliko nevoljo ter pomeni, da je Anglija zapustila načelo nevmešavanja ter s tem izrazila svoje nezaupanje do zakonite španske vlade.
Priprave za novo nacionaiiftično ofenzivo
Saint Jean de Luz, 17. novembra. AA. (lla-vas.) Po poročlih iz nacionalistične Španije je slabo vreme, posebno pa megla, onemogočila zadnje dni sleherno vojaško delovanje. Na ara-gonskem bojišču vlada popoln mir. Prevladuje vtis, da nacionalisti zadnje čase preurejajo svoje poveljstvo. Izvedelo se je, da so vsi tisti poveljniki, kj so vodili operacije na asturskem bojišču, dobili zdaj poveljstvo nad enotami, ki bodo izvršili usodne udarce na aragonski fronti. Sicer pa je potreba, da se navarske brigade po bojih na asturskem bojišču odpočijejo, povzročila tudi zastoj na drugih frontah. Toda nekatera znamenja kažejo, da se bliža nova doba napadov. V španskih nacionalističnih uradnih krogih upajo, da bodo ti boji prinesli končno odločitev. Verjetno je, da bodo nacionalisti zdaj začeli prodirati tudi ob morju od Malage proti Almeriji in Alieantu. .
Položaj katoličanov v bodoč' Špani i
Salamanca, 18. novembra. AA. (Havas) General Franco je izjavil poročevalcem listov: Mi branimo krščansko cerkev, vero in civilizacijo. Zato mora ves katolišiki svet podpreti gibanje nacionalistične Španije. Mi smo popolnoma zvesti težnjam za socialno pravico in 6e v tem pogledu držimo naukov katoliške cerkve, ki pravi: Cim manj bogatinov, pa tudi čim manj siromakov. Nova španska država bo resnična demokracija, v kateri bodo vsi državljani sodelovali pri izvolitvi vlade.
Dalje je general Franco dodal, da bo nova španska država odpravila vse zakone, ki so pre-
fovedali razne verske ustanove in verski pouk in i so zaplenili cerkvena imetja ter prepovedali jezuitski red na Španskem. Tudi je general izjavil, da bo nova vlada vrnila cerkvi vsa njena posestva in da bo duhovščina mogla svobodno razpolagati z imetji, ki so ji potrebna za izvrševanje duhovnega poslanstva. Dodal je, da bo vlada poskrbela, da se na vseh vseučiliščih uvede višji verski pouk.
Angleški zunanji minister Eden je obolel za
prehlajenjem, ki je delno običajne, deloma pa politične narave. Zaradi tega se nekaj časa ne bo kazal v javnosti.
Vojaški begunci iz Eritreje, ki so pobegnili na angelško ozemlje, so se v svojem taboru blizu Nairobija uprli, angleško vojaštvo jih je devet postrelilo, 27 pa težko ranilo. Ti begunci so črni domačini, ki so služili v italijanski vojski.
Vesti 18. novembra
Francoski zunanji minister Delbos se bo na
svojem potovanju po prestolnicah Male zveze v Pragi udeležil velikih slavnosti češkoslovaške vojske.
Princ Bernard Nizozemski, mož holandske pre-stolonaslednice, bo v kratkem uradno obiskal Nemčijo.
Najmodernejšo in najhitrejšo lmjuo ladjo je poslala Anglija pred dvema dnevoma v kitajske vode. To je križarka »Birmingham«, ki je oborožena s posebnimi protiletalskimi topovi.
Velika Ullsteinova založba v Berlinu, največje nemško knjigotrško podjetje nekdaj, se je prekrstila na novo ime »Deutsche Verlag A. G.<.
Glavni nadzornik nemških cesta, dr. Todt, je prišel v London, najbrž iskat kakega posojila za nadaljuo gradnjo velikih avtomobilskih cest.
Sklepe mednarodne konference za pobijanje terorizma so podpisali v Ženevi zastopniki 19 držav. Podpisa sta se vzdržala švicarski in angleški zastopnik. Sporazum o ustanovitvi mednarodnega sodišča pa je podpisalo le deset odposlancev.
0	madžarski manjšinski politiki je govoril predsednik vlade Darany in dejal, da bo njegova vlada pazila na to, da bodo manjšine imele enake gospodarske in politične pravice, kakor jih ima večinski madžarski narod.
O	novem češkoslovaškem proračunu so so začeli razgovori v praški poslanski zbornici.
Za novega podkralja v Abesiniji so ponoči imenovali vojvodo Aotskega. Maršal Graziani je odstopil in se bo vrnil v Rim. Do spremembe je prišlo zaradi tega, ker je Graziani kot vojak svojo nalogo končal in je prav, da pride za podkralja kak ud kraljeve rodbine.
Japonska naj odpove pogodbo devetih, lako zahtevajo poslanci japonske večinske stranke v posebni resoluciji, ki so jo poslali vladi.
Arabski upor v tistih predelih notranje Arabije, ki so pod angleškim vplivom, še traja. Uporniki očitajo Angliji, da ne drži obljub, ki jih je dala ob prevzemu oblasti.
Mednarodna tekma v tenisu med Jugoslavijo in Švedsko se je končala neodločeno 3 : 3. V Tokiu pa je nemški prvak Cranim premagal japonskega prvaka.
Ravnatelj socialnega oddelka pri Zvezi narodov Einar Akstrand potuje po državah Srednje Evrope in je na tej poti prispel v Belgrad. Namen potovanja je seznaniti se s socialnimi razmerami v teh državah in dobiti podatke o trgovini z mamili.
Atentat na voditelja poljske mladino ifiutov-skega so poskusili v Varšavi neznani ljudje, najbrž levičarski Judje. Ena krogla mu je prestrelila klobuk, hujšega pa se mn ni zgodilo.
»Dom Pen-klubov«, mednarodne pisateljske organizacije, so včeraj odprli v Parizu v navzočnosti predsednika Lebruna. Slavnostni govor je imel predsednik .lules Romain, ki je v svojem govoru poveličeval pomen književnega dela za obrambo kulture in svobode.
Veliko podjetje za tihotapstvo s tujim denarjem sla imela dunajska judovska bančnika Miinich in Mendel, ki sta imela zveze z vsemi državami v Evropi — tudi z našo.
Mednarodni evharistični kongres leta 1940 bo v francoskem obmorskem letovišču Nizzi in je sveti oče že odobril sklep odbora za prirejanje kongresa.
Jugoslovansko vojaško odposlanstvo, ki si je
ogledovalo razne vojaške ustanove in središča vojne industrije v Italiji, je včeraj odpotovalo iz Rima. Zastopnike naše vojske so v Italiji povsod sprejemali z največjimi častmi.
Francosko sredozemsko brodovje ima vaje ob južnofrancoski obali. Trajale bodo teden dni.
Sestanek odbora mednarodne železniške zveze bo prihodnje dni v Napoliju. Naše železnice bo tam zastopal glavni ravnatelj inž. Naumovič.
V	bojih proti indijskim upornikom je v dveh mesecih padlo 58 angleških vojakov, ranjenih pa jih je, 161. Število padlih Indijcev ni znano.
Francoska državna trgovina je bila v oktobru za poldrugo milijardo frankov pasivna, toliko več so Francozi uvozili, kakor izvozili.
Madžarska vlada je v dejanskih stikih s španskimi nacionalisti, tako je izjavil zunanji minister Kanya včeraj na vprašanje nekega poslanca. Zastopnik nacionalistov v Budimpešti je grof Carlos Baileno.
Podrobnosti o letalski nesreči pri Ostendeu
Bruselj, 18. novembra. Belgijska vlada je odredila strogo in naglo preiskavo o letalski nesreči pri Ostendeu. Vodstvo preiskave je prevzel sam prometni minister Jaspar. Dimnik tovarne, v katerega se je letalo zaletelo, je visok 70 m in je prelomljen v višini 55 m. Letalo so dali v promet šele v maju tega leta.
Zvečer po nesreči je odpotoval v Ostende zastopnik nemškega veleposlaništva v Bruslju, ki bo preskrbel vse potrebno za prevoz žrtev letalsko katastrofe. Včeraj je prišel v Ostende tudi brat pokojnega vojvodo Hessenskega, ki je član nemškega veleposlaništva v Londonu in na čigar poroko se je vojvodska rodbina peljala.
(Havas) Pilot Anet, ki je edini ostal živ pri včerajšnji letalski katastrofi pri Ostendu, je dal listu »Derniere Heure« izjavo, v kateri je popisal podrobnosti te nesreče. Povedal 'je, da je pilot Labot, ki se je smrtno ponesrečil, vžgal v megli tri svetlobne signale. Prvi signal je funkcioniral, drugi je lakoj ugasnil, tretji se je pa prepozno vžgal. Nato je Labot skušal pristati, toda ker so se signali neredno vžgali in zato preslabo razsvetlili zemljo, je zgrešil letališče. LeleČ dalje, je letalo v megli trčilo v tovarniški dimnik. Kdor ni doživel poslednjih sekund pred katastrofo, je dejal dalje Anet, ne more razumeti herojske borbe pilota Labota in njegovih tovarišev ter njihovih nadčloveških prizadevanj, da rešijo letalo iu potnike.
Pri nesreči je našla smrt vsa rodbina hessenskega velikega vojvode.
V	v
Ttkl/A w m% mtanl Vsakomur naj bo	*!*	M*W	AWČTW	9§	Opozarjamo	vse, daje vodstvo Elitnega kina Matice sklenilo dati danes tri in Sf I N O
I Hilli !■ Ifil trnu I omogočeno videti W F m ■	■	■	■	RWPm	8	V?	Im	,lltri	dve	predstave	po	globoko	znžanih	pavšalnih ienah. Po Din U'50 in iv5o MjiTIfll
lllllv |v |Jr M Ul • ZOLAJEV film V Lvl	w	9L«J'	I	Ifm	bodo	danes	predstave	ob 16., 19.15 in 21'15 uri. iutri pa ob 16. in 19.15 uri	21-24
Kako se je razvijala in rastla Velika Ljubljana
včeraj v okviru Ljudske univerze predaval arh. France Tomažič
O tem zanimivem vprašanju je
Ljubljana, 18. novembra.
Ljudska univerza je snoci v mali filharmonični dvorani kina Matico priredila zanimivo in tehtno predavanje o razvoju in rasti Ljubljane od prvih počet kov, ko je bil narejen prvi talni načrt za mesto pa do najnovejših dni. Predaval je ob spremljanju skioptičnih elik arhitekt g. France Tomažič. Dvorana je bila nabito potna občinstva, med katerimi je bilo opaziti lepo Število arhitektov, profesorjev in akademikov. Predavanje je bilo prav tehtno in je podalo lepo sliko in pogled v bodočnost Ljubljane.	,
Odlični predavatelj je v uvodnih izvajanjih naglasil, da se danes čedalje bolj uveljavlja pri urejanju mret tako imenovano urbanistično načelo, ki tja je postavil že francoski arhitekt Clerger. To načelo se ozira pri urejanju mesta na celotno ureditev, upoštevati mora vse; prilike kot higijenske, razvojne itd., samo načelo pa naglasa tudi zadovoljitev umetniškega čuta.
Mesto - iiv organizem
Vsako mesto ima, kakor vse v naravi, neki svoj red in zakonitost, ako je mesto pravilno urejeno. Primerjali bi ga lahko s človeškim telesom, ker ima prav tako ogrodje, skeletni sistem glavnih prometnih žil, celice in organizme celic v stanovanjih in hišah, pljuča parkov, razne centre, prebavne organe kanalizacije in tako dalje.
Zato je mesto živ organizem, v katerem vse živi, se izpreminja in obnavlja. Toda glavno ogrodje, sistem talnega nažrta, ostane in se le izpopolnjuje.
Nadaljnja predavateljeva izvajanja so odkrila razvoj in sestav ogrodja našega mesta do današnjih dni, pri tem pa mu je nudil talni načrt mesta najvernejšo sliko, da smo lažje opazovali vse spremembe m ves razvoj mesta.
Prvi začetki Lfubljane
Ljubljana leži na podnožju Gradu in Rožnika, na pol na Ljubljanskem polju, na pol na robu Ljubljanskega barja. Lice Ljubljanske kotline je bilo pred davnimi neznanimi časi drugačno, kakor je danes. Golovško gričevje z Gradom in Rožnik z grebeni Polhograjskih Dolomitov so tedaj ločili planoto savskega območja od jezera na današnjem barju. Na eni strani je nalagala Sava prod v številnih skladih, katere vidimo danes v stenah gramoznih in stavbenih jam, na drugi strani pa je jezero oblivalo podnožja obrobnih hribov. V tisti dobi je bila pokrajina zelo slikovita, danes pa imamo za jezero v močvirnatem Ljubljanskem barju slabo dediščino, s katero si ne vemo že nekaj stoletij prav pomagati.
Od pamtiveka jo vodila skozi naše kraje važna trgovska cesta iz Srednje Evrope proti morju in Italiji. Prvi prebivalci so ee naselili na robu jezera, da so se lahko umaknili sovražnim napadom. Prvo naselje je bilo najbrže na Prulah, nato v bližini botaničnega vrta, še kasneje pa med izlivom Gradaščice in Malega grabna. O tej prvi dobi Ljubljane no vemo nič določnejšega. Pokrajina je v stoletjih spremenila svojo podobo. Ljubljanica 6i je utrla tičasoma pot okrog Gradu in jezero je odteklo skozi pregrado, upadlo in se osušilo.
Prihod Rimljanov
Obenem s prihodom Rimljanov v naše kraje vidimo, da so od Vipavske doline nastajali trdnjavski pasovi. Ob tem času so Rimljani ob izviru Ljubljanice zgradili pristanišče Nauportus, odkoder so po Ljubljanici prevažali tovore proti severu.
Karambol v Šiški
Ljubljana, 18. novembra.
Dočim gosta megla predvčerajšnjim ni povzročila nobene nesreče, je včerajšnji sneg bil posredno vzrok, da sta se zaletela v šiški tovorni avto in tramvajski voz. Tramvajski voz je vozil s plugom za sneg ter je čistil progo v smeri od remize proti mestu. Pred Hočevarjevo lekarno v šiški mu je pridrvel nasproti tovorni avto ter se zaletel v voz. Ob udarcu je precejšnjo škodo trpel tako avto, kakor tramvajski voz, ki ga je vozil vozni mojster g. Ivan Bitenc iz Podgorc pri Št. Vidu. Avto se je .-i tako silo zaletel v tramvaj, da je 48 letnemu Biteucu zmečkalo levico in poškodovalo desno roko.. Bitenc je bil prepeljan v bolnišnico, policija pa je začela preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je kriv hude nesreče.
Nesreča se je zgodila na križišču Tržne ulice s Celovško cesto. Šofer Hainž Štefan, uslužben pri vinski trgovini štepic v šiški, je hotel zaviti v Trtno ulico, pri čemer je računal, da bo tramvaj obstal na postojališču ob Gasilskem domu. Ker ni dovolj pazil, da bi videl, da tramvaj orje sneg in da bo zato vozil kar naprej, je na križišču ceste prišlo do usodnega trčenja.
Tatvine mesa na klavnici
Ljubljana, 18. novembra.
V	mestni klavnici se je zopet začela sezona, ko se muože tatvine mesa dan za dnem. Tatvine se opravljajo kar na debelo in je policiji v zadnjem času uspelo, da je prijela v dveh primerih tudi tatove. S tem je biio ugotovljeno, da kradejo meso tudi mesarski pomočniki in delavci, ki nakradeno blago prodajajo naprej drugim mesarjem. Ker je v klavnici, zlasti v zimskem času, vedno mnogo zalog mesa, odškodovani lastniki tega takoj ne opazijo, kaj vse jim manjka. Ce bodo hoteli preprečiti tatvine, bodo mesarji sami morali skrbeti za to. da se tatvine mesa ne bodo ponavljaje. Doslej sta bila aretirana dva brata, od kateHh je bil eden mesarski pomočnik, doma iz okolice Ljubljane. Pri njih so našli varnostni organi večje količine mesa in hkrati našli dokaze, da nista kradla prvič. Našli so pri njih vprav velikanske zaloga scvrte masti, ki sta si jo prav gotovo uacvrla )£ nakradene slanina
Rimljani so zravnali tek Ljubljanico preko barja, zgradili Tržaško cesto in postavili temelje Emoni. Sredi mesta se je Via Julia Augusta razcepila v današnjo Dunajsko in Dolenjsko cesto. Rimljani niso zgradili svojega mesta na trdnih temeljih.
Vidim pa tudi, da Emona ni zrasla iz malega naselja. Že Rimljani so prinesli s seboj do vseli potankosti izdelan regulacijski načrt ter po njem zgradili mesto. Zunanja oblika je točen pravokotnik. Severno obzidje je stalo v smeri Nunske ulice, južno je še danes deloma ohranjeno, vzhodno je potekalo po Vegovi in Emonski cesti, zahodno pa za vladno palačo.
Rimski talni načrt nam je odkril Walter Schmidt v letih 1909 in t912. Izbrana lega pa je postala za Emono usodna. Leta 258 so Emoneani Emono zažgali, ko je drvel Maksimilijan v Italijo. Leta 453 so prihrumeli Huni in požgali in porušili mesto. Prebivalci so si nato zgradili mesto v zavetju pod Gradom. Nastal je Stari trg med Gradom in Ljubljanico, ki se je pozneje razširil na drugo stran Ljubljanice v Novi trg, ki so ga zgradili predvsem nemški plemiči. Novi trg je bil mesto zase z lastnim središčem. Pozneje se je razširil v smeri današnje Wolfove ulice in Sv. Petra ceste. Na desni strani Ljubljanice pa se je Ljubljana širila po načinu Starega trga pod Gradom od starih vrat pod Traneo z novim Mestnim trgom tja do današnjega Krekovega trga. Bližnja mestna okolica je dolgo ostala nezazidana.
Najstarejša naselja: Trnovo, Krakovo, Šent Peter in Poljansko predmestje so obkrožala mesto od vseh strani. V srednjem veku oklepa kopo Ljubljanskega gradu v podnožju cesta s pričetkom na Sv. Jakoba trgu preko Mestnega trga v smeri proti Poljanam. Vzporedno njej pa teče na levem bregu Ljubljanice Gosposka ulica s podaljškom v Wolfovo ulico in Sv. Petra cesti.
Talni načrti
Predavatelj je podal nato pregled posameznih talnih načrtov in jih ocenil. Drugi načrt mesta Ljubljane je iz srednjega veka. Upošteva že tudi bližnja mestna naselja. Leta 1811 so učenci centralne šole izdelali tretji načrt. Poljane so precej zrasle in Poljanska cesta je na obeh straneh zazidana daleč ven iz mesta, najbolj pa jo viden razvoj ob simetrali Dunajske ceste. Mesto se je približalo pobočju Rožnika, Tivoli postane odslej bistveni sestavni del Ljubljane. V 19 stoletju vidimo v načrtu rast Ljubljane proti šiški in Vodniatu. Mesto je bilo tedaj pravo vrtno mesto z mnogimi lepo urejenimi vrtovi. V to idilo pa se je zakopala železnica s svojim omrežjem. Kot svarilna tabla za prepovedan prehod je videti v talnem načrtu kolodvorsko zemljišče. Po potresu leta 1895 so za Ljubljano nastali veliki regulacijski problemi. Za vedno je bila zamujena prilika, da bi se talni načrt prilagodil novim potrebam. Prijetna podoba vrtnega mesta se spremeni v gosto zazidano mesto z ozkimi ulicami, ki se danes stiska okoli pošte po Prešernovi, šelenburgovi, Aleksandrovi in Tyrševi cesti.
Lfubljana danes
Po vojni jo bilo treba za Ljubljano rešiti mnogo gradbenih problemov. Tega dela se je lotil Plečnik, ki je napravil načrt, na njem pa manjka dobršen deJ. vzhodne Ljubljane s starim in novim Vodmatom, Zeleno jamo, Mostami, Stemnijo vasjo, dolenjsko stranjo in barjem. V Plečnikovem načrtu se nam razkrije velik del,
Odškodnina za transfuzifo krvi
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja v Belgradu je za splošno bolnišnico v Ljubljani odobrilo cenik, po katerem se bodo odslej zaračunavale poleg običajnih oskrbnih stroškov tudi pristojbine za kri, ki jo bodo zdravniki med zdravljenjem ordinirali posameznim bolnikom.
Oproščeni so teh pristojbin vsi državni, samoupravni in banovinski uslužbenci ter siromašni državljani.
Zasebnikom z lastnim imetjem se bodo zaračunavale pristojbine po višini predpisanega jim letnega davka, upoštevajoč tudi dejstvo, kolikokrat je bila dotičnemu bolniku oddana kri v loku iste bolezni.
Belgrad, 17. nov. AA. Z uredbo ovd 16. t. m., ki jo je na predlog trgovinskega ministra sprejel ministrski svet, je do 23. februarja 1938 podaljšan rok za sprejemanje prošenj denarnih zavodov, ki bi se hoteli poslužiti zaščite po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 Uredba je izšla v dobi najhujše gospodarske in bančne 6tiskc, ko je bilo treba izdati posebne moratorne zakonske določbe za denarne ustanove in kreditne zadruge. Odtlej so se gospodarske in denarne razmere v dobršni meri popravile. Likvidnost denarnemu tržišča ee je precej dvignila. Razen tega 60 imele banke in zadruge dovolj možnosti in časa, da urede svoje stanje ali vsaj ugotove, ali jim je potrebna zaščita ali ne. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov pa so do končno i;rejene terjatve denarnih zavodov in zadrug do kmetovalcev Po izjavi Narodne banke in Poštne hranilnice bo dana možnost, da bo precejšen del teh terjatev mobiliziran s posebnim kreditom, ki ga bodo te ustanove dovolile denarnim zavodom in zadrugam. Iz vseh teh razlogov ni nobene potrebe več da 6e ta rok, kakor doslej že dvakrat, podaljša zopet z3 leto dni, marveč samo za krajšo prehodno dobo, tako da bo po njegovem preteku prenehala možnost*, da dobe denarni zavodi in za-
skoraj polovica mesta, onkraj kolodvorov in železnice, pri tem pa nas zabolita brazgotini glavnega in gorenjskega kolodvora, kateri skuša mesto obrasti in se jima prilagoditi.
Glavne prometne dotočne ceste delimo v dve skupini. Južno od linije Grad-Rožnik leži Tržaška cesta /. okrnjenim zaledjem Notranjske, Dolenjska ccsta z v6o Dolenjsko ih bodoča Jadranska cesta Središče Ljubljane, ki je bilo prvotno na trgu sv. Jakoba, se je preselilo po-neje na Mestni trg, od tu na Marijin trg in nato pred pošto
Predmestja in bližnje okoliške vasi so nanizane ua glavne dotočne ceste. Centrifugalna sila draginje, špekulacija za zemljišči in odmiranje kmečkega življa so pritegnili v vrtinec mestnih valov tudi vasi, ki jih loči od mesta še ravno polje. Okoliške vasi so tipalke ekspanzivnega mesta, ki spreminjajo okolico in jo pripravljajo za inkorporacijo mestnemu telesu. Značilna primera sta za to presnavljanje št. Vida in Ježica. Regulacija Ljubljane preliaja tako v regulacijo podeželja.
Končno je predavatelj poudaril, da se danes kuje usoda Ljubljane v njenem talnem načrtu
V	njem vidimo velike zakonitosti, strogost linije in točnost simetrije. Predavnje je občinstvo sprejelo z odobravnjem in priznanjem predavatelju za njegova odlična izvajanja.
Ljubljana, 18. novembra.
Magajna Donunik-Nedeljko, ki je po poklicu oženjen zasebni uradnik, je poleti pribežal iz Trsta v Jugoslavijo. Je star okoli 35 let, vitkega stasu in eleganten dečko. Pri raznih emigrantskih društvih jc dobival podpore in se je kakor sraka selil iz kopališča v kopališče, iz mesta v mesto. Pokazal se je posebnega strokovnjaka v odpiranju kopaliških kabin. Odpiral je kabine mestnega kopališča na Ljubljanici, kabine grajskega kopališča na Bledu in kabine kopališča na mariborskem otoku. Izvršil jc v vseh teh kopališčih 8 tatvin ter je odnesel plen v vrednosti okoli 10.000 din. In vse te tatvine jc izvršil meseca julija. Dobro je živel. Naposled pa so ga 28. julija prijeli na mestnem kopališču na Ljubljanici v trenutku, ko je odpiral tuje kabine. Policijski agent g Poljanec ga je prijel in odpeljal na policijsko stražnico. Dominik Magajna je vse tajil. Napravili pa so hišno preiskavo na njegovem ljubljanskem stanovanju in našli prav čedno zalogo po kabinah pokradenih predmetov, zlatnine, ure in druge stvari.
Državni tožilec je Magajno obtožil zločinstva večkratnih vlomnih tatvin in prestopka vla-čuganja Pred malini kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je Magajna vse vlome odločno zanikal. Nikdar ni bil po njegovem zatrjevanju na Bledu, toda oškodovane priče so točno potrdile, kako sc je sukal okoli kopalcev.
Na Mariborskem otoku je Magajna 9. julija odprl kabino trgovca Rudolfa Komauerja in mu odnesel plen za 1000 din, dr. Svetomiru Di-mitrijeviču pa 200 din gotoviue. K obravnavi vabljeni trgovec Rudolf Komaucr je pred sodniki začudeno vzkliknil:
>Saj gospoda ima sedaj še moje nogavice na nogah! Je tisti, ki jc hodil okrog kabine. Osumili smo drugega.«
Obtoženec se je dvignil in ogorčeno protestiral:
»Nikdar nisem bil na Mariborskem otoku! Gospoda ne poznam.«
Komauer je pripomnil privatno, da je bil k sreči 40.000 din gotovine deponiral pri kopališki blagajni. Ko bi pa obtoženec še vedel, da bi lahko z ukradenimi ključi odprl blagajno v njegovi pisarni, bi odnesel še 89.000 din goiovinc. Priča je naposled še odločno pripomnil:
••Saj so tudi ti rumeni čevlji moji!«
Obtoženec jc nato obmolknil.
Državni tožilec dr Eellacher je predlagal strožje kaznovanje, kajti obtoženec je eden onih kriminalnih tipov, ki izkoriščajo dobrodelnost raznih emigrantskih društev, nočejo delati in se klatijo okrog.
Branilec ex-offo: »Obtoženec sc zagovarja, da je s seboj prinesel 1200 lir. Kakor je videti, luguti ne zna, zagovarja pa se prav dobro.«
Magajna Dominik-Nedeljko je bil obsojen zaradi zločinstva vlomnih tatvin, prestopka po-skušene tatvine in prestopka vlačuganja na eno in 8 mesecev*strogega zapora, v izgubo častnih
druge po tej uredbi zaščito. Na podlagi dosedanjih izkustev pa namerava ministrstvo za trgovino in industrijo izdati uredbo, ki bo za primer prehodne nelikvidnosti ali trenutnega navala vlagateljev preprečila ležike posledice za kredit v državi. V tem primeru bodo lahko za zgled druge države, zlasti srednje Evrope. Nova uredba bi morala stopiti v veljavo po poteku roka, ki ga določa zavodom dosedanja uredba.
Žrtev družinskega nesporazuma
Včeraj dopoldne se je v šiški v Frankopanski ulici oglasil 30-letni brezposelni delavec Zdravko Kariž, sorodnik Smrkoljeve družine, ki stanuje tam. Prosil je za vodo 68-letno go. Avguštino Smerkoljevo, mater 12 otrok, med njimi znanega dentista in gledališkega igralca in iuspicijenta, ki je pred leti umrl Ko je dobil vodo, je udaril go-s o s sekiro po glavi. Ranjeno gospo so pripeljali v Leonišče, napadalec pa se je na večer sam javil na policiji, kjer so ga zaslišali. Preiskava je dognala, da je sloril dejanje v afektu in da so razlog za to nesporazumi med sorodstvom.
Filmi,
ki jih velja videti.,, ali ne videti
"Moj ljubi je lovec:. Kino -Ideal«. V kinu
:>Idealu« teče te dni film starejšega datuma — »Moj ljubi je lovec«. Zgodba se vsa razblinja v paradnem koraku, dvornem ceremonialu, damah, baronih, grofih in v scenah, ki naj bi pokazale dobre stare čase, ko je med preprostim ljudstvom in med cesarji vladalo neskaljeno, prisrčno razmerje. Kar se da iz poplave naivno ponazorjenega pompa in iz operetnih, nemško osladnih vložkov izluščiti, bi bilo tole: Cesar misli prirediti lov v gorah. Za to priliko odredi kot adjutanta lepi kneginji Veri, ki bi se bila morala omožiti po očetovi želji z nekim imagi-niranim nadvojvodo, postavnega grofa Bromber-ga. Vzporedno z ljubavno idilo med Broniber-gom in Vero se razvija druga: mlad gozdar in hči nadgozdarja se zaljubita. Po skokih v stran in po plehko humorističnih intermezzih, ki zanje skrbi Georg Alexander (to pot je manj odvraten kot drugekrati) se vse po cesarjevi zaslugi in milosti srečno razvozlja. Happyend, kot ga pojmuje slabokrvni gornjeavstrijski duh, ki je ves vdinjan nazoru, da so bili časi cesarskega sijaja raj na zemlji, vir sreče in radosti tudi za najnižje ljudi, šlagerji so revui, fotografija bleda režija precej naivna. Tu pa tam se v »limonadi« vendarle zasveti sprejemljivejša domislica.
državljanskih pravic za 5 leta in po prestani kazni bo za vedno izgnan kot nadležen tujec iz naše kraljevine.. Magajna je kazen sprejel.
Poneverbe na dohodarstvenem uradu
Stroga revizija in kontrola na mestnem magistratu pod sedanjim režimom je prinesla na dan marsikatero nepošteno in neredno manipulacijo. Pred malim kazenskim senatom, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Brelih kot predsednik in kot sosodnika gg. Ivan Kralj in Rajko Leder-has, bi se imela včeraj dopoldne vršiti večja obravnava proti dvema magistratnima nameščencema, ki sta bila obtožena zločina uradne poneverbe in zločina zlorabe službene dolžnosti v smislu §§ 319-1 in 397-11 kaz. zak. Obravnava pa je bija preložena na nedoločen čas, ker je eden obtožencev hudo obolel in ni mogel osebno priri k obravnavi. Ozadje procesu je kratko tole:
Ludvik Kratochvil. rojen 10. decembra 1895 v Ljubljani, je magistratu! poduradnik, ki ima mesečno plačo 1400 din. Soobtoženec, boleimi Fran Pollak, je mestni uradnik. Obu sta bila zaposlena pri mestnem dohodarstvenem uradu. Revizija je odkrila manipulacije, ki so dale povod za kazensko ovadbo. Kratochvil si je v več letih od 193) naprej na linijskem trošarinskem uradu na pošti prilastil znesek 19.817 din, Pollak pa od 1930 do 1931 znesek 10.094 din. V mesečne obračune sta vstavljala fingirane zneske.' Oba pa sta kasirala še druge manjše zneske.
f Kaplan Franc Murko
Ljubno, 17. nov.
Nocoj ob 1 je umrl, zadet od srčne kapi, g. Franc Murko, kaplan v Ljubnem na Štajerskem. Pokojnik je bil rojen pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v mašnika posvečen 20. avg. 1983. Služboval je na Bizeljskem ter si s svojim dušno-pastirskim delom pridobil pri vseh svojih faranih največjo priljubljenost. Naj v miru počiva!
Kriza v Strojnih tovarnah
Ljubljana, 18. nov.
Po prevratu ustanovljene Strojne tovarne in livarne v Ljubljani s povišanim obratnim kapitalom 10,000.000 kron, so prva leta gospodarske ugodne konjunkture izredno dobro procvitale in so bile vedno oblegane z velikimi naročili. Pozneje, zlasti v letih gospodarske depresije, so začele Strojne tovarne vidno hirali in se boriti za obstanek. Poskušene so bile razne sanacije, toda tovarne se niso mogle izmotati iz krize. Zadnja leta so tovarne dobile velikanska naročila, toda likvidacija faktur je bila težavna. Vodilni faktorji v vodstvu tovarne so vse poskušali, da bi obvarovali to podjetje pred propadom. Na okrožnem sodišču je bilo 16. t. m. uvedeno poravnalno izstopanje. Tovarne ponujajo v poravnavo 40% kvoto, plačljivo v eueni ietu po pravomočnosti poravnavo. Poravnalni narok jc določen za 27. jan. prih. leta. Kakor zatrjujejo, so Strojne pasivne zn okoli 19,900.000 din, aktiva pa ceuijo na okoli 15 in pol mili. din. Samo na posestvih tovarne vknji-ženi dolgovi pri vi. št. 107 k. o. Kapucinsko predmestje in pri vi. ŠL 13 k. o Karlovško preniestje znašajo 12,546.455 din. Vknjiženib je prav mnogo upnikov, tako: podjetniki, trgovci, Narodna banka na prvem mestu za 9,154.000 din, OUZD za neplačane l>olniške prispevke za okoli 300.0<m ,ii,i. Delo v tovarnah skoraj počiva.
Prijet tihotapec
Ljubljana, 18. novembra.
Varnostni organi so to dni prijeli nekega upokojenega železničarja in posestnika iz okolice Šmarja in ugotovili, da nosi s seboj tihotapsko blago, večinoma monopolsko robo, kakor vžigalnike, kresilne kamne in podobno. Zaplenili so mu tudi nekaj utihotapljenega svilenega blaga. Aretiranec se bo moral zagovarjati pred finančno oblastjo, kar pa ne bo lahko, ker je Ze znan tihotapec saharina in jo bil že večkrat zaradi tihotapstva kaznovan.
Naročajte Slovenski dom!
2e jutri premiera!	Že	jutri	premiera!	Ganljivi	roman	požrtvo
valne in iskrene bratske ljubezni!
Melodija polna strasti in melanholije 1
Velefilm iz ruskega emigrantskega življenja.	Rezervirajte gi vstopnic€
Telefon 37-30 V glavni vlogi: Karin Hardl in P«t«r Voss.	v	predprodaji!
Suma POTEMKIN
Podaljšan rok prijave denarnih zavodov
v zaščito
KINO Na splošno željo podaljšamo, |p% jM BlA	Hkft	JA
SLOGA toda samo še danes	Er(	8rl
Huda kopališka sraka pred sodniki
bremensko poročilo »Slovenskega doma«
Po stan'" danes ob 7 ?j.
Počasi prihajamo v zimo i Od tu in tam
Krai	Barometer sko stanje	tempe- ratura v O’		c “ c* >	c	Veter	Pada vine	
		s <r. *’§ a a	C II	— SI S~	X —	(smer, i a kost)	a B	63 ffl U t>
Liubljana	75H-S	0-2	1-4	92	10	s\v,	14-9	dež in sneg:
Maribor Zagreb j	755-2 7646	-1-0 --2-0	4-0 2-0	90 95	10 10	Na NNE,	9-0 3-0	dež iu sneg sneg
Belgrad	76‘4’4	o-o	8-0	80	4	SE,		—
Sarajevo	767-3	6-0	2-0	95	mgi.	0			—
Skoplje	768-2	o-o	9-0	80	10	0			—
Split	7642	7-0	13-0	55	5	ne3	—	—
Kumboi	—	—	—	:		—	—		—
Rab	762-f	7-0	—	60	10	SSE,	—	—
Ljubljana danes
Koledar
Danes četrtek, 18. novembra: Odoii.
Petek, 19. novembra: Elizabeta.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Tvr-Seva c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, iu mr. Gartus, Moste.
■^iHEnaai
S* splošno ieljo podaljšamo flltu
wttamon a"
Frakrasna Hubavna epopeja. Hun ▼ naravnlli barvan. » Nemški dialog
TEL.
21-24
MATICA
Ho£cmo, da vidi vsa Ljubljana
naš film
VEST ČLOVEŠTVA - Emile Zola
Zato danes predstave po znižanih cenan Din 3*50 in S-60.
UNION
TEL.
22*21
Priznani film francoske umetnosti La Bandera <zastava)
V	glavni vlogi AN N A BELLA
-	(p.-udAicLnk. (>6 ie.,19.'1^ 2V*mJu
VIL prosvetni večer, ki bo v petek, 19. nov. ob 8 v beli dvorani hotela Union, bo gotovo zadovoljil cenj. občinstvo. Malo se je pisalo, še manj govorilo o pogorju, ki meji Španijo od Francije, t. j. o Pirenejih. Znano je, da je to pogorje silno težko prehodno in so le redki gorski prelazi, ki vodijo iz Francije čez Pireneje v Španijo. Lurd je zlasti zadnje leto zopet zaslovel po številnih čudežih, je pač skrivna želja in cilj marsikaterega vernika. O obojem predmetu bo predaval g. prof. Janko Mlakar. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7; sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din.
Na rednem občnem zboru JKAD »Danice« je bil dno 16. novembra 1937 izvoljen sledeči odbor: predsednik Grafenauer Bogo, cand. phil., podpredsednik Perhavc Leo, stud. lur., tajnik Gradišnik Janez, stud. phil., blagajnik Novina Karel, cand jur., gospodar Gašperšič France, cand. iur., arhivar Ponikvar Rafael, stud. med. Nadzorni odbor: Aljančič Peter, cand tehu., Benkovič Ciril, cand. iur„ Novak Vlado, cand. phil.
Na rednem občnem zboru Akademskega kluba elektrotehnikov je bil izvoljen tale odbor: predsednik Cerkvenik Gregor, podpredsednik Berdajs Bogo, tajnik I. Železnik Milan, tajnik II. Žagar Dušan, blagajnik Tepina Pavle, knjižničar I. Furlan Andrej, knjižničar IL Mikola Franc, arhivar: Vidovič Anton, revizorja: Sila Frane, Hart-ner Drago, delegati za Z. S. K. T. F.: Brelih Miloš, Tepina Pavle.
; Združeni zasebni in trnovski nameščenci Slove-ni je imajo sestanek v četrtek, Ib', novembra ob 8 v beli dvorani Uniona. Spored: 1. Predavanje ravnatelja g. dr. Vrančiča o pokojninskem zavarovanju trgovskih sotrudnikov. 2. Poročilo predsednika podružnice o bo-J? vD?vo .?rec*bo o odpiranju in zapiranju trgovin. Slučajnosti. — Povabilo tudi svojo tovariše in prijatelje našegra društva!
Opozorilo vsem voznikom s konjsko vprego. Do nadaljnjega je prepovedan ves vozovni tranzitni pro-mot po Šubičevi ulici od Bleiweisove ceste do Levstikove ulice in po Levstikovi ulici od Šubičeve ulice do Erjavčeve cesto. Mostna občina je postavila na križišču Bleiweisove ceste in Šubičeve ulice in križišču Erjavčeve coste in Levstikove ulice primerne značke z napisom «vozovni tranzitni promet prepovedan«
Najvišje pokroviteljstvo za ljubljanski velesejem. Tum prihodnjeletne prireditve ljubljanskega velesejma bodo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., kakor ic obvestila pisarna Nj. Vel. kralja predsedstvo velesejma.
Vsem društvom in organizacijam v Ljubljani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani sklicuje sestanek glede proslavo državnega praznika 1. decembra. So-stanek se bo vršil v soboto, dne 20, t. m. ob 17. uri v veliki magistralni dvorani. Na sestanek se vabijo zastopniki vsen_ narodnih, prosvetnih, telesno-vzgojnib in gasilnih društev. Posebna vabila sc ne bodo razpošiljala.
Linblian^lro gledališče
Drama. Začetek ob 20
Četrtek, 18. novembra: Julij Cezar. Red Četrtek.
Petek, 19 novembra: ob 15. uri Pesem s ceste. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
Sobota.' 20. novembra: Šiuikovi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera. — Začetek ob 20.
Četrtek, 18. novembra: Linda di Chamounis. Ped B.
Petek, 19. novembra: Zaprto. (Generalka,)
Sobota. 20. novembra: Gorenjski slavček. Slavnostna predstava v proslavo 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. — Izven.
„Slovenski dom"
se naroča v vseh podružnicah Slovenca, kier se sprejemajo tudi oglasi za naš dnevnik
Pripomba. Vremenska poročila od Bel-grada naprej #e nanašajo na prejšnjj dan
Vremenska napoved: spremenljivo vreme.
Splošne pripomba o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan oblačno, ob 11.15 je rosil dež, ob 12 40 pa je pričelo rahlo snežili. Snežilo je precej močno ves popoldan in pozno v noč. Padlo je 11 cm snega, snežna post je visoka 16 cm.
!	Ljubljana,	18.	novembra.
