NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčic ŠT. 24 - LETO 51 - CEUE, 13* 6. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic_I lx pridnih tatovi in barabe Kako oblast vpliva na ljudi razgrinja v portretni reportaži legenda celjskih gospodarstvenikov-Marjan Osole. Stran 7. KOŠARKA Ligaši s Celjskega pred novo sezono v prispevku Pivo močnejše od hmelja. Stran 15. SKRB ZA OKOLJE Mrtva reka danes in nikoli več. Stran 5. STRANKA ŠALJIVCEV Med prijatelji na izletu strankarskih prvakov. Reportaža na strani 48. KRONIKA Za volan z lažnimi dokumenti - v Konjicah razkrili ponarejevalsko afero. Stran 32. Darilo bralcem: SATIRIČNO GUSILO CEUSKIH NOVINARJEV Lokalni veljaki na Pipčevem nabodalu Gremo v hribe Pregled in ponudba planinskih postojank v Marinetovi raziskavi na strani 20. Novo rofstvo Kako in zakaj se je Novi tednik prelevil v barvni časopis. Stran 16. 2 DOGODKI PO j DRŽAVI Poslanci o prodaji Vidma UUBUANA, 11. junija Poslanci DZ so na izredn seji razpravljali o domnev no sporni prodaji krškeg, Vidma, ki je bilo v začetki marca prodano češkemi podjetju ICEC za 35,5 mili jona mark. Rejčeva komisi ja za spremljanje in nadzo lastninjenja je namrei predlagala vladi, da zarad domnevne nacionalne ško de in suma oškodovanj, družbene lastnine prouč možnost razveljavitve pro daje Vidma. Poslanci s( razpravljali tudi o možnost podržavljenja podjetja. Albin Cocej direkfor DURS? UUBUANA, 9. juniji (Dnevnik) - Minister za fi nance Mitja Gaspari je ka drovski komisiji vladi predlagal za direktorj, davčne službe-DURS 49 letnega diplomiranega eko nomista Albina Coceja i: Vojnika, uspešnega poslov neža, ki je kot član KP( sodeloval pri sanaciji Žele zarne Štore in bil eden vo dilnih strokovnjakov Bank Celje. Zaprli Vino 96 UUBUANA, 8. juniji (Delo) - Zaprli so vrata 42 vinskega sejma, ki si ga j ogledalo 30 tisoč obiskoval cev. Dobro obiskane so bil tudi različne degustacije Na sejmu se je predstavili 169 razstavljavcev iz dese tih držav, bogat pa je bi tudi obsejemski progranc saj so pripravili mednarod ni simpozij s področja ene logije, problemsko konfe renco z naslovom Kam pe Ijemo slovensko vinograc ništvo in predstavili neki novih del na temo vina. Enota za mednarodne operacije UUBUANA, 6'. junij (Večer) - Slovenija je začel postopek oblikovanja enot svoje vojske za mednaroc no sodelovanje. Enota s si demsto profesionalci naj t bila popolna in dokončn oblikovana do leta I99i Namenjena bo za vse vrst mednarodnih operacij, pc goji za vstop pa bodo stre gi. 30 stotinov draij bendn UUBUANA, 6. junij (Dnevnik) - Cene pogor skih goriv na samopostrei nih bencinskih servisih P( trola in OMV Istra so enak kot na klasičnih črpalkal Doslej so bile za 30 stot nov nižje, zaradi neusliš« nih zahtev po podražit^ bencina pa se obe največ naftni podjetji ne moret več odreči temu denarju. Svet LDS tudi na občinski ravni v ponedeljek zvečer so v občinskem odboru LDS pod Celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje pripravi- li letni občni zbor. Srečanja se je udeležilo okoli 50 članov in simpatizerjev LDS ter predstavniki drugih strank. Osrednja novost v delu LDS na občinski ravni je uvedba novega organa, sveta stranke, ki bo v občini vodil in koordiniral strankarsko delo med letnimi občnimi zbori. Za predsednika Sveta 00 LDS Celje so v ponedeljek izvolili Zdenka Podlesnika, za predsednika občinskega odbora pa ponovno mag. Ivana Eržena. Občnega zbora sta se med drugimi gosti udeležila tudi podpredsednika LDS Vika Potočnik in Igor Bavčar, v razpravi pa so precej pozornosti namenili pripravam na jesenske državnozborske volitve. V Celju, kjer se v vrstah LDS pojavlja več kandidatov za kandidacijsko listo, bodo najprimernejše izbrali na osnovi javnomnenjske raziskave, dokončno odločitev o tem, o kom bodo volivci lahko presojali, pa bo sprejel Svet LDS. IS. Vojska v bazenih in savnah Finančne nepravilnosti v celjskem pokrajinskem štabu SV V zadnjem času so kar ne- kaj prahu dvignile informa- cije iz zaupnih dokumentov o finančni reviziji v pokra- jinskih poveljstvih Sloven- ske vojske v Celju in Novem mestu. Računsko sodišče, ki je preverjalo poslovanje v obeh poveljstvih, je namreč ugotovilo številne kršitve. Potrdil jih je tudi odbor dr- žavnega zbora za nadzor proračuna, ki je ugotovil, da je šlo za večje kršitve zako- na o računovodstvu in inter- nih predpisov o f inančno-ra- čunovodskem poslovanju. Kljub temu, da ima doku- ment oznako zaupnosti in da so ga na odboru obravnavali za zaprtimi vrati, so na dan prišli nekateri podatki o za- pravljanju denarja. Številke še posebej izstopajo pri izdatkih za usposabljanje zaposlenih (športni dnevi, ohranjanje psi- hofizične kondicije), kar je gotovo nujno, po mnenju ra- čunskega sodišča pa vojska ne more v celoti pokrivati teh stroškov, saj morajo biti tudi zaposleni zainteresirani za vzdrževanje zdravega življe- nja. V celjskem, pa tudi novo- meškem poveljstvu, so tako na državni račun obiskovali razne rekreacijske centre za smučanje, plavanje, savne, te- nis, kegljanje, fitness in po- dobno. V obeh pokrajinskih po- veljstvih so veliko denarja po- rabili za gostinske storitve, vendar na fakturah ni jasno označeno, za kakšne. Tako naj bi celjsko poveljstvo februarja letos samo na Rogli naredilo skoraj za milijon tolarjev re- prezentančnih stroškov ob srečanju Slovenske vojske. Po zagotovilih odgovornih v ministrstvu za obrambo naj bi ugotovljene nepravilnosti že odpravljali, odbor za nadzor proračuna pa bo zahteval po- ročilo o tem. Predvsem pa od ministra Jelka Kacina pričaku- jejo, da bo uvedel disciplinske postopke za kršitve, sicer se kaj lahko zgodi, da se bo prak- sa nenadzorovanega zaprav- ljanja denarja davkoplačeval- cev nadaljevala. Na pragu počitnic Prejšnjo sredo je tudi Celje živelo v prav posebnem vzdušju, saj so se učenci za- ključnih letnikov srednjih šol ob poslednjem dnevu pouka poslavljali od šol, na katerih so pustili nekaj let mladosti. Zadnji dan pouka so matu- ranti po vseh šolah svojim na- slednikom slovesno predali ključe šolskih vrat, se poslovi- h tudi od profesorjev in sošol- cev, potem pa so se, posled- njič skupaj na tak način, spre- hodili še skozi uhce Celja. Najtežje delo zanje pa šele prihaja, saj se danes, v četrtek, s pisnim izpitom iz slovenske- ga jezika pričenja matura. V soboto bodo maturanti oprav- ljali pisni izpit iz matematike, v ponedeljek pa iz tujega jezi- ka. Ti trije (obvezni) izpiti bo- do na vseh šolah ob istem času, izpite iz ostalih predme- tov, ki so si jih maturanti iz- brali sami, pa bodo opravljali ob različnih datumih. Tiste, ki jim na junijski ma- turi ne bo šlo, čaka še en rok v septembru, v ponedeljek pa bodo z opravljanjem izpitov začeli tudi dijaki, ki so se odlo- čili, da bodo srednješolsko šo- lanje končali z zaključnim iz- pitom. Da se bo letošnje šolsko leto normalno končalo, je bi- lo doseženo s podpisom spo- razuma pogajalskih skupin vlade in učiteljskih sindika- tov. Zaposleni v vzgoji in izo- braževanju bodo začeli s 1. avgustom dobivati polovico dogovorjenega dodatka (od- visno od delovnega mesta je razpon količnika od 0,10 do 1,20), po plačilnih razredih pa bodo lahko napredovali od prihodnjega marca. Tudi v primeru, da državni zbor ne bi sprejel sprememb za- kona o razmerjih plač v jav- nem sektorju, so pedagoški delavci zavarovani z določi- lom sporazuma, da se izpla- čila uravnavajo s spremem- bami kolektivne pogodbe. Skozi najhujše pa so se že prebili tudi ostali šolarji, saj so ocene večinoma že zaključene in medtem, ko se bodo osmo- šolci od letošnjega šolskega le- ta poslovili jutri, 14. junija, bodo ostali osnovnošolci to storili prihodnji petek, učenci nižjih letnikov srednjih šol pa dan prej. ^ N.-M SEDLAR ■ Foto: SHERPA Slovesnost v Sedlarjevem V Sedlarjevem, v občini Podčetrtek, bodo v soboto, 15. junija, slovesnosti, ki jih pripravlja Skupnost borcev brigad in enot NOVJ, ustanovljenih v Sovjetski zvezi. Kled slovesnostjo bodo odkrili spominsko ploščo v spomin na dan, ko je 1. brigada NOVJ z 960 slovenskimi borci, prišla čez Sotlo v Slovenijo. Prav tako bo spominjala na 221 slovenskih borcev, ki so umrli v bojih pri Čačku, na sremski fronti ter v spopadih na poti do reke Sotle. V omenjenih enotah je bilo 1671 slovenskih prostovoljcev, precej jih je padlo ali bilo ranjenih, danes pa jih živi 480. Letos mineva deset let, odkar imajo domicil v občini Celje. V Polju ob Sotli, v domu krajanov, bo 6. skupščina skupnosti borcev iz teh enot, veleposlanik Ruske federacije, Aleksej Nikiforov, pa jim bo podelil spominske medalje Ruske federacije, v počastitev 50-letnice zmage nad fašiz- mom. Odbor skupnosti vabi na slovesnosti borce ter njihove svojce. B.J. Srečanje brigadirjev Letos mineva petdeset let, odkar so začele delovati mladinske delovne brigade in nekdanji brigadirji so se odločili, da bodo to obletni- co obeležili 25. junija^ na dan slovenske državnosti. Srečanje ob 50. obletnici mladinskih delovnih brigad bo v torek, 25. junija v Semiču (Bela Krajina), avtobusni pre- voz za nekdanje brigadirje pa bo ta dan organiziran tudi iz Celja. Cena prevoza bo 500 SIT, na srečanje pa se laljko" vsi brigadirji, ki so sodelovali v mladinskih delovnih akcijah lokalnega, republiškega ali zveznega pomena, prijavijo na občinskih Združenjih bor- cev in udeležencev NOE, naj- pozneje do 15. junija. «■■■■■■■■1 S taksami do čistilne naprave Zaradi zamrznjenih cen osnovnih komunalnih storitev bodo v Laškem uvedli občinske takse in povračila že ta mesec naj bi v Laškem sprejeli nov odlok, po katerem bodo morali vsi porabniki osnovnih komunalnih stori- tev plačevati posebne takse za obre- menjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin. j O novem odloku so že razpravljali občinski svetniki, te dni pa ga berejo tudi po krajevnih skupnostih in v podjetjih. Osnovni razlog za uvajanje posebnih občinskih taks je nezmožnost komunal- nega podjetja, da bi z denarjem, ki ga zbere za osnovne komunalne storitve, to je za vodo in za odvoz smeti, lahko skrbelo tudi za obnavljanje in sanacijo obstoječih infrastruktur nih objektov in naprav. Takse bodo morali plačevati vsi,.i ki so priključeni na javni vodovod in ki so vključeni v javni odvoz in deponiranje odpadkov. To pomeni, da bodo morali povračila za obremenjevanje okolja pla- čevati v večini gospodinjstev ter v vseh ustanovah, obrtnih delavnicah in podjet- jih. Izjema bo, če občinski svet ne bo sprejel drugačnega sklepa, le Pivovarna Laško, s katero ima komunalno podjetje že nekaj časa podpisano posebno pogod- bo. V občinski upravi in v Komunali zagotavljajo, da bo ves denar, zbran s taksami, porabljen izključno za izgrad- njo čistilne naprave v bližini Marija Gradca ter za bolj urejeno zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov. Takse bi začele veljati s 1. avgustom in bi se plačevale mesečno. Za vsak kubični meter porabljene vode bi znašale 11 tolarjev in bi bile enake za vse. Za odvoz in deponiranje odpadkov bi v gospo- dinjstvih za vsakega družinskega člana morali plačati še 120 tolarjev takse, v gospodarstvu in drugih dejavnostih pa bi za vsak kvadratni meter poslovne površine plačali 7 tolarjev takse, za vsak kubični meter smeti pa še dodatnih tisoč tolarjev. V komunalnem podjetju so izra- čunaU, da bi se na primer v štiričlanski družini stroški za komunalne storitve povečali s taksami za približno 700 tolar- jev na mesec, izračunaU pa so tudi, da bi z občinskimi taksami zbraU na leto nekaj več kot 20 milijonov tolarjev. Dodatnih pet milijonov tolarjev bi dobili na račun kamnoloma v Zidanem Mostu, ki bi moral v skladu z odlokom za vsak kubič- ni meter gramoza plačati takso v višini 5 odstotkov prodajne cene. J. INTIHAR Št. 24.-13. junij 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 3 Ljudje zamujajo S prijavo shodov V upravni enoti Celje letošnjih prvih 5 mesecev podobnih lanskim - Mestni občini Celje za uporabo prostorov odšteli slabih 25 milijonov SIT Sodelovanje Upravne enote Celje z Mestno občino Celje, v katere prostorih gostuje državna uprava, velja za enega zglednejših v državi. Pred kratkim so v Celju podpisali tudi pogodbo o uporabi opremljenih poslovnih prostorov, s či- mer delavcem državne uprave tudi for- malno pripada 2.200 m^ poslovnih pro- storov. , Načelnik UE Celj e Damjan Vrečko pra- vi, da so lani za obratovalne in vzdrževal- ne stroške prispevali slabih 17 milijonov, za obnovitvena dela na fasadi in strehi ■ Narodnega doma pa še 8 milijonov SIT. [ Tako bo tudi letos, saj po zakonu državna uprava za uporabo poslovnih prostorov ^ni dolžna plačevati najemnin. Sicer pa ob primerjavi letošnjih prvih petih mesecev z lanskimi v UE Celje ugotavljajo, da je obseg dela ostal na približno enaki ravni. Na nekaterih po- dročjih'beležijo občuten porast, drugod pa spet upad obravnavanih zadev in iz- danih dovoljenj Qziroma soglasij. Pou- darjajo, da je v precejšnjem porastu števi- lo prijav javnih shodov in prireditev, vendar pa občani za izdajo dovoljenj v večini primerov zaprosijo zadnji hip ali že prepozno. Na področju denacionalizacije je bilo v UE Celje vloženih 1072 zahtevkov, doslej pa so izdali 303 odločbe. Še vedno čaka na obravnavo (oziroma na sprejem us- treznega zakona v državnem zboru) 250 zahtevkov za vzpostavitev lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, doslej pa so izdali 36 odločb za vrnitev hiš, prav tako pa je bilo vrnjenih 250 stanovanj, 106 poslovnih prostorov ter nekaj manj kot 70 tisoč m^ stavbnih zemljišč. V mini- strstvu za kulturo, ki je pristojno za denacionalizacijo kulturnih spomeni- kov, še vedno obravnavajo 10 zahtevkov, saj so doslej izdali odločbe za zgolj 3 objekte. Med 312 zahtevki za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov je zaklju- čenih in izdanih 88 odločb, vrnjenih pa je bilo 105 hektarjev zemljišč in 395 hektarjev gozdov. Za vrnitev podjetij je bilo vloženih 60 zahtevkov, doslej pa so izdali 38 odločb. V zadnjem času prihaja tudi do obnovitev denacionalizacijskih postopkov, vendar je po oceni načelnika UE Celje Damjana Vrečka število le-teh zanemarljivo nizko. ■■■■■»■■■■■■■Hi I. STAMEJČIC PO SVETU Slovenija v EU v Luksemburgu je pred- sednik slovenske vlade Dr- novšek podpisal dolgo pri- čakovani sporazum, s kate- rim je Slovenija postala pri- družena članica Evropske unije. Sporazum morajo zdaj potrditi še parlamenti vseh držav članic Unije. Drnovšek je vzporedno s podpisom aso- ciacij skega sporazuma pred- stavnikom unije izročil proš- njo za polnopravno člans- tvo. Če bi Slovenija izpol- njevala vse pogoje petnajste- rice, bi lahko postala njen polnopravni član okrog leta 2001. Pridružitveni sporazum je tako v bistvu končal eno etapo samostojnosti naše dr- žave. Slovenija se je s spora- zumom tudi dokončno ločila od nekdanjih sosed. Poleg tega pa bo od zdaj naprej prisotna v evropskem doga- janju - prvič že konec meseca na vrhunskem srečanju EU v Firencah. Slovenska pot do tega položaja je bila precej trnava, predvsem zaradi itali- janskih zahtev, ki so bile na trenutke precej neumestne. Okrog 240 strani dolg asocia- cijski sporazum zato vsebuje dodatne obljube naše vlade uniji. Slovenska vlada bo ta- ko štiri leta po podpisu spo- razuma sprejela posebne ukrepe, s katerimi bo ob po- goju vzajemnosti in na nedi- skrimatorni ravni, državlja- nom EU zagotovila pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji. Ravno tako pa bo državljanom unije, ki so imeli tri leta stalno bivališče v naši državi, TAKOJ omo- gočila to pravico. Posvet predsednikov v Lancutu na Poljskem je bil dvodnevni neformalni pos- vet predsednikov srednjee- vropskih držav. Poljski pred- sednik Kwašnievi^ski, slovaški Kovač, češki Havel, slovenski Kučan, avstrijsk Klestil, nemški Herzog, italijanski Scalfaro, madžarski Goencz in ukrajinski Kučma, so se največ pogovarjali o vpraša- nju Srednje Evrope, EU in varnosti obeh. Srečanje je pomembno za- radi tega, ker ga predsedniki izrabijo za vrsto koristnih bi- lateralnih pogovorov. Drugo leto bo gostiteljica srečanja Slovenija. Za našo državo pa bo drugo leto še posebej po- membno - s stališča vprašanj Srednje Evrope - da bo pred- sedovala CEFTI. Omilili prepoved izvoza govedine v Bruslju je Evropska ko- misija omilila prepoved izvo- za govejega loja, želatine in bikovega semena iz Velike Britanije. Predsednik komisi- je Santer je ob tem poudaril, da se je to zgodilo »na osnovi znanstvenih dognanj, ki za- gotavljajo zaščito zdravja in nimajo ničesar skupnega s ponesrečeno politiko.« Ven- dar pa je v istem hipu britan- ske oblasti pozval, naj se odpovedo politiki oviranja Evropske unije in ji tako omogočijo normalno delova- nje. Britanska politična ob- strukcija do politike unije bi namreč lahko izničila vse na- pore za vrhunsko srečanje petnajsterice konec meseca v Firencah. Velika Britanija je sicer zahtevala postopno po- polno ukinitev prepovedi iz- voza goveda, govedine in go- vejih izdelkov, zato se z delno omilitvijo ne bo zadovoljila. Slovensko- makedonsko sodelovanje Predsednik slovenske vlade Drnovšek je bil na obisku v Makedoniji, kar je prvi urad- ni obisk kakega predsednika slovenske vlade v tej nekdanji jugoslovanski republiki po osamosvojitvi obeh republik. Obisk je bil ploden, saj je slo- venski premier z makedonski- mi sogovorniki podpisal kar nekaj dokumentov. Med dru- gim sporazum o spodbujanju in vzajemnem varovanju in- vesticij ter protokola o sode- lovanju v izobraževanju in pri varovanju prostora in okolja. Državi sta tudi uskladili aneks sporazuma o prosti tr- govini, ki ga naj bi podpisali prihodnji mesec. Makedonija je po izvozu deveti zunanjetr- govinski partner Slovenije, medtem ko je po uvozu šele na 17. mestu. Slovenija pa je v celotni menjavi (dvakrat več izvaža kot uvaža) četrti ma- kedonski partner. Iz naše države gre v južno republiko največ zdravil, telefonskih naprav, lesnih izdelkov, pa- pirja in nekaterih mesnih iz- delkov. Iz Makedonije pa naj- več uvozimo električnih pre- vodnikov, vina, raznih zlitin in tobaka. Odstopil turški premier Vladna kriza v Turčiji se zaostruje. Potem, ko je iz koalicije izstopila stranka Prava pot nekdanje premier- ke Cillerjeve, se je premier Vilmaz odločil za odstop. Predsednik vlade, sicer prvak Domovinske stranke, je na- loge ministrskega predsedni- ka opravljal le tri mesece. Za odstop se je raje odločil sam, kot da bi mu parlament izgla- soval nezaupnico. Turški predsednik Demirel je s strankami že začel pogovore o novem mandatarju. Kar sam se mu ponuja Necmettin Erbakan, predsednik islam- ske Stranke blaginje, ki je na parlamentarnih volitvah lani dobila največ glasov. Vendar pa pred prevlado fundamen- talistov svarijo skoraj vse struje v državi. Še najbolj voj- ska, ki se zaveda, da če Turči- ja izgubi status posvetne dr- žave in ga nadomesti z ver- skim, to pomeni oddaljevanje od Nata in Evrope ter pribli- ževanje islamskim državam. Nekdanja prva dama Turčije Cillerjeva, ki ji grozi preiska- va proti korupciji, pa je izjavi- la, da je pripravljena sodelo- vati v novi vladi, samo, če bo to preprečilo širjenje vpliva islamistov. DAMJAN KOSEC, POPtv Ljubljanske obljube Protestne zapore »Titove« regionalke ne bo V osrčju Kozjanskega, kjer so pred kratkim napovedali protestno zaporo regionalne ceste med Kozjem ter Šent- jurjem, so si premislili. Kot je znano, gre za nekdanjo Cesto maršala Tita, edino po- vezavo iz občine Kozje v Šentjur in Celje, ki pa je del- no še makadamska. Po prvotnem načrtu naj bi pomembno regionalno pove- zavo, ki vse bolj hromi razvoj Kozjanskega, krajev med Pre- vorjem, Lesičnim, Kozjem ter Podsredo, letos asfaltirali le še v dolžini 500 metrov. Na pri- stojnih ljubljanskih naslovih se namreč vselej sklicujejo, da gre za razmeroma drago na- ložbo. Poleg tega je 3,5 kilo- metra makadama predvsem na območju šentjurske obči- ne, kjer očitno menijo, da so druge ceste pomembnejše. Zaradi prepočasnega poso- dabljanja regionalne ceste je Kozjancem letos prekipelo ter so znova napovedali protestno zaporo ceste. To se naj bi zgo- dilo konec junija, pred dnevi pa so se sestali predstavniki Odbora za modernizacijo koz- janskih cest ter pristojnih us- tanov. Do sestanka, ki je bil pred dnevi v Ljubljani, je priš- lo po posredovanju šentjur- skega župana in poslanca Jurija Malovrha, člani Odbora pa so sestali z državnim sekre- tarjem za ceste, Marjanom Dvornikom in z direktorjem republiške Direkcije za ceste, Antonom Šajno. Kozjanci so opozorili na prepočasno modernizacijo re- gionalke, obe strani pa sta se uspeli dogovoriti, da napove- dane protestne zapore konec junija ne bo. Za letos napove- danih 500 metrov bi torej as- faltirali, septembra pa bi obja- vili javni razpis še za dodaten kilometer. Za preostala dva ki- lometra makadama bi še letos pripravili projektno dokumen- tacijo, prihodnje leto pa bi jo - če bo obljuba držala - tudi dokončali. • BRANE JERANKO Kulturni program Celjanov Ob 51-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč so v soboto pripravili v Podljubelju spominsko slovesnost, na ka- teri so se zbrali preživeli inter- niranci, njihovi svojci in prija- telji. Slavnostni govornik je bil Peter Kovačič-Peršin, v kul- turnem programu pa so v reži- ji Štefana Žvižeja nastopili Celjski rogisti. Pihalni orkester Štorski železarji. Mešani pev- ski zbor Zveze društev upoko- jencev Celje, Recitatorji KUD Zarja Trnovlje in recitatorka Nada Božič. Kaj in kako povedati ljudem V celjskem podjetju Fit- media so v torek pripravili strokovni seminar za župane ter načelnike upravnih enot iz severovzhodne Slovenije, tema izobraževanja pa je bi- la »Odnosi z javnostmi v ob- činah«. kako to doseči, pa so skušali poiskati v torek. Zbranim županom in načel- nikom UE je o določitvi kon- kurenčne prednosti občine, s poudarkom na turizmu, spre- govoril državni sekretar za tu- rizem Peter Vesenjak, o stra- teškem upravljanju odnosov z javnostmi pa Brane Gruban iz družbe za komunikacijski me- nedžment Pristop. V praktič- nem delu seminarja pa sta sa- mostojna svetovalka za odno- se z javnostmi Meta Maksimo- vič in novinar Branko Maksi- movič vodila delavnico in ude- ležence skušala naučiti, kako pripraviti novinarsko konfe- renco, kako oblikovati sporo- čilo oziroma izjavo za javnost, kako nastopiti pred mikrofo- nom oziroma kamero,... IS, Foto: GREGOR KATIC Namen seminarja, za kate- rega je bilo med župani in načelniki UE iz tega predela Slovenije precejšnje zanima- nje, je bil prepoznati oziroma določiti tiste dejavnike v obči- ni, ki lokalni skupnosti dajejo možnosti za utrjevanje njene identitete in imidža. Organiza- torji seminarja so poudarili, da je za uspešno delovanje občine potrebno dolgoročno sodelovanje z vsemi strateški- mi javnostmi, odgovor na to. 4 DOGODKI NOVI TEDNIK V znamenju športa in Icuiture v Vitanju se že nekaj tednov priprav- ljajo na praznovanje občinskega praz- nika, ki ga občina praznuje na dan državnosti, 25. junija. Program priredi- tev je bil tudi ena osrednjih točk zadnje seje občinskega sveta. Praznovanje v občini Vitanje, ki letos beleži 690 let od prve pisne omembe kraja, bo trajalo kar pet dni. Od petka, 21. junija, se bodo zvrstile številne športne igre: nogometni in košarkarski turnir, nočni pohod na Stenico in kros, Vitanjča- ni pa nameravajo povabiti na prijateljske tekme v nogometu in streljanju z zračno puško tudi konjiške in zreške svetnike. V prazničnih dneh bodo v prostorih občine odprli likovno razstavo, priredili kresova- nje, odprtje ceste, slovesno sejo in na občinski praznik še proslavo. Svetniki so na seji pregledali še poroči- lo centra za socialno delo in se zavzeU za nadaljnje sodelovanje s Centrom. Potrdili so razpisa, po katerih bodo izbrali izva- jalca za vzdrževanje gozdnih cest in za gradnjo ceste Ljubnica - Hudinja - Sko- marje. Niso pa se strinjali s predlogom za sofinanciranje zidave gospodinjske šole v Zrečah. Vitanjčani so namreč menili, da je predlog brez verodostojnega podpisa in pečata, ki ga je občini poslal predstav- nik gradbenega odbora, nedorečen in ne- primeren, da bi lahko na njegovi osnovi sprejeli kakršnokoli odločitev o dodelje- vanju občinskega denarja. Župan se zara- di bolezni tokratne seje ni udeležil, prav on pa bi lahko načrte v zvezi z gospodinj- sko šolo svetnikom podrobneje pojasnil. Zato so sklenili, da o tej temi razpravljajo znova na [Mihoiinji soji. Obnovljena regionalka Predvidoma konec tega meseca bo za promet zope odprta regionalna cesta Rimske Toplice-Hrastnik, ki j( postopoma obnavljajo že več kot pet let. Po ureditvi Dolinškovega klanca in odseka Pod skalo s« se gradbinci konec lanskega leta lotili še rekonstrukcij« okrog 300 metrov dolgega odseka pri Šoparjevem ovinki na Brnici. Zgradili so nov most čez potok Brnica in uredil nov cestni priključek do naselja Pod Javorjem, dela pa na bi bila v celoti končana do sredine julija. Zdaj, ko b( regionalka obnovljena, si v Rimskih Toplicah želijo, da b na križišču te ceste z magistralno cesto zopet uredil semaforizacijo hi označili prehod za pešce. Zaradi slab( preglednosti je namreč prav v tem delu Šmarjeto največ prometnih nesreč. J Roševi dnevi za mlade literate Po dveletnem premoru so na OŠ Frana Roša v Celju ponovno organizirali Roševe dneve, srečanje mladih osnovnošolskih lite- ratov celjske regije. Predzadnji dan maja se je na OŠ Frana Roša zbralo dvaindvajset učencev osnovnih šol iz Celja, Štor in Vojnika, ki so najprej obiskah grob pisatelja Frana Roša, potem pa sodelovali na literarni delavnici, ki jo je vodil pisatelj Marjan Tomšič. Ustvarjanju mladih literatov je sledilo ocenjevanje literarnih stvaritev, ki se je končalo s podelitvijo treh enakovrednih nagrad za najboljše prozne prispevke. Nagrade za najboljša tri Uterarna dela na letošnjih, že devetih Roševih dnevih, so prejeli: Janko Re- zar z OŠ Štore, David Merslavič s III. OŠ Celje in Metka Zorko z II. OŠ Celje. Literarne stvari- tve, ki so nastale v literarni delavnici Marjana Tomšiča, pa bodo na OŠ Frana Roša natisnili v posebni brošuri. Slovenske železnice za Radecane Od začetka junija se v Radečah vlak ustavlja po nekoliko spremenjenem voznem redu in na novem postajališču. Postajališče, na katerega so Radečani čakali skoraj dvajset let, je postavljeno bhže mestnemu središču in je veliko bolj varno od prejšnjega. Potnikom ni več treba prečkati nevarne proge, saj je pod železniškimi tiri urejen podhod. JI, Foto: SHERPA Volili bodo predsednike in člane svetov V devetnajstih krajevnih skupnostih v žalski občini bodo v nedeljo volili nove predsednike in člane svetov. Skupno je v občini 89 volil- nih enot. Na tokratnih voli- tvah kandidira 408 ljudi, od tega je za predsednike sveta krajevnih skupnosti 38 kandi- datov. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure, vsi tisti, ki so se nameravali udeležiti volitev, pa v nedeljo ne morejo priti na volišča, so v prostorih žalske občine volili včeraj. Žalski svetniki so pred časom imeno- vali tudi predsednika občin- ske volilne komisije, to je Raj- ko Vrečar iz Migojnic. IB Tuji jeziki m se Jadran Krt Na podelitvi nagrad in priznanj tistim srednješol- cem, ki so se najboljše odre- zali na tekmovanjih iz zna- nja tujih jezikov, so iz okro- gle dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani največ na- grad ponovno odnesli celjski srednješolci. Na državnem tekmovanju iz angleškega jezika je prvo mesto dosegla Maja Jazbec z Gimnazije Center-Celje, v zna- nju drugega tujega jezika se je najboljše odrezala Branka Šnek z iste gimnazije, Mihae- la Jošt s Srednje ekonomske šole v Celju pa se je na tekmo vanju iz nemškega jezika uvr stila na tretje mesto. Državn prvak v znanju francoskega jezika je postal Marko Drob ne s I. gimnazije v Celju, 4 mesto na tekmovanju v zna nju tega jezika pa je dosegi; Darja Arh z iste gimnazije. Nagrade najboljšim je pode lila predsednica Društva za tu je jezike in književnosti RS Marina Štros-Bračko, pro gram pa je vodil prof. Slavkt Deržek. Spremni nastop so ot dijakih ljubljanske Gimnazijt Poljane pripravili še dijaki Gimnazije Celje-Center, ki sc predstavo Skrivni dnevnik Ja drana Krta ponovno zaigrali \ angleščini. Sicer pa so s tc predstavo mladi igralci »Have Fun Cluba« Gimnazije Cenlff pod vodstvom mentorice Ka^ ren Polimac konec tega tedna sodelovali tudi na Linharte vem srečanju, mladinskem gledališkem festivalu v Seža ni. Predstava celjskili gimna zijcev, ki jo je režiral Zijal Sokolovič, je bila na srečanji ocenjena kot ena najboljših. N.-M. S Potočka |:ijalka na ogled V gostišču Firšt v Logarski dolini bodo v nedeljo, 16.| junija ob 16. uri odprli stalno razstavo o Potočki zijalki Razstavo so pripraviU v Znanstveno raziskovalnem cen-| tru SAZU v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. Nal razstavi so predstavljeni čas odkritja jame, njen prvi razi- skovalec Srečko Brodar, najdbe v njej, obdobje, iz katerega| so najdbe, dodali pa so ji prikaz razvoja človeške vrste. Razstava je hkrati del projekta oživitve raziskovanj ini zanimanja širše javnosti za arheološko in paleontološko| nahajališče Potočka zijalka. Ob odprtju razstave bodo kulturni program pri^navili učenci OŠ Luče, slavnostni govornik pa bo slovenski pred- sednik Milan Kučan. USi Krvodajalci v i Mozirskem gaju Konec junija bo v Mozir skem gaju slovesnost, ki j( bosta skupaj organizirali ob močni organizaciji Rdečega križa iz Žalca in Mozirja. S prireditvijo bodo obeležil 130-letnico delovanja Rdečegč križa Slovenije ter 4. junij, dai krvodajalcev. Proslava pod ve likim šotorom v Mozirskem ga ju bo 29. junija, s kuUurniiT' programom se bo pričela ob 1 l.uri. Na prireditev vabijo vsf krvodajalce in aktiviste Rdeče ga križa, podrobnejše informa; cije pa so na voljo v območfl organizaciji. IB Mladi športniki v Pliezhausnu Dvajset najboljših športni' in športnikov iz višjih razre dov osnovne šole Primož TrU bar Laško se je v torek in ^ sredo udeležilo športnega tek' movanja osnovnošolcev < nemškem Pliezhausnu. Lašl^ šolarji so v Nemčijo odpotova li na povabilo mesta PliezhaU sen, s svojimi vrstniki pa so pomerili v številnih atletskit! disciplinah. J' Dvojna zmaga gasilcev Dobrne Po državnem tekmovanju gasilskih enot v Celju je bilo podobno tekmovanje še za pio- nirje in mladince v Hrastniku. Nastopilo je 199 desetin, med katerimi pa so imeli največ uspeha predstavniki gasilskih društev s Celj- skega. Izjemen uspeh so dosegli mladinci in mladin- ke Gasilskega društva Dobrna, ki so zmagali vsak v svoji kategoriji in si priborili pravico nastopa na gasilski olimpiadi prihodnje leto na Danskem. Med mladinci je nastopilo 43 desetin, 4. je bila Lokovica (Velenje), 7. Prebold, 8. Vojnik... Mladinke (40): 2. Nova Cerkev, 4.Topolšica, 6. Škofja vas, 9. Šentilj (Velenje)... Pionirji (65): 1. Sv. Štefan (Šmarje pri Jelšah), 4. Šentilj (Vele- nje), 8. Planina 2 (Šentjur), 9. Šešče (Žalec), 10. Gaberke (Velenje)... Pionirke (51): 1. Oplotnica (Slov. Bistrica), 3. Prožinska vas (Štore), 5. Grajska vas (Ža'lec), 7. Planina (Šentjur)... T.V. Državni prvaki: mladinke in mladinci Gasilskega društva Dobrna. g lt»24 .l3.|milH996 NOVlTEDNrK DOGODKI 5 Mrtva reka danes in nikoli ve BRANE JERANKO PO DRŽAVI izredni kongres SKD LJUBLJANA, 5. junija (Večer) - Svet SKD je zah- teval, naj premier dr. Janez Drnovšek imenuje novega zunanjega ministra ali sam prevzame položaj. Seje se je za kratek čas udeležil tudi minister Janko Deže- lak in predstavil vladne ekonomske ukrepe. Novi- narjem je povedal, da po pravni plati z odpravnino okoli 10 tisoč mark, ki jo je prejel po odhodu z Agenci- je za sanacijo bank, ni bilo nič narobe. V njej naj bi bil tudi mesečni dolg neizko- riščenega dopusta. O mo- rebitni razrešitvi Deželaka s položaja podpredsednika stranke bi lahko odločali na izrednem kongresu SKD, za katerega se je od- ločil svet stranke. Izgube pekov LJUBUANA, 5. junija (Večer) - Slovenski mlinar- ji, peki, testeninarji in slaš- čičarji so lani ustvarili za 1,63 milijarde tolarjev iz- gube. Razlogi za tako slabe rezultate so številni. Pano- ga izgublja tržni delež, iz- vozni programi niso renta- bilni, država pa določa ce- ne izdelkov, ki jih prodajo največ. Vlada naj bi zato v kratkem razpravljala o nji- hovi zahtevi za podražitev moke in kruha. Stavke v bolnišnicah ne bo LJUBLJANA, 6. junija (Republika) - Glavni stav- kovni odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije se je od- ločil, da odpove stavko, na- povedano za 12. junij. Za to so se odločili, ker so v večini bolnišnic začeli spo- štovati in izvajati določila kolektivne pogodbe, zlasti v zadnjem tednu. Med naj- bolj spornimi kršitvami je bilo neplačevanje nadur in mentorskega dela, pripra- viti pa je bilo treba tudi programe preventivnih zdravstvenih pregledov in izobraževanja za zaposle- ne. Sporazum s šolniki UUBLJANA, 6. junija (Dnevnik) - Letošnje šol- sko leto se ne bo izteklo s stavko, saj so predstavniki sindikata in vlade slovesno podpisali sporazum, ki ga je sprejela vlada, spre- membe pa morajo podpre- ti še poslanci. Sicer se utegne stavka šolnikov na- daljevati jeseni. Po spora- zumu naj bi dogovorjene dodatke v celoti izplačali oktobra prihodnje leto, v plačilne razrede pa naj bi bih po novem razporejeni s 1. marcem. 6 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Rekordni mesed čeprav se poletna sezona še ni pričela, so v Pivovarni Laško že zabeležili nekaj rekordnih mesečnih pro- daj. Letos so prodali 448 tisoč hektolitrov piva, ali za dobre 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju, najboljša pa sta bila april in maj. Aprila je pivovarna proda- la 122.000 hektolitrov piva, kar je v zadnjih petdesetih letih najboljša aprilska pro- daja, maja pa so prodali 126.000 hektolitrov, kar je za ta mesec druga najvišja pro- daja odkar obstaja tovarna. Potrošnja laškega piva se je letos povečala zlasti v tistih delih Slovenije, kjer pivovar- na prej ni bila toliko prisot- na, to je v Ljubljani ter na Gorenjskem, Primorskem in Goriškem. Tako kot na do- mačem trgu, kjer ima največ- ji tržni delež še vedno Štajer- ska s Prekmurjem, se pove- čuje prodaja laškega piva tu- di v tujini. Koinercialni di- rektor pivovarne Jože Sadar napoveduje, da bodo letos petino proizvodnje prodali na tuje. Samo v Bosno bodo izvozili 40 milijonov ploče- vink, kar je za skoraj 100 odstotkov več kot v prete- klem letu. Bolje kot lani se laško pivo prodaja letos tudi v Italiji, kamor so v prvih petih mesecih izvozili že za 5 odstotkov več, prodaja pa se bo v poletnih mesecih go- tovo še povečala. Pivovarna je lani zvarila 1.165.000 hektolitrov piva in se približala vrhunski proda- ji izpred nekaj let, ko je ob- valadala še celotni jugoslo- vanski trg, dosedanja re- kordna meseca pa napove- dujeta, da bo letošnja proda- ja še boljša. JI Začeli z namakanjem hmelja Hmelj potrebuje za svojo rast veliko toplote, pa tudi veliko vlage. Prav zaradi tega zadnje dni že zalivajo na najbolj prodnatih tleh in tam, kjer so mladi nasadi. Na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo opozarjajo, da lahko prezgodnje zalivanje tudi škoduje, zato hmeljarjem svetujejo, naj upoštevajo vlažnost tal, pa tudi morebitne padavine. Hme- ljarji in drugi pridelovalci poljščin lahko dobijo potrebne informacije o namakanju in razvoju škodljivcev in bolezni pa telefonskem odzivniku 063 9823. Nasvete lahko dobe tudi vinogradniki in sadjarji. T. TAVČAR Hmeljarji opozarjajo Kmetijski minister dr. Jože Osterc na obisku med savinjskimi hmeljarji Slovenski hmeljarji že od leta 1992 opozarjajo na vse slabši ekonomski položaj. Kmetijskemu ministru dr. Jožetu Ostercu so zato na ponedeljkovi okrogli mizi v Žalcu nanizali vrsto novih zahtev. Hmeljarji ocenjujejo, da so zaradi nerealnega tečaja tolar- ja v zadnjih treh letih izgubiU približno 10 milijonov mark. Obresti za kredite so v pov- prečju za 100 odstotkov višje kot v državah EU, poleg tega pa plačujejo višje cene za umetna gnojila, zaščitna sredstva in druge materiale. V nasprotju z domačimi preje- majo hmeljarji v državah EU za izravnavo stroškov približ- no 900 mark na hektar, za sortno prestrukturiranje pa še dodatnih 2500 ekujev po hek- tarju. Slovenski hmeljarji ne zmorejo financirati tekoče proizvodnje, vzdrževati in ob- navljati žičnic, zmanjšujejo se površine s hmeljem. Za normalno konkurenč- nost na svetovnem tržišču hmeljarji predlagajo poveča- nje izvoznih stimulacij za 20 odstotkov, kreditiranje tekoče hmeljarske proizvodnje z re- gresirano obrestno mero, za- gotovitev dela nepovratnih sredstev, konkretno milijon tolarjev po hektarju, za obno- vo hmelj skih žičnic ter opro- stitev prometnega davka za investicijski material. Država naj bi zagotovila dolgoročno kreditiranje izgradnje objek- tov za hmeljarstvo in nakup mehanizacije s 100-odstotno regresirano obrestno mero. Zmanjšati je treba obveznosti plačevanja iz pogodbenega dela, poenostaviti postopke za prijavo sezonske tuje delovne sile ter zmanjšati uvozne cari- ne za slovenski hmelj na osno- vi bilateralnih pogodb. Poleg tega naj bi država prevzela obveznosti za financiranje znanstveno razvojnega in sve- tovalnega dela ter finančno podprla promocijo slovenske- ga hmeljarstva v MUnchenu leta 1997. mmmmmmmmmmmmmmiB Kmetijski minister dr. Jo- že Osterc je v zvezi z zahte- vami hmeljarjev v Žalcu ob- ljubil, da jih bodo proučiH, zagotovo pa država vseh predlogov ne bo mogla ure- sničiti. Probleme v zvezi s sezonsko delovno silo bodo poskušali reševati v dogovo- ru z ministrstvom za notra- nje zadeve. Po oceni mini- stra se bodo razmere deloma izboljšale že na račun pri- druženega članstva Sloveni- je v EU in sicer zaradi zniža- nja carin. BAROMETEl Kovinotehna prodira na vzhot Kovinotehninemu distr bucijskemu centru Trigla v Moskvi in pred kratkii odprti trgovini z belo tel niko Gorenje v Bogoroj skem se bo prihodnji Čet tek pridružila še ena trge vina s ponudbo vse 2 dom v ruskem Nižnijei Novgorodu. Do konca lej načrtujejo še najmanj novih, podobnih trgovit Na tržiščih nekdanje So^ jetske zveze pa se Koviii( tehna vse bolj uveljavlja inženiring posli. Zadn primer je prodaja konte nerske mlekarne v Ukraj no. Posel je vreden 2C tisoč ameriških dolarjev,: njem je Kovinotehna po\^ zala italijanske dobavitelj materiala in slovens^ proizvajalce, konkreti] celjsko Klimo. Skupno i izdelali mobilno mleka no, ki bo naenkrat služi trem zdravstvenim zavi dom v Kijevu za osnovri preskrbo z mlekom i mlečnimi proizvodi. Nova bankomat Banka Celje je prq kratkim vključila v B POOL še dva nova bank( mata, prvega na Dobrn drugega v Krškem. Invest cija je še posebej pomen bna za kraj Dobrno in tan kajšnje Zdravilišče, saj ; bankomat postavljen v s mem zdraviUškem kon pleksu. Poleg tega je Bal ka Celje v teh dneh preni vila še eno od svojih enci tokrat agencijo na Vrat skem. Na predlog krajand so med tednom podaljša delovni Čas do 16.30 ur agencija pa bo odprta tu( vsako prvo in tretjo sobot v mesecu. Vsako prvo i tretjo soboto je po novel odprta tudi agencija v Pr boldu. : Storitve in trgovina Po podatkih Agencije 2 plačilni promet, nadzirs nje in informiranje je ga podarstvo šentjurske obč ne lani povečalo prihodi* za dobrih 11, odhodke { za 12,5 odstotkov. Izgubi s katero je poslovno leJ sklenilo 56 podjetij, se je; enoletnem obdobju pov( čala kar za 261, dobiček i le za 6 odstotkov. Gosp darska moč podjetij se industrije, ki sicer zapi sluje dobre tri petine d lavcev, realizira 44 odstd kov vseh prihodkov in ii kazuje dobri dve tretjiirr izgub gospodarstva, seli na področje storitvenih de- javnosti in trgovine. Za šentjursko gospodarstvo je značilno dolgoročno fi- nančno neravnotežje, saj so podjetja s kvalitetnimi dolgoročnimi viri in kapi- talom uspela financirati 1^ 72 odstotkov celotnega ob- sega sredstev in zalog. INTERNET POTEPAJMO SE SKUPAJ Tokrat bomo na našem po- tepu po Internetu pritegnili pozornost podjetnikov in ti- stih, ki to šele postajajo. Začnimo s tistimi, ki že ima- te svoje podjetje. Bi želeU poi- skati podjetje v ZDA, s katerim bi tako ali drugače poslovali? Nič lažjega. Pojdite na naslov http://www.ezines.com, kjer vas poleg seznama podjetij, razvrščenih po abecedi aU nji- hovi dejavnosti, čakajo tudi nasveti, kako uspešno voditi podjetje, kako zadovoljiti za- poslene, itd. Podobnih strani, kot je Business Opportunities Handbook - On Line, je na Internetu ogromno. Vahoo, Lycos in AltaVista vam bodo v veliko pomoč pri iskanju. Malo manj podatkov, lahko najdete tudi na Slovenskem delu Interneta, na t.i. Rume- nih straneh. Naslov je http:// www.eunet.si/yellowpage/ yellowpage.html. Na rume- nih straneh lahko najdete na- slove več tisoč podjetij, prebi- rate oglase, jih posredujete (do 6 vrstic vam objavijo za- stonj!) ipd. Ob surfanju po slovenskem delu Interneta boste videli, da ima že veliko slovenskih podje- tij postavljene WWW strani, s katerimi se predstavljajo pri nas in v svetu. Pazite, da ne boste zadnji! Strani vam lahko izdela- jo strokovnjaki ali pa se potru- dite sami. Objavite jih lahko preko kateregakoli ponudnika WWW oglašanja v Sloveniji ihttp://www. vizija, si). Imate težave pri iskanju službe? Po objavi tega članka zagotovo ne več.Vendar vas opozarjamo: ko boste iskali službe in podjetniške pobude, pazite, da ne boste zajadraU v kalne vode! Tudi na Internetu je veliko takšnih, ki ponujajo ogromen zaslužek v kratkem času, v stilu zaslužite svoj prvi miljon! Gremo po poti brez dela ni jela: http://www. de- mon.co.uk/EuroJobs ponuja službe sirom po Evropi. Zapo- slite se lahko ne samo v Nem- čiji in v Švici, temveč tudi npr. na Poljskem ali v BiH. Zakaj' pa ne, čeprav je konkurenca glede na število delovnih mest najbrž velika?! Da pa nam ne boste vsi zbe- žali v tujino, pa še naslov na- šega zavoda za zaposlovanje: http://www-ai. ijs.si/RZZJLoc/ index.html. Zavod za zaposlo- vanje poleg prostih delovnih mest oglašuje tudi razpis ka- drovskih štipendij. RZZ Inter- net oglasna deska je nova WWW stran Zavoda za zapo- slovanje. Iskalcem zaposlitve omogoča, da se lahko predsta- vijo delodajalcem, delodajalci pa lahko izbirajo med prijav- ljenimi na osnovi njihovih predstavitev. Če bi se radi še po . pali, obiščite domačo stran Vizije http://www.vizija.si in poiš- čite rubriko Web potep dneva. Za vas sta se potepala: Tomaž Leskovšek, tomaz@vizija.si in Jožica Kristan, jozica@vizija.si Tečaji in inflacija v maju Maja se je krepitev sloven- skega tolarja nadaljevala. Letos smo prigospodarili 5,67% inflacije na letni rav- ni, merjeno kot rast drobno- prodajnih cen v preteklem mesecu za naslednji mesec. Napovedi o nižji inflaciji v maju so se uresničile, inflacija je bila 0,7%V,'-To je najnižja mesečna stopnja inflacije le- tos. Povprečna mesečna infla- cija je letos bila 0,93%, kar bi preračunano na letno raven pomenilo skoraj 12%, da bi letna inflacija bila pod 10% bi v naslednjih mesecih morala biti povprečna mesečna pod 0,64%. Sedaj pa k tečajem. Srednji tečaj nemške marke (DEM BS) je padel za 0,38%, nakup- ni podjetniški (DEM NP) je padel za 1,0%, prodajni me- njalniški je padel (DEM PM) za 1,7% .Od začetka leta je srednji tečaj nemške marke višji za 2,45%, nakupni pod- jetniški nižji za 0,37%%, pro- dajni menjalniški je padel za 2,75%. Čez palec lahko oce- nim, da je od začetka leta do konca maja tečaj DEM za pol manj porasel kot inflacija. Tečaj ameriškega dolarja je vedno bolj poskočen, maja se je ameriški dolar podražil za 0,12%, letos za 9,27%. Raz- merje ameriškega dolarja do japonskega jena in nemške marke je najboljše v zadnjih 27 mesecih. Njegova menjal- na moč do nemške marke ni maja nikoh padla pod 1,517 DEM za en USD. Najvišje raz- merje je bilo 1:1,54. Strokov-' njaki napovedujejo še ugod- nejše razmerje za USD. V ZDA bodo novembra volitve, zato je krepitev USD precej logič- na. Vsaka podobnost z našim tolarjem je zgolj naključna. Italijanska lira je od sred- njih tečajev, ki jih spremlja- mo, najbolj zrasla, za 1,13% v maju, letos za 12,01%. Za nekoliko več kot 0,09% v maju, letos pa za 5,16%, se je povzpela vrednost obračun- ske valute ECU. Po najnižji točki, ki jo je slovenski borzni indeks dose- gel aprila se je v maju pred- vsem vzpenjal. Maja je večji za 7.85%, glede na začetek leta je nižji za 22,54%. i^iSM ZDENKO PODLESNIK 13.iuiti|1996 NOVI TEDNIK PORTRET 7 Oblast je iz pridnih naredila tatove in barabe Tako je Marjan Osole, eden najbolj znanih slovenskih direktorjev, nekoč zabrusil politiku Mitji Ribičiču Ko je bil Marjan Osole še direktor zreškega Uniorja, je pošteno dvigal prah. Iz nje- gove pisarne so frčali novi- narji, iz tovarne ljudje z dve- ma levima rokama, nešteto- krat jih je napel političnim vrhovom, da se je kar kresa- lo. Delavci so ga ljubili in preklinjali. Privrženci in so- vražniki pa ne morejo zani- kati njegovih uspehov, s ka- kršnimi se lahko pohvali le malo direktorjev. Mati ni spoznala sina I Marjan Osole je Celjan, star- ^ ši so bih po rodu Kamničani, oče je bil državni uslužbenec. Družina se je kmalu preselila na Ptuj, kjer je Marjan obisko- val osnovno šolo in gimnazi- jo, dijaška leta je prekinila voj- i na. Očeta so zaprli, brata po- slali v ujetništvo, Marjanu je ostala skrb za devetčlansko družino, zato se je zaposlil pri vodnem gospodarstvu. S Ptu- ja je moral v Linz, kjer je delal na regulaciji potoka, pa kmalu od tam pobegnil proti domu. Februarja 1943 so ga poslali v nemško vojsko. Vmes je sku- šal pobegniti k partizanom, a so ga znova vrnili v nemško vojsko, od koder je poteni pre- begnil na rusko stran. Ural, Sibirija so mu dobro znani kraji. Prav tako življenje v de- ' lovnem taborišču, usoda sotr- pinov, ki so pomrli zaradi mraza, lakote, bolezni. Od 1300 jih je konec vojne v tabo- rišču preživelo 600. Domov se je Osole vrnil konec leta 1945. »Takšen sem bil, da me lastna mati ni spoznala,« se še danes spominja. TAM-najbolj zabušantska firma Po vojni je Marjan Osole želel študirati veterino, a mla- da država je potrebovala ljudi za težko industrijo, zato je pristal na metalurgiji. Življe- nje v ruskem taborišču ga je utrdilo, vajen skromnosti ni vihal nosu nad prekratkimi rokavi svojega suknjiča, skromna štipendija je zado- stovala za najnujnejše. Zagri- zel se je v študij, zaradi očeto- ve smrti in materine bolezni je študij potem prekinil in se zaposlil v Kidričevem. Ob de- lu je dokončal študij, diplomi- ral, potem iz Kidričevega šel v Tam. »V Tamu sem bil 7 let, to je bila v mojem delovnem živ- ljenju najbolj zabušantska fir- ma. Delali smo propelerje za avione, delalo se je malo, pre- več nas je bilo na vseh koncih m krajih. Samoupravljanje je bila tam visoka beseda, ko- mando je imela politika, režija J^^ila strahovita. Tamu so takrat ponujali proizvodnjo osebnih avtomobilov, pa so ponudbo zavrnili. Takšnih razmer sem se hitro naveličal in odšel v železarno na Ravne, od tam pa kasneje v Celje. Nekje se je bilo treba ustaliti, ženi in otrokoma je bilo seli- tev dovolj,« pove med sme- hom. V mestu ob Savinji se je zaposlil v Cinkarni. »To je bilo leta 1967, leta gospodarskih reform. Cinkarni je takrat močno padla prodaja. Ukvar- jal sem se z investicijami, po- tem so me postavili za vodjo komerciale. V nekaj mesecih stvari ni bilo mogoče pošlih- tat, pa so me spet premestili v tehniko.« »Tovariš inženir, vi ste zanič!« Iz Cinkarne ga je pot 1968 vodila v Zreče. »V tisto kata- strofo,« pravi danes Osole. »Ampak bil sem mlad in opti- mist. Prvo leto je bilo strašno hudo. Ljudje niso bih navajeni poprijeti, delovne in človeške navade so bile na silno niz- kem nivoju. Takrat sem si re- kel: »Osole, zdaj imaš mož- nost, da pokažeš, če kaj znaš.« Določeni ljudje so mi začeU groziti, tudi z najhujšim, am- pak se nisem dal. Tri mesece sem bil v firmi, ko je prišel partijski sekre^r in rekel: »To- variš inženir, a veste vi, da ste zanič. Sem bil včeraj na seji komiteja in tam so rekli, da boste v štirinajstih dneh frča- h.« To je bilo moje prvo sreča- nje s partijo. No, potem smo poštimaU generatorje, da smo dobili štirikratno količino pli- na, kovači so lahko kovali in naredili dvakrat, trikrat več kot prej. Takoj po prvem ja- nuarju 1969 je prišla inšpekto- rica SDK in zahtevala bilanco. Bilanca se dela do konca fe- bruarja, pri nas jo je bilo treba takoj narediti. Ugotovitev je bila, da sem jaz kot prisilni upravitelj kriv za dodatno po- večanje izgube za 300 milijo- nov dinarjev. Pa se je začela hajka na komiteju v Konjicah. Je že kazalo, da mi bodo kar na začetku spodrezali noge. Dokler so mlini mleli, smo pa imeli že visoko pozitivno bi- lanco za prvi kvartal. Proble- mov pa še vedno cel kup. »Ljudje so o meni napletli vse mogoče. Najbolj se mi je dopadlo tisto, da sem se od- peljal na pogreb v tujino, v vencu pa naj bi prešvercal čez mejo dva milijona mark.« Spominjam se, da nam je enkrat na začetku denarja za plače zmanjkalo. Banka mi ni hotela pomagati, so rekli: »Občino vprašaj.« Občina je pa samo čakala, kdaj me bo zašila. Potem sem se obrnil na Ljubljano, takrat so bili tam Celjani Andrej Marine, pa Zvont Dragan in takšni strici. Prosil sem za pomoč, posel je čakal, brez plač bi ljudje štraj- kali. Pa so rekli: »Ti si boš že sam pomagal.