Zadnji sneg nas je iznenadiL Nihče se ga ni bil nadejal, vsi smo si želeli tako tople pozne jeseni kakor so jo bili napovedovali prvi novembrski dnevi, mile, sončne jeseni, ki je odlagala skrbi za suknje drva in premog še daleč tja 'v bodočnost. Pokazalo pa ee je, da misli sneg zares. Predvčerajšnjim se je na mesto vlegla prava londonska me gla, ki je zabrisala vse razločnosti, sprehod po mestu je bil podoben fantastični hoji po ulicah na morskem dnu potopljene naselbine. Ulice so bile kakor z gostim dimom zakajeni rovi med nejasnimi stenami; ljudje so se luščili in motali iz megle kakor potapljači iz motnih vodnih globin. Zvečer ■ie.,1?e^a zagodla vsej moderni »iluminacijski« tehniki. Obločnice skoraj niso utegnile svetiti; naredil si dva, tri korake skozi za silo razsvetljeni prostor, pa si se spet pogreznil v temo in brodil po njej k novemu svetlobnemu jedru. Zdaj pa zdaj je zablodila od nekod iz teme zaspana kresnica: nejasna prikazen je jadrno švignila mimo tebe— kolesar. Ljudje so hiteli;^ nekateri eo zavihali ovratnike, drugi so srdito tiščali robec pred usta, da se ne bi zastrupili pri tem nenadnem »plinskem« napadu. Stražniki so bili kakor magični dirigenti; z gumijasto taktirko so »regulirali« divjo plav avtomobilov, koles, vozov in drugih »prometik, ki so švi-iz megle, malo pomežiknila s trudnimi rumenimi očmi, pa spet izginjala v temno sivino. Čudom cuda: tudi v nočnih urah se je slika spremenila; kaj malo bratcev se je z negotovimi koraki plazilo vzdolž ob zidovih. Res čudovita, izjemna noč!
Tudi včeraj dojx>ldne je se ležala megla nad mestom, bila pa je mnogo bolj zamolkla, kar plav-kasto siva. Če si globoko vdihnil, se ti je zazdelo kakor bi bil vdihnil veliko porcijo kolodvorskega dima, ki ima čuden, zopern okus po premogu. Proti poldnevu se je megla nekoliko dvignila. Ljudje brez dela m utegnili opaziti celo kos vijoličasto-Črnega, ziinsko dremotnega Golovca. Mraz je ne-nadoma odnehal.
“Boste videli, gospa,- je hitela pripovedovati precej obilni »kunčofti« zgovorna branjevka, »da boino se danes dobili sneg! Mene že dva dni I>oli 1’oga- Now>i vs0 DO® ni®®1*1 mogla spati, kar prekladala sem ee z ene strani na drugo, tako da sem bila zjutraj od napolspanca kar napol matasta!«
Seveda, ženske imajo zmerom prav in zato je tudi ta branjevka obdržala svoj prav. Okrog poldne se je začelo izpod neba usipati drobceno zrnje, ki mu nekateri pravijo »babje pšenot, drugi pa »babja jeza«. Kakšne pol ure sta pšeno in jeza še ostala pri svoji skromni obliki, nato pa sta začela lesti narazen. In kmalu se je začel sukljati po zraku pravi pravcati sneg. Sivkast puh je dahnil v asfaltni tlak in v ta puh in v tem puhu so seveda
brž — po znani srhski prislovici »sve zverke po- > kazi val e svoje tragove; seveda je bilo največ človeških >zverk«. Ponekod si lahko prav razločno j prečital »Palma«. Kmetice, ki so — kakor pravi narod — pospravljale svoj ::-cok in pok*, eo mencale in se prestopale z ene noge na drugo. Da bi j ee malo segreli, so začeli seveda živahno te.lova-! diti tudi najgibčnejši udje človeškega telesa — jeziki !
Kostanjarji so za reklamo, in vabo dvigali pokrove, da je bubal svetel, vesel ogenj. Marsikdo je zavil k njim in naročil »za dva din«.
Mlekarice so se podvizale. Urno so stopale za vozički, da bi bile prej doma. Na laseh, ki so se 1 vsipali izpod visoko privezanih rut, so se nabi-rale snežinke. Ljudem so začela od mraza in naglice rdeti lica.
Pred sodnijo sta dva delavca nakladala v-stari' sneg. Prvi je kopal s krampom, drugi pa je z lopato metal grude na voz. Od Časa do časa je s hripavim glasom zagodel: »Ona mene gleda, jaz pa njo, jeza me popade, smuk za njo.« Star možak je podrsaval in štorkljal po spolzkem tlaku. Šibil se je pod veliko vrečo, iz katere je štrčala klekovina. Bogve, čemu jo bo rabil? Počasi je lezel in potihem klel.
Včeraj so prilezle na dan galoše. Moški se jih ne otepajo toliko kakor ženske, ki morajo graciozna kopitca zamenjati z nerodnimi slonovskimi ho-dali. Toda mokrota, mraz in ljubo zdravje tudi lepoto nazadnje nekoliko speljeta na pot prevdamo-sti in — previdnosti.
Za Ljubljanico so moževali brezposelni. Stiskali so se pod nastrešek, cepetali z nogami in meli roke. Velik, raztrgan fant rdečega, pegastega obraza in svetlo rumenih las, iz katerih je tu pa tara štrlela še slamnata bilka od davi, je prišel po nasipu in se priključil »parlamentu«. »Uganite, kaj I imam?« »Pokaži, rajši!« Zelena steklenica se je prikazala. Brž so se stegnile roke. »Na, Matic, ti potegni najprej, ki se spoznaš!« Matic si ni dal dvakrat reči. Ko je odstavil, se mu je zadovoljno razlezel obraz. >Ma je mač&n, hudič!« je dejal.
Pred kolodvorom so se prestopali postreščki. Nič kaj ni bilo zaslužka. V slabem vremenu potuje samo kdor mora. Tiščali so roke v žepe in se ozirali na vse strani, da bi opazili kaj zanimivega. Čakanje je dolgočasno, da se Bogu usmili! Nekateri so se pogovarjali, drugi eo strmeli z zaskrbljenimi obrazi v časopise.
Tudi popoldne sneg ni hotel nehati. Počasi pa varno je sedal na topla mestna tla. Ljudje so hiteli, ulice so bile bolj prazne kot ob dežju. V mestu je bilo po dolgem času tiho. Sneg je dušil hrum.
Zvečer pa so se med plešočimi snežinkami že začele nekaterim javljati skrbi, kaj bo pozimi, ko ni denarja, drugim pa so vstajale vesele misli na smučanje, na ples in na sezono veselih zabav.
Napeljava elektrike na Dravskem polju
Dravsko polje, 16. novembra.
Po dolgih pogajanjih med kmeti na Drav-skeni polju je stopilo vprašanje elektrifikacije v ospredje. Po južnih vaseh, meri Pragerskim in Sv. Lovrencom ima že Velenjska elektrarna načrte in je le želeti, da čim prej pride do uresničenja teh dolgoletnih želja. Je tu cela vrsta velikih vasi, 16 po številu, v razdalji največ 20 km, ki bodo na ta način prišle do moderne razsvetljave, do bogatega izvira pogonske energije za stroje itd
Za vasi v severnem in srednjem predelu, severno od linije Fram-IIajdina, pa pripravlja električno napeljavo falska elektrarna, ki ima tod mimo speljan daljnovod proti Ptuju in Ormožu. Tudi tu pride v poštev 14 velikih vasi ter razsvetljava za državno cesto Maribor-Ptuj,
kjer je promet ob vsakem času izredno velik.
Vendar pri falskem podjetju še ni nič gotovega. ker so nekateri knjetje še vedno precej konzervativni. I reba bi bilo vse i spreobrniti';, da bi delo tem lažje in hitreje napredovalo.
V	ta namen se je v Sv. Marjeti ustanovil tudi pripravljalni odbor za bodočo električno zadrugo, drucod pa pripravljajo idejni teren še društva, tvrdke, občine itd.
Čeprav je delo za elektrifikacijo krenilo z mrtve točke, vendar bo treba še precej skrbi, da se tudi vse v najlepšem redu konča. Prebivalci so pripravljeni pristopiti s kulukom, brezplačnimi vožnjami itd., želeti je še samo, da tudi posamezne občine pomagajo z denarnimi podporami, ter da se doseže kaka dotaeija tudi s strani banske uprave.
Iz športne krošnie
Mednarodni koledar nogometnih prireditev za leto 1938 je naslednji: 3. aprila Jugoslavija: Poljska (izločilna za svet. prvenstvo); S. maja Romunija A : Jugoslavija A v Bukarešti za pokal kralja Karola, Jugoslavija B : Romunija B v Belgradu; 3. junija Jugoslavija : Madžarska v Belgradu,- 27. avgusta Češkoslovaška : Jugoslavija za Benešev pokal; 6. septembra Jugoslavija : Romunija v Belgradu za Benešev pokal, Romunija B : Jugoslavija B v Bukarešti; 23. septembra Poljska : Jugoslavija v Jugoslaviji za Pilsudski-jev pokal. Koledar pa še ni popoln, ker je JNS še dogovarja z Avstrijci, Italijani, Nemci in Holandci.
Prvi letošnji smučarski skoki. Letošnjo smučarsko sezono so otvorili v Bergenu s tekmovanjem v skokih Zmagal je Birger Ruud s 46 ra dolgim skokom — Za letošnje FISine tekme v slalomu in smuku je norveška zveza določila med drugimi Fossuma, Lassena-Ordakla in Lar-sena. Oba Ruuda in Andersen so določeni samo za skoke.
10.000 lir nagrade daje italijanska kolesarska zveza onemu italijanskemu dirkaču, ki bo v prihodnji sezoni izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji, ki ga je pred nedavnim postavil Francoz Arcnambaud z 45.84 km.
Nov višinski rekord s hidronvionom sta dosegla italijanska polita Nicola Mauro in Mario Stoppani Z motorjem tipa Cant Zappata in z bremenom 1000 kg sta se dvignila v višino 10 tisoč 380 metrov. Dosedanji rekord jc imel ruski pilot Lrehov z višino 9190 m.
Skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev
V	posameznih obratih obstojajo skladi za preskrbo starih in onemoglih delavcev. Ob uvedbi starostnega zavarovanja delavcev so ponekod začeli razpravljati o tem, če je umestno, da taki skladi še v bodoče obstojajo in če naj delavci in delodajalci tudi še v bodoče prispevajo poleg prispevkov za starostno zavarovanje tudi še za te sklade.
Glede tega se je pojavilo naziranje, da je najboljše, čq se zbrana sredstva teh skladov razdelo. Tisti, ki hočejo to doseči, zatrjujejo, da bi bilo nevarno pustiti in zbirati te sklade še naprej, ker jih bo gotovo porabil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Zato smatramo, da moramo posebej povdariti, da je vsaka taka trditev neresnična in so taka trditev iznaša samo zato, da se razbijejo skladi, ki so se s težkimi žrtvami zbrali. Sredstva takih skladov morejo služiti izključno ic onim, ki so ta sredstva zbrali.
Pripominjamo, da bo v kratkem stopil v veljavo Pravilnik* o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev, za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki bo za delavce na zelo primeren način rešil to vprašanje. — Okrožni urad za zavarovanje delavccv v Ljubljani.
Izza naših meja
Čičarija je bila že pred vojno znnna kol izredno revna. V dobrih časih so kmetje že šc za silo rinili skozi. Po vojni pa se je položaj z dneva v dun	slabšal, zlasti	pa	v zadnjih letih,	j
Samo v mali	vasici 'Vodice	je	šlo tega leta	na	i
. eu.„ 19 kmetij, število goved se je n. pr 1 zmanjšalo od	49 na 27, konj	in	mezgov od 22	na
ovc od 657	na 230, a koz	po	zakonu splob	ne
smej« rediti itd. Zanimivo je še to, da ee je izselilo iz te vasi od 1. 3918 sem 59 družin in !9 neozenjenih.
Z velikimi svečanostmi so blagoslovili v Istri novo rudarsko naselje, imenovana »Adria« pri l-abinu. Iu je prav rudnik, ki v Avstriji ni bil preveč izkoriščan, ker je bilo dovolj premoga drugod m je bil ta rudnik le krajevnega pomena. Danes pa so ga Italijani dvignili na prvo mosto v državi iu ga pričeli z vso intenzivnostjo izkoriščati, da so dvignili produkcijo premoga od 79.561 ton v letu 1921 na skoraj en milijon v l®to.5niem. letu. Ker je v zvezi s produkcijo naraščalo tudi število delavstva, saj jih je bilo n. Pr- i- 1927^ komaj kakih 800, a jc do letos naraslo na 6370, je bilo treba v naglici skrbeti tudi za n Ji h stanovanja V ta namen so letos zgradili S. <!„v?s stavb s cerkvico v sredi, pa tudi s fašističnim domom in poslopji za upravo. Vendar pa je vas za vse rudarje in družine premajhna, ker šteje komaj kakih 30—40 stavb. Večidel rudarjev je namreč doma iz okoliških vasi in gredo po delu domov Novi hiše so namenjene predvsem za priseljence z družinami ter za uredništvo, doeim jc za samske moške preskrbljeno z nekakimi kasarnami, kjer so skupna ležišča, v rudniku delajo nepretrgoma v treb izmenah po S ur, dovoljeno pa je tudi nadurno delo, ki ga celo često zahtevajo. Ker je delo zelo naporno, lahko vzdrže le krepki mladeniči. Še celo ti se prekmalu izčrpajo. — Svečanosti blagoslovitev flfi nove rudarske naselbine je vse italijansko časopisje navdušeno pozdravljalo kot velik uspeh iasistične politike in gospodarstva.
»r Jzpred sodišča. Sodišču je bil naznanjen Ivan Kavčič iz Prvačinc. Pri njem so namreč našli smodnik, ki ga je ovadeni jemal iz nerazstre-Ijenih vojnih izstrelkov, ki jih je zbiral, da bi prodajal staro železo. — Ker sta letos maja ukradla dva železna droga na škodo pokrajinske uprave, se bosta morala zagovarjati Blaž Rutar m Albin Kragelj iz Tolmina. Njuno tatvino so odkrili šele sedaj. — V Gorici sta bila aretirana iz političnih razlogov neki Anton Kamenšček in Jug^ Anton. Slednji je bil znan včasih kot fašist ni je s Solkana. — V Gorici je bilo obsojenih osem Slovencev na konfinacijo, ker so bili znani kot nerazpoloženi proti fašizmu. In sicer so to: ai^are*’ *,rovut Anton, Truda Anton, S kabin Alfonz, Perhavec Peter, Albin in Mirko.,Kralj in Boneta Anton. Vsi bodo morali za pet let na otok Ponos, le Kralj Mirko se nahaja v tržaških zaporih Med drugimi pa sta bila postavljena pod policijsko nadzorstvo dva duhovnika iz Goriške. Eden izmed njiju je župnik Štefan Tonkli,
Profesor Piceard. znani stratosferni letalec in
, raziskovalec vsemirskib plasti, se že nekaj dni nahaja v naši državi. Najprej je obiskal Belgrad, za njim pa Zagreb. Tamkaj bo imel jutri v radiju predavanje o vseh svojih dosedanjih poskusih po-!TV, ' stratosfero in tudi o znanstvenih rezulta-tih, ki jih je dosegel ob raziskavaniu kozmičnih j žarkov. — Kakor znano, je prof. Piccard že dva-| krat vzletel z balonom v stratosfero, za tretji polet pa se pripravlja pravkar. Po vsej Belgiji se zbira denar v ta namen. Zbirka je dosegla menda j ze nad 3 milij belgov.
Krški škof dr. Josip Srebrnič jr poslal nedavno sokolskemu glasil« »Sokolski glasnik* pi-I smo, v katerem protestira proti sliki, ki je bila v tem listu objavljena. Slika je namreč predstavljala narascajnice v ne preveč dostojno krojenih oblekcah, kar pa gotovo ni v skladu z moralo in dostojnostjo. Škof Srebrnič graja »o nedostojnost j m napoveduje se nadalje boj nemorali, pa naj I najde nemorala svoje povzročitelje kjerkoli in v kateremkoli protežiranem ali neprotežiranem dru-st V11.
% eliko tovarno radijskih aparatov namerava v naši državi igraditi velika tvrdka Philips, ki se je iz tega namena že obrnila na občino v Pančevu naj ji odstopi SO.OOtt m- zemljišča. Nova tovarna .ne,.bl ..lerfelovala Ie radijskih aparatov, temveč tudi rontgenske aparate, medicinske instrumente ter tudi aparate za zvočne filme. Pančevska občina je prošnji ugodila ter že odredila zemljišče, obenem pa odpovedala tistim tvrdkam, ki so imele isto zemljišče do sedaj v zakup«. Po pogodbi, ki jo je predlagala tovarna Philips, bi se najprej zgradila tovarna na prostoru 20.000 m% na osta-lem zemljišču pa bi se jx>stavili drugi tovarniški objekti, v teku nadaljnjih 10 let. Tovarna bo v to novo podjetje vložila okrog 70 milij. din.
/ vso gotovostjo se Zagrebčani nadejajo, da njihova radijska postaja ojačena od 2 iu pol KW na 20 KW m pozneje spet na 50 ali 100 KW. Odkod se je ta vest razširila, niti gami ne vedo.
ac pa Je gotovo, da se je radijska družba v Zagrebu ae lani pogajala z bivšim poštnim mini-strom dr. Kaludjerčičem o ojačitvi energije postaje tako, da bi Zagreb imel odslej 20 K\V moč-no PMlajo, ki bi se dala pozneje ojačiti še višje ao 100 KW, obenem pa bi se nova oddajna postaja postavila v Splitu z jakostjo 5 KW, Obenem je bito takrat govora tudi o novem Radijskem domu v Zagrebu, ki bi stal okrog 2 milij. din. Hrvatje pravijo, da govori za ojačanje radijske postaje največ dejstvo, da bodo tudi naši izseljenci sirom sveta mogli nemoteno poslušati oddaje domače postaje.
, ,	Pripravo, ki bo kontrolirala odnosno
beteiila delo strojevodje na železniških lokomotivi,
je izumil mladi strojevodja Peter Kordič iz Pa-kraca. Priprava bo važna zlasti za primer kake nesreče, ko se bo moralo ugotoviti, jeli strojevodja uporabil vse signalne možnosti, ali pa tudi vse zavore, da bi se izognil i\esreči. Tako bo priprava kontrolirala, če je strojevodja ob vsakem prehodu ceste preko proge dal znake za zaviranje ali za ustavitev vlaka. Novi izum je avtomatska priprava, ki bo zelezniški upravi prišla zelo prav.
I,	la.C'e,i Da v,‘bko loviti v obširnih
loviščih v Medjimurju, da jih potem pošiljajo spet žive v inozemstvo. Tak lov je posebne vrste. Go-I njjaci vlečejo do 1000 m dolgo raztegnjeno mrežo, njim nasproti pa gonijo gonjači divjačino. Prestrašeni zajci ne vidijo razpete mreže in se zato vanjo zalete, kar pa zajce še mnogo bolj zmeša, ves pleu pokupi z,miia trgovina z divjačino Vajda v Čakovcu, ki žive zajce prodaja v Švico, Nemčijo m r rancijo, kjer jih porabijo nato za razpioditev | v domačih loviščih.
, . ^ B®lgrad je dopotoval generalni ravnatelj bolgarskih zeleznic Boris Kolčev ter obiskal svojega jugoslov. tovariša inž. Naumoviča. Kolčev bo skusal ob tej priliki urediti nekaj spornih vpra-sanj ki se tičejo železniških zvez med našo državo in liolgarijo, ter načeti 5e druga vprašanja, ki zadevajo zelezuice obeh držav.
nagrade je osial upokojeni general Jok-stm Gajič, ki je bil daljši fan komisar v Združenju rezervnih častnikov. Mož ni prejel za svoje delo | iiobene nagrade, nakar je tožil državo kar za 185 j tisoč dinarjev. Pri razpravi so bili zaslišani kot priče tudi bivši minister Žika Lazič ter več ix>-! jJl1} uradnikov v Belgradu. Nazadnje je so-j disce odločilo, da Gajiču ne pripada nobena od-[ skodnina od strani države.
i . . K«t<d'<nj° gimnazijo je sklenil odpreti škofijski ordinariat škofije v Bački. Dosedaj so se namreč duhovniški kandidati iz teh škofij šolali iu vzgajali v dijaških semeniščih v Zagrebu, Djakovu m. Travniku. Za bogoslovje bodo kupili neko starejše poslopje in ga prenovili, za gimnazijo pa že imajo svojo zgradbo. Prihodnjo jesen bosta oba | zavoda že odprta.
Med dvema tekmecema v ljubezni se jc v vasi Niška v Prekmurju pretekli torek odigrala krvava | borba. V hiši bogatega kmeta Martina Žižka se je zbralo ninogo vaščanov, ki so luščili bučne pečke, kajti gospodar ima svojo pripravo za pro-izvajanje bučnega olja. Pisani svet se jo zbral ninogo deklet in mnogo fantov. Med njimi pa tudi 20-letni Ivo Feher ter 22-letni Josip Pavel, ki sta bila oba zaljubljena^ v Žižkovo hčerko. Ko so ! pečke oluščili, se je začelo rajanje. Josip in Ivan sta silila v dekle, vendar je imel nekaj uspeha edinole Ivan, docim ni bil Josip deležen niti skromnega pogleda s strani dekleta. Jezen je Jo-sip počakal Ivana in ga z nožem petkrat zabodel zunaj hiee. Napadenec je imel še toliko moči, da je ubijalca zgrabil, nakar mu je Josip zadal še, tn težke rane, ki so stale Ivana smrti.
Pogozdovanje dalmatinskih goličev je postala ze neodložljiva potreba. Ministrstvo za gozdove in i rudnike, ki je s tem delom pred letom začelo po vsej državi in v ta namen tudi odobrilo nekaj milijonov dinarjev podpore, je sedaj izjavilo, da država ne bo mogla vsega pogozdovanja finansirati, ker so goličave preveč obsežne, saj jih je i grfrnnoS° v Dalmaciji, Hercegovini, Liki in Južiii trbiji. Zato so Dalmatinci prvi začeli misliti na to, da bi si pomagali sami. Najbrž bodo začeli z veliko propagando, v kateri nai bi svoje žrtvovali tudi tisti, katerih potomci bodo pozneje uživali | sadove tega dela.
^ Belgradu so te dni nahaja naš sloreuski 1	’ pravi Ahasver> Stanislav Kondor, rodom
iz Murske 6>obote. Mož je prinesel s seboj veliko mapo polno odličnih karikatur najodličnejših sve-! tovnih politikov in državnikov. Kondor je dosedai | prepotoval 32 držav križem sveta, obenem pa obl iskal tudi vodilne državuike, da si je naredil nii-
1	liovc karikature. Kondor bo v knjtkem spet za-pustil našo državo in jo mahnil spet naprej po
1	svetn, kar tako na slepo.„
■4vr ' % ti -i
Stran 4
Zakaj se bori modema ženska
Vloga, ki jo igra v modernem življenju ženska, se čedalje bolj oddaljuje od tiste iz nekdanjih časov. Ženske same so danes ponekod že organizirane in skušajo s pomočjo teh organizacij prepričati svet, da je največja krivica, če ženske ne smejo opravljati prav vseh služb z enako pravico kakor moški. Moderna žena ni več navezana samo na domače ognjišče, noče biti več samo žena in mati, pač pa v vseh stvareh enaka možu. Gotovo so ženske v mnogih ozirih včasih res upravičene, da se potegujejo za te pravice, vendar lahko trdimo, da je treba posebno pri tem vprašanju poznati gotove meje. Zenske so danes marsikje že preko-i-ačile te meje, zato pa tudi niso izostale posledice, k: so ponekod tako kruto raztrgale družinsko sožitje, kažejo pa se tudi že daljne posledice, ki jih bo moral občutiti celo ta ali oni narod. V času, ko se ženska brani v prvi vrsti biti mati in gospodinja ter se zanima in stremi za vsem drugim prej, postaja svet, ki vendar ni še toliko zaslepijen in kratkoviden, vendarle pozoren.
Ena najvnetejšib zagovornic modernih žensk je prav gotovo slavna amerikanska pisateljica Fannie Hurst. Zanimivo je vendar vedeti, kakšno vlogo daje modernim ženskam ta pisateljica. Ni to samo ženska, ki slovi v Ameriki po svojih številnih romanih, pač pa velja tudi za neutrudljivo boriteljico za pravice moderne ženske v Ameriki. O njej pravijo, da se ni nikdar sramovala ali bala povedati svojim tovarišem in tovarišicam resnice, čeprav je ti niso vedno prav radi poslušali. Fannie Hurst je srednje starosti, vendar je še vedno duševno tako mladostna, da se kar nič ne razlikuje od i jenih najmlajših tovarišic. Bolj kot kdo drugi je lazumela stremljenja modernih Američank in
Naivečfo zbirko možganov
ima Zavod za možganska raziskovanja na vseučilišču v Washingtonu (Georgetown University) v Ameriki. Ravnatplj anatomskega oddelka trga vseučilišča, Otmar Solnicky, je namreč zbral do sedaj že 5000 najrazličnejših možgan sesalcev, ptičev, plazilcev (kuščarjev, kač itd.), rib itd. Največja zanimivost te zbirke so možgani sfenodonta, tri-očesnega kuščarja iz Nove Zelandije.
Stroj za odkrivanje ponarejenega dcnarfa
60 naredili v Avstraliji. Njegova natančnost je tako velika, da prepozna popolnoma pravilne in veljavne avstralske šilinge, ki so bili kovani na Kitajskem, ter vsebujejo 4 odstotke več srebra kot navadni avstralski šilingi.
Stroj ima na vrhu velik lijak, v katerega nasujejo kovance. Nato pa začne stroj delovati na električen pogon: v treh minutah in pol preišče 1000 kovancev, avtomatično »izpljune« ponarejene, druge pa zloži lepo v točno seštete kupčke in jih eavije v papir.
Do sedaj imajo šele štiri take stroje, vse v avstralskih bankah, toda iznajditelj Lyttle je dobil naročila že od vseh bank sveta, da bi jim izdelal podobne stroje.
Velikanski vijak
oziroma vijaku podobno, na enem koncu osmero-oglato, na drugem pa okroglo jekleno palico, so izdelale angleške tovarne Vickers Works v Shefnel-čiu. Jeklo za vijak je teklo iz štirih plavžev ter tehta 230 ton, je 8 m dolg in 3 m debel. Vliti ga je dala vlada za neke obrambne načrte.
>2enska, ki se ne da ugnati«,
„2enskaf ki se ne da ugnati"
pravijo gdčni Mabel Lethbridgeovi njeni prijatelji. Pa ima tudi res malokdo tako burno preteklost. Med svetovno vojsko je pri neki eksploziji streliva izgubila nogo. Že 43-krat je prišla pod zdravnikov nož. Preživljala se je s tem, da je prodajala vžigalice, bila bolniška sestra, uradnica, nalepljala lepake, služila kot dekla, pometala ceste, prodajala gledališke vstopnice; danes pa je ravnateljica neke londonske zemljiške agencije in zelo uspešna pisateljica. Njena najnovejša in najboljša knjiga je »Proti toku« (Against the tide), v kateri opisuje svoje življenje. Taki ljudje res lahko vedo kaj zanimivega povedati.
veija uanes za pravo žensko voditeljico. Na videz je ta ženska žo kar nekam starokopitna, vsaj po svoji noši, ki odgovarja, ne vem, kateri modi že. Njene ideje in podvigi pa, se zdi, niso iz davnih časov, pač pa takšni, ki jih ima najmodernejša in najsodobnejša Američanka.
Drugačne razmere - drugačne ženske
Fannie Hurst kaj rada poudarja posebno to, -ta je treba že vendar enkrat pozabiti na ono vlogo, ki jo je igrala ženska v prejšnjih časih. Takrat so vladale čisto druge razmere, kakor danes. Današnja doba je doba modernega tehniškega napredka, s katerim so se v temelju spremenili tudi odnosi, ki jih ima človek do svojega sočloveka. Fannie Hurstova ne pozablja poudarjati vedno tudi tole: »Danes so se vedno časi, ko se na ves glas oznanja in zahteva, da ženska spada le v hišo in kuhinjo. Mlada dekleta imajo danes že nekoliko drugačen pojem o tem, kaj je njihova naloga v življenju.
Ženska želja danes in pred 10 leti
Spominjam se večkrat, da sem pred desetimi leti stavila desetim ameriškim mladim dekletom vprašanje, česa si v svojem življenju najbolj žele. Odgovor na to vprašanje je bil soglasen: »l)om!«
—	Prav pred nedavnim pa sem se z istim vprašanje obrnila spet na deset mladih Američank. Nisem dobila več tako kratkega in preprostega odgovora, kakor pred desetimi leti. Od desetih sta si dve zaželeli, da bi imele čimveč uspeha v svojem poklicu, ki sta si ga izvolili. Osem pa je izrazilo željo, da bi prav tako kakor njihove matere, dobile prince za može. Niso pa niti najmanj omenjale, da bi si želele predvsem svoj prijeten domek, kakor pred desetimi leti. Ameriške mladenke si ne morejo več predstavljati, da bi se dala združiti romantičnost in skrbno gospodinjstvo, ali z drugimi besedami,
romantika in kuhinjski lonec
Ta pojav se da razložiti tudi iz či9to praktičnega današnjega življenja. Domača kuha je danes tam postala skoro že dražja, kakor pa, če človek hodi jest v restavracijo. Vsaj bolj poceni ni več. Na vsak način stane mnogo manj truda, če 6i z jedilnega lista naročiš to ali ono jed, kakor da se ukvarjaš v kuhinji cele ure, predno pripraviš jed. Poleg tega pa v Ameriki mož navadno že toliko zasluži, da ne štedi preveč pri izdatkih za hrano. Na kratko rečeno, mlade Američanke danes niso nič kaj dovzetne več za sentimentalno — kakor pravijo — propagando, naj ženske raje vzamejo v roko ku-hovnico.
Kakor za kuho doma, ravno tako malo čutijo potrebe in dolžnosti, da bi skrbele za vzgojo svojih otrok, ali sploh, da bi hotele biti matere. Tudi v tem so odstranile stari predsodek. Nekoč 60 zagovarjali trditev, da je vsaka mati lahko tudi do-
bra mati. To pa ne bo držalo — pravi Fannie Hurst —, kakor kaže vsakdanja skušnja. Mnogim otrokom bi se godilo bolje, če jih ne bi vzgajale njihove matere same. Tudi še tako ljubeča mati včasih ne more vzgojiti svojega otroka tako, kakor bi bilo treba.
»Materine ljubezni je še premalo"'
Mati mora nekaj vedeti tudi o vsem tem, kar so dogaja zunaj, v svetu, kajti drugače ne more otroku dati tega, kar bo v življenju rabil. Žena pa, ki je vedno samo v kuhinji, ne more dosti vedeti o zunanjem svetu. Zato — pravi Fannie Hurstova
—	je moderna žena mnogo bolj sposobna dobro vzgojiti svoje otroke, kakor pa ona, ki je navezana stalno samo na svoj dom in na gospodinjstvo doma. Ta razlika se v mirnih časih še ne bi tako zelo kazala, opozarja pa v sedanjih nemirnih časih, da je treba vzgojiti mladino, ki je o vsem dobro poučena, da se ne bo izkazala za nezmožno, ko jo bo usoda postavila pred dejstvo. Takšna mati, ki vzgaja otroka tako, da se bo v vsakem primeru znašel pred sodobnimi vprašanji, si bo prihranila tudi bridko razočaranje, ko bo nekoč spoznala, da spada njen sin v čisto drugi svet, kakor pa ona sama.«
Tako je napisala o sodobni ženski ameriška pisateljica, ki gotovo le bolj poz.na življenje, kakršno teče v Ameriki. V marsičem ima morda tudi prav. Naše verne kmečke žene, ki so vzgojile nič manj velike sinove, kakor so se rodili drugod po širnem in velikem svetu, pa bodo gotovo mislile malo drugače. Za primer lx>do odprle knjigo zgodovine ravno na tisti strani, kjer statistika kaže, kje se je rodila velika večina slavnih in zaslužnih mož in kdo jim je prav za prav dal prvo vzgojo, takoj zatem pa bodo odprle v tej knjigi tudi takoj naslednje poglavje o izgubljenih ženskah...
Župan potapljač
V	nekem mestecu v Angliji imajo župana, ki je po poklicu potapljač ter še vedno hodi, kljub svoji »visoki« službi izven uradnih ur delat na morsko dno.
Zadnjič pa bi kmalu postal žrtev svojega poklica. Spustil se je v globino kakih 15 m in dve skupini, po štiri delavce, sta mu dovajali po posebni cevi in s posebno sesalko zrak. Nenadoma se je vrv, po kateri so potapljači spustili v vodo, začela silovito stresati. Možje na krovu ladje so hitro vlekli za vrv, jo potegnili na ladjo, na njenem koncu pa ni bilo nobenega potapljača. Zato so začeli z največjo previdnostjo vleči še za dihalno cev ter res privlekli na površje župana.
Še preden je odložil težko potapljaško obleko, so lahko opazili, da je bil zelo vznemirjen. Nato jim je pripovedoval, kako je pridrvel mimo njega čez 5 m dolg morski volk, se zasukal in začel napadati. Najprej se je lotil 5 cm debele vrvi, jo stresal in žvečil ter pri tem stresal in vlačil sem in tja tudi potapljača, ga večkrat privzdignil od tal, pa zopet nenadoma spustil na trdo, skalnato morsko dno, dokler se ni nazadnje nagrizena vrv utrgala.
Ena od cirkuških predstav v Nemčiji, katerih dobiček je namenjen »Zimski pomoči«. Pri teh predstavah sodelujejo tudi filmski igralci in igralke. Na sliki vidimo, kako takšna igralka pleše s 40 centov težkim slonom.
Skrivnost
Neki mali uradnik je vestno opravljal svojo službo do 65. leta, ni nikdar veliko zaslužil, pa je prosil za vpokojitev. Njegovi tovariši so govorili, da je pač lahko vstopil v pokoj, ker si je menda prihranil celih 500.000 din. Preden je za vedno zapustil svoje pisarniške tovariše, jih je povabil na kosilo in nazadnje rekel: »Vsi ste slišali, zakaj sem stopil v pokoj in vsi se gotovo čudite, kako sem mogel priti do tolikega bogastva pri tako majhni plači. Prijatelji, veliko se moram zahvaliti svojemu rednemu življenju; še hvaležnejši moram biti 6voji dobri in varčni ženi; toda največ hvale moram izkazati svoji pokojni teti, ki mi je zapustila 499.000 din.«
Radio
Podroben program ljubljanske in rseb evropskih postaj dobite f najboljšem in oajrenejšem ilustriranem teilniko »Radio Ljubljana« ki stane mepečno »smo deset dinarjev, —•
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, ts. nov.: Euske pesmi (plošče) — 12.45 Vre-i mo, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 O; mi. dauski koucert liadijskega orkestra — 14 Vreme, ;b«j>J£ za — 18 O palčkih 1U škrateljčkih (igra ltadij#ki orkester) — 18.+U Slovenščina za Slovence (g. dr. ltud. Kolarič)  Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
— ij.au Nac. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Deset minut zabave — 20 Vesele pesmi, poje Akademski . jev; ski kviutet — 20.45 G. Charpentier: Vtisi iz Italije /plošče) — 21 Kondo (g. Srečko Koporc prodava, ga. Marta Ob terc-Valjalo igra na klavirju) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Iz domačih logov (koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
Četrtek, 18. novembra: Belgrad-Zagreb: 20 Simfonični koncert, 21.30 Narodne postni — Dunaj: 19.30 Valčki družine Straussov, 21.40 Spevi, 22.30 Plesna gl.
— Budimpešta:	19.15 Narodne pesmi, 21.15 Sonatni koncert, 22.05 Vojaška godba, 23.15 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koucert, 21 Opera »Mefistofeles« — Rim-Bari: 21 Igra, 22.15 Violončelo — Praga: 19.25 Gleda.-liški prenos, 22.35 Nočni koucert — Varšava: 20 Dunaj, 22 Večerni koucert — Berlin: 19.10 Operna glasba, 20.10 Plesni večer - Konigsberg: 19 30 Straussov koncert — Vratislaoa: 10.10 Beethovnov koncert — Koln: 20,10 Gluck-VVagnerjev večer — Stuttgart: 19.15 Verdi-Kos-sini, 20.15 Pestra tira, 21.15 Haydn-Schubert — Strasbourg: 2130 Pester večer — Bukarešta: 19 Latvijska glasba,19.35 Vokalni koncert, 20.10 Simfonični konc.
Vojni psi na šangajski fronti. Tudi v najhujšem boju so ostali najzvestejši prijatelji. -
M. Jacoby - R. Leigh:
Poročnik indijske brigade
Beg v Loharo.
Okrog osmih zjutraj so Vickersovi konjeniki dospeli v Chukoti.
Velika vrata v trdnjavo so bila odprta, častna straža je stala v dvojni vrsti na dvorišču.
Med trobentanjem svojih trobentačev in z zastavo ob sebi je Vickers s svojim oddelkom jezdil v trdnjavo.
Skoraj po desettedenski odsotnosti se je Vickers spet vrnil
v trdnjavo Chukoti.
Indijski vojaki, ki so stali v vrstah, so gledali mladega čast* nika, kakor gledajo otroci očeta, ko se po dolgem času vrne s poti k njim. Mladi major je užival zaupanje in ljubezen vse posadke, vsi so ga radi imeli.
Malo naprej je čakal polkovnik Campbell, novi poveljnik trdnjave, s še nekaj častniki. Tudi on se je radostno nasmehnil, ko je zagledal mladega častnika na konju, na novo imenovanega
majorja Vickersa.
Vickers je prijezdil do poveljnika, pozdravil in mu poročal. Potem je razjahal in stopil k bodočemu tastu.
»Geoffrey, ne morem vam povedati, kako mi je ljubo, da ste se srečno vrnili in tako uspešno izpolnili svojo nalogo«, je dejal Campbell in mu podal roko.
»Hvala vam. Tudi jaz sem vesel, da sem spet v tej trdnjavi, med svojimi ljudmi... in ... vas ...«
Kapitan Randall je prevzel poveljevanje in zapovedal raz
Ko sta Campbell in Vickers ostala sama, mu je polkovnik
še enkrat stisnil roko.
»Dragi moj Geoffrey, pojdite zdaj, da se malo uredite. Mislim, da se gospod major ne bo tak, kakršen je, ves zaprašen, hotel pokazati pred zaročenko?«
Geoffrey se je nasmejal:
»Kako je z Elizabeto?«
»Dobro, fant! Tudi ona je obveščena o vašem prihodu. Ko je davi zarana prišla vaša straža in povedala, da prihajate, sem ji takoj sporočil. Medtem pa sem sam imel toliko posla, da je nisem mogel iti iskat domov. Čudim se, da je zdaj ni tu.«
Campbell je poklical vojaka in mu velel, naj pojde po miss Campbellovo.
Potem se je spet obrnil k Vickersu:
»Malce pozno vstaja, pa najbrž še ni končala s toaleto. Vi se zdaj malo odpočite, potem pa pridite v mojo uradno sobo. Tam se bova kaj pogovorila, medtem pa bo hčerka že prišla.«
Geoffrey je odšel v svoje stanovanje, kamor je strežaj že odnesel njegovo prtljago. Hitro se je preoblekel in se podvizal v poveljnikov urad.
Pri Campbellu je našel tudi tistega vojaka, ki je šel po polkovnikovo hčerko.
Campbell je bil čmeren in očitno slabe volje.
»Zdajle mi sporočajo, da je Elizabeta danes zarana odšla v Loharo s patrolo... na obisk k Warrentonovim...«
Vickers je nato zamišljeno dejal:
»Morda jo je lady Warrentonova povabila...«
»Toda nič mi ni povedala!«
»Najbrže je sporočilo prišlo potem, ko ste že odšli v pisarno, in je bilo najbrž nujno vabilo... Morda je lady Warrentonova bolna?...«
»Zatrdno je kaj takega ...« je nevoljno zamrmral Campbell.
Po kratkem presledku je nadaljeval:
»Vendar bi mi bilo dekle moralo sporočiti, da odhaja, zlasti še, ker je vedela, da boste danes prišli vi... Na... zdaj je, vseeno... Jutri bo spet tu.«	’
Polkovnik si je z rj>ko potegnil čez čelo, kakor da hoče odgnati skrbi, ki so ga mučile.
»A zdaj sedite in mi pripovedujte, kako vam je bilo na poti. Službeno poročilo bomo napisali pozneje. Zdaj hočem, da mi najprej vse poveste... Narednik, ki je vodil prednjo stražo, mi je dejal, da so vas Suristanci napadli?«
Fot« Waruei Častna straža je stala na dvorišču.
Broe
Din. ta Inotemutro n> n>-	ir.>tu^n	»ll«	IfTTl	Tulntnn	2994	ta	29%.	Udiitu	LmiUrieti	k