« Res sem si, je bilo pa težko. Ampak počasi je šlo navzgor. Nove posle smo dobili, ljudje so začeli malo bolj delati in tudi politična hajka je malo utihnila. Potem smo organizirali prostovoljno delo, ker denarja nismo imeli, znanja tudi ne. Inženir je bil en Črnogorec, tega sem nag- nal, ker je imel dve levi roki, pa še na tistih v glavnem me- zince,« je še danes oster Oso- le. Po letu dni so ga na zahtevo ljudi spet potrdili za prisilne- ga upravitelja. »Delavci so pač videli, da se nekaj premika, plače so bile redne. Začeli smo iskati nova tržišča, našli smo se s Francozi. RenauU je ta- krat hotel priti na naše tržišče. Mi smo za njih kovali, za devi- ze so pa potem uvažali avto- mobile. Tudi dobre cene smo dosegali. Sem že kje izvohal, kakšne so cene na evropskem trgu. Po dve in pol marki so mi ponujali za kilogram izdelkov, jaz sem hotel 5 mark in jih na koncu tudi dobil,« je obujal spomine. In nadaljeval: »Po- tem je prišlo Kavčičevo leto, direktorji so se pobunili v par- lamentu, vse so odžagali, po- litika se je takrat spravila na direktorja Konusa Perca. Nje- ga so zaprh, po politični ko- mandi so se tudi na moj račun v časopisih, teh trobilih partij- skih odločitev, začeli pojavlja- ti razni članki. Saj nisem imel nič proti samoupravljanju, ampak zabušant v proizvod- nem procesu moti in ga je treba spraviti stran. Za socialo pa naj skrbijo skladi.« Marjan Osole danes pravi, da so do tozdov fantastično napredovali. »Leta 1974, 75 smo bili na ravni Evrope po produktivnosti in kvahteti kljub temu, da smo si stroje sami delali ah kupovali stare in jih obnovih. S tozdi pa je šlo vse navzdol.« O poroki z i železarnami Marjan Osole danes prizna- va, da je bil glasen direktor in da nikoli ni jezika šparal. Mar- sikdo je letel iz njegove pisar- ne. »Včasih sem ljudi res grdo imel, nekateri so načrtno pri- hajali v Unior takrat, ko me ni bilo v tovarni,« pove odkrito. »Pred leti so mi vsiljevali združitev z železarnami. Če bi to storili, bi bili danes poko- pani. V pisarno sta prišla dva televizij ca, dovoljenje za sne- manje jima je dalo predseds- tvo izvršnega sveta. Po marš se ju nagnal. Potem so prišli predsednik vlade Janez Zem- ijarič, pa Herman Rigelnik in direktorji železarn. Celo uro sem jim govoril. Oglasil se je Zemljarič, da bi tudi sam kaj povedal. »Boste prišli na vrsto,« sem mu rekel. Potem pa železarne še do konca raz- trančiral. Železarji so jeklo po dupli ceni prodajali po Jugo- slaviji, 30 odstotkov višje pla- če so imeli kot mi, manj so delali, nobenega uvoza niso imeli, zaščiteni so bili kot medvedi. Jasno, da sem bil zrevoltiran. Še Andrej Ma- rine me je potem poklical, hudi pritiski so bili, ampak z železarnami me pa le niso oženih.« »Službenega šoferja nikoli nisem imel. Šofer je drag in zakaj bi me vozil naokrog, če znam sam voziti. Nekoč sem ustavil štoparju. Vpra- šal me je, če je to fabriški avto. »Je,« sem rekel. »Kdo je pa direktor,« vpraša fant. »Osole,« sem bil kratek. »A, potem ste pa vi njegov šofer,« je zaključil štopar. S policaji sem tudi imel opravka. S partnerji je bilo treba včasih pač kaj popiti, potem pa sem okoli letal, da mi niso dovo- ljenja vzeli. V službo sem se moral pripeljati, v Konjice se pa nisem upal preseliti. Že čez dan so me bili siti.« Tudi z Mitjo Ribičičem Osole ni delal v rokavicah. »Prišel je na obisk, pa sem mu lepo povedal, da je oblast iz pridnega in dobrega sloven- skega naroda naredila same tatove in barabe. Mejduš, je bilo hudo.« Še jih ima v spo- minu, pohtikov, ki si jih je privoščil. »Vsako leto smo od- pirali kakšen obrat. Politikov nisem vabil, nekoč pa pride France Popit. Samo to je re- kel:« Ker me ti ne vabiš, pa sam pridem.« Bi pa takole re- kel. Hudi pritiski so bili iz Ljubljane, s celjsko politiko kaj prida nisem imel opraviti, so pa pritiskali name domači, konjiški politični vrhovi. Z Ljubljano smo se potem kar ujeli, ko so videli, da dobro delamo. Vedno sem jim govo- ril: »Pustite me na miru. Mi živimo od dolarja, ne od tega usranega dinarja.« Je pa imel Osole dolga leta prav neverjetno podporo med svojimi delavci. Leta 75 so mu v Ljubljani namignili, naj se spravi iz Uniorja. 4 tisoč do- larjev so mu ponujali, če bi bil predstavnik Jugoslavije v tuji- ni. »Imenitno,« sem jim rekel. Sem šel v tovarno, povedal: »Fantje, tisti iz CK me hočejo ven zbezat.« Pa me niso pusti- li. Prišla je udba, vse je pretak- nila. Ne verjamem, da je vse štimalo, napake so v tako veli- ki firmi gotovo bile, ampak ljudje so me povsod ščitili. Potem je prišla spet SDK, na koncu pa še Janez Zahrast- nik in Lojze Briški. Ljudi sta sklicala, jih spraševala, kaj bi z Osoletom. Pa so spet rekli, da me hočejo imet.« Na sinovi strani Leta 1990 se je Marjan Oso- le upokojil, a še pred tem doži- vel nekaj grenkih trenutkov. »Leta 1986 je bil razpis za direktorja. V Avstriji smo zi- dali fabriko in takrat so se zopet pojavile afere. Očitali so mi, da sem milijone mark čez mejo šmuglal, sam sem bil pa takrat na morju. Na razpis za direktorja se potem nihče ni prijavil, sem pač ostal še en mandat, obenem pa iskal no- vega direktorja. Verjeh ali ne, nisem mogel najti pametnega človeka. Na koncu sem sina Jerneja vprašal, če bi prevzel firmo, to je bil pa začetek kon- ca. Ko mi je potekel mandat, sem šel v Uniorjevo firmo v Nemčijo, kaj vse se je dogajalo v Uniorju, niti ne vem. Bil sem na seji delavskega sveta, ko šo razčiščevali stvari, postavil sem se na sinovo stran, takoj zatem me je vodstvo kar po telefonu odstavilo.« »Ko sem zidal hišo, so me zaprli v Stari pisker. Takrat sem bil še v Cinkarni in pri nas ni bilo mogoče kupiti kotla za centralno ogreva- nje. Narisal sem načrte in fante iz beograjskega podjet- ja, ki so v Cinkarni opravlja- li montažo prosil, da so mi naredili kotel. Prišla je udba in me odpeljala v Stari pi- sker. Na srečo je še istega dne prišel iz Beograda račun na moje ime. Očitno so mi- slili, da hišo zidam kar s fabriškim denarjem.« Uniorjevega praga Marjan Osole ni več prestopil. Nekaj ur na dan še dela v libojskem Kiliju in celjskem Marinetu, je član nekaj nadzornih sve- tov. Kakorkoli že - vsak, ki je pripravljen pogledati resnici v obraz, ne more zanikati dejs- tva, da je Marjan Osole prak- tično iz nič postavil na noge Unior, vtisnil močan pečat in današnjo podobo Zrečam. In če ne bi bilo trmastega Osole- ta, tudi turističnega centra na Rogli ne bi bilo. IRENA BAŠA Foto: GREGOR KATIC Marjan Osole o slovenskem gospodarstvu: »Še vedno smo roza obarvani, ne vemo, kaj je kapitalizem. Strahovita škoda je, da so uničili podjetja z zdravimi jedri in tržišči. Ta podjetja bi morala sama sebe sanirati, ne pa samo čakati, od kod jim bo padel denar. Če ima človek zlomljeno nogo, se noga pošlihta in gre naprej. Mi pa zlomljenih nog ne šlihtamo. Prej bomo razvajeni, preden bomo postali dobri. Lep primer so Nemci, ti so že razvajeni, zato jih bodo Azijci povozili. Oblast trdi, da imamo 9 tisoč dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca. To ne more biti, če upoštevate število tistih, ki dohodek ustvarjajo, pa število tistih, ki dohodka ne ustvarja- jo, pa še število tistih, ki niso zaposleni. Imamo nizko produktivnost, to pomeni stroške, slabo ravnamo z materia- lom in take firme res ne morejo biti dobre. Smrtni greh je, da v tovarnah ni nobenega pravega reda.« !?' ^4..13.iuniil996 8 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK 190 let šolstva v Braslovcah Na slovesnosti minister Slavko Gaber, zanimiva razstava v soboto so bile Braslovče v znamenju praznovanja 190-letnice šolstva. Na osrednji prireditvi, ki se jo je poleg učencev, krajanov, se- danjih in prejšnjih učiteljev ter gostov udeležil tudi mini- ster za šolstvo in šport, Slav- ko Gaber, je o zgodovini in razvoju šolstva v Braslovcah govoril sedanji ravnatelj šole Emiliian Ribič......... Prvi se je v Braslovcah organi- zirano lotil poučevanja Ignac Bokalič, ki je bil tudi organist in mežnar. Naslednja pomembna prelomnica je bila leta 1904, ko so v trgu odprli novo štirira- zrednico, ki so jo že leto kasne- je razširih na petrazrednico. Zadnji najpomembnejši dogo- dek je bil leta 1977, ko so se preselili v novo, sodobno šolo v Rakovljah pri Braslovcah. Da- nes ima šola 284 učencev, v podružničnih šolah na Gomil- skem jih je 54 in v Letušu 31. Kolektiv šteje 30 učiteljev. Za to šolo je znano, da med prvimi sledi sodobnim, otroku bolj prijaznim smernicam v poučevanju, v vzgojo pa šteje- jo tudi urejanje šolske okolice, ki je znana po vsej Sloveniji in so zanjo prejeli že številna priznanja. Zbranim je spregovoril mi- nister za šolstvo in šport Slav- ko Gaber, ki je med drugim dejal, da bi bili tudi drugje krajani zelo zadovoljni, če bi se lahko pohvalili s tako šolo in takimi učnimi uspehi, kot jih ta šola dosega, obenem pa v znak pozornosti zbornici izročil darilo ministrstva - ra- čunalnik. Sledil je bogat kulturni pro- gram, koncert je imela znana skupina Čuki, bilo je več športnih in drugih prireditev, imeli so dan odprtih vrat in pripravili razstavo o šolstvu skozi 190 let, namenu pa izro- čili tudi novo javno razsvetlja- vo v okolici šole. Kot se spodo- bi za tak jubilej, so pripravili tudi meter visoko torto, ki so jo po slovesnosti tudi pojedU. TONETAVČAR Na Ljubecni praznimo f V celjski krajevni skupnosti Ljubečna bodo konec tedna obeležili krajevni praznik. | Praznične prireditve se bodo v petek že tradicionalno zače^ s športnimi tekmovanji v tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanjem na ruskem kegljišču in rekreativnim pohodom n Tomaž, kamor se bodo letos podaH že drugič. Pohodnikoi bodo pred gasilskim domom na Ljubečni ob povratku postri gli s srninim golažem, v domu pa bodo na ogled razstav ročnih del ter kulinarike. Osrednja praznična slovesnost bo pred krajevnim gasilskii domom v soboto ob 17. uri. V kulturnem programu bod nastopili pevci, pevke, mažoretke in godba na pihala domači ga kulturno umetniškega društva, zbranim bo spregovor predsednik sveta KS Maks Naglic, najprizadevnejšim i najuspešnejšim krajanom pa bodo podelili priznanja. M Cesta v Jagoce spet odprta Zaradi dotrajanosti se je v začetku minulega tedna po- rušilo deset metrov oporne- ga zidu na cesti, ki ob levem bregu Savinje pelje od Laš- kega proti naselju Jagoče. Oporni zid, ki so ga postavili že pred petdesetimi leti, se je zrušil na mestu, kjer je bilo nekoč damsko in moško kopa- lišče. Cesta je bila štiri dni zaprta, vendar poteka od po- nedeljka popoldne promet po njej zopet normalno. V času zapore se je do Jagoč lahko prišlo le preko naselja Doblati- na, vendar so si mnogi vozniki krajšali pot preko novega, še nedokončanega mosta, ki pa so ga te dni zopet popolnoma zaprli, saj bodo Gradisovi de- lavci opravljali na njem še zadnja gradbena dela. Na mo- stu naj bi namreč že 27. junij, opravili tehnični pregled, u julija pa naj bi ga sloveal predali namenu. Z novo po^ zavo preko Savinje bo sice stara cesta v Jagoče izgubil svojo pomembnost, a so se n občinski upravi kljub tenii odločili, da bodo deset metra porušenega opornega zidu| meljito sanirali. Ker občina sa ma ne bi imela dovolj denarj, za popravilo, za katerega bi po predračunih treba plačat 1,3 milijona tolarjev, je za pc moč prosila (in jo tudi dobila Gradiš in Nivo. Obe podjet sta namreč v času, ko sta gra dili nov most oziroma ureja obrežje Savinje, uporabljal staro cesto do Jagoč in jo tud nekoliko poškodovali. Zati bosta plačali dve tretjini vaj stroškov sanacije. M Razvedrilo v Šmarju pri Jelšah v šmarskem vrtcu so dolgo pripravljali projekt Zdravega vrtca, pred dnevi pa so imeli športno popoldne. Malčki so se predstavili z gibalno plesnimi točkami, potem pa so se vsi, tudi starši in vzgojitelji, med razvedrilom pomerili v športnih in tekmovalnih igrah. Na prizorišču so bile tudi stojnice s suhim sadjem, različnimi vrstami kruha ter osvežilnimi napitki. B. J. Tudi v Savinji že kopalci čeprav se je voda tudi v rekah že nekoliko ogrela, je še vedno toliko hladna, da se v njej kopajo samo najbolj pogumni. Seveda pa je osvežitev v teh vročih dneh toliko bolj temeljita. Kot kaže naš posnetek, pa nismo željni ohladitve samo ljudje, še kako dobro dene tudi štirinožcem. T. TAVČAR zdrava in dobre volje Zlatoporocenca Dobrave z Brega pri Polzeli v krogu sorodnikov sta v soboto praznovala zlato po- roko 80-letni Franc in 72- letna Ljudmila Dobrave. Franc se je rodil v Vojskem pri Brestanici v številni kmeč- ki družini. Leta 1933 se je s Kozjanskega preselil v Savinj- sko dolino v Zgornje Roje. Za- poslil se je v Tovarni nogavic Polzela, dokler ga niso leta 1943 nemške oblasti prisilno mobilizirale v nemško vojsko. Ko je prišel leto kasneje kot ranjenec na dopust, se je pri- ključil NOB ii\ ostal v partiza- nih vse do osvoboditve. Po končani vojni se je ponovno zaposlil v Tovarni nogavic, kjer je ostal vse do upokojitve. Ljudmila se je rodila v Vrbju pri Žalcu v delavski družini in ko je štela zadosti let, se je tudi ona zaposlila v Tovarni nogavic, kjer je ostala vse do upokojitve. V tovarni sta se tudi spoznala in 6. junija 1946 v Celju sklenila zakonsko zve- zo. Po poroki sta se preselila na Polzelo, kjer sta dobila sta- novanje. Imata dva sinova - Francija in Bojana, ki sta seve- da že dolgo na svojem. Milica, kot jo znanci kličejo, in Franc sta med sokrajani do- bro znana in priljubljena. Poz- najo ju kot prijetna, dobrosrč na in skromna človeka, ved pa tudi, da je njuna velik ljubezen v Martjakih, kje imata zidanico in vinograd Tukaj še sedaj, predvsen Franc, pridno delata, ga z Iju beznijo negujeta, dobra kaf Ijica pa jima daje novih živ Ijenjskih moči. Prav tako Ijf beča kot sta bila do sinov, st tudi do vnukov in dveh pra^ nukov. Obred zlate poroke je v d" mači cerkvi opravil župnik že Kovačec, v Žalcu, odkodf je tudi naš posnetek, pa Pete Pungartnik. Št. 24.-13. junij 1996 NOVI TEDNIK NASi KRAJI IN UUDJE 9 Zlato nad jezerom Mamo Tinčka in njen Nace sta praznovala zlato poroko t- I Nevesta Tinčka si je poroč- ' no obleko izposodila, ženin Nac si je denar za obleko izposodil, celo zlata prstana sta bila izposojena, njuna zrela ljubezen pa drži že pol stoletja. Takrat so bili svati skupaj kar tri dni, uživali so dobrote, ki jih je nevestin oče v košu znosil v gostilno, kjer so kupili le vino. Bil je povojni čas, pomanjkanje, po drugi plati pa več veselja, volje. Tako sta se zakonca Martina in Ignac Holcinger iz Rakitov- ca ob Slivniškem jezeru prete- kli teden spominjala svoje pr- ve ohceti. Obiskah smo jih v dneh pred zlato poroko, ko so jima pripravljali otroci lepo presenečenje. Najstarejši, Ig- nac, je v Nemčiji, Olga v bliž- nji Gorici pri Slivnici, Branko v Celju, z bolečino pa se spo- minjajo pokojnega Zvonka, žrtve prometne nesreče. Sku- paj so bili v dobrem in slabem, , v teh dneh pa se pogosteje \ spominjajo preteklosti. Ko je bila zlatoporočenka rosno mlada, se je v Hrastniku učila za krojačico, vendar za šolanje ni bilo denarja. Vrnila se je v domače Bukovje pri Slivnici, kjer se je za njo zani- mal Nac, resen fant iz Štor, ki je vedel, kaj je življenje. Na- cov oče se je namreč (drugič) poročil ko je imel šestdeset let, njegova mama pa komaj dvaj- set. Poroka je bila med prvo svetovno vojno, ko je bil za vojaščino prestar. Bil je ugle- den, delovni mož, dobro so živeh, dokler ni leta 1929 umrl. Njegova mama je ostala sama s petimi otroki, morali so se preseliti v podstrešno stanovanje ter stradati, strada- ti. Jedli so predvsem koruzno juho, včasih pa niti te niso imeli. Mama je hodila h kme- tom v dnino za kos kruha. Preživeli so, ko so otroci lahko začeli delati, je bilo takoj bolj- še, tistih sedem suhih let pa ne bo nikoU pozabljenih. Dobro se jih spominja tudi zlatoporo- čenčev brat Karel, v Laški vasi pri Štorah. Kaca namesto postrvi Tudi današnjima zlatoporo- čencema ni bilo z rožicami postlano. Bilo je povojno po- manjkanje, morala sta tako varčevati, da sta pogosto zas- pala lačna. Kot mladoporo- čenca sta kmalu dobila v Što- rah sobico, nato enosobno sta- novanje, potem sta bila pri njegovi materi v Pečovju, po nekaj letih pa se je mlada dru- žina razveselila stanovanja v večstanovanjski hiši v Štorah. V povojnem pomanjkanju je bilo veliko bolezni, zato je no- seča mamica Tinka zbolela za- radi trebušnega tifusa. Prvoro- jenko sta tako izgubila, očka pa si je precej časa zaman želel hčerkico. Ko se je rodila Olga, kar ni mogel verjeti, zato je prišel iz službe, da se je osebno prepričal. Dolga leta je delal v valjarni štorske žele- zarne. Zlatoporočenka je po drugem materinstvu ostala doma, kjer ji dela seveda ni manjkalo. Prizadevni, ustvarjalni so bili. Holcingerjeva sta imela prvi radio že leta 1947, televi- zijo pa leta 1963, med prvimi v Štorah. Njuni otroci so najprej gledali televizijo drugod, nato pa je bila v Holcingerjevi dnevni sobi takšna gneča, da so nekateri otroci še po tleh sedeli. Zlatoporočenka se z veliko ljubeznijo spominja sporeda štorskega kina, ka- mor je šla s sosedami. Tam je občudovala filme v katerih so nastopali Clark Gable, Gary Cooper, Ročk Hudson, Gre- gory Peck, Ava Gardner, Sop- hia Loren, Gina Lollobrigida, Brižitka... Zlatoporočenka os- taja zaljubljena v filmsko umetnost, zlatoporočenec pa v glasbo. Pred drugo svetovno vojno je igral v tamburaškem orkestru, potem celo desetlet- je v štorski pihalni godbi. Pri Holcinger j evih je bil dra- gocen vsak dinar. Pri hiši je bila ena sama plača, danes ena sama pokojnina. Kljub temu sta se zlatoporočenca, po več kot dveh desetletjih bivanja v Štorah, uspela preseliti v sliv- niški, v prijaznejši kraj. Po naključju sta izvedela za par- celo v Rakitovcu, ob poznej- šem Slivniškem jezeru. Ignac Holcinger se je odločil za na- kup, še preden se je prvič povzpel na njun sedanji gri- ček ter plačal predujem. Na tem mestu je bila stara, dotra- jana hiša, on pa je z lastnimi rokami sezidal novo. Prvi te- den ko sta Holcingerjeva po- -stala lastnika tega prečudovi- tega koščka zemlje, je današ- nji zlatoporočenec le občudo- val, delati pa od veselja ni zmogel. Pozneje je pod nju- nim gričem nastalo Slivniško jezero, na njegovo veliko ri- biško veselje. Za ribolov se je navdušil že v otroških letih, ko je v Bojan- skem grabnu pri Pečovju od- kril potočne postrvi. Toliko jih je bilo, da so jih s prijatelji lovili kar z rokami. Ob neki priliki je porinil »postrvi« prst v grlo, pa se je izkazalo, da moti mir meter dolge vodne kače - tako hitro ni prišel do- mov nikoli več, pa tudi v spod- njih hlačah ne. Pozneje je po- stal Ignac Holcinger kontrolor ob Slivniškem jezeru, ko je srečeval »raubšice« ter ribiče iz drugih republik, ki so lovili z dvema palicama ali pastemi. Ti so bili presenečeni, ker v Sloveniji kaj takšnega ni bilo dovoljeno. Zlatoporočenec je ribič že 42 let, nazadnje je lovil pred dnevi. S premllo sreče, saj je v jezeru preveč roparic, ugotavlja. Dobro jutro rožicam v težko prigarano idilo nad Slivniškim jezerom sta zaljub- ljena. Prišleki jima povejo, v kako lepem kraju živita, pa sama dobro vesta. Njun dom krasi veliko cvetja, za kar skr- bi zlatoporočenka. Marljiva ženska je bila v Slivnici dolgo predsednica krajevnega Rde- čega križa, delo pa je opravlja- la z velikim veseljem. V tem kraju se najbolj veselita, ko sta skupaj z otroci, šestimi vnuki ter pravnukom Anejem, ki ji- ma je tudi zelo pri srcu. V bližnji Gorici pri Slivnici živi, zato je lahko triletni deček po- gosto z njima. Ponavadi vstajata ob sed- mih zjutraj, ob osmih skupaj zajtrkujeta. Ona gre najprej, kot pravi, svojim rožicam voš- čit dobro jutro. Redno poslu- šata celjska jutranja radijska poročila ter novice s policijske postaje. Zvesta poslušalca Ra- dia Celje sta, poudarjata. Po enajsti uri pripravlja zlatopo- ročenka kosilo, popoldan pa veliko gleda televizijo. Zelo jima je pri srcu Koki, papagAj, ki je star že petnajst let. Priden ptiček Koki, se jima večkrat pohvali govoreča ži- val, najbolj pa se nasmejita ko požvižgava pesem Tri dni pa pol, ne gremo še domov. Ko je bil zlatoporočenec v bolnišni- ci, ptiček od same žalosti ni mogel jesti. Kdo ne bi imel rad tako zveste živali! Le z zdravjem nista najbolj zadovoljna. Zlatoporočenka ima šibko srce, zlatoporoče- nec ima za seboj kar dve kapi, preteklo zimo pa sta imela še težave z gripo ter pljučnico. Sicer pa se letos počutita bolj- še kot lani. BRANE JERANKO Zlata zakonca Holcinger na svojem gričku nad Slivniškim jezerom. Njuna hči Olga živi v bližini, v Gorici pri Slivnici. , Male železnice pred Centrom Interspar Pred Centroma Interspar v Celju in Ljubljani bodo v prihodnjih dneh na svoj račun prišli ljubitelji železnic. V sodelovanju s Slovenskimi železnica- mi namreč ob jubileju, 150-letnici priho- da prvega vlaka v naše kraje, pripravljajo 3-dnevno prireditev »Male železnice«. V Celju bo pred Centrom Interspar živahno med 13. in 15. junijem, v Ljubljani pa od 19. do 21. junija. Program obeh prireditev, celjske in ljubljanske, je enak, zajema pa vse od razstave otroških risbic na temo železnic, delujočih maket parnih lokomotiv, ma- ket in modelov ljubiteljev malih železnic. do muzejskega vagona Slovenskih želez- nic. Na prireditvenem prostoru bo od četrtka do sobote vozila mini lokomotiva (za 10 potnikov), pripravljajo vrsto pred- stavitev delovanja parnih strojev, ob po- drobnejši predstavitvi razvoja lokomotiv in železniškega prometa pa bo predstav- ljen tudi del prometa v zraku in na vodi. IS Rože za lepše okolje Na Frankolovem so mi- nuli teden znova oživili delo pred leti uspešnega krajevnega turističnega društva. Za nedeljo, 16. junij, pa pripravljajo že prvo akcijo - v vsakem gospodinjstvu bodo brez- plačno prejeli po eno cvet- lično sadiko za okenski oziroma balkonski okras. Gospodinjstvom bodo ro- že (v vrednosti 300 SIT) dehh v nedeljo dopoldne na stojnici pred krajevno cerk- vijo, hkrati pa bodo krajani lahko kupili tudi zemljo ter druge potrebščine za goje- nje rož. Za novo predsednico tu- rističnega društva so na Frankolovem izvolili An- drejo Goršek iz znanega kmečkega turizma na Lipi, podpredsednik društva pa ieJožeŽlaus. MB Brez pravljic ni otroštva Konec prejšnjega tedna so malčki iz vojniškega vrtca, skupaj s svojimi vzgojiteljicami in starši, pripravili prisrčno prireditev. Otroški živ-žav so popestrile tudi lutke, prireditev pa je bila letos še toliko bolj slovesna, saj vrtec Tončke Čečeve praznuje 50-letnico dela. ZG, Foto: SB Srečanje na Ostrici Junijska nedelja je na planjo Ostrice na Paski Kozjak privabila približno 800 planincev na letošnje že 15. planinsko srečanje, ki ga vsako leto prirejajo prizadevni člani PD Vitanje. Letošnje uspelo srečanje so obiskovalci popestrili z družabnimi igrami in glasbo, planinsko srečanje v tem lepem in tihem planinskem svetu Paškega Kozjaka pa bo ostalo še dolgo v lepem spominu. F. JURAČ !*• 13. junij 1996 10 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Življenje v knjigah Rodmirka Marica Stermecki vstopila v 93. leto »Nikoli si nisem niti pred- stavljala, da bom učakala ta- ko visoko starost,« je za za- četek pogovora vsa vesela povedala Marica Stermecki iz Radmirja, ki je 28. maja slavila 92-rojstni dan. Slavljenka je še bolj vesela, ker nima večjih zdravstvenih težav. Kljub visokim letom smo jo našli pred televizor- jem, sama je postregla, še ved- no sama skrbi za svoj vrt, čas pa si itak največ krajša z bra- njem. »Sedaj največ prebiram očetove zvezke iz leta 1890, ko je kot petošolec pisal pesmi in zgodbe. Te zvezke smo naš- li šele pred kratkim, na tak način pa tudi najlažje obujam spomine na preteklost,« je po- vedala čila in živahna gospa Marica, najstarejša v radmir- ski fari. Gospe Marici mnogo pome- nijo različni obiskovalci, ki se jih kar precej oglasi pred nje- nimi vrati. Na kavo, klepet, obujanje spominov ah pa na obisk k nečaku Levu, ki sedaj skrbi za teto. Sicer pa je gospa Marica prepričana, da ima za dolgo in zdravo življenje pre- cej zaslug tudi trpljenje, ki ga je preživljala v rani mladosti. Slavljenka je namreč preživela vse strahote Auschwitza, ta- borišča, ki je tudi na njej pu- stilo sledi zaradi hudega trp- ljenja, predvsem pa najbolj grenkih spominov. V taboriš- ču so namreč umrli njeni trije bratje, četrtega brata pa so med vojno ustrelili v celjskem Starem piskru. »Koliko bi lahko povedala, koliko spominov je shranjenih v meni... Kako sem se iz Celja vračala peš domov, kako sem jokala na našem vrtu pod me- ni tako ljubim orehom, pa po- tem po vojni, ko so nam vzeh zemljo. V meni se je nabralo več bridkih kot lepih spomi- nov,« je svoje življenje v krat- kih besedah opisala gospa Ma- rica. Vse življenje pa so ji družbo delale knjige. »Oče je bil uči- telj v radmirski šoli, tako da je bilo pri hiši vedno mnogo knjig. Spomnim se, da sem že pri 12 letih hotela vse prebrati. Ko so nas oče zvečer poslah v posteljo, sem brala kar pri me- sečini.« Ta velika želja po bra- nju, po odkrivanju novega in obujanju starega je v gospe Marici, kljub naloženim sta- rostnim križem, prisotna še danes. V njeni sobi je nalože- nih ogromno knjig, med dru- gim pa gospa Marica prebira tudi Schillerjev življenjepis v nemščini, knjiga pa je bila iz- dana leta 1838. Gospe Marici Stermecki lahko le zavidamo njeno veliko voljo, njen opti- mizem in energijo, kar mar- sikdo mlajši ne premore. Še na mnogo zdrava in čila leta, gos- pa Marica! URŠKA SELIŠNIK Smučanje z Anapurne Pred kratkim je prišla iz Nepala vest, da letošnja slo- venska alpinistična odprava, ki sta jo vodila Viki Grošelj z desetimi osvojenimi osemti- sočaki in Tone Škarja, dolgo- letni načelnik komisije za od- prave v tuja gorstva pri Pla- ninski zvezi Slovenije, ni us- pela. Zaradi hudega mraza in izredno slabega vremena so se morali odločiti za predča- sno vrnitev v domovino. Načrt Davora Karničarja, da bi prvi na svetu smučal z najvišje gore sveta, 8848 m visokega Mount Everesta v Hi- malaji, bo moral počakati za kdaj drugič. Ob odhodu na to dolgo in veličastno pot je izšla pri za- ložbi Sidarta iz Radovljice drobna knjižica, v kateri pred- videni junak opisuje doseda- nje življenje, napore in uspe- he v smučarskem športu, alpi- nizmu in končno tudi alpini- stičnem smučanju. V spomi- nih se vrača na svoje rodno Jezersko, kjer je v številni dru- žini dobil dovolj materine lju- bezni in prvih očetovih napot- kov za življenje v gorah in vožnjo na smučeh. Nepresta- ne dvojne obveznosti: do tek- movalnega športa in odhodov v gore, kjer so ga spremljali bratje in sestra ter prijatelji, kasneje pa do nepogrešljive gore ter najljubših domačih, žena Carmen s tremi ljubljeni- mi ptroci, popolno zasedajo njegove misli pri pripravah na vrhunske dosežke v svetov- nem alpinističnem smučanju. Le malo je toUko srečnih mož, da imajo celo v osebi življenj- ske družice tudi občasno spremljevalko v steni in brata, s katerim sta v paru dosegla to, kar se posreči le malokate- remu. Najlepši kraj na svetu. Je- zersko, je moral občasno tudi zapustiti, če se je želel skusiti z svetovnimi mojstri alpskega smučanja. Ko se je znašel pod Eigerjem, so mu tamkajšnji uradniki odsvetovali vzpon in smučanje s te strašljive gore. Davor je uspel že tam, in pri- srčne čestitke je prejemal ob vrnitvi v dolino. Naslednji us- peh je bilo smučanje izpod vrha Matterhorna, najlepše, 4478 m visoke evropske gore. Zaradi finančnih težav, služ- benih in družinskih obvezno- sti se je leta 1992 odpovedal odhodu na Anapurno. Zato pa je z dvomi do drugih obvezno- sti sodeloval pri odhodu na K2, drugi najvišji vrh na svetu. Obvestilo, da je sprejet v to ekipo, je sprejel po telefonu od svoje žene kot eno najlep- ših daril: »Davor, mishm, da to priložnost zaslužiš. Toliko ča- sa že živiš drugačno življenje, toliko časa, denarja in veselja si vložil v alpinizem, zato na- redi, kar si se odločil. Vendar ne pozabi, da te doma čaka- mo, jaz in trije otroci. Sicer pa, lahko bi vedel, da imam rada moške, ki res kaj storijo.« Velik uspeh pa sta brata Da- vor in Drejc Karničar dosegla tudi lansko jesen, ko sta idealno sestavljeni odpravi« pela priti na vrh Anapurn^J prva na svetu smučala z njf nega vrha. Ta uspeh je vsekj kor enkraten, še posebej upoštevamo, da je kar 52 0( 82, sicer uspešnih alpinistoi na gori ostalo za vedno. V knjigi, polni lepih spom, nov, opisov prijateljskih ve^ in čustvenih odnosov med oj jimi družinskimi člani ter le pim številom koristnih nasve tov drugim ekstremnim ljubi teljem gora, so ob koncu ot javljene še nekatere spomiri ske fotografije iz Davorjega ir tenzivnega življenja. CIRIL VELKOVRi Tržnica za Rogašico Slatina v Rogaški Slatini si ž) več let želijo mestno tri nico, zdaj pa jo namerava jo tudi zgraditi. V občini so se odločiU z lokacijo ob Ulici XIV. diviz je, v bližini otroškega vrtca za 3500 kvadratnih metro^ veliko zemljišče. Tam bi po stavili kioske, stojnice, ure dih pristop ter zelenice. I lokacijo se strinjajo tudi domačem občinskem svetu zato nameravajo še leta pridobiti gradbeno dovolje nje ter začeti s pripravljalni mi deli. Z gradnjo bi začel prihodnja leto. B Št. 24.-13. junij 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE 11 Arhitekturni biser v školjki Za celotno prenovo mestne vile, zgrajene koncem prejšnjega stoletja, v Miklošičevi 3 v Celju, ni dovolj denarja v Zavodu za varstvo na- ravne in Itulturne dediščine Celje so po večletnih priza- devanjih začeli z akcijo pre- nove fasade stanovanjske stavbe v Miklošičevi 3. Gre za mestno vilo iz konca prejšnjega stoletja, pravi neobaročni biser poznega historizma, ki pa je zadnja desetletja, žal, le propadal. Vprašanje pa je, kdaj - če sploh še kdaj - bo lahko zasi- jal v tistem blišču, ki ga je po naročilu Karla Teppeya za to stavbo predvidel Edvard Ertl iz Gradca. l'o besedah direktorja Zavo- da za varstvo naravne in kul- turne dediščine Celje Iva Pro- dana so sanacijo fasade kot akcijo prijavili ministrstvu za kulturo in skupaj s proračun- skim denarjem Mestne občine^ Celje zaenkrat zagotovili okoli 7 milijonov tolarjev, kolikor so vj^fdna prenovitvena dela na historično najpomembnej- ših delih fasade, na severnem in vzhodnem pročelju torej. Da bi delavci Remonta, ki so bili izbraniz javnim razpisom in so eni redkih, usposobljeni prav za zahtevna gradbena in i domala že restavratorska de- la, lahko sanirah fasado v celo- ti, pa manjka še 3 milijone tolarjev. Vendar pa doslej opravljena dela že narekujejo, da bo vsaj delno treba preno- viti tudi streho, saj je ponekod ostrešje že kritično načeto. Prekletstvo lastništva L v Celju so pretekla desetlet- ja bolj ali manj načrtno, na- zadnje v osemdesetih letih z akcijo celovite prenove mest- nega jedra, prenavljali arhi- tekturne spomenike v središ- ču mesta. Čeprav je bila stavba v Mi- klošičevi 3 zaradi svoje izjem- ne umetnostnozgodovinske in arhitekturne vrednosti leta 1986 razglašena za kulturni spomenik, pa družbenega de- narja za njeno prenovo nikoli ni bilo. Vzrok sta bili že takrat dve lastniški stanovanjij saj so bili organizirane prenove de- ležni le objekti, ki so bili v celoti v družbeni lasti. Danes je v Miklošičevi 3 vseh 7 sta- novanj v zasebni lasti, stroš- kov za zahtevno in drago pre- novo stavbe pa lastniki stano- vanj preprosto ne zmorejo. V akcijo prenove Miklošiče- ve 3 so se pripravljeni vključili tudi v Stanovanjskem skladu Mestne občine Celje. Lastni- kom stanovanj so v zameno za prenos lastništva podstrešja ponudili sofinanciranje pre- nove objekta. Prav v teh dneh bodo znani zaključki pogovo- rov, ki jih je vodil Zavod ta varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, v Stanovanj- skem skladu pa bi ob pritrdil- ni odločitvi postali lastniki 210 m^ velikega podstrešja. Predstavnik sklada Janko Ar- nuš pravi, da bi v tem primeru v skladu najverjetneje zdaj go- lo podstrešje preuredili v pro- fitna stanovanja, druga mož- nost pa je seveda tudi, da naj- dejo primernega investitorja, ki bi pod ustreznimi pogoji odkupil podstrešje. Po besedah Branke Prime, ki je v Zavodu za varstvo na- ravne in kulturne dediščine odgovorni konservator za sta- ro mestno jedro Celje, mu je uspelo koncept bogate meš- čanske arhitekture dosledno izpeljati. »Že na prvi pogled se to kaže na reprezentančnem bogato členjenem pročelju, na katerem dominira bogato kra- sen polkrožni balkon, podprt z dvema razvejanima voluta- ma. V notranjosti je bogato arhitekturno okrasje vhodne veže, ki predstavlja okvir za stropno poslikavo v secco teh- niki, s prepletom arabesk ter glavic putov v pravi baročni maniri. Reprezentančno sliko dopolnjujejo gravirana stekla nihajnih vrat s figuro vojščaka ter kamnito stopnišče z taogato krašeno htoželezno ograjo.« Prekletstvo lastništva 11. stavba v Miklošičevi 3 je v prejšnjem desetletju izpadla iz organizirane stanovanjske prenove zato, ker sta bili v njej 2 lastniški stanovanji. Po no- vem stanovanjskem zakonu. ko se je sprivatiziralo še preo- stalih 5 stanovanj, pa so lastni- ki v celoti dolžni skrbeti za svoje premoženje. Dejstvo, ki ga je zakonoda- jalec pri novem zakonu po- vsem prezrl pa je, da lastniki preprosto ne bodo zmogli vseh stroškov vzdrževanja in prenove. To velja še sploh v primerih, ko gre za stare, zgo- dovinsko in arhitekturno gle- dano dragocene spomenike, v resničnem življenju pa zane- marjene in dolga leta nevzdr- ževane objekte. Lastniki stanovanj v takšnih stavbah so prepuščeni sebi in temu, da živijo v zanemarje- nem, propadajočem okolju. Država in lokalna skupnost namreč zanje nimata ustrez- nih programov pomoči - na- menska posojila z ugodno obrestno mero, denimo - po- sledica tega pa je, da stavbe, na katere bi morali biti upravi- čeno ponosni in se truditi, ka- ko jih čimbolj predstaviti tudi drugim, propadajo in postaja- jo namesto v ponos, vse bolj v sramoto mestu. IVANA STAMEJČIC Foto: GREGOR KATIC Pod strokovmm nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, ki je pripravil tehnični posnetek fasadne členitve, so delavci GP Remont Celje konec maja začeli z obnovitvenimi deli. trajala pa bodo predvidoma 2 do 3 mesece. Na novo bodo izvedeni fasadni ometi, v Remontu pa so že začeli z izdelavo odlitkov dotrajane fasadne členitve ter okrasja. Spomin na Frana Roša v Osrednji knjižnici Celje so v ponedeljek z literarnim večerom obudili spomin na uglednega Celjana in htera- ta Frana Roša. Nastopili so člani amaterskega gledališ- ča Teharje in pevski zbor Osnovne šole Frana Roša pod vodstvom Emilije Klad- nik-Sorčan. Spremno bese- do na prireditvi je prispeva- la prof. Božena Orožen. ANTON MARTIN SLONSEK V CELJU PIŠE: DRAGO MEDVED___1 O Celje ga je pospremilo z zvonovi »Prečastiti knez, nadškof, milostljivi gospod! V pokorš- čini do svojega rajnega nadpa- stirja, čigar voljo tudi po smrti spoštujem, sem 23. prejšnjega meseca zapustil meni drago Koroško in prišel v svojo novo župnijo v Celju dne 25. istega meseca. S svojo novo posto- janko sem tako zadovoljen kot srečen, saj sem si pridobil vdanost svoje ljubljene črede, ob svoji zibeli pa upam najti tudi svoj grob, če je tako Bogu všeč. Nepričakovani visoki klic, s katerim me je Vaša emi- nenca s pismom 28. pretekle- ga meseca, sprejetim 4. tega meseca, tako milostno poča- stila, da n^j prevzamem pa- stirsko palico ovdovele lavan- tinske škofije iz Vaših rok, me navdaja s strahom, da me Va- ša eminenca, s katero nisem imel sreče priti v bližnje stike, ne pozna dovolj, ko mi izroča tako visoko čast in mi nalaga tako težavno breme - navdaja me s skrbjo, da ne bom vreden tako pomembne svete službe. V tej svoji skrbi sem se napotil na grob svetega mučenika in škofa Maksimilijana, klical sem Boga za razsvetljenje, prosil sem preblaženo Devico in patrona svoje župnije za priprošnjo, pa mi je postalo jasno: pokorno naj se vdam v voljo svojih predstojnikov...« V Salzburgu so razumeli to pismo kot dvoumno in niso mogli iz njega sklepati, ali je Slomšek dokončno sprejel po-1 nuj eni položaj škofa lavantin-^ ske škofije. Zato mu je kardi- nal iz Salzburga 22. maja po-j novno pisal, naj se končno,; vda sklepom božje previdno-' sti. Slomšek je tokrat določne--- je odgovoril. Od kardinala je 30. maja prejel pismo s sporo-' čilom, da ga bo takoj, še isti dan imenoval za škofa. Tako je Slomšek bil v Celju opat le dober mesec dni, kajti 15. junija je že odpotoval v Salzburg na škofovsko posve- čenje. Odločil se je, da bo šel na pot z vlakom. To novo pre- vozno sredstvo je z veliko po- zornostjo tedanje javnosti bilo na pohodu po naši deželi z velikim projektom takoime- novane.južne železnice. Gra- dili so jo v večih etapah in Gradec - Celje je bila gotova ravno leta 1846 in 2. junija je prvi hlapon že bil v Celju, torej pred natanko stopetdese- timi leti. Slabih štirinajst dni po prihodu prvega vlaka v Ce- lje, se je Slomšek odpravil na celjsko železniško postajo. V mestu je zvonilo z vseh zvo- nov in sploh je bilo vzdušje povsem drugačno od tistega, ko je Slomšek prihajal za opa- ta v Celje. K vlaku ga je sprem- ljala množica ljudi. Zavil je v mestno cerkev in pomolil pred oharjem. Nato se je od- pravil na železniško postajo, da se popelje z novo tehnično pridobitvijo proti Gradcu. Že- lezna cesta se je vila blizu škofovega rodnega Sloma in Ponikve. V Gradcu se je usta- vil za dva dni, da je opravil vse protokolarne obiske, tja pa je prispel v spremstvu štirinaj- stih duhovnikov. Od tu je po- toval naprej na Dunaj, v pre- stolnici pa se je vkrcal na par^ nik za Linz, da bi od tam potoval do Salzburga po cesti, ker tedaj tam še ni bilo vlaka. Na škofovsko posvečenje se je pripravljal v podružnici be- nediktinskega samostana sv. Petra Maria Plain pri Salzbur- gu. V škofa lavantinske škofije je bil posvečen 5. julija leta 1846, na slovesnosti, ki jo je v Salzburgu opravil nadškof Schvvarzenberger. Ob mnogih uglednih predstavnikih Cerk- ve je bil iz Celja tudi Slomškov prijatelj Matija Vodušek, tedaj še ravnatelj glavne šole v Ce- lju, ki pa ga je novi škof kmalu imenoval za celjskega opata. Slavnostno je bil ustoličen 19. julija, ko ga je na pragu lavantinske škofije pričakala velika množica ljudi, zvonili so zvonovi, celo s topiči so streljali, v Velikovcu pa ga je pričakala stolna duhovščina. Odslej je svojemu krstnemu imenu Anton dodal še Martin po svojem krstnem botru in župnem zavetniku na Ponik- vi. Anton Martin Slomšek je, kot je znano, presehl sedež lavantinske škofije leta 1859 v Maribor, ki se od leta 1962 imenuje mariborska škofija. Tam je tudi ustanovil bogo- slovje in postavil v mestu ob Dravi temelje visokošolskega študija. Že leta 1851 je ustano- vil moUtveno bfatovščino sv. Cirila in Metoda, ki je postala vsecerkvena ustanova, saj jo je potrdil papež Pij IX., razširi- la se je po vsej Evropi in do Aleksandrije. Z njo je Slomšek postal evropska osebnost. Na njegovo pobudo je leta 1852 nastala v Celovcu Mohorjeva družba. Tudi z njo je Celje povezano s Slomškom, saj ima ta za slovensko kulturo zelo pomembna družba, od leta 1927 sedež v Celju. V Celju je sprejel misijonsko družbo lazaristov in jim izro- čil cerkev sv. Jožefa. V mestu ob Savinji je tudi ustanovil podporno društvo za revne in nadarjene dijake in postavil hišo kot zametek deškega se- menišča in jo imenoval Maxi- milianum, obnovil je tudi pev- sko oziroma orglarsko šolo. V kraljevini Jugoslaviji so dotedanji Cerkveni trg poime- novali po Slomšku in tako je ostalo še danes, brez vmesne prekinitve po letu 1945, ko je nova oblast množično spremi- njala tista krajevna imena, uli- ce in trge, ki so spominjali na Cerkev ali na predstavnike ti- stega družbenega reda, ki jih je nadomestil »novi čas«. Le- tos pa je ta trg, ki obkroža opatijsko cerkev sv. Danijela, dobil še Slomškov spomenik,^ ki ga je izdelala prva sloven- ska kiparka Karla Bulovec Mrak. Spomenik sta v soboto, 13. aprila 1996 ob hladnem in vetrovnem vremenu in ob navzočnosti celjskega župana Jožeta Zimska, odkrila celjski opat in prelat Friderik Kolšek in slovenski minister za kultu- ro dr. Janez Dular, slavnostni govornik pa je bil pisatelj Alojz Rebula. Slomšek je Jožefovo cerkev v Celju izročil lazaristom. Foto: D. Medved. m3EMk»m\nwi 12 NASI KRAJI m UUDJE NOVI TEDNIK Mesto, prijazno in zanimivo Nestrankarsko kandidatna lista za predsednika in člane sveta Mestne skupnosti Žalec Žalec je v zadnjih letih postal pomembno trgovsko, bančno, izobraževalno, kulturno, športno in turistično mesto. Naj bo poslovno zanimivo in prijazno za domačine in obisko- valce tudi v prihodnje,« pravi dosedanji pred- sednik sveta mestne skupnosti in kandidat za predsednika sveta tudi na tokratnih voli- tvah, Janez Kroflič. Čemu ste v Mestni skupnosti namenili največ pozornosti v minulih letih in kako ocenjujete dosežene rezultate? Že pri sestavi sveta Mestne skupnosti Žalec smo vanj predlagali ljudi, ki so bili strokovno usposobljeni za delovanje na posameznih po- dročjih. Pri našem delu smo izhajali iz razvoja podjetništva. V Žalcu je danes 7 bank, v krat- kem bo odprta še ena. V mesto so prihajali in še prihajajo podjetniki ne samo iz Savinjske doline, temveč tudi širšega celjskega območja. To nas je spodbudilo k urejanju trga, lotili smo se prenove stavb, tako da po petih letih praktič- no ni več neobnovljene hiše v starem mestnem jedru. Za razvoj podjetništva in mesta je potre- ben ureditveni načrt, na sprejetje tega doku- menta čaka približno 20 investitorjev, vrednost načrtovanih naložb znaša preko 50 milijonov mark. Ureditveni načrt bo letos končno sprejet, to pa nam bo omoeočilo nadaljnji razvoj. Veliko je bilo narejenega na področju infrastrukture. Razvoj podjetništva je tesno povezan z razvojem infra- strukture. Zato smo začeli gra- diti nova parkirna mesta, ure- jati pločnike, kolesarske steze in graditi ostalo infrastruktu- ro, predvsem telefonijo. Žalec je v tem obdobju dobil sodob- no telefonsko centralo za 3 tisoč novih priključkov. Lotili smo se obnove kanalizacije, poleg tega je bila pred dvema letoma podpisana koncesija za izgradnjo plinovoda. Danes se gradnja primarnega plino- vodnega omrežja zaključuje, nadaljevala se bo na Ložnici. Pri reševanju komunalnih problemov dobro sodelujemo z občino, lani smo dobili do- datnih 10 milijonov sredstev za obnovo kanalizacije, česar smo se lotili vzporedno s pli- nifikacijo. Poleg tega je vse pripravljeno za ureditev javne razsvetljave v tistih delih me- sta, kjer javne razsvetljave do- slej še niso imeli. Žalčanom so vrsto let očitali, da nam je vse podarjeno, da nam ni treba sofinancirati gradnje infra- strukture. To seveda ne drži, saj ljudje plačujejo pomem- bna sredstva v občinski prora- čun s plačilom raznih taks in nadomestila za mestno zem- ljišče. Kljub temu so tudi Žal- čani pripravljeni sofinancirati ureditev parkirnih prostorov, peš poti, kolesarskih stez. Del novih pridobitev bomo odprli ob praznovanju občinskega praznika, ki bo letos septem- bra končno spet v Žalcu. Kako ocenjujete razvoj Žalca kot turističnega me- sta? Žalec ima za razvoj turizma izjemne možnosti. Obnovljen je žalski hotel, v mestu so se začela odpirati nova gostišča, predvsem Štorman, Asado, Marjola. Največje zbiraUšče krajanov je Športni center, ki dnevno služi potrebam tisoč učencev žalske šole. Vsa leta smo ta center v Mestni skup- nosti postopoma obnavljali in danes je to eden najlepših in tudi najbolj urejenih športnih centrov v Sloveniji. To doka- zuje tudi njegov status vadbe- nega centra za Nogometno zvezo Slovenije za vse držav- ne selekcije. Ko bo v telovad- nici osnovne šole položen par- ket, imamo vse možnosti, da postane Športni center vadbe- ni center tudi za košarkarje. K razvoju turizma v Žalcu je nedvomno vehko prispevala Galerija Oskarja Kogoja v Savi- novi hiši, v tej hiši ho poslej tudi poročna dvorana. Lani smo praznovali 30-letnico me- sta in ob tej priložnosti je Mestna skupnost v sodelova- nju s podjetniki, kulturnim društvom in Zavodom za kul- turo pripravila odmevno ope- reto Planinska roža. Mestna skupnost in Turistično druš- tvo bosta letos organizirala že 16. Žalsko noč, prireditev, ki vsako leto privabi preko 30 tisoč ljudi. To je resnično praz- nik, ko se v Žalcu srečajo ljud- je iz domovine in tujine in prireditev, s katero se je mesto najbolj promoviralo v sloven- skem turističnem prostoru. Da je Žalec pomembno in prijaz- no turistično mesto dokazuje- jo tudi priznanja Turistične zveze Slovenije, med drugim smo bili proglašeni za najbolj urejeno tranzitno mesto v Slo- veniji, v Žalcu pa deluje eno najstarejših slovenskih turi- stičnih društev. Kako si predstavljate na- daljnji razvoj in česa kon- kretno se boste lotili v Mest- nem svetu, če boste izvoljeni tudi na tokratnih volitvah? Jsla naši nestrankarski kan- didatni listi za predsednika in člane sveta smo se našli ljudje, ki Žalcu zagotavljamo vsaj ■ takšen razvoj kot v preteklih letih. Ko bo sprejet uredit\ načrt, se bomo lahko lotili nove starega mestnega je Vzdrževati bo treba obstoj objekte, še letos bo obno^ na streha Doma 11. slovenj ga tabora v Žalcu in na ža osnovni šoli. Prizadevamo da bi prihodnje leto zače dograditvijo glasbene šole. membno novost načrtuje na pokopališču in sicer gj njo žar nega zidu. Že v pn klih letih smo tlakovali pot pokopališču, uredili živo n in skrbeli za urejeno oko pokopališča, poskrbeli s tudi za dostojanstven pogi ni obred. PokopaHšče je mreč zrcalo mesta, kraj, mor prihajajo ljudje od vse vsod, zato smo vsa leta skr za urejenost pokopališča denar zanj tudi namensko rabili. Žarna enota bo za pi vico cenejša od žarnega j ba, pridobili bomo 2500 nih enot, kar naj bi zadoši za 10 let, to pa pomeni, da bo potrebna širitev pokopj ča. Poleg tega bomo v mesti letos dobili novo pošto, skrb pa bomo namenili J mociji Žalca. Na nedeljskih volit kandidirate za predsednil sveta Mestne skupnosti Ž lec. Zakaj ste se odločiliij ponovno kandidaturo? I Osebno sem najbolj zado!' Ijen takrat, če v Žalcu nastan nekaj novega, če je mesto im jeno, saj v njem tudi sania vim in delam. Predvsem p smo se našli ljudje, ki imam podobna stališča in pogled na nadaljnji razvoj Žalca. Nestrankarsko kandidatno listo za člane in predsednika sveta Mestne skupnosti Ža- lec sestavljajo: Branko Co- kan, Zlatko Prislan, Janko Akerman, Zoran Vučer, Stan- ka Martinšek, Darko Sukič, Iztok Božiček, Igor Majerle, Niko Zotl, Anton Kač, Bojan Ažnik in Janez Kroflič. Janez Kroflič, predsednik dosedanjega sveta Mestne skupnosti Žalec in kandidat za predsednika tudi v prihodnje: »Tako kot v preteklih letih si bom prizadeval za timsko delo sveta Mestne skupnosti Žalec« Miš Mašev rojstni dan Največja slovenska otroška zabavna prireditev stopa v drugo desetletje m Tako peklenske vročine, kakršna je bila minulo nede- ljo, organizatorji Miš Maša zlepa ne pomnijo. Žgoče son- ce je letos najbrž botrovalo tudi nekoliko slabšemu obi- sku v popoldanskih urah, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci. Domači in žalski gasilci so v letno gledališče Limberk pri- peljali približno 30 cistern vo- de, da so lahko za točilnimi pulti normalno delali, kdaj pa kdaj pa so poškropili izsušena tla, od koder se je dvigal prah. Sicer pa so organizatorji spet pripravili prireditev, kakršna bi bila v čast vsakemu profe- sionalcu. Na odru so se zvrstili vsi obljubljeni nastopajoči, tem- peraturo je kljub večernim uram dvignil zlasti Vili Re- snik, ki je med svojim nasto- pom preplezal vse možne ograje, le odrska streha je bila tudi zanj pretrd oreh. V Gri- žah so obiskovalci zaman pri- čakovali le obljubljeni sneg, menda so morali Italijani zara- di neurejene dokumentacije pustiti dva kamiona opreme kar na carini. Novost letošnjega Miš Maša je bila predvsem razstava sta- rih motorjev. V Griže jih je pripeljal Peter Grum, tržaški Slovenec, ki zdaj živi na Vran- skem in tam namerava urediti tudi muzej na temo motocikli- zem na Slovenskem. Najsta- rejši lepotec na razstavi se je ponašal z letnico 1907, raz- stavljeni motorji pa predstav- ljajo samo dve desetini Gru- move bogate zbirke. V soboto bo v letnem gleda- lišču še tradicionalni ročk žur, s tem pa se končuje letošnji jubilejni, deseti Miš Maš. Ka- ko bo prihodnje leto, organi- zatorji ne vedo natančno. Sa- mo 250 pridnih domačinov in nekaj organizatorskih zanese- njakov ni dovolj. Če ne bodo našli vsaj nekaj krepkih spon- zorjev in zanesljivih virov fi- nanciranja, bo Miš Maš težko dočakal še kakšno okroglo ob- letnico. Bilo bi škoda, če bi se to res zgodilo. ■IB, Foto: GREGOR KATIC Razstava starih motorjev Petra Gruma z Vranskega je vzbudila izjemno zanimanje, na uro si je lepotce na dveh kolesih ogledalo tudi po 200 ljudi. Zdravi zobje so bogastvo Letošnjega republiškega tekmovanja Tekmujmo za čisi zobe ob zdravi prehrani, se je udeležilo 15 osnovnih šol i žalske občine, od tega 9 matičnih in 6 podružničnih. Sodelc valo je 93 razredov od 1. do 4. stopnje. Žalske šole sodeluje]' od leta 1988. Vsaka šola ima zmagovalni razred, ki so se v občinskei merilu razvrstili takole: prvo mesto 3. in 4. razred podružničn šole Andraž, drugo 4 a razred OŠ Polzela in tretje 3 b razred 0: Vransko. Zaključna prireditev je bila v petek v dvorani I' slovenskega tabora v Žalcu, kjer so se zbrali vsi zmagovaln razredi. Zmagovalni razred je dobil za nagrado sadne kupe' gostišču Štorman, ki je nagrado tudi prispevalo. Generalu pokrovitelj pa je Lek Ljubljana. Na sliki: zmagovalni in drug' uvrščeni razred iz Andraža in Polzele. T. TAVČM Vpis glasbenih novincev V Glasbeni šoU Celje bodo v naslednjih dneh izvedli sprejemne preizkuse glasbenih sposobnosti svojih bodo čih učencev. Pred vpisom novincev v šolsko leto 1996/97 bodo v Glasbeni šoli Celje sprejemne preizkuse izvedli v torek, 18 junija, in v sredo, 19. junija, obakrat dopoldne med 8. in 10 ter popoldne med 15. in 17. uro. 1? k24.'13.|uitiiim NOVI TEDNIK ŠPORT 13 Mešani občutici Končano nogometno prvenstvo Liga 10 - Publikum solidno, Rudar razočaral - Skalna klet pred suspenzom? Nogometno prvenstvo je lilo odločeno že pred zad- njim krogom. Gorica je pr- vak, Mura se je uvrstila v pokal UEFA (obe moštvi mo- rata v predkolo), Olimpija je osvojila pokal, Izola je iz- padla, v kvalifikacijah igrata Korotan in Nafta, moštvi Publikuma in Rudarja pa sta rahlo zaostali za pričakova- nji. Publikum: grenak priokus Celjani so sezono zaključili na najboljši možni načm: z zmago proti Gorici in imajo edini pozitivno bilanco s prva- ki (2:1, 1:2, 1:1, 1:0). Vseeno ostaja grenak priokus zaradi neuspeha v pokalu in nena- zadnje tudi v prvenstvu. Če- prav so zasedli želeno 5. me- sto in zgornji del lestvice, je bil pokal Intertoto dosegljiv, toda ne s štartnim kiksem z Mariborom (z igralcem več od 3:0 do 3:3) in spomladanskim remijem pri prvoligaških stati- stih v Izoh. »Jesenski del sezone smo odigrali solidno. Bilo je nekaj nepotrebnih padcev, vendar je seštevek še vedno poziti- ven,« je začel z oceno Andrej Goršek. »Nadaljevanje sem zaradi poškodbe spremljal s tribun, marca in aprila smo bili v krizi, nato pa smo se na srečo pobrali. Nekoliko nas je iztiril odstop trenerja Jarca, a se je vse dobro izteklo. Poš- kodba Ahilove tetive je oz- dravljena in upam, da se bom z vodstvom kluba dogovoril za novo pogodbo ter se po kvalitetnih pripravah v rume- no-modri dres vrnil z goli.« Pogodba ni potekla samo celjskemu kapetanu, marveč skoraj celotni enajsterici. Baj- raktarevič, Rakovič in Bašič zagotovo odhajajo, prosti so tudi Zupan, Kračman, Bulajič, Kamberovič, oba Romiha in Stojanovič. Pogodbi sta že po- daljšala Bauman in Sešlar, drugi strelec lige Kamberovič (24 golov) je verjetno predrag in moštvo bo v naslednjih ted- nih krepko spremenjeno, ali pa bo Celje morda celo ostalo brez prvoligaškega nogometa. Včeraj so se začele kvalifi- kacije prvakov petih pod- zvez za popolnitev 3. nogo- metne lige-vzhod. Prosta so tri mesta, šoštanjski Usnjar pa je za nasprotnika dobil pomurskega prvaka Gori- čanko iz Rogaševcev. NZS je že pred časom opo- zorila, da Skalna klet ne ustre- za vsem kriterijem in dala ja- sno vedeti, da morajo biti po- manjkljivosti odpravljene do začetka nove sezone. Štadion je tako pred suspenzom, spor- ni pa so prostori za novinarje in snemalce. V klubu poudar- jajo, da so vsi načrti že dlje časa pripravljeni, a manjka so- glasja bUžnjih stanovalcev. Menda bi lahko marsikaj ure- dila občina, od koder tudi po številnih apelih ni pričakova- nega odziva. Rudar: pod pričakovanji Velenjčani podobnih težav niso imeli, njihova infrastruk- tura je zelo razvita, toda rezul- tati niso zadovoljili velikih apetitov. Pred drugim delom prvenstva so napovedali boj za uvrstitev v pokal UEFA, ali vsaj Intertoto, v igri je bil pol- finale pokala, zato je 7. mesto razočaranje. Še posebej v kon- tekstu naskoka na naslov pr- vaka, ki naj bi se zgodil naj- pozneje ob koncu tisočletja. Zaradi izstopa iz tekmova- nja pred nadaljevanjem za- ključnega dela (play-off) pr- venstva MNZ Celje je moštvo Tim Laško kaznovano z od- vzemom treh točk. Ukrep bo veljal v naslednji sezoni. Najbolj so razočarali tujci (Dema, Sillo, Hristov, Ekme- čič) in delno tudi uprava klu- ba, ki si je pred finišem pr- venstva privoščila zamenjati uspešnega Prašnikarja z Jar- cem. Mariborski strateg je kar trikrat zapored ostal brez zmage na domačem igrišču (Gorica, Maribor, Publikum) in nasploh je bila neučinkovi- ta igra poglaviten problem. Pred Rudarjevo upravo je zdaj temeljita obnova moštva, ki naj bi se zasidralo v sloven- skem vrhu, verjetno pa se znova ne bodo mogli izogniti odhodu nekaterih zvezdni- kov. Prašnikar je Rudar zapustil na 4. mestu (pokal Intertoto!), njegov naslednik Jarc pa je bil mnenja, da se bo z zeleno- črnimi boril za obstanek. Uprava se je sprijaznila z ome- njeno tezo in postala Jarčev somišljenik ob »oceni« igral- skega kadra. Borut Jarc je bil trener, ki je najbolj razburkal slovensko nogometno javnost sredi drugega dela prvenstva. Skalno klet je zapustil »zaradi neurejenih razmer znotraj kluba«, toda na koncu se je izkazalo, da je pročentualno osvojil manj točk (33 od mož- nih 75) kot nato Taburk (18 od možnih 33). Upoštevaje statistiko je tudi Borut Jarc eno razočaranj se- zone - Prašnikar je z Maribo- rom v devetih tekmah doživel le en poraz, osvojil kar 18 točk in se drugič zapored uvrstil v pokal Interototo - Tarbuk pa je enostavno prisilil Skalno klet v pogajanja za naslednjo sezo- no. Povrhu je prvič v svoji trenerski karieri ekipo prevzel sredi prvenstva, preživel tudi krizo samo treh točk iz sed- mih tekem in po skoraj dvo- mesečnem postu s predzad- njega mesta dobil »kvalifika- cijsko« tekmo na Prevaljah. ■■■■■■■I TOMAŽ LUKAČ fllHHHI Foto: SHERPA Sešlar (v sredini) ostaja v Celju, poti Žilnika (levo) in mladega reprezentanta Balagiča (desno) pa so še nejasne. Goriške vrtnice so naslov državnih prvakov slavile tudi v Celju. Z Levca okrog zemlje Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju je bilo 32 pilotov v osmih tekmovalnih dnevih skupaj v zraku 1700 ur in so preleteli 46.000 km. Nova prvaka sta Žnidaršič (Lj) in Pristavec (Lesce), dve kolajni pa sta ostali tudi v Levcu: Franc Peperko je bil drugi v odprtem, Teodor Mimik pa tretji v standardnem razredu. Druge uvrstitve: 4. Verdev (Vel), 6. Polutnik, 7. Štuklek, 11. Kosaber, 13. Kočevar (vsi Ce). Peperko je dobil dve etapi, v bolj množično zasedenem standardnem razredu pa dve Polutnik ter po eno Mirnik in Kočevar. MALI NOGOMET Oplotnica zmaguje tudi v SRP Revialni pokal: v Trstu zmaga Oplotnice, četrta Teko- ma Draža vas. sedmi Fori Ska- le. Najboljši strelec je bil Tič, v peterko turnirja sta se uvrstila Banič in Jelenko (vsi Opl). Vrstni red po štirih turnirjih: rBW Koper in Oplotnica po 27, iKovimetal Loče 15 ... 6. Teko- ma 13 itd. Slovenske Konjice: v 21. krogu Unimont-Nirvana 3:6, Bazar-Vitanje 3:9, Mineral- DSV 2:1, Žiče-D.vas 8:7, Loče- Dobrava 11:4, Konjice-Florjan 3:0, v zaostalih tekmah Loče- Konjice 3:0, DSV-Mineral 2:1. Vrstni red pred zadnjim kro- ygom: Vitanje 51. Loče 50. Do- brava 37. Mineral 35. DSV 34, Žiče 33, Bazar 30, D, vas 28, Nirvana 27, Konjice 19, Uni- mont 12, Florjan 3. Šentjur: v polfinalu pokala Dramlje-Gremlini 6:1, Makro- kom-Tratna 1:4, Ronex-Vo- druž 4:3. Finalni turnir zma- govalcev po sistemu vsak z vsakim bo 22. junija. Šmarje: v 8. krogu Haler- Janina 2:2, Rebus-Rogatec 5:2, Vitasovič-Martin 3:2. K. vrh-Atom 3:4. Dobovec-Alat- nica 4:0. Vrstni red: Dobovec 18. Vitasovič 17, Alatnica, Re- bus, Atom 12, K. vrh 11, Haler 10, Martin, Janina 7, Rogatec 2. Nova sodniška metla Po treh odpovedih je minuU petek vendarle prišlo do skupščine nogometnih sodnikov območja MNZ Celje. Po pričakovanju je bilo burno, uvodoma je nepreklicno odstopil predsednik Marjan Goleš, po prerekanjih in utrujajoči raz- pravi pa je bil za novega šefa izvoljen Slavko Špiler iz Laškega. Strokovni odbor bosta vodila Zdravko Martun (Laško) in Slobodan Jovanovič (Velenje), spremembe v sodniški orga- nizaciji MNZ Celje, ki je bila nedavno nazaj vodilna v državi, pa je pozitivno ocenil tudi eden najbolj vplivnih mož slovenskih sodnikov Vlado Šajn. S skupščine je v vsakem Pnmeru potrebno izpostaviti slabo vzdušje in graje vredne uanke celjskih »mož v črnem«. Nasprotniki bivšega vodstva "iiajo zdaj priložnost za dokazovanje vseh očitkov o zavira- m razvoja, toda zaradi močno zapravljenega ugleda je pred "luui zahtevna naloga. „ , , ^'^^ MNORAMA NOGOMET Miga 36. krog: Publikum-Gorica 1:0 (1:0); Ulaga (77); Mura- Rudar 1:0 (1:0), Primorje- Ohmpija 1:4, Korotan-Beltinci 0:0, Izola-Maribor 0:5. Končni vrstni red: Gorica 67, Olimpi- ja 64, Mura 58, Maribor 53, Publikum 51, Beltinci 50, Ru- dar 49, Primorje 48, Korotan 42, Izola 8. II. liga 30. krog: Železničar (Mb)- Era Šmartno 3:0 (2:0), Piran- Yevče 2:1, Naklo-Nafta 1:1, Črnuče-Drava 4:1, Koper-Že- lezničar (Lj) 2:4, Rudar-Dom- žale 0:3 bb (1:1, prekinjeno zaradi napada na sodnika), Mengeš-Zagorje 0:4, Šentjur prost. Končni vrstni red: Že- lezničar (Lj) 67, Nafta 59, Čr- nuče 51, Šentjur, Železničar (Mb) 44, Koper, Piran 41, Domžale 39, Era Šmartno 37, Zagorje 36, Vevče, Rudar (T) 33, Naklo, Drava 31, Mengeš 30, Radeče 8. III. liga 26. krog: Dravinja-Aluminij 2:2 (2:1), Pohorje-Steklar 3:0 (1:0), Unior-Paloma 0:2 (0:2). Bakovci-BeUrans 3:1, Odran- ci-Dravograd 2:0, Kovinar- Kungota 6:4, Bistrica-Turnišče 2:3. Končni vrstni red: Dravo- grad 57, Pohorje 56, Bakovci 54, Aluminij, Turnišče 37. Ko- vinar (Mb), Steklar 35, Unior 34, Odranci, Dravinja 33, Kun- gota 30, Paloma 26, Behrans 25, Bistrica 22. U I ŠPORT NOVr TEDNIi Celje brez mitinga v soboto bi moral biti v Celju mednarodni atletski miting, ki nadaljuje tradici- jo Skokovih memorialov, toda Kladivarjev štadion bo sameval. Prireditev je pre- ložena na jesen, ker so v organizacijskem odboru pričakovali, da se bo sredi junija začela obnova šta- diona. Posodobitev objekta se je nekoliko zavlekla, saj bodo ponudbe odprli 20. junija, novo tartansko pre- vleko pa naj bi izvajalec položil najpozneje do kon- ca avgusta. Peti maraton državnosti Društvo maratoncev in po- hodnikov Celje vabi vse ljubi- telje teka in pohodov, na 5. tradicionalni maraton držav- nosti, ki bo na dan državnosti 25. junija, s pričetkom ob 8. uri na stadionu Atletskega društva Kladivar v Celju. Dolžina celotnega maratona je 42,195 km, skrajšani pa je dolg 21 km. Maraton je rekrea- tivne narave in imajo udele- ženci 8 ur časa, da ga opravijo. Proga poteka po obronkih Ce- lja in Žalca. Prijave sprejema Združenje šoferjev in avtomehanikov Ce- lje, Slomškov trg 1, štartnina je 1.500, za dijake in študente pa 1.000 tolarjev. Na dan marato- na znaša štartnina 2.000 tolar- jev. Informacije dobite po tele- fonu na številki (063) 25-709. Slovend na maraton Biel 6. in 7. junija je bil v Bielu v Švici 38 maraton Biel 100 km. Že sedmo leto se ga udeležuje- jo tudi maratonci iz Slovenije. Letos je tudi organizacijski odbor maratona Biel 100 km, zaprosil Društvo Maratoncev in pohodnikov Celje, da orga- nizira skupno udeležbo za vse maratonce iz Slovenije. Maraton Biel 100,km je or- ganiziran tako, da se ga lahko udeleži vsak ljubitelj teka in pohodništva. Za celotni mara- ton 100 km imajo udeleženci na razpolago 24 ur. Tisti, ki med maratonom ugotovijo, da nimajo dovolj moči za 100, km, lahko maraton zaključijo na 82,8 km, 58,6 km in na 38,9 km. Organizator vsem udele- žencem posveča enako pozor- nost. Vsakemu, ki uspešno opravi eno izmed navedenih daljav, podeli spominsko me- daljo in priznanje. Med 2806 udeleženci mara- tona, so udeleženci iz Sloveni- je dosegli vidne uspehe. Med ženskami je v skupni razvrsti- tvi 11. mesto zasedla Jožica Šiftar iz Radenec s časom 9:39:32, 36. mesto Helena Ču- van iz Celja, 84. mesto pa Anka Pugelj iz Velenja, mara- ton na 100 km pa je uspešno zaključilo še 8 maratonk iz Slovenije. Med moškimi je 53. mesto zasedel Milan Zupane iz Mislinje s časom 8:32:21, 58. mesto Albin Struna iz Ljubljane, 88. mesto pa Borut Berdač iz Velenja. Med prvih sto so se še uvrstili Matej Krebs iz Gornjega Grada, Edo Gregorič iz Kranja in Matej Mlakar iz Brežic. 100 km je uspešno zaključilo še 28 ma- ratoncev. Na 82,2 km so mara- ton zaključili trije udeleženci, na 58,6 km dva udeleženca in na 38,9 km pet udeležencev. Posebno priznanje sta prejela Jože Tonkli iz Celja in Leo- pold Drame iz Šentjurja za petkratno uspešno opravljen celotni maraton. I............■■■I...........Ml..........................■■■■...........I.Ž. Poletje s smučmi Ob velenjskem gradu v naslednjih tednih vrsta mikavnih tekem v smučarskih skokih Poletna skakalna sezona se je ob velenjskem gradu začela z odprtim tekmova- njem za pokal mesta, vrhun- ci pa bodo kar trije: Ski Jum- ping Challenger (28. in 29. junija), mladinska tekma za alpski pokal (avgusta) in dr- žavno prvenstvo (septem- bra). Zadnji junijski vikeiul bodo v Šaleški dolini zbrani številni zvezdniki skakalnega športa, saj bo nočna tekma za rudar- sko svetilko prvič veljala za interkontinentalni pokal. FIS je s tem Velenjčanom izkazala podporo in priznanje za do- bro organizacijo minulih tek- movanj, s katerimi so prispe- vali pomemben delež k razvo- ju poletnega dela sezone. Velenjčani so udeležence le- tošnje prireditve začeli nova- čiti že na svetovnem prvens- tvu v poletih, zato si upraviče- no obetajo močno mednarod- no zasedbo. Prijavljene so že reprezentance Češke, Italije, Japonske, Madžarske, Polj- ske, Slovaške in seveda Slove- nije z mladim zvezdnikom Primožem Peterko. Za gledal- ce bo mikavno tudi ob robu 80-metrske skakalnice, saj bo glavna nagrada žrebanja vstopnic osebni avtomobil Ford fiesta. Živahno je tudi v skakalnih vrstah. Na tekmi za pokal me- sta Tržiča je med kombinator- ci zmagal Jelen (5. Adamič, 6. Hriberšek, 7. Čeh), med člani je uvrstitev prav na rob naj- boljše deseterice ujel Hriber- šek, v dveh mladinskih kate- gorijah je bil tretji Zorko, četr- ti Hriberšek in osmi Zorko, v štirih kategorijah dečkov pa so najboljše uvrstitve 3. mesti Tadiča (Ljubno) in Klemenči- ča, 4. Globačnik, 5. Peršek, 7. Smagaj, 9. Kočnik (vsi Vele- nje). JOŽE OGRAJENŠEK Večina znova v Golovcu Od ponedeljka je moštvo Ce- lja Pivovarne Laško znova v bolj popolni zasedbi. Na klub- skih treningih so tudi slovenski udeleženci EP Šerbec, Šafarič in Tomšič, dobitnika bronastih kolajn Peric in Stefanovič, no- vinci Cvijič, Simon, Papež in Lubej ter prvi trener Zovko. Pungartnik manjka zaradi poškodbe, Vugrinec je zbolel, Puc, Načinovič in Jelčič so na pripravah hrvaške olimpijske reprezentance, Lapajne pa mora do konca sezone trenira- ti pri Gorenju. Večina moštva bo zbrana »do konca junija, treningi bodo večinoma v Go- lovcu, za slovo od sezone - sobotni turnir ob 50-letnici kluba je iz objektivnih razlo- gov prestavljen na jesen - pa bo 28. junija v Celju gostovala Dukla iz Prage. »Trenirali bomo dvakrat dnevno in poskušali odigrati več tekem s klubi iz oko Poudarek bo na taktiki in lagajanju novincev na na§ čin igre, tako da bi avgust lahko štartali na polno. Pri ve za novo sezono bomo ii v Logarski dolini in na R( po tekmi z Elgorriago pa na dvotedenski turneji Franciji čaka 12 tekem, ka več kot dovolj,« pravi Zov Kadeti se zdaj pripravi za pokal Partille (od 29. ju do 4. julija), kvahfikacij« mladinsko EP pa so mi brez celjskih reprezentan Bon, Pajovič in Šantl so za šolskih obveznosti manj na zadnjih pripravah, a so pripravljeni igrati na turnir Ljubljani. Šantl je bil cek Kodeljevem, toda sele Praznik je celotno zadev javnosti predstavil drugač krivdo za neuspeh neupr čeno zvalil na Celje. Kranj: na skupščini Smu- čarske zveze Slovenije je SD Snežak iz Celja dobil srebrno priznanje za uspešno in kvali- tetno sodelovanje pri razvoju in organizaciji tekmovanj. Arco: na predzadnji dirki evropskega prvenstva v moto- krosu do 250 ccm je Sašo Kra- gelj (Banex) v prvi vožnji od- stopil, v drugi pa zasedel 11. mesto, kar je najboljša sloven- ska uvrstitev na MP Italije. V seštevku petih dirk je na 8. mestu s 55 točkami. Bratislava: včeraj se je za- čelo 1. kadetsko svetovno pr- venstvo v kegljanju, na kate- rem nastopajo tudi Razlagova, Špoljarjeva, Koštomajeva in Ratajčeva (vse Miroteks). Nova Gorica: moška ekipa Kladivarja je premočno, s prednostjo 67 točk pred ŽAK Ljubljano, osvojila atletski po- kal Slovenije, ki je zgolj pre- stižna lovorika. Ženske so bile druge in so za Olimpijo zao- stale za 29 točk. Velenje je bilo v obeh konkurencah še- sto. Celje: na kegljaškem pr- venstvu OKS Celje v borbenih igrah zmaga CP Celja 1601, sledijo Kovinotehna 1495, Komcel 1454, Obrtnik 1442, Petrol 1439, P. Laško I 1370, Ostrožno 1228, P. Laško 11 1185. Žiri: na državnem prvens- tvu v judu po pasovih je med nosilkami rjavega traku zma- gala Regina Jerneje in kot prva članica Sankakuja dobila črni pas. V isti konkurenci je bi-la Žolnirjeva druga, med nosil- kami modrih pasov je zmaga- la Naraksova, med zelenimi Lotričeva in Frecetova ter med dečki Lupše. Braslovče: na Cestnikovem memorialu v streljanju z vo- jaško puško zmaga Celja (Je- ram 181, Frece 171, Jager 174) pred Ivančno Gorico in Bra- slovčami (Turnšek 148, F. Kralj 159, M. Kralj 183). Med posamezniki je zmagal Mrkun (Moriš) pred M. Kraljem in Jerebom. (T. J.) Celje: končano je nogomet- no prvenstvo v II. mladinski ligi-vzhod. Vrstni red: Želez- ničar 51, Aluminij 39, Era Šmartno 36, Steklar 33, Bel- trans 31, Slovenj Gradec 25, Središče 22, Bistrica 21, Kovi- nar (Š) 20, Dravinja 18, Koz- jak 16. Celje: med najboljšo četve- rico pionirskega košarkarske- ga festivala za najmlajše se ni uvrstila nobena ekipa s Celj- skega. Kot zadnji so v polfina- lu izpadh mlajši pionirji Ko- njic in Velenja ter mlajše pio- nirke Rogaške Slatine, Šent- jurja in Velenja. Šentjur: na petem šahov- skem turnirju Lipe zmaga Po- točnika 7, sledijo Gazvoda 6,5,1. Kolman 6, Plahuta 5 itd. Skupno: Gazvoda 40, Jažbin- šek, Potočnik 33, Plahuta 32,5, I. Kolman 30,5 itd. (D.P.) Viharjevado finala Na zadnjem mladinsli turnirju Grand Prix v squai se je Petra Vihar v Strassb« gu uvrstila v finale, kar je r doslej največji uspeh. Veli čanka je bila nosilka MP Fl cije, vse tri dvoboje do fina! gladko dobila in proti Keitho' (Ang) že vodila z 2:1, a vseei doživela poraz. Z novimi to kami je na lestvici že m£ najboljšo deseterico evro; skih mladink in udeleženi mastersa, ki bo naslednji rt sec na Nizozemskem. Mozirjani v zlatu Mozirski lokostrelci sc na pokalnem turnirju v Le- nartu osvojili štiri zmagf (vsi trije Emeršiči in Perha^ z veteranskim rekordom) ter dve srebni kolajni, bolj uspešni pa so bili ^' seštevku minule sezone Bernarda Zemljak in Gregs Emeršiča sta bila izbran^ za najboljša lokoslrelca ►priznanja pa so dobili v slO' venskem pokalu Zemljako- va, brata Emeršič (zlata). Perhač, J. Emeršič (srebr- no), Ošep (bronasto) ter^' Kamo pokalu ZemljakovJ (zlato), G. Emeršič (srebf no) in J. Emeršič (brona' sto). It. 24.-13. |vnS| 1996 I NOVI TEDNIK | ŠPORT 15 Pivo močnejše od hmelja Končan prestopni rok za košarkarje - Mile Lisica se je med Pivovarno Laško in KS Polzelo odločil za novega A-1 ligoša i 11 -opni rok za košarkar- je je dodobra spremenil po- dobe ekip in s tem tudi raz- merja, ki se lahko porušijo še avgusta s prijavo tujcev, prostih igralcev, posojanjem (do 22 let) in dvojnimi regi- stracijami (do 20 let). Mane- vrskega prostora je tako še veliko, posebej za klube niž- jih lig, toda pri najboljših je praktično že vse znano. Zaletel ostal na Polzeli Pri KS PolzeU so imeU buren teden. Z branilcem Klemnom Zaletelom so se dogovorili, da ostane v Savinjski dolini, kma- lu pa bo jasen tudi status Cize- ja, ki je vedno bližji nadaljeva- nju kariere v svoji Polzeli. V taboru pokalnih zmagovalcev je še vedno odprto vprašanje tujca, čprav so za Rizmana vložili zahtevek za prestop v kategoriji tujih državljanov. Z Lisico so se načelno že dogo- vorili, Srb je celo izrekel nekaj obljub (»če pridem v Sloveni- jo, bo to zanesljivo Polzela«), a je končal v Laškem. Na Polzeli so bili najboljšemu igralcu YU lige izpred treh let pripravljeni napolniti žepe s 120.000 DEM, vendar so »pivovarji« očitno bolj radodarni. Prihodnji te- den se bodo na Polzeli začela dela okrog razširitve in poso- dobitve dvorane, v kateri bodo rumeno-vijolični prvič nasto- pili šele konec oktobra in zato do vključno 4. kroga državne- ga prvenstva samo gostovali. (T.L.) Štirje novinci Rogaške Rogaška je temeljito preno- vila ekipo, v naslednjih tednih pa bo na območju nekdanje Jugoslavije kupila še kvalitet- nega centra. Novinci so Uroš Ivanovič (Litija, 22, 203), Loj- ze Šiško (Litija, 25, 185), De- jan Jevtovič (Satex, 26,202) in Dalibor Vego (Kemoplast, 28, 204). Ni še povsem jasno, kaj bo z Mičunovičem, ki si ga želijo zadržati, odprta pa je še možnost vrnitve Viranta. Klub so zapustili Jurkovič, Sušin, Lerič, Mesič in Tabak, ki je prenehal z igranjem, Slatinča- ni pa so pred dobrim tednom dni zmagali na močnem tur- nirju v predmestju Lyona in osvojili skoraj pol metra visok pokal, v Grignyu so dobili vseh šest tekem, koše pa so dosegli Petrovič 23, Iršič 16, Jurkovič 136, Krivec 18, Pale Kosovec 18, Ivanovič 127, Ve- go 38 m Jevtovič 71. (J. T.) 1^-Loško za Evropo Novi prvoligaš ima le eno 2e )o: 7. mesto in Koračev po- Kai. »Dobili smo,karsmožele- ^ izmuznil se nam je samo mladi Božič z Jezice,« zatrjuje sekretar Aleš Antauer, ki še ni P^oge v celoti predstaviti ^ubske strategije - narediti tu- ° ekipo ali mlade posoditi pu, Hrastniku in Phmi. Laš- ^ novinci so univerzalni bra- l^^ec Sašo Dončič (Idrija, 22, 200), nekdanji kadetski repre- zentant Goran Jurak (Celje, 19, 200) in kot drugi tujec eden najboljših igralcev YU li- ge Mile Lisica (C. zvezda, 29, 205), ki igra na položaju kril- nega centra in je bil resen kan- didat za odhod k lanskemu zmagovalcu Koračevega poka- la Albi iz Berlina. Z igranjem sta prenehala Gole in Zdolšek, prosta sta Blatnik in verjetno tudi Govc, zaradi služenja vo- jaškega roka pa Starovasnik za leto dni odhaja k Jezici. Comet brez playev Šporar je odšel k Satexu, drugi konjiški organizator igre Temnik k Rogh, kamor se je odpravil tudi mlajši Šrot. Co- met je tako ostal brez playa in odslovil tujca Beniča, novinci pa realno niso na ravni za premik v najvišjo ligo. Bojan Novak (Slivnica, 24, 200) in Jure Ravnihar (Jezica, 20, 182) sta edini zanesljivi okre- pitvi, načelen dogovor je skle- njen s Stevico Čeko (Celje, 33, 207), ki bi v primeru držav- ljanstva sprostil mesto za tuj- ca. Vložen je tudi zahtevek za prestop Darka Jeseneka (Ce- lje, 22, 195), toda trener Tolj ne ponuja konkretnega opti- mizma. »Mladi bodo še več igrali, ekipa bo v vsakem pri- meru solidna, vendar verjetno za malenkost slabša od lanske zasedbe.« Kemoplast izgubil Vega šentjursko moštvo je doži- velo nekaj sprememb, najbolj presenetljiv pa je odhod Vega, čeprav je bilo vse dogovorjeno da bo za Kemoplast igral tudi v A-2 ligi. »Želel nas je zapustiti in sporazumno smo se razšli. Tudi v klubu smo s takšnim razpletom zadovoljni in štar- tali bomo na uvrstitev med najboljšo četverico, na konč- nico za A-1 ligo,« pravi trener Rudi Jerič. Okrepitve prvakov B lige so Bojan Sušin (Rogaš- ka, 29, 199), Igor Zorko (Jezi- ca, 24,200), Husein Kahvedži- č (Nemčija) in mladi Borut Gostenčnik (Ravne). Šentjur- čani bodo za slovo od sezone pripravili še turnir, na katere- ga so povabili Rogaško, Pivo- varno Laško in Comet. Zatišje v Celju Mladinska ekipa Celja je na kvalifikacijskem turnirju za popolnitev prve lige izgubila z Medvodami s 64:81 (30:30), okrog prvega moštva pa je skorajda popolno zatišje. Za- četna peterka lanske sezone se je razkropila: Jurak je z izpi- snico odšel v Laško, Grahovac po enaki poti v Zagorje, za Jeseneka je prišla Cometova vloga za izpisnico (zanj še sploh niso plačah odškodnine Litostroju!), Čeko je že pred nekaj meseci zapustil ekipo. Edina rešitev je tako nova pomladitev, saj klub zaradi dolgov nima denarja za naku- pe igralcev, s Pivovarno Laško pa potekajo dogovori o sodelo- vanju v obliki posojanja neka- terih mladih igralcev; za dvojno licenco je že zanesljiv Jurak. Plima z mladimi Prebold je doživel enega svojih največjih košarkarskih uspehov. Mladinci so se preko kvalifikacij z zmagama proti Zagorju z 61:55 (26:26) in Medvodami s 73:70 (33:41) uvrstili v prvo ligo, s čimer so usmerili prihodnost kluba. »Prvo moštvo bomo pomladili in se s Polzelo poskušali dogo- voriti, da nas s posojanjem in dvojno registracijo oskrbi s šti- rimi nadarjenimi igralci in morda tudi trenerjem,« pravi Janez Laznik. Brata Goltnik, Pur in Štahl so se po končani sezoni vrnili na Polzelo, kjer so jih usmerih v Šoštanj. Vsi drugi naj bi zanesljivo ostali pri Plimi, ki je znova v prece- pu zaradi premajhne dvorane. Elektra s Polzelani Šoštanjčani so že med se- zono temeljito pomladili ekipo, ki bo zdaj še močnejša. Gre za neke vrste sodelovanje s KS Polzelo, kamor se je odpravil nekdanji Elektrin tujec Vlado Rizman, prišli pa so z izpi- snicama Peter Goltnik (25, 192), Jože Gohnik (20,195) ter s statusom posojenega igralca Jernej Štahl (20, 196). Rogla še višja Zrečani so po štirih letih de- lovanja v B ligi primerno okrepljeni. Lanski zasedbi so priključili Igorja Zinrajha (Sa- tex, 28, 200), Grego Sedmine- ka (Slivnica, 24, 189) in Stan- ka Šrota (29, 191), dokončno pa sta njihova (lani z dvojno registracijo) Primož Temnik (21,185) in Boštjan Gosak (vsi Comet). Edina skrb je dvora- na, ki po oceni KZS ne ustreza kriterijem za igranje v B ligi, toda uprava Rogle bo za prvi del prvenstva zaprosila za po- sebno dovoljenje, saj naj bi bila do konca leta zgrajena nova dvorana. V nasprotnem se bodo začasno preselili na Roglo ali v Slovenske Konjice. ■ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC V A-2 ligi bo Comet doma štartal z Loko, Kemoplast pri Zagorju, v B ligi bo za uvod derbi Elektra-Celje, moštvo Plime bo gostovalo pri Ra- dencih, novinci iz Zreč pa pri Mariboru. Goran Jurak, Sašo Dončič in Mile Lisica (z leve) so okrepitve novega prvoligaša iz Laškega. ATLANTA Kocuvan 49,63, Straškova out Mirko Lebar iz Ložnice je slovenski izbranec za nosil- ca olimpijskega ognja. Pla- menico je v ponedeljek ne- kaj sto metrov nosil po Cleve- landu, natečaj je organizira- la Coca Gola, v ZDA pa je bila tudi Urška Logar iz Braslovč, ki je Lebarja predlagala za nosilca bakle. Gregor Cankar zadnji teden ni tekmoval, za včeraj pa je imel v načrtu miting v Duis- burgu. »Počasi prehajam v fa- zo bolj intenzivnih treningov. Rezultati se bodo verjetno su- kali okrog osmih metrov in tudi na pokalu Bruno ZauH bom štartal iz polnega trenin- ga. Duisburg je zadnji miting v prvem tekmovalnem ciklusu, ki mi je prinesel državni re- kord in v Nemčiji bi še moral biti dobro pripravljen.« Helena Javornik je že sko- raj mesec dni na višinskih pri- pravah v ZDA, kjer si je med drugim tudi ogledala olimpij- sko progo za maraton, ki so jo organizatorji označili z modro črto. Zaradi slabe forme dru- gih tekačic na srednje in dolge proge je vse večja možnost njene začasne vrnitve v domo- vino in nastopa na pokalu Bruno Zauli v tekih na 3000 in 5000 m. Miro Kocuvan je na finalu APS z 49,63 potrdil olimpijsko normo in dosegel drugi čas kariere. »Po vrnitvi iz Turčije sem imel dva tedna težave z želodcem in povsem dehidri- ral. Izgubil sem skoraj vso moč, v Novi Gorici pa sem pričakoval dober rezultat. Tek tehnično še ni bil idealen, manjkala je predvsem ustrez- na konkurenca in po zadnji oviri še vedno preveč popu- stim.« Renata Strašek ima nekaj težav s poškodbo desne rame, zato je na finalu APS opravila le dva meta, ki sta bila neve- ljavna. Gre za vnetje ramen- skih mišic in do današnjega novega pregleda pri dr. Sajevi- cu je državna rekorderka v metu kopja manj obremenje- vala desno roko. Trenažni pro- ces vseeno ni bil moten, saj so se bolečine hitro umirile in v minulih dneh so bile v ospred- ju druge prvine. Anja Valant ni niti med po- tencialnimi kandidatinjami, čeprav je v troskoku s 13,79 m izpolnila normo. Miting APS v Mariboru po oceni odbora za vrhunski šport ni bila na us- trezni ravni za izpolnjevanje olimpijskih kriterijev. Za atlete je zadnji rok za doseganje zahtevanih rezultatov 16. julij (dva dni pozneje bo dokončno znano zastopstvo za Atlanto). Celjanka bo imela priložnost za potrditev rekorda le konec meseca na pokalu Bruno Zauh. 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIlj Novo rojstvo Kako in zakaj je nastajala prva številka Novega tednika v barvah Ped tednom dni smo vam, dragi bralci, ponudili v branje in presojo prenovljeni Novi tednik. Ne le »pobarvan« stari časopis, marveč na novo organiziran, drugače obli- kovan in boljše tiskan regionalni tednik, ki je obdržal svoje ime - Novi tednik. Odločitev za to spremembo niti približno ni bila tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Z »drugačnim časopisom« smo vam želeli že uveljavljene informacije, rubrike in vsebine, ki ste jih vajeni, ponuditi na drugačen, bolj pre- gleden in bolj sodoben način. Kajti, prehod na barve '^e preprost le, če se odločiš, da boš časopis zgolj pobarval. Mi smo želeli drugače. Hoteli smo spremeniti videz, obHko, organiza- cijo časopisa in ob tem vanj pripeljati tudi barve, ki ga naredijo manj sivega, bolj sodob- nega, privlačnega. Ali nam je uspelo ali ne, boste sodili vi. V odmevih nanj, v pismih, ki prihajajo, predvsem pa s svojo odločitvijo, alf boste še naprej naročniki in ali ga boste kupo- vali. Mnoge smo s to spremembo presenetih, saj je pred izidom nismo obešali na veliki zvon, četudi smo prehod na barvni tisk napovedovali že kar nekaj časa. V dneh po izidu prve številke smo izvedeU, da vas nekaj meni, da je bil tednik v prejšnji obliki »bolj domač«, bolj »naš«. Mnogo se vas oglaša, da vas moti časopis v treh snopičih. A velika večina, ki se je oglasila, je spremembe pozdravila. Tudi sami ne vemo, ali je z novo podobo in vsebinsko razpcre^itvijo strani vse v redu. Toda obdržali smo najpomembnejše, tir sto, kar ta časopis »drži« in spremlja že-vseh 50 let obstoja - odprtost, naravnanost na dogaja- nja v okolju, v katerem živimo, pristen s^tik z ljudmi in njihovimi vsakdanjimi težavami,'od- prtost za najrazličnejša stališča, mnenja... Prav ničesar nismo ukinili, nekaj reči smo dodali. Po našem mnenju pa je najpomem- bnejše ob tem, da ostajamo strogo vpeti v prostor, kjer živimo, pa to, da smo, dokaj neopazno, pripeljali v časopis še več mahh tem, še več lokalnega in za bralce predvsem to, da vsebine ponujamo z velikostjo črk, ki jo je mogoče prebrati tudi brez očal, če dioptrija ne presega +1,5. Vse, kar smo storili, smo delah zato, da bi bih še bolj bralni in še bolj brani, zdaj ste na potezi vi, dragi bralci. In kako se je časopis rojeval? Nekaj let smo se opremljali s potrebno računalniško tehnolo- gijo in se ob tem vsi učili in izobraževali. Potem smo, v začetku leta 1996 spoznali, da lahko celoten časopis računalniško pripravimo za tisk sami. In potem smo še nekaj mesecev to spoznanje preverjali v praksi. Potem smo se odločili, da poskusimo z novo podobo in v barvah, prav tako sami, s celotno računalniško pripravo časopisa doma. Ob zelo kooperativ- nem in razumevajočem odnosu in pomoči Delovega Tiska časopisov in revij ter njihove sodobne tiskarne, kjer tiskamo svojih skoraj 20 tisoč izvodov naklade. In zdaj smo tu, pred vami, na trgu, ki bo potrdil ali zavrgel to, kar smo hoteli in kar smo želeli predvsem zaradi vas, dragi bralci. Če vam nova podoba in organizacija časopisa ni všeč, nam to povejte. Če menite, da smo lep in tudi (kako domišljavo) boljši, povejte dn gim. Tu smo le zato, da bi vi vedeli, da bi ni brali in da bi nestrpno pričakovali vsak nt četrtek, ko vas bomo znova obiskali - v nd podobi, z barvami, z novicami iz vaših krajc| zato, da boste vedeli. ' BRANKO STAM.EJČ1 Oblikovalec Minja Bajagič je avtor nove celostne podobe Novega tednika. Pri oblik vanju ga je vodilo predvsem to, da priprm časopisa izvedbeno čim bolj poenostavi, & ga naredi bolj bralnega in preglednejšega, hkrati lepšega, da uporabi celjske in hišm barve - rumeno in modro - in da čim bolj poenoti vse strani časopisa, ki je en izdelel razpoznaven po svojih grafičnih, barvnih in drugih elementih. Časopis začne nastajati z novinarskimi članki, kijih v tehničnem uredništvu časopisa razporedijo po straneh in računalniško izoblikujejo. Na sliki tehnični urednik Franjo Bogadi in njegov pomočnik Robi Kojterer. Na folije odtisnjeno vsebino strani prenesemo v tiskarno Tiska časopisov in revij v Ljubijo ni, kjer strani preslikajo na tiskarske plošče, opravijo ločitev barv na'barvnih straneh, k zmontirajo in pripravijo vse potrebno za tisk. I Nato se zavrti sodoben tiskarski stroj... in takole preverjamo kakovost odtisnjenih strani. V ekspeditu pripravljajo razdelitev izvodov - večji del naklade gre na pošto in preko nje do naročnikov, del pa v kioske na celjskem območju, kjer Novi tednik ponudimo v nakup brala WH.WtWMIlU.^ NOVI TEDNIK KULTURA 17 Komedija na polovici poti Po premieri Dunda Maroja v lapidariju Pokrajinskega muzeja f Za zaključek sezone so v celjskem Slovenskem ljud- skem gledališču spet (po No- vačanovem Hermanu Celj- skem in Župančičevi Veroni- ki Deseniški na Starem gra- du) pripravili uprizoritev na prostem. Tokrat so si za posebno gle-! dališko doživetje pod razgre-' tim spomladanskim nebom izbrali priljubljeno komedijo najpomembnejšega hrvaškega renesančnega komediografa Marina Držiča (1508-1567) Dundo Maroje (iz daljnega le- ta 1551, v katerem smo Slo- venci po Trubarjevi zaslugi dobili šele svoji prvi knjigi) in jo postavili na ogled v lapidari- ju Pokrajinskega muzeja. Igro je prevedel Andrej Arko, na prizorišče pa z domačim igral- skim ansamblom postavila skupina gostujočih umetnikov iz sosednje Hrvaške pod vods- tvom režiserja Ivice Kunčevi- ča. Kot nas opozarja v gledališ- kem listu dramaturg uprizori- tve Petar Brečič, je režiser Kunčevič, ki se je v osemdese- tih letih proslavil po vsej teda- nji Jugoslaviji s postavitvijo Dunda Maroja v zagrebškem HNK, tokrat skušal najti nov vzgib za uprizoritev v čaro- dejstvu. Tega v prologu poo- seblja Dolgonosec, čarodej, v nadaljnjem dogajanju pa izra- ža dejstvo, da vsi protagonisti nenehno (seveda bolj in manj uspešno) igrajo dvojno igro: igro videza, s katero skušajo čim uspešneje preslepiti svoje tekmece, in resnice, ki v odr- skih zapletih tako rekoč mimo njihove volje plane na dan in pripelje (praviloma) do ko- mičnih preobratov. Iz uprizoritve je mogoče sklepati, da je režiser s sode- lavci vse do premiere kolebal med precej pozunanjenim spektaklom na večno temo igre in odrske čarovnije ter preglednejšo in iz polnokrv- nih karakterjev izvirajočo Dr- žičevo renesančno komedijo, torej med univerzalnim in lo- kalnim, zgodovinskim in ak- tualnim, množico in posamez- nikom... (čeprav se oboje nuj- no ne izključuje), ali pa je soustvarjalcem za uresničitev koncepta zmanjkalo še precej časa. Scenografija Ivice Prlen- derja z abstraktnim krožnim prizoriščem, polnim odprtin, v katerega kdaj pripeljejo ogromno (in večpomensko) Laurino posteljo z barvitimi zavesami in baldahinom, se po eni strani v ničemer ne prilagaja izbranemu naravne- mu prizorišču, po drugi pa ne ostri prostorskega žarišča do- gajanja. Kostumi Danice De- dijer so mešanica kot zgodo- vinskih kostumov in kot so- dobnih najstniških cap, su- perg in frizur, v brezčasnost pa nas vodi tudi elektronska glasba Nevena Frangeša. Ker med sodelavci uprizori- tve ni bilo ne svetovalca za slovenski jezik in ne za odrsko izreko (za italijanski jezik je bil svetovalec Igor Sancin), moramo ugotoviti, da je v predstavi njegova odsotnost več kot očitna. In z zaskrblje- nostjo dodati, da smo lahko precej diletanstsko razmereje do uporabe jezikovnih sred- stev na odru opazili tudi že pri prejšnji premieri. Med igralci so imeli nekoli- ko več priložnosti za značaj- ske izostritve Vlado Novak kot skopuški in maščevalni oče Maroje, (čeprav se razvoj- na črta njegovega temnega in (samo)uničevalskega značaja v drugem delu zaradi uprizo- ritvenega koncepta precej iz- gubi), Renato Jenček kot bi- stroumni (in na koncu zmago- viti) slitga Promet Trpeza, pra- vi renesančni uživač in Fortu- nin varovanec, Vesna Jevni- kar kot ravno prav lahkotna in preračunljiva služabnica Pe- trunjela, Miro Podjed kot pr- vinsko hedonistični in ustrez- no topoumni vaški original Bokčilo, Jure Ivanušič kot za- pravljivi sin Maro in Marojev nezavedni učitelj spletkarje- nja, Milada Kalezič kot ugla- jena kurtizana Laura in Igor Sancin kot mediteransko čve- kljivi in judovsko preračunlji- vi Sadi. Nastopili so še Drago Kaste- lic, Bojan Umek, luna Ornik, Nada Božič, Davor Herga, To- maž Gubenšek, Peter Bošt- jančič, Mario Šelih, Mirjana Šajinovič, Bruno Baranovič, Borut Alujevič, Zvone Agrež in drugi. Asistent režije je bil Janez Vencelj, koreograf pa Igor Jelen. SLAVKO PEZDIR Veronika zaspala! Iz celjske gledališke hiše prihaja sporočilo, da letos, vse pa kaže, da tudi v bližnji prihodnosti, Veronike Dese- niške na celjskem Starem gradu, ne bodo ponovili. »Predvsem iz gmotnih, ka- drovskih in tehničnih razlo- gov,« pravi upravnik gledališ- ča Borut Alujevič in dodaja, da je bilo tudi zanimanje med občinstvom za predstave Žu- pančičeve igre Veronika Dese- niška, ki so jo z velikim uspe- hom uprizarjali lani, manjše, kot so pričakovali. To bržčas pomeni, da si je lanske pred- stave ogledalo veliko obisko- valcev in zato bo Veronika us- pavana, dokler je spet ne bodo obudili za ponovno uprizori- tev. Torej ne gre za to, da bi Dundo pokopal Veroniko, am- pak očitno za dejstvo, da an- sambel, za katerim je letos uspešna in nadvse naporna sezona, zdaj na novem letnem prizorišču uprizarja Držičeve- ga Dundo Maroja in tako naz- nanja Poletje v Celju - knež- jem mestu. Predstave se bodo vrstile vse do 22. junija, potem pa bodo poletno prizorišče v lapidariju Pokrajinskega mti- zeja gledališčniki predali dru- gim nastopajočim skupinam in ansamblom. Z Dundom pa bo celjski ansambel prve dni julija gostoval še na koprskem poletnem festivalu in šele po- tem se bo razšel na zaslužene počitnice do konca avgusta. mmmmmmmmmmmssm mp Revija zborov Zveza kulturnih organizacij Slovenske Konjice je v petek pripravila medobčinsko sreča- nje odraslih PZ občin Konjice, Vitanje in Zreč^ ______ Didi in Samo predstavliata Konjičanom I V mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah je na ogled razstava likovnih del Milana Lamovca - Didija in Sama Oniča. Avtorja se Konjičanom pred- stavljata s stvaritvami, ki gle- dalca pritegnejo predvsem za- radi okvirjev. Tudi slednje sta sama izdelala: Samo s svojs- tvenim povezovanjem in obli- kovanjem žic, lesenih figur in drugih drobnih predmetov, Didi pa z narisanimi hieroglifi in drugimi slikovnimi zapisi, ki skrivajo v sebi nekaj skriv- nostnega. S prevladujočimi štirimi barvami vabijo njegova dela v simbolični svet rojstva, življenja in smrti - v belih, črnih ali rdečih odtenkih. Vse, '.kar se po smrti izgubi ali zaži- vi pa ponazarja zlata barva. V likovni svet obeh slikarjev le ljubitelje umetnosti ob od- Prtju popeljala Marija Golčer: •^e le z izvirnim nagovorom, temveč tudi z režijo in sprem- nim besedilom odlomka iz pravljice Mali princ, v katerem jsta sodelovala še člana konjiš- ke amaterske gledališke skupi- le; Franjo Funkelj - Frenk kot ^^^^'] in Gregor Groleger kot l^ali princ. '"''"''•^lllll...........IIIMIMII..............lili B.Z. Zadnja predstava z glasbeno satiro Domovina, ljubezen moja se jutri zvečer končuje še ena uspešna sezona, v kateri je Kulturni center Laško ponudil svojemu občinstvo več kot 70 priredi- tev. Vodstvo Kidturnega centra je za zadnjo predstavo, ki bo zaključila sezono 1995/96, izbral gledališko glasbeno satiro Domovina, ljubezen moja, ki je doslej požela v Sloveniji že veliko pohval. Režiser predstave, v kateri nastopajo igralec Gojmir Lešnjak s svojim ansamblom The Hamer's ter absol- ventke AGRFTV Barbara Cerar, Jana Ornik in Metka Trdin, je Boris Kobal. Glasbena satira pripoveduje in poje o življenjski zgodbi človeka, ki se je znašel na križišču velikih cest kot sin majhnega naroda. Dotika se vseh plati našega bivanja, od ljubezni do politike, in pri tem razkriva posebnost slovenske duše in slovenskega značaja. Predstavo dopolnjuje in prekinja trinajst songov, ki so mešanica najrazličnejših melosov. JI Zveneča interpretacija Komorni orkester klasič- nih kitar in Godalni orkester GŠ Celje sta pod vodstvom Matjaža Breznika koncerti- rala v koncertni dvorani GŠ Celje v sredo, 5. junija 1996. Prvi del koncerta je obliko- val Komorni orkester klasič- nih kitar in zaigral v uvodu Glasbo ob ognjemetu G. F. Handla, v stavkih: La rejouis- sance, Manuet 1, Menuet 2, Bourree, prirejeno za omenje- ni sestav. Slavnostni glasbi je sledila zelo nežna in spevna Pavana za umrlo Infantinjo, M. Ravela. Arijo Don Juana iz istoimenske opere W.A. Mo- zarta je ob spremljavi Komor- nega orkestra klasičnih kitar zepeljivo in slikovito interpre- tiral baritonist Davor Mikulič. Tina Blazinšek je kot solist- ka nastopila v delih J. Iberta Entr'acte za flavto in ansam- bel kitar in J. S. Bacha Suita v h-molu za flavto in orkester, Badinerie. Komorni orkester klasičnih kitar pod dirigent- skim vodstvom Matjaža Brez- nika je svoje estetsko in obču- teno muziciranje zaključil z delom R.P. Bahnsena, Mali ples. Godalni orkester GŠ Celje je v uvodu drugega dela zaigral Kanon za godala J. Pachelbe- ta. Zanimivemu in polifono oblikovanemu delu nemškega baročnega skladatelja je sledi- lo zahtevno delo A. Vivaldija Štirje letni časi - Pomlad op. 8. Virtuozni in popularni concer- to grosso programskega zna- čaja, v treh stavkih (allegro, largo, allegro) je kot solist na violini, ob godalnem orkestru GŠ Celje, poustvaril Kristian Kolman. Organistka Katarina Arlič se je predstavila v delu G.F. Handla Koncert za orgle in orkester št. 13, Slavec in Kukavica. Koncert v dveh stav- kih (larghetto, allegro) je su- vereno izzvenel v zaključni Lovski ples iz Glasbe na vodi Q. F. Handla, ki predstavlja zabavno glasbo tistega časa na najvišjem nivoju. Mladi glasbeniki Komorne- ga orkestra klasičnih kitar in Godalnega orkestra GŠ Celje s solisti, pod vodstvom Matjaža Breznika so korektno poustva- rili zahteven program iz kla- sične glasbene literature in ga zveneče in stilno interpretira- h. Intenzivno delo, ki kaže stalno napredovanje, so na- gradili tudi poslušalci v polni dvorani GŠ Celje. A. ZALOŽNIK ZAPISOVANJA Novinarsko zmerjanje Piše: TADEJ ČATER Saj ne, da bi imel kaj proti reviji Mladina, daleč od tega, toda predzadnja številka tega tednika, tista, ki je bila doma- la v celoti (z naslovnico vred) posvečena ljubljanskemu žu- panu dr. Dimitriju Ruplu in njegovi pravni zmagi nad ko- lumnistoni Mladine Bernar- dom Nežmahoni, me je hudo razočarala. Nekoč resen časnik se je dobesedno izgubil v po- plavi kalimerovstva slovenske- ga rumenega tiska. Pustimo ob strani Nežniahovo obram- bo, ki je mimogrede temeljila na izrazitih intelektualizmih, teoretskih izpeljavanjih, itd., in ki je zadovoljila le redke njegove oboževalce oziroma stalne bralce njegove rubrike Pamflet, pustimo pb strani dejstvo, da se je na limanice ujel tudi prvi pisec Mladine, ki se je solidarnostno in kolegial- no postavil v bran Nežmahu in pri tem zagrešil nekaj grobih kiksov, pustimo ob strani pri- merjave s Hrvaško in tamkajš- njim preganjanjem novinar- jev, in se osredotočimo na uredniško politiko revije. Ker, če kdo, še posebej pa urednik, meni, da bo naklado dvignil z izzivanjem škandalov, kakr- šnega predstavlja zmerjanje politikov z blazneži, če meni, da bo zato številka prepoveda- na, njen izid ustavljen v tiskar- ni, če se bo zato pričela medij- ska in politična gonja proti časniku, potem se hudo moti. Potem je naiven. Njegova ured- niška politika pa nezrela. Ker koga pa sploh še zani- nm, alije ljubljanski župan res shizofrenik. Koga pa zaninm, če je res blaznež, ali pa, če trpi za demenco. Mogoče njegovo ženo, njegovo družino, nika- kor pa ne tistih v Prekmurju. AU na Štajerskem. Primor- skem. Tako kot nobenega ne briga, ali družina celjskega žu- pana gospoda Jožeta Zimska res razpada? Ali pa, če je nje- gov sinres preprodajalec droge in pri tem še sam narkonmn. Lepo vas prosim! Slovenija le- tos praznuje svoj peti rojstni dan in pri petih letih je vendar- le že toliko zrela deklica, da na take bodisi nesmisle bodisi re- * snice, vsekakor pa trače in čve- ke, ne bo padala. In jim resno odgovarjala. Še več, take neumnosti, take trače in čve- ke, lahko objavi zgolj pritlehen tabloid. hi Mladina je žal to objavila. In se sedaj obnaša kot zavrnjena najstnica. Do neskončnosti brani svoj dom- nevni prav, pri tempa nikakor ne zanika tistega, zaradi česar je dr. Rupel sodbo proti njene- mu novinarju tudi dobil. Da Nežmah namreč ni zapisal, da je Rupel blaznež in, da sodi v psihiatrično bolnišnico. Ker Nežnmh je to napisal in pika. In, ker Nežnmh tega tudi ni zanikal. In, ker je to golo zmer- janje, je izgubil pravdo. Po pra- vici, če mene vprašate. Ker, če nekoga kar tako tja v en dan (ali pa na podlagi njegovih besed), brez vsakega zdravniš- kega potrdila, ozmerjaš za člo- veka, ki trpi za shizofrenijo, blaznostjo in demenco, če ne- koga brez zdravniških izvidov pošlješ lepo v umobolnico in razglasiš za duševnega bolni- ka, on pa to ni, potem je to zmerjanje. In za tako dejanje boš v vsaki pravni državi odgo- varjal. In pika. In Nežmah je odgovarjal. In je bil obsojen. Sicer le pogojno, pa vendar. TaKo kot bi tudi sam bil obso- jen, če bi si denimo v tejle rubriki drznil zapisati, da je celjski župan navaden krimi- nalec in latentni morilec na cesti, ker je pijan pobegnil s kraja nesreče, pri tem pa še zdaleč ni dokazano, da je bil res pijan. Če bi pa zapisal, da je storil neetično dejanje, ker ni ustavil in ponmgal poškodo- vanemu, potem bi v primeru njegove tožbe, le-to absolutno dobil. Ja, v tem je vsa razlika. In v ničemer drugem. 18 KULTURA NOVI TEDNIK Zdenkina prva knjiga Knjižni prvenec nekdanje novinarke Novega tednika Zdenke Stopar- Knjiga Moja srečanja je posvečena ljudem, ki so znali ostati zvesti sebi Prav nič posebnega ni, če novinar napiše knjigo. Nekaj posebnega pa je, če novinar napiše knjigo, kakršnih na slovenskem knjižnem tržišču sploh ni. Prav to je uspelo naši nekdanji kolegici Zdenki Stopar. Pred kratkim je pri za- ložbi Sledi izšla njena knjiga Moja srečanja, v kateri je zbrala trideset nenavadnih življenjskih zgodb ljudi, o katerih je kot novinarka Novega tedni- ka že pisala v sedemdesetih in osemde- setih letih. Pred nami zopet oživljajo liki, ki so po svoje nenavadni in drugačni, skupna pa jim je klenost značajev in življenje na robu družbe: socialna podpiranka Treza s kozo, knapovka Koroščeva mama, do- brotnik iz Amerike, grobarka Tončka, ljudska umetnica, vaška babica, ki je pomagala na svet 369 otrokom... Kako se ti je sploh porodila zamisel za knjigo Moja srečanja? Ko zapustiš službo, potrebuješ najprej čas, da se spočiješ. In da poiščeš neki novi smisel v življenju. Nikoli nisem hotela vegetirati, zato sem tudi v upokoji- tvi videla neko novo življenjsko obdobje, neki novi prostor, ki ga bom morala izpolniti na drugačen način kot sem ga izpolnjevala v službi. Veliko sem razmiš- ljala in se ozirala na svoje minulo delo in v osebni rasti, ki sem jo ob tem doživlja- la, sem spoznala, da sem v petindvajse- tih letih pustila v novinarstvu nekaj sledi. Želela sem jih pregledati in ovrednotiti. Pol leta sem v knjižnici vsak dan po osem ali deset ur prelistavala Novi tednik. Hkrati sem prebirala in primerjala tudi delo svojih nekdanjih kolegov, od katerih večina ne dela več pri tedniku, in ugoto- vila, da sem v teh petindvajsetih letih bila prisotna v časopisu na nek način, ki ga drugi mogoče niso toliko zabeležili kot jaz. Po potrebi in po notranji nuji sem namreč zahajala na teren, kjer sem nale- tela na izredne ljudi, ki so mi vse do danes ostali v spominu. Imeli so svoje- vrstne vrednote, kakršne so tudi meni pomagale živeti in opravljati težak časni- karski poklic. Si že takrat, ko si začela prebirati svoje nekdanje članke, vedela, da jih boš objavila v posebni knjigi? Ja. Najprej sem izdvojila »socialke«. Bilo jih je 149, saj so bile vmes tudi takšne, pereče, ki smo jih reševali s pomočjo Centra za socialno delo in z vaščani. Danes bi bile že zastarele, zato jih nisem uvrstila v izbor za knjigo. Z veliko selekcijo sem nato izdvojila 30 portretov zanimivih ljudi. Preprostih in intelektualcev. To so ljudje, ki so biU drugačni od povprečja, ki so presegali tisti čas in bili pravzaprav pred njim. Njihova najpomembnejša odlika so traj- ne vrednote, ki so ali pa naj bi bile tudi danes prisotne med ljudmi. To so pošte- nost, vdanost, pokončnost, skromnost, zavezanost k naravi. Skratka, vsi ti moji ljudje imajo neko izredno notranjo moč, ki me je pri njih tudi najbolj privlačevala. Reportaže o teh ljudeh sem šla delat takrat, ko mi je bilo najtežje v življenju, kajti iz njih sem ponovno črpala energijo in oporo za svoje delo. So bila srečanja slučajna? Nekaj jih je bilo res slučajnih, na neka- tere so me opozorili na terenu, mnoga srečanja pa so nastala na osnovi pisem ali telefonskih klicev - da tam nekje živi nekdo v težkih razmerah, v pravi socialni bedi, in tako naprej. Ko sem potem obi- skala te ljudi, sem največkrat ugotovila, da sploh ne gre za bedo, ampak da ti ljudje živijo le svoj način življenja. Ugo- tovila sem, da gre za duhovno močne ljudje, ki živijo v svojem svetu in se ne prilagajajo okolici. Nikoli ne bom poza- bila reportaže Iskali smo bedo, a našh srečo. V uredništvu smo dobili obupano pismo s Frankolovega, da njihova krajan- ka živi bedno v podrti hiši, jaz pa sem naletela na najbolj srečno žensko kar sem jih kdaj srečala. Krajani so jo hoteli spraviti v dom, ona pa je bila še popolno- ma samostojna, le po svoje je živela. Po nekaj letih sva se spet srečali in to sreča- nje je bilo zame zelo pretresljivo. Našla sem jo v Novem Celju v domu za starejše občane, kamor so jo na silo preselili. Bila je popolna razvalina. Kasneje sem izve- dela, da je po nekaj mesecih domskega življenja umrla. Če odstopaš od nekih družbenih vzorcev, si torej obsojen na čudaštvo... Pisala pa si tudi o ljudeh, ki so odstopa- li od povprečja na drugačen način. Takšen je bil na primer profesor Jože Rotar, ki mi je že takrat govoril, da bo genetika igrala veliko vlogo v svetu, v našem življenju. To se danes res dogaja in je bil torej v tistih časih s svojo teorijo kar preroški. Tako kot takratno teorijo profesorja Rotarja sem vsa leta nehote spremljala tudi življenja vseh mojih por- tretirancev. Koliko jih danes še živi? Samo šest jih še imam zaznamovanih. So vsi tvoji portretiranci iz celjskih krajev? Samo s širšega celjskega območja so. Iz prav vseh občin, ki jih tudi danes »pokriva« Novi tednik. Seveda pa sem največ zanimivih ljudi srečala na Kozjan- skem, kamor sem tudi najraje zahajala. Tam sem naletela na izredno pristnost, domačnost in nepokvarjenost. Po Koz- janskem sem hodila pred potresom in po njem. To so bile ure in ure hoda in včasih sta me spremljala moja dva sinova. Naj- več kozjanskih cest in kolovozov pa sem prepešačila s kolegom Dragom Medve- dom, ki je fotografiral. Te najine poti so mi še danes zelo dragocene. Gotovo si takrat, ko si pripravljala knjigo, vsa srečanja doživela še enkrat. Res je in to je bil zame neverjetni čar. Zato sem se tudi tako borila za izid knjige. Ko sem prebirala svoje reportaže in mi je bilo včasih pri nekaterih kar malce nerodno, sem ugotavljala, da bi jih danes zapisala popolnoma drugače. Ne vsebinsko, ampak z neko večjo polnost- jo, z nekimi novimi spoznanji in novimi pogledi, saj sem se v petindvajsetih letih tudi sama spremenila. Naredila sem sa- mo nekatere stilne popravke, ostalo pa ohranila tako, kot je bilo objavljeno v časopisu. Tudi zato, da bi bile moje reportaže nekakšen dokument tistega ča- sa. V svojem petindvajsetletnem delu v novinarstvu sem hotela pustiti neko sled in mislim, da sem s knjigo to sled ohrani- la. Ko si pripravljala knjigo, si gotovo imela v mislih tudi ljudi, ki naj bi jo brali. Komu si namenila knjigo? Preprostim ljudem, saj sem prav z ljudmi na podeželju znala vzpostaviti izreden odnos. Zaupali so mi in z nekate- rimi od njih imam še vedno stike, kar se mi zdi neverjetno. Tudi po petindvajsetih letih mi pošiljajo voščilnice. Ohranili so me v spominu in to je zame veliko zadoš- čenje. Ko sem pripravljala knjigo, sem ugotovila, da so me imeli moji ljudje radi in prav v ponovnem doživljanju vseh srečanj in vseh usod sem dobila moč, s katero sem lahko premagala vse težave in prepreke, na katere sem naletela pri na- stajanju knjige. Knjig, kakršna je tvoja, je pri nas malo. Mislim da je to pri nas edina tovrstna knjiga. Pred mnogimi leti je nekaj po- dobnega, in to zelo dobro, naredil Peter Božič z ljubljanskimi portreti. Pri Božiču gre bolj za klateže, moji ljudje pa so samo drugačni. In prav zato, ker so tako odsto- pali od j)ovprečja, so me privlačili. Pred mano je o ljudeh na robu družbe pisal v Novem tedniku Janez Sever. Ko je odšel, sem z iskanjem teh ljudi nehote nadalje- vala jaz. Vsi, o katerih sem pisala, so mi zelo dragoceni, saj se je del njih preselil v moje srce in tam tudi ostal. Te je knjiga spremenila? Ko človek izdaja svojo prvo knjigo, se odpove vsemu. Pristala sem na prav vse pogoje založnika, samo da bi knjiga priš- la med bralce. Odpovedala sem se hono- rarju, skrbim za prodajo.Vedno sem bila idealistka, zdaj pa postajam drugačna. Še vedno sem sicer naivna, vendar sem začela dajati prednost razumu pred čus- tvi. Upam, da se bo v tem stilu oblikovala še kakšna moja knjiga. Nekaj zamisli že imam. Zatrdno sem prepričana, da sem se-vrnila na pot, ki sem jo čutila že kot mlada študentka slavistike in ki je bila zaradi mojega predajanja časnikarstvu trideset let prekinjena. Uspešni plesalki v Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo minulo soboto Evropsko pr- venstvo v stepu za člane, na katerem sta se dobro odrezali članici Posav- skega plesnega kluba Lukec. Prvenstva se je udeležilo 27 tekmo- valcev in tekmovalk iz petnajstih dr- žav. Slovenijo so zastopali Florjan Zu- pan iz plesnega kluba Kazina ter Ve- sna Vučajnk in Josipa Fink iz kluba Lukec. Kljub močni konkurenci starej- ših in bolj izkušenih tekmovalcev sta Lukčevi plesalki, ki se bosta v jeseni udeležili tudi svetovnega prvenstva, dobro odplesali svoj nastop in sta zadovoljni s svojo uvrstitvijo. Vučajn- kova je zasedla enajsto, Finkova pa šestnajsto mesto. JI Mladi likovniki v Savinovem salonu v Žalcu bodo danes odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec. Razstavo so pripravili likovni pedagogi osnovnih šol v sodelovanju z Zavodom za kulturo. Na otvoritveni slovesnosti ob 11. uri bodo sodelovali akademski slikar in likovni pedagog Alojz Zavolovšek ter učenci Glasbene šole Risto Savin iz Žal- ca. Razstava bo odprta do 27. junija vsak dan, razen nedelj in praznika. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■1^^ IB PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo da- nes ob 21. uri, za Abonma četrtek in izven, jutri v petek ob 21. uri, za Abonma Štu- dentski večerni in izven ter v soboto ob 21. uri le za izven, uprizorili Držičevega Dunda Maroja. V soboto ob 10. uri, pa bo za Abonma družinski lut- kovni in izven, na ogled tudi lutkovna pravljica Janko in Metka. V Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine v Celju bodo danes ob 10., 11. in 16.30 uri, uprizorili lutkovno predstavo Vrtiljak, v izvedbi lutkarja Cveta Severja iz Kra- nja. V Kulturnem centru Laško bo jutri, v petek ob 19.30, zaključna prireditev sezone, gledališko-glasbena satira Goj- mirja Lešnjaka-Gojca in Marte Kobal Domovina ljubezen mo- ja, v izbedbi The Ha- mr's&Gojc. KONCERTI V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 20. uri, koncert filmske glasbe Orkestra Akord iz Celja, pod vodstvom Matja- ža Breznika. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Moš- kega pevskega zbora iz Dobr- ne. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo v torek, 18. junija ob 20.30, koncert absol- ventov, tekmovalcev in nekda- njih učencev Glasbene šole iz Rogaške Slatine. V Atomskih Toplicah v Podčetrtku bo jutri, v petek ob 20.15, koncert moškega pevskega zbora iz Atomskih Toplic. RAZSTAVE V Savinovem likovnem sa- lonu v Žalcu bodo danes ob 11. uri, odprli razstavo likov- nih del učencev osnovnih šol občine Žalec. V Caffe clubu v Žalcu raz- stavlja Vojko Volavšek. V Laškem dvorcu je na og- led razstava »60 let posebnega šolstva«. V občasnih razstavnih pro- storih Muzeja novejše zgo- dovine si lahko ogledate raz- stavo ob 150-letnici železnice na Slovenskem in motivov poštnih znamk Jožeta Trpina. V stalnih razstavnih prc rib pa razstavo modulov C tva ljubiteljev železnic, ob 31. julija. V Muzeju grafičnih ui nosti v Rogaški Slatini ji konca julija na ogled razs starih grafičnih listov: »Du Avstrija« iz 19. stoletja. ' V 11. nadstropju Osredj knjižnice je do 15. septeml) na ogled razstava Misli in sj prosto pot, z izborom graf otroškega grafičnega biei do 31. julija pa razstava P vanja se začnejo v knjižnii V spominski sobi Star piskra Muzeja novejše zg( vine, si lahko ogledate raj vo Zatirani, a nikdar pote ni. V avli hotela Dobrna dc junija razstavljata akader slikarki Natalie Adams in retana Riavini. Razstavo je pravil Limit Štore. V razstavišču Stara gn Pokrajinskega muzeja v C si lahko do 30. junija ogle razstavo Od antičnega vrč majolke. V torek, 18. junij bodo ob 18. uri, odprli ra: vo Svetloba v steklu. Mu stekla v Birnbachu v Avs ki bo na ogled do sredine j ja. V galeriji Keleia do 10. jif j a razstavlja risbe in graii Mario Benedetti. m KINO Union od 13. do 19.6. oh in 21.15 ameriški film Poro ca; Mali Union od 13. do 1 ob 20.30 ameriški film moje neveste 2; Metropol 13. do 19.6. ob 18.30 in 2( ameriški film Doktor Jeky gospodična Hyde. Kino Dobrna 15. ob 19. in 16.6. ob 17. uri amei film Divja horda. Kino Žalec 13. ob 20. lU 16.6. ob 20. uri ameriški 1 Joči, ljubljena dežela, 14. 18. uri inl6.6. obl6. inia ameriški film Svet igrač. KinoVojnik 16.6. ob 19 ameriški film Nevarna sva OSTALO V Narodnem domu v C« bo jutri, v petek ob 18. produkcija plesnih skupini snega foruma Celje. V dvorani A Celjskega i ma bo imel Studio za I Celje odprta vrata in hk 150. uprizoritev plesnogle hške predstave Smeško e črkami ali plesna abecedi koreografiji Igorja Jelena. ^ Akord s filmsko glasbo Orkester Akord, ki ga uspešno vodi mladi dirigeflj Matjaž Breznik pripravlja v soboto, 15. junija ob 20. uri dvorani Narodnega doma v Celju letni koncert. Posebnoi koncerta bo program, zapolnjen s filmsko glasbo. Člani orkestra so se na letni koncert skrbno pripravlja Brez dvoma gre za zanimiv izziv glasbenikov, da so pripravi večer filmskih glasbenih uspešnic, ki bodo prijetna nostalgi mnogim ljubiteljem glasbe in filmov iz različnih obdobij. Ob 30-članskem ansamblu bodo tudi tokrat nastopili SQ sti, in sicer: Irena Baar, Marjan Trček, Tina Blazinšek : Marko Hribernik. Orkester, ki je lani slavil pol stoletja obstoja, pa se je v te dneh razveselil tudi novice, da je dobil nove prostore i vadbo, in sicer v Stanetovi ulici 16 a. Potem, ko bodo prosto uredili, bo delo prav gotovo lažje. Upajo pa tudi, da bo( kmalu lahko posneli drugo zgoščenko. $t. 24.'13. junij 1996 NOVI TEDNIK KULTURA 19 Strahimir, zaljubljenost in gimnazijski zvonovi Prejšnji teden je izšla knjiga »Na celjski gimnaziji zvoni«, v kateri avtor obuja spomine na šolanje v celjski gimnaziji 11 jan Marinšek iz Vele- nja je Slovencem poznan kot popotnik, prijatelj Astrid Lindgren in Pike Nogavičke, zbiralec šolskih beril z vsega sveta, Gasparijevih fotogra- fij, direktor Kulturnega cen- tra Ivana Napotnika v Vele- nju, organizator številnih koncertov, prireditev in raz- stav, zaradi katerih se Vele- nje uvršča med kulturno najbolj razgibana mesta v Sloveniji. Do pred kratkim je bilo manj znano, da je Marjan Ma- rinšek, ki je odraščal na Koz- janskem, obiskoval I. gimna- zijo v Celju. Da je vseh petin- trideset let po tem, ko se je poslovil od sošolcev in odšel na študij prava v Ljubljano, organiziral obletnice mature in da je za lansko srečanje nekdanjih sošolcev z gimnazi- je pripravil knjižico, v kateri je zbral spomine iz obdobja, ki se je vanj vtisnilo za vselej. Ko je bila knjižica izdana, je ugotovil, da je v njej opisanih vse premalo dogodkov, spo- minov, sošolcev in profesor- jev, zato jo je vrgel stran in se pisanja lotil še enkrat. Nastala je knjiga z naslovom Na celj- ski gimnaziji zvoni, ki je prejš- nji teden izšla v zbirki Spomi- ni, založila pa jo je Založba Pozoj pri Kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju. Zakaj ravno knjiga v spo- min na gimnazijska leta? Na tisto obdobje me vežejo lepi spomini; čeprav sem se, glede na to, da sem se v Celje priselil iz prelepega Kozjan- skega, v to mesto težko vživel. Ves čas sem se s spomini iz gimnazijskih let veliko ukvar- jal in jih negoval. Pravzaprav vsa ta leta nekako živim s tistim časom, zato sem ob lan- ski obletnici napisal tudi krat- ke spomine, ki sem jih posve- til profesorjem, ki še prihajajo na te obletnice. Tako so nasta- la štiri poglavja, utrinki, pete- ga, ki opisuje ljubezenske raz^ mere na gimnaziji, pa sem do- dal, ker se mi je zdelo zanimi- vo. Opisovanje takšnih stvari je mogoče res sporno, vendar sem pazil, da sem vse opisal tako, kot se je v resnici dogajalo. V knjigi ste zapisali, da ste sicer težko prišli na šolanje v Celje, vendar je bil odhod na študij v Ljubljano še težji... Pri petnajstih sem zapustil dom. Danes bi se lahko nor- malno vozil z avtobusom, jaz pa sem hodil domov samo med počitnicami. Zveze z av- tobusom so bile grozne, vož- njo sem težko prenašal in zato sem tudi ob sobotah in nede- ljah ostajal v Celju in ga spoz-- naval. Najraje sem hodil v ki- no; videl sem vsako predsta- vo, ki so jo predvajali. Tako sem Celje počasi spoznal in se nanj navadil. Od začetka pa je bilo slovo od domačega kraja zelo težko. Posledica tega je bila, da sem na II. gimnaziji, kamor sem bil najprej vpisan, v L letniku zaostal. Prosil sem očeta, naj me prepiše na I. gimnazijo, kamor so me na srečo sprejeli in takrat se je zame vse spremenilo. Ste si takrat, pred petintri- desetimi, štiridesetimi leti mislili, da bodo ti dogodki ostali tako živo zapisani za vse življenje? Kar koli v življenju poče- njam - počenjam pa marsikaj - nikoli nisem vedel, da bo iz tega kdaj kar koli nastalo. V osnovni šoli sem ves čas sanjal o svetu, od njega pa sem bil tako odmaknjen, da sem šele v osmem razredu osnovne šo- le - takrat četrtem razredu niž- je gimnazije - prvič videl mor- je. Sicer pa sem živel samo ob knjigah in filmu. In ob sanjah. V gimnaziji nisem nikoli mi- slil o tem, da bi kdaj pisal. Učil sem se toliko, da sem izdelal, tako pa je bilo zato, ker me je zanimalo toliko drugih stvari. In ravno na gimnaziji, ki ji je ta knjiga posvečena, so to ra- zumeli. Po kakšnih kriterijih ste izbirali dogodke, ki so opisa- ni v knjigi? Vsakemu profesorju med ti- stimi, ki še živijo, sem hotel posvetiti nekaj, ob čemer se ga spomnim. Potem sem ši rekel: »Pri Orožnovi se bom spomnil Strahimirja Silvija-Kranjčevi- ča in tega, kako nas je iznorela s Prešernom«. Spoštovali smo ga, ga spoznali do temeljev in šlo je celo do te mere, da sva s sošolcem začela z uglasbitivjo njegovih pesmic... Tako sem se pri pisanju držal spominov in dogodkov, ki so se mi tre- nutno utrnili. Najbrž pa je ostalo še kaj spominov tudi iz kakšnega drugega življenjskega ob- dobja. V mladosti pravzaprav nikoli nisem znal pisati, pozneje pa me je življenje pripeljalo do tega, da sem začel pisati poto- pise in reportaže o deželah, ki sem jih videl in obiskal. Tako sem ugotovil, da lahko opišem pravzaprav vse, kar sem videl in doživel. Posebni so spomini na študentska leta, ko sem ži- vel z dvema slepima študento- ma, kar pomeni, da sem živel popolnoma drugače kot drugi. Zanimivi so tudi spomini na Velenje in delovanje v tem me- stu. Poglavje zase je tudi kultu- ra; prijateljeval sem s številni- mi sHkarji, mnogo sem jih po- vabil v Velenje, nastajale so razstave, srečanja... Mogoče bo tudi iz teh obdobij življenja še kdaj nastala kakšna knjiga. I NINA M. SEDLAR Nihče ni manjkal v petek, 7. junija, je Zveza kuUurnih organizacij Celje v Narodnem domu pripravila letošnjo medobčinsko revijo odraslih pevskih zborov, ki so se jo udeležili vsi zbori, vključeni v zvezo. Na dveh koncertih je sode- lovalo 18 ženskih, moških in mešanih zborov in sicer: Me- šani pevski zbor Gostinskega podjetja Na-na Celje, Moški pevski zbor KUD Ljubečna, Moški pevski zbor PD Nova Cerkev, Mešani pevski zbor Zveze društev upokojencev Celje, Moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik, Meša- ni pevski zbor Cetis Celje, Moški pevski zbor DPD Svo- boda Zagrad Celje, Moški pev- ski zbor Telekom in Pošta Ce- lje, Mešani pevski zbor Celeia Celje, v večernem programu pa še: Mešani komorni zbor Celje, Moški pevski zbor KUD Ivan Cankar Celje, Moški pev- ski zbor PD Anton Bezenšek Frankolovo, Ženski pevski zbor KUD Ljubečna, Mešani komorni zbor Emailuel iz Ce- lja, Akademski pevski zbor ter Komorni moški zbor in Celj- sko pevsko društvo. Vsak od zborov je zapel po tri skladbe, izbrane po lastni presoji, njihovo izvajanje pa je spremljalo strokovno »uho« priznanega glasbenega stro- kovnjaka mag. Ivana Vrban- čiča iz Maribora, ki bo o na- stopu vsakemu zboru poslal pisno oceno, po končani reviji pa je tudi opravil strokovni pogovor z dirigenti. Na splo- šno je ocenil dokaj visoko ra- ven petja in tudi rast vseh sodelujočih pevskih zborov, kar je, če upoštevamo da je nekaj zborov v kar izdatni me- ri pomladilo svoje vrste, brez dvoma jamstvo za kakovostno delo v bodoče. «M».^ŽIVKO BEŠKOVNIK Šopek pesmi, darilo rudarjem Komorni moški zbor Ce- lje je z dirigentom prof. Ci- rilom Vertačnikom nastopil kot gost večera na priredi- tvi Okteti rudarjem, ki je bila minulo so6oto v dvora- ni Glasbene šole v Velenju. Zbor se je predstavil z deli Ambroža Čopija, s pro- gramom Slomškovih pe- smi, na koncu pa še s popu- larnim programom svojih zborovskih solistov. M.A. Pesem odpira dušo Letni koncert vokalne skupine Kompolcani in Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. Vokalna skupina Kompol- cani že vrsto let uspešno na- stopa na širšem celjskem po- dročju. Ob redni udeležbi pevskih srečanj malih vokal- nih skupin v Vojniku in Ce- lju jih lahko občudujemo tu- di na mnogih drugih prilož- nostnih nastopih in koncer- tih. Tokrat so Kompolcani ob zaključku pevske sezone pri- redili letni koncert v dvorani osnovne šole v Štorah. V pr- vem delu dobro obiskanega koncerta so kot gostje sodelo- vale pevke Ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja. Večji del pesmi je ŽPZ Skla- dateljev Ipavcev pod vodstvom Emilije Kladnik-Sorčan, poi- skal v zakladnici slovenske ljudske pesmi. Občuteno izva- janje je navdušilo poslušalce. Kljub nekoliko manjši zasedbi se zbor trudi ohraniti lepoto petja, po kateri šentjurske pevke slovijo že nekaj časa. Zbor je predstavil nekaj zna- čilnih pesmi za to pevsko za- sedbo kot so Nocoj se mi je sanjalo. Kako bom ljubila, Ju- tranja in Slovo od neveste. Ob Mozartovi Luči care pa je na koncu zelo navdušila pesem Nedeljski jagri.j Vokalna skupina Kompolca- ni je svoj nastop pričela z Zdravico v priredbi U. Vrabca. Nato so svoj nastop nadaljeva- li z umetniško odpetimi sklad- bami Pod oknom (A. Hajdrih), Vabilo (D. Jenko), Po polju sneg se beli (Luxemburška prir. S. Mihelčič). Pesmi so bile odpete s potrebno skrb- nostjo za oblikovanje zvoka skupine. Dovolj muzikalnosti pa so pokazali tudi s pesmijo Dvanajst razbojnikov, kjer so lahko pokazali vse pevske prednosti vokalne skupine, ki slovi po dobrih glasovih. Kon- cert so zaokrožili še z nekaj priredbami koroških ljudskih, ki vedno znova navdušijo s svojo melodiko. Ob koncu so poskrbeli za presenečenje s pesmijo Na Vipavskem, ki s svojimi medklici pritegne tudi manj sproščene poslušalce. Na zadovoljstvo poslušal- cev se je koncert ob pričakova- nih dodatkih zaključil z misli- jo, da »pesem odpira dušo«. In mnogi obiskovalci so deliU mnenje o lepoti takšnih nasto- pov. »■■■»MATJAŽ ŽELEZNIK Madžari na obisku Mešani komorni zbor iz Celja je od 31. maja do 2. junija gostil svoje pevske kolega Mešanega pevskega zbora iz Szentesa, ki so ta- ko vrnili lanski obisk naših pevcev na Madžarskem. V petek, 31. maja so gost- je obiskali Grafično podjet- je Cetis, se popoldne spre- hodih po celjskih uUcah, zvečer pa sta oba zbora iz- vedla zahteven koncertni program v dvorani Term v Zrečah, ki ga je publika ze- lo dobro sprejela, zadovolj- na pa sta bila tudi oba diri- genta Janos Nagy in Pavle Bukovac. Sobota, 1. junija je bila namenjena druženju in pri- jateljevanju pevcev obeh zborov. Pevci MeKz iz Celja pa so v petek, 7. junija zvečer uspešno nastopili še na me- dobčinski reviji pevskih zborov v Narodnem domu v Celju. MARUAN PETAN Plemenito in ubrano Na letnem koncertu je 6. junija v dvorani Narodnega doma v Celju odzvenel celo- letni repertoar zbora, ki na- daljuje pevsko tradicijo zbo- ra Tehnik, to je Mešani mla- dinski pevski zbor Šolskega centra Celje. Srednja tehniš- ka šola Celje se je namreč v tem šolskem letu preimeno- vala v Šolski center in tako je ime zbora Tehnik postalo za pevce vseh smeri Šolskega centra, ki se vanj vključuje- jo, preozko. Zbor je vodila profesorica Metka Jagodič- Pogačar. Stilno urejen koncertni re- pertoar je v prvem delu preha- jal od renesančnih skladate- ljev Gallusa in Lassa preko Bacha do romantikov Bruck- nerja, Mendelssohna, do naše- ga ekspresionista Kogoja. Če je Gallusov Gavisi sunt izzve- nel premalo legato in v prepo- časnem tempu, pa je globoko občuteno in prepričljivo zbo- rovodkinja izrazila poetsko razpoloženje Lassovega Bon Mon Coera (Dobro jutro, moje srce) in globoko romantično občutenje Mendelssohnovega Die Nachtigal. Dve črnski du- hovni pesmi sta zahtevali od izvajalcev močan ritem, naj- lepše ušesu in srcu pa so iz- zvenele slovenske ljudske v priredbah M. Tomca, L. Lebi- ča, R. Gobca in A. Kumra. Mladosten pevski material je zborovodkinja oblikovala v homogeno glasovno skupino, ki zveni jasno in čisto. Mehko zastavljeni glasovi so poenote- ni in zliti v plemenito in ubra- no petje. Zborovodkinja obču- ti in doživlja glasbo v njeni globini in zbor verno sledi nje- nim zamislim. Vse to je opazi- la tudi letošnja žirija na repub- liški reviji pevskih zborov v Zagorju ob Savi, ki je zbor uvrstila v kategorijo izbran- cev, ki se lahko udeležujejo tekmovanj, bodisi na Medna- rodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju ali kjerkoli v tujini. Že letos bo zbor 11. junija odpotoval na medna- rodni festival Praznik pesmi v Olomouc na Češkem. Za pestrost koncertnega ve- čera so z glasbenimi točkami poskrbeli tudi pevci, ki so hkrati učenci celjske glasbene šole: Vesna Naglic (klavir), Metka Marolt (flavta) in Mar- ko Jelene (kitara). Celotno podobo kuhurnega dogodka je zaokrožilo simpa- tično napovedovanje Anite Grosek, dijakinje 4. letnika gimnazije Lava, ki ji je vezni tekst oblikovala profesorica Polona Ramšak. Koncertni list je oblikovala ing. Meta Petri- ček. «■■■■■■■■■1 D. ZVAR Hll^ , Mil 20 TEMA TEDNA NOVI TEDNIK Gremo v hribe in planine Kaj nam ponujajo planinsl(e postojanl po predhodnem naročilu ve^ vrst hrane: enolončnice, bolj' ša kosila: pečen piščanec, oc- vrti puranji zrezki, govedina in priloge zanimivosti: mogo^ (\r,le(l M.iriiine cerkve. ........MARINKI jit 24.-13. Ml 1996 NOVI TEDNIK PISMA BRALCEV 21 PREJELI SMO Manipuliranje s šolarji Slovenska nacionalna desni- ca (SND) in njena poslanska skupina t Državnem zboru, ki jo sestavljajo poslanci Marjan Stanič, Ivan Verzolak in Sašo Lap z velikim začudenjem gle- data na pobudo ministrstva za šolstvo in šport, ki predlaga solidarnostno zbiranje denar- ja za obnovo osnovne šole v Sarajevu v Bosni, ki naj bi ga zbrali slovenski šolarji. Pismo s tako vsebino so pre- jeli vsi ravnatelji osnovnih šol, v katerem ministrstvo poziva vse šolarje, naj bi vsak učenec prispeval po 200,00 SIT! Nedopustno je manipulira- nje s šolarji in njihovimi starši, medtem ko po drugi strani ministrstvo za šolstvo in šport ne poskrbi za ustrezne plače učiteljev in opremo v naših šolah. Predvolilne promocije v ok- viru akcije »Vsi drugačni, vsi enakopravni«, naj se gre LDS s svojim denarjem (iz državne- ga proračuna dobi vsak mesec lOmio SIT). SAŠO LAP, predsednik SND Kaj nam pa morejo? Povsem slučajno sem se znašel pred nakupovalnim centrom Interspar v Celju, kjer sem si iz vsakdanje zvedavosti ogledal razstavljeno vozilo g. Adolfa Štormana. Ker sem celotno zadevo spremljal od januarja lanskega leta, bi si upal trditi, da sem v vseh slovenskih medijih, le dan po dogodku, bral o nekak- šnem prebijanju barikad s strani »hudodelca Starmana«. Kot veliko drugih, nič hudega slutečih bralcev, sem tako ob- javljeni resnici verjel, saj naj bi bili, na koncu koncev, prav- na država. Sam pogled na poškodova- no vozilo, vrsto in mesto poš- kodb, pa me je prepričal, da uradno stališče MNZ in poro- čanje večine slovenskih sred- stev javnega obveščanja nima- jo nič skupnega z dejanskim stanjem. Vozilo je poškodova- no samo z obeh bokov, poš- kodbe pa ne morejo biti posle- dica prebijanja barikad, tem- več posledica močnih naletov drugih vozil z obeh strani. Ne želim biti razsodnik, vendar pa se z vso resnostjo sprašujem, kakšno moč imajo nekateri ministri, da javnosti prikazujejo nekaj, kar ni in ne more biti res. Mar to pomeni, da smo vse bliže obdobju, ko bodo namesto vozil razbijali človeške glave, njihova uradna poročila pa bodo govorila o nesrečnih primerih in samo- morih, sredstva javnega ob- veščanja pa bodo poročala sa- mo eno in edino resnico - nji- hovo. Kot povsem nevtralne- mu bralcu se mi zdi nekako čuden način poročanja naših časopisov, ki povsem legalno registriranim republikancem Slovenije in njihovemu pred- sedniku g. Štormanu name- njajo prostor izključno na stra- neh črne kronike, vojnim zlo- čincem in mednarodnim kri- minalcem, kot je na primer Željko Ražnjatovič Arkan, pa isti časopisi namenijo veliko prostora na bolj uglednih stra- neh. Počasi in zanesljivo me tak način poročanja prepriču- je, da imajo prav tisti, ki zatr- jujejo, da se zoper republikan- ce in njihovega predsednika vodi načrtna gonja in javno kriminaliziranje samo zato, ker enostavno ne sprejemajo takšne politike, ki nam v tem trenutku vlada. Takšen način opravljanja s političnimi nas- protniki in drugače mislečimi sodržavljani pa zanesljivo ne sodi v to obdobje in v državo, ki si prizadeva postati demo- kratična. Če so sredstva javne- ga obveščanja molčala o po- vojnih zločinih in umorih ne- dolžnih Slovencev v povojnih letih, potem te iste napake ne smejo ponoviti v sedanjem ob- dobju, saj bi to pomenilo pra- vo katastrofo za nas in našo mlado državo. RUDOLF BUTINAR, Celje Popravljanje zgodovine Znano je dejstvo, da so zgo- dovinarji, in še bolj politiki, že od nekdaj radi »popravljali« zgodovino. Pri tem je šlo lah- ko samo za »kozmetične« po- sege, ki so posamezen dogo- dek ali določeno osebo prika- zali v lepši in drugačni luči. Šlo pa je lahko tudi za popol- noma na glavo postavljena zgodovinska dejstva. Vedno je šlo za to, da bi določenemu dogodku ali osebam dali večji pomen in ugled, s tem pa seve- da tudi svojemu narodu in svoji državi. Pri nas pa se zadnje čase dogaja ravno nasprotno. Zgo- dovinska dejstva se zaradi ne- poznavanja, ali iz drugih na- menov, prikazujejo v napačni luči. Navedel bi samo nekaj primerov. V Razgledih je Du- šan Jovanovič pisal o genoci- du, ki naj bi ga v Jugoslaviji izvajali nad Nemci po končani drugi svetovni vojni. Med dru- gim je zapisal, da smo Sloven- ci izgnali kočevske Nemce. Glavnega in odgovornega urednika Marka Crnkoviča sem opozoril na zgodovinsko dejstvo, da so Kočevarji sku- paj z nemško vojsko sami zbe- žali, pa ne s Kočevskega, tem- več iz Posavja in Posotelja, kamor so se naselili, potem ko so Nemci od tam izgnali vse slovensko prebivalstvo v nemška taborišča. Odgovor- nemu uredniku se ni zdelo potrebno odgovoriti na moje pismo, da o opravku ali opra- vičilu niti ne govorimo. Pri Pomurski založbi v Mur- ski Soboti je izšla zbirka turi- stičnih vodnikov po Sloveniji. Tam so avtorji zapisali, da so se Kočevarji po sporazumu med Nemčijo in Italijo izselili na ozemlje »tedanje nemške države.« Odgovornemu uredniku sem pisal, da je tedanja nemš- ka država bilo okupirano slo- vensko ozemlje, kjer so Koče- varje čakali napisi »Kočevarji, domovina vas pozdravlja«, se razume, da v nemščini. Odgo- vora in opravičila tudi iz Mur- ske Sobote nisem dobil. Oba primera kažeta na odnos do zgodovinske resnice in na kul- turo urednikov. Zgodovinsko društvo v Ce- lju je skupaj z Muzejem novej- še zgodovine organiziralo pre- davanje o »izgubljeni kulturni dediščini Kočevarjev«. Ob tem se vprašam, kdo bi se zmenil za našo kuhurno dediščino in za našo usodo, če bi se vojna končala z nemško zmago. Saj je znano, da so bili namški okupatorji prepričani, da bo v nekaj letih ta dežela popolno- ma nemška. Ob koncu želim pozvati vse bivše izgnance, da množično in energično protestiramo ob takih in podobnih pojavih. Si- cer nam grozi nevarnost, da bomo tudi mi žrtve novih is- kalcev drugačne »resnice«. To moramo storiti iz osebne pri- zadetosti in v korist zgodivin- skih dejstev. Če tega ne bomo storili mi sami, nikar ne priča- kujmo, da bo to storil kdo namesto nas. Koliko so drugi pripravljeni storiti za nas izg- nance, je najboljši dokaz »za- kon o žrtvah vojnega nasilja«, ki ga ne bi dobili, če se zanj ne bi tako odločno zavzemalo na- še Društvo izgnancev Sloveni- je. CIRIL MARINČEK. Celje ZAHVALE, POHVALE Srečanje na Gorenju Celjski pododbor skupnosti borcev V. prekomorske briga- de NOB je 25. maja 1996 orga- niziral družabno srečanje na Gorenju nad Zrečami. V prijaznem in prostornem gostišču kmečkega turizma Ludvika Smogavca se je zbra- lo preko 200 nekdanjih bor- cev, njihovih svojcev in kraja- nov. Srečanje sta zelo skrbno pripravila predsednik podod- bora tov. Vengust in tajnik Ja- ka Majcen. Udeležence so najprej poz- dravili predstavniki brigade in župana iz Zreč g. Jože Košir in iz Slovenskih Konjic g. Janez Jazbec. Za njimi so kratke pozdravne nagovore udele- žencem izrekli še: podpred- sednik Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije tov. Bojan Škrk, predsednik celjskih borcev tov. Risto Gajšek in predsed- nik območne skupnosti bor- cev Slovenske Konjice tov. Fra- njo Marošek. Srečanja se je udeležil tudi pisatelj Ivo Jan, ki je udeležen- cem zelo nazorno predstavil svojo knjigo »Korenine zla«. Ivo Jan je ob tem praznoval svoj 75. rojstni dan in temu dogodku je bil posvečen nje- gov nastop. Izrekli so mu is- krene čestitke in najlepše že- Ije. Govorniki so obudili mnoge spomine na boje te posebne in slavne brigade. Spomnili so na osnovno silo, ki je gorela v prsih teh borcev, to pa je bila ljubezen do rodne grude, podžgano domotožje, ki jih je vleklo domov, da so hiteH in premagovali nadčloveške na- pore. Hude boje so vodili v Liki in okrog Gospiča z Nemci in ustaši. Mnogi so padli na poti domov. A pognali so se naprej proti Sloveniji in ko so (nadaljevanje na 22. strani) tlMMUMii.i.n 22 PISMA BRAICEV NOVI TEDNIK (nadaljevanje z 21. strani) V Vinici prišli po velikem loku znova na slovenska tla, so od sreče poljubljali slovensko zemljo. Težka je bila bojna pot teh mladih fantov. Prisilno so bili mobilizirani v okupatorjevo nemško vojsko, nato pa so jih ujeli zavezniki. Niso podlegli raznim vabam, ki so jim jih ob poti domov nastavljali, da bi ostali v tujini in služili tujim gospodarjem. V tako zaplete- nih razmerah so znali izbrati pravo pot, po kateri so edino lahko pomagali svoji izmučeni domovini. A v istem času, ko so preko- morci prihajah domov, ko so podili okupatorja iz svojih hiš, so drugi, ki so sodelovali z okupatorjem, to domovino za- puščali. Danes pa prav slednji na ves glas trobijo, da so se bojevali za to domovino, proti komunizmu. Pa menda ja ne bodo trdili, da so Angleži po- slali domov svoje ujete sloven- ske fante delat komunistično revolucijo! Kakšne očitne laži in potvarjanja se poslužujejo, da bi se oprali in vsaj pri sebi opravičili izdajstvo. Zaneslji- vo bo zgodovina postavila vse na pravo mesto in pravilno ocenila slavo V. prekomorske brigade. Za srečanje so pripravili bo- gat kulturni program, v kate- rem so sodelovali: Moški pev- ski zbor Prostovoljnega gasil- skega društva Zreče pod vods- tvom gospe Olge Kangler in mladinski pevski zbor Osnov- ne šole Zreče pod vodstvom zborovodkinje gospe Darinke Ivačič. Gostišče Ludvika Smogavca je poskrbelo za dobro prehra- no. Med srečanjem so izvajali tudi srečolov. Zabaval pa jih je priznani domači harmonikar. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Za pomoč živalim Ljubitelji živali, ki hočejo podpreti akcijo »Da živali ne bodo lačne«, so se v četrtek, 18. aprila 1996 - kot prejšnjih nekaj pomladi - udeležili do- brodelne prireditve v pomoč brezdomim živalim, ki je bila na O.Š. Dol pri Ljubljani. Prof. Jure Marussig, ustanovitelj in vodja krožka »Štiri tačke«, je organiziral to srečanje, na ka- terem so nastopih mladi člani društva proti mučenju živali na tej šoli. PodaH so tudi »bi- lanco« vseh svojih dosedanjih prireditev na šoli in povedali, koliko hrane za živali so že nabavili in razdelili živalim brez gospodarja; zlasti gre tu za zavržene in izgubljene pse in muce, ki so zaenkrat v zača- snih privatnih bivališčih, saj Ljubljana pri vsej svoji razvi- tosti še nima azila za take živali. Vsa pohvala gre Ansamblu bratov Poljanšek, saj so se v prid te dobrodelne prireditve odpovedali honorarju, z odlič- nim nastopom pa tako ogreli publiko, da se prireditev ni mogla končati. Zahvala gre tu- di šolskemu ravnatelju gospo- du Janezu Hromcu, dipl. psih., ki je omogočil to prire- ditev, podprl pa gospod žup- nik z Dola pri Ljubljani. Spon- zor prireditve je bila Pekarna Piskač. Zelo lep čustven pris- pevek je podala učenka te šole in članica »Štirih tačk« Brigita Tihelj, o zavrženem psu, ki ga je rešila in mu dala nov dom. Ker ustrezne ustanove, ki so iz etičnega vidika dolžne raz- širjati human odnos do naših soprebivalcev na Zemlji - živa- li, ne storijo nič, predlagam še drugim šolam, naj ustanavlja- jo krožke »Štiri tačke« in vzga- jajo otroke, da bodo imeli do živali dober odnos. Otroci so zelo dovzetni za druženje z živalmi, nadaljnjo vzgojo pa bi morah vzeti v roke pedago- gi, seveda tisti, ki so v tej smeri tudi sami osveščeni. Tak pri- mer je na OŠ Dol pri Ljubljani in ga je vredno posnemati. LEA EVA MULLER, Ljubljana Ob SO-letnici Ob mojem jubilejnem praz- novanju 50-letnice na glasbe- nem zborovskem področju bi se rad javno zahvalil za izka- zano pozornost predsedujo- čim, sodelujočim, nastopajo- čim pevcem mojega zbora, ka- kor številni pubhki. Posebno se zahvaljujem za lepe besede in za podeljena priznanja g. celjskemu župa- nu Jožetu Zimšku, g. Ferdu Ježovniku, predstavniku gasil- cev Branku Amonu, za iskre- ne besede in spominsko darilo cerkvenemu zboru Kompole, enkratni povezovalki progra- ma Ladi Ščurek za predstavi- tev moje in ženine lastne skladbe, Cverletovim pa za po- moč pri uglaševanju mojega pevskega programa. - Javno bi se še rad zahvalil požrtvovalni, pridni potrpež- ljivi ženi in marljivim otro- kom. Žena mi je bila v veliko spodbudo v glasbi, v oporo ob številni družini. Če tega ne bi bilo, bi se v 50 letih ne mogel v toliki meri razdajati na tako velikem glas- benem področju, fari, pev- cem, krajanom. Te lepe bese- de je bilo tudi slišati iz ust cerkvenih kompolskih pevcev. Teharskim gasilcem pa is- krene čestitke ob 75-letnici. GODEC ANTON, glasbeni zborovodja Teharje izlet skupin za samopomoč Vsakdo si po dolgi in pusti zimi in v teh kriznih časih žeU razvedrila in sprostitve, po- sebno v spomladanskem me- secu maju, ko je narava naj- lepša. Tudi v srca stanovalcev doma upokojencev Šmarje pri Jelšah je posijalo toplo majsko pomladno sonce, saj je uprava doma omogočila vsem skupi- nam za samopomoč prijeten izlet, združen s piknikom in sv. mašo. Kar težko smo priča- kovaU ta dan - 21. maj. Po zajtrku sta nas pred do- mom že čakala avtobus in domski kombi. Z nami so po- tovale tudi voditeljice skupin za samopomoč, socialna de- lavka gospa Carmen, prijazne in dobre medicinske sestre, gospa Suzana in gospa Simo- na ter pridna delovna tera- pevtka gospa Franja, ki je tudi vse posnela na kaseto. Z nami so bili še negovalka gospa Kse- nija, glavni kuhar gospod Dar- ko in hišnik gospod Roman, ki je bil vzoren voznik domskega kombija. V lepem sončnem ju- tru smo se odpeljaU preko Me- stinja in Podčetrtka do Trebč, kjer je bil postanek. V muzeju smo sL ogledali znameniti Kozjanski narodni park (film). Potem pa smo se odpeljali na podsreški grad, vodička pa nam je povedala znamenitosti o njem. Z gradu se nam je nudil čudovit razgled. Na sve- žem zraku, pod divjimi kosta- nji in ob pihljanju vetriča, nam je izdatna maUca še kako teknila. Pot smo nadaljevali preko Koprivnice in Senovega do Brestanice, kjer je bil daljši postanek. Tu smo imeli v lepi brestaniški baziliki, posvečeni lurški Materi božji sveto mašo. Tudi zapeli smo nekaj Mariji- nih pesmi. Nazadnje nam je gospod župnik vsem razdelil spominske svetinjice. Nato smo se odpeljali do brestaniš- ke ribniške koče, kjer je bil piknik. Ob dobrotah na žaru, ki sta jih pekla glavni kuhar gospod Darko in njegov po- močnik gospod Roman, ter ob žlahtni kapljici smo tudi zape- li tako, da je bilo obilo dobre volje. Toda vse, kar je lepo, prehitro mine, zato smo se morali posloviti od Brestani- ce. V dom smo se vrnili dušev- no in moralno okrepljeni z lepimi vtisi, saj smo ta dan veliko lepega videli in dožive- U. Iskrena hvala upravi doma Šmarje pri Jelšah za lepo doži- vet dan. Hvala tudi zasebne- mu vozniku avtobusa, gospo- du Smoleti iz Sodne vasi in vozniku domskega kombija gospodu Romanu, ki sta nas srečno in varno, ter brez nez- god pripeljala nazaj v dom. Prav tako hvala osebju, ki ste nam kakorkoli pomagah, skrbeli za varnost ter dobro počutje. HILDA LOKOVŠEK Dom upokojencev Šmarje Gledamo TV3 Minilo je že kar nekaj časa, ko smo poslali vodstvu CaTV prošnjo, da tudi na Celjskem omogočijo gledanje televizij- skega programa TV3. Svojo prošnjo in željo.smo večkrat posredovali tudi po telefonu. Odgovora na naš dopis sicer nismo dobiU, v telefonskem razgovoru pa so nas potolažili, da bo gledanje kmalu mogoče. Čas je tekel, mi pa smo vsee- no upali, da se bo to zgodilo vsaj do papeževega obiska. In res! Še večer pred priho- dom svetega očeta se je to zgodilo. Vsi, ki smo si to žele- li, smo biU prijetno preseneče- ni. Zato smo sklenili, da se CaTV javno zahvalimo in izre- čemo pohvalo za izpolnjeno obljubo. MisUmo, da je tako CaTV prispevala svoj delček k naši sreči ob prihodu dragega go- sta. Zato še enkrat vodstvu CaTV in vsem, ki so to omogo- čili, prisrčna hvala. SOCIALDEMOKRATSKI KRŠČANSKI FORUM Celje PRITOŽNA KNJIGA Slaba napetost Že deset let nas tare prob- lem slabih napetostnih raz- mer. Smo priključeni na T.P. Njivice, ki je bila zgrajena leta 1968. V teh letih so se priklju- čila še mnoga gospodinjstva in drugi porabniki. Zmogljivost T.P. pa se ni povečala. Naš problem smo javili na Elektro Celje. Pošiljah smo številne dopise in pritožbe s strani KS Slivnica/Celju-in s strani posa- meznih porabnikov V enem izmed številnih dopisov smo jih opozorili, da bomo bojkoti- rali plačilo računov za elektri- ko, če ne ugodijo zahtevam po prenovi T.P. V dopisih s strani Elektra Celje je bila obljubljena dogra- ditev T.P. v letih 1993-94. Leto 1996 se že nagiba v drugo polovico, a žal se stvari nika- mor ne premikajo. KRAJANI VS VODUCE IN PARIDOL (podpisi v uredništvu) PotcezVIpoto Iz časov nekako 15 let nazaj se še spomnimo, kako lepo in udobno prehodna je bila pot na Celjsko kočo čez Vipoto. Po premaganju strme steze na za- četku poti smo prišli na že mnogo manj strmo gozdno ce- sto. In ko smo se za kapelico potrudih še enkrat po nekaj bolj strmi poti, smo dosegli gorski greben in ob njem šli vse do Celjske koče skoraj po ravnem. Pot je bila široka in hoja nam ni povzročala nobe- nih težav ali problemov. V nas- protni smeri iz Celjske koče proti Vipoti je bila cesta do sestopa v dolino prav lepa in gladka. Prava sprehajalna pot. Toda našega zadovoljstva je bilo kmalu konec. Prišli so gozdarji ter spravljah les s svo- jimi težkimi traktorji in razrili cesto tam, kjer je bila slučajno mlaka. Z razritjem mlake so šli tako daleč, da so zemljo na dnu mlak popolnoma zrahlja- li. Marsikak traktor je v mlaki obvisel in se izkopaval tako dolgo, da je prilezel končno na trdnejša tla, iz mlake pa je postala neprehodna luknja. Nisem prepričan, da so sprav- ljah les ob suhem vremenu, temveč jih vreme ni zanimalo. Veljal je princip: »Vse je naše in odgovornost je kolektivna«. Na popravilo ceste ni nihče mislil z edino izjemo najemni- ka Celjske koče, g. Šantla, ki je poskrbel, da je bil vsaj-del te nemogoče poti zasipan s pe- skom in vsaj dve luži sta izgi- nili. Gozdarski traktorji pa ri- jejo dalje. Vendar nesreča ne pride nikoli sama. Česar niso dokončali gozdarji, so dokon- čali polagalci plinovoda Celje - Laško. Ti so cesto tako razko- pali, da je sedaj popolnoma razdejana in moraš oditi glo- boko v hosto, če hočeš priti naprej. Ne glede na to odvrat- no uničevanje nekoč tako pri- ljubljene planinske poti je vprašanje smotrnosti, da pola- gajo plinovod Celje - Laško prav čez hrib in dol po vseh strminah. Saj plinovoda iz Ce- lja v Ljubljano tudi niso pola- gali preko Mrzlice in Limbar- ske gore, temveč so ga peljali po dolini, kjer je teren ob ok- vari lahko dostopen. Ne mo- rem se znebiti vtisa, da delajo po načelu: »Čemu enostavno, če komplicirano tudi gre«. Menim, da je prav, da jav- nost izve za takšno početje, saj ne morem verjeti v njegovo strokovno utemeljenost. Naj se tudi oglasi Planinsko druš- tvo, pa tudi Zeleni, saj to po- četje nikakor ni v prid gozdov in narave. Oblast pa naj zahte- va vzpostavitev prvotnega sta- nja na tej planinski poti! HUBERT ANKERST dipl. ing. Celje Osnovna šola Vere Šlander Polzela razpisuje prosta delovna mesta za • UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ANDRAŽU OPB (ne^Jololčen čas s polnim delovnim časom) - UČITELJA MATEMATIKE (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (za nedolčen čas s polnim delovnim časom) nastop dela 1.9.1996 Prijave z dokazili (predmetni učitelj, profesor) pošljite v 8. dneh na naslov: OŠ Vere Šlander Polzela, Polzela 10, 3313 POLZELA * OS Vransko Vransko 23, 3305 Vransko razpisuje za šolsko leto 1996/97 prosta dela in naloge: - 2 učitelja razrednega pouka (OPB) za določen čas - učitelja nemškega In angleškega jezika s polnim delovnim časom za določen čas. Nastop dela: 1.9.1996. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi razpisa. Ll SAVINJA CELJE d.o.o. Mariborska 116 objavlja javno dražbo za strojno opremo In opremo družbene prehrane. Javna dražba bo 27.6.1996 ob 10. uri v Ll Savinja, Mariborska 116. I. Oprema družbene prehrane - izklicna cena 7.600 DEM. II. Strojna oprema 1. Tračna brusilka Heesemann, leto Izdelave 1975 - izklicna cena 3.500 DEM. 2. Tračna žaga Utensilia P-9R, leto izdelave 1982 - izklicna cena 3.700 DEM. 3. Tračna žaga Utensilia P9R, leto izdelave 1982 - izklicna cena 3.700 DEM. 4. Tračna žaga za elemente TN 800, leto izdelave 1992 - izklicna cena 12.400 DEM. 5. Enolistna krožna žaga Bratstvo, leto izdelave 1975 - izklicna cena 3.900 DEM. 6. Večlistna krožna žaga Ton/vege, leto izdelave 1978 - izklicna cena 7.300 DEM. 7. Čelilnik Bratstvo HCP/1, leto izdelave 1981 - izklicna cena 3.700 DEM. 8. Dvostranski avtomatski lepilni stroj OCMAC, leto izdela- ve 1980 - izklicna cena 200 DEM. 9. Čelilnik Bratstvo HCP/1, leto izdelave 1981 - izklicna cena 3.700 DEM. 10. Čelilni avtomat Cursal TRV 400 RALM 3000, leto izdela- ve 1985 - izklicna cena 7.500 DEM. 11. Čelilni avtomat Cursal TRV 400 Ralm 3000, leto izdelave 1985 - izklicna cena 7.500 DEM. 12. Štiristranski skobelnik. vvaining PFA 22, leto izdelave 1972 - izklicna cena 7.200 DEM. 13. Verižna žaga MEZ Mohelnice AP 1825-4, leto izdelave 1980 - izklicna cena 560 DEM. 14. Etažna hidravlična stiskalnica VEB Mihoma, leto izdelave 1963 - izklicna cena 13.000 DEM. 15. Avtomatska pretočna stiskalnica Simipianti RAC/8, leto izdelave 1985 - izklicna cena 46.000 DEM. 16. Vrtalni stroj, leto izdelave 1954 - izklicna cena 140 DEM. 17. Kompresor Trudbenik, leto izdelave 1971 - izklicna cena 1.300 DEM. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki predložijo potrdilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na žiro račun prodajalca: 50700-601-13609 z oznako »varščina«. Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo. Prednost ima kupec, ki kupi pod I. celotno opremo. Rok plačila je 8 dni od dneva dražbe. Varščina se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, osta- lim pa brez obresti vrne v 5. dneh po dražbi. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Prevzem nepremičnin je mogoč takoj po plačilu kupnine do celote. Prodajali bomo po sitemu »videno-kupljeno« brez kasnejših reklamacij. Ogled je možen 24.6.1996 med 8. in 12. uro. $t. 24.-13.junii1996 NOVI TEDNIK NAŠI KRAJI IN UUDJE 23 Asfalt na Peči«i Na Pečici, v novi šmarsl^i občini, so v petek uradno odprli 2,2 kilometra asfaltirane ceste med Pečico ter okolico Sv. Mihaela, ki je obenem povezava s šentjursko občino. Za asfalt so si prizadevali vrsto let, lani jeseni pa so naložbo uresničili. Zdaj jih ločuje od meje šentjurske občine le še približno 200 metrov potrebnega asfalta, zato si želijo celotno povezavo z Dolgo goro (v KS Ponikva), saj je na šentjurski strani še približno 2 kilometra makadama. Cesto je uradno odprl šmarski župan Jože Čakš. BJ Cvetje namesto strupov Skupaj s turističnim društvom in podjetjem Eko je konjiš- rka občina ob svetovnem dnevu varstva narave priredila akcijo Manj strupov, več cvetja. Ves popoldan so na zbirališču ob konjiškem Dinosu krajani lahko oddajali embalažo, starejša neuporabna škropiva in ostanke škropiv. Vinogradniki, sadjarji ali vrtičkarji, ki so sodelovali v akciji, so za prinesene strtipene snovi dobili kupon I v vrednosti tisoč tolarjev. V bližnjem cvetličarstvu so ga lahko [zamenjali za cvetje. Občina Slovenske Konjice je tako akcijo; ' organizirala že tretje leto in vsakič v njej sodeluje več občanov, i Letos so zbrali skoraj poln kontejner strupenih odpadkov. \ B.Z. PLANINSKI KOTIČEK Na Ojstrnik V nedeljo, 16. junija, vabi Planinsko društvo Celje, z odho- dom ob 6. uri s postaje na Glaziji, na pohod na 2052 m visok I Ojstrnik, ki je najvišji vrh skupine Karnskih Alp in leži na meji med Italijo in Avstrijo. Pot bo lahka, hoje bo za približno šest ur, dobro pa je imeti nekaj hrane v nahrbtniku ter nekaj šilingov in lir. Pa na veljavne potne liste ne pozabite, svetujejo iz društvene pisarne PD v Celju, kjer sprejemajo tudi prijave. i Še dva pohoda v juniju f Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v torek 25. junija z odhodom ob 6.23 z železniške postaje v Celju, pohod na Prvine. V soboto, 29. junija pa se bodo ob 5. uri, s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, odpravili na Martuljkove slapove in Krnico. i mmm^.^^^^ M. M. Obletnica v Kostrivnid v Društvu upokojencev Kostrivnica so pred dnevi slovesno obeležili deseto ob- letnico dela. Ob tej priliki je Zveza društev upokojencev Slovenije podelila priznanja društvu, njegovemu dolgoletnemu predsedniku Si- monu Hrupu ter dolgoletni tajnici društva. Vidi But, priz- nanja domačega društva pa so prejeli Elči Strniša, Štefka Ogrizek, Franc Ogrizek, Al- bert Šket, Martin Zagorc, Jo- že Bobek, Ivan Napotnik ter skupina ljudskih pevcev, ki deluje v okviru društva. Na slovesnosti so tudi razvili ter blagoslovili društveni prapor. V Društvu upokojencev v Ko- strivnici, ki so se prej vključe- vali v društvo v Rogaški Slati- ni, je danes nad 170 članov. Sicer pa so si v preteklih letih uredili primerne prosto- re, z dvorano, kjer se pred- stavljajo z različnimi priredi- tvami. B. J. Pohod Celje zdravo mesto v nedeljo, 16. junija, bo drugi pohod po poti Celje zdravo mesto. Pripravljata ga Planinsko društvo Celje sku- paj s projektno pisarno giba- nja za zdravo mesto. Pohod- niki bodo krenili ob 8. uri izpred Splavarja do Grička, se vzpeli na 570 metrov viso- ki Hom in se pri Lovski koči okrepčali. Na Bregu pa se bo pot končala. TC Mladi raziskovalec Žalec 96 Na osnovni šoli Braslovče je bila minuli teden predsta- vitev nalog mladih razisko- valcev iz osnovnih šol žalske občine. V akciji Mladi razi- skovalec 96 je sodelovalo 88 učencev in 19 mentorjev, ki je predstavilo 26 raziskoval- nih nalog. Učenci OS Braslovče so se predstavili z raziskovalnimi nalogami Moji predniki so bili učenci braslovške šole. Naša šola skozi čas z Meto Reiner,. Znamenja na Dobrovljah, Tri desetletja bralne značke na OŠ Braslovče, Kolesarju za varno pot. Križi in kapele v Letušu in Gomilsko-krščanski simboli, naloga OŠ Griže je bila Turi- zem smo ljudje, OŠ Petrovče Petrovška šola pod drobnogle- dom, OŠ Polzela The History of Basketball, Est or West Ho- me is the best. Nekaj evrop- skih dežel in Slovenija in Go- stoljubnost, nasmeh turizmu, OŠ Prebold Odpadni papir, Reka Reka, Znamenja kapele in križi v Preboldu in okolici. Do zvezd in nazaj. Analiza občinskih tekmovanj za atlet- ski pokal OŠ občine. Katalog vozil 96, Rastline in APP in šolski peteroboj, OŠ Šempeter Regionalni razvoj deagrariza- cije Zgornje Savinjske doline in Priseljenci med nami, OŠ Vransko Kako so živeli na Vranskem proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja in Lavo- slav Schwentner, Pomnik kul- turne dediščine na Vranskem ter OŠ Žalec Črno, belo in nekaj vmes. Predstavitev je pokazala in dokazala, da so učenci skupaj z mentorji v raziskovalne na- loge vložili veliko dela, poka- zali mnogo iznajdljivosti ter se ob tem prav gotovo tudi veliko naučili. Na sliki: s predstavi- tve raziskovalne naloge učen- cev OŠ Vransko. ■■^^^^^ T. TAVČAR 24 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK April: znova dobra prodaja Prodaja avtomobilov v Slo- veniji je že četrti mesec za- pored zelo ugodna. Aprila so v Sloveniji tako prvič regi- strirali 6658 osebnih avto- mobilov, kar je izjemno po- večanje v primerjavi z lan- skim aprilom, ko so pri nas prodali 5225 avtomobilov. V letošnjih štirih mesecih pa so v Sloveniji prodali skupaj 22.842 osebnih avtomobilov, kar je za 34,2 odstotka več kot lani v tem času. V četrtem letošnjem mesecu je bil najus- pešnejši Renault, ki je prodal 1587 avtomobilov in si s tem zagotovil 24-odstotni tržni de- lež. Sledi Volksvvagen, ki je aprila Slovencem prodal 856 avtomobilov, medtem ko je na tretjem mestu Opel s skupno aprilsko prodajo 471 avtomo- bilov. Sledi Hyundai (467), pa [■ Škoda (387), Ford, Fiat, Lada, | Daevvoo ipd. Najuspešnejši ] avtomobil v aprilu je bil po^: pričakovanju renault mega- i ne, kajti zanj se je odločilo kar ] 645 kupcev. Na drugem mestu I je bil VW polo (475),-na tret- ■ jem pa renault clio (420). Med deseterico najbolje pro- dajanih vozil v aprilu so bili še škoda felicia, VW golf, pa re- nault 5, hyundai accent, ford fiesta, opel astra in hyundai lantra. Lestvica najbolje pro- dajanih avtomobilov v letos- ^ njih štirih mesecih ni posebej presenetljiva. Renault clio je v ospredju (2038 avtomobilov), vendar mti je tesno za petami naslednji renault, torej mega- ne, kajti Slovenci so doslej po- kupili nič manj kot 1973 vozil. Sledi renault 5, pa VW polo, škoda felicia ipd. Na sliki: re- nault megane. Saabov izum za čistejši izpuh Bolj ali manj je znano, da se avtomobilske tovarne na različne načine trudijo zmanjšati ekološko problematičnost vozil, še posebej emisij izpušnih plinov. Švedski Saab je pred nedavnim predstavil zanimiv in izviren način, ki pripomore k manjši količini škodljivih snovi v izpuhu v prvih minutah delovanja motorja. Znano je, da začenja katalizator dobro delovati šele po tistem, ko je ogret na delovno temperaturo. To pa traja nekaj dolgih sekimd, morda celo minuti in v tem časti je strupenost izpušnih plinov bistveno večja kot kasneje, ko je katalizator že ogret. Saab je to rešil tako, da so v prtljažnik namestili po dve 50-litrski vreči, v katei o spravijo izpušne i)line. Ko je katalizator segret, spustijo pline nazaj in ti se v ogretem katalizatorju dobro očistijo. Pri švedski tovarni trdijo, da tako očiščeni izpušni plini ustrezajo tistemu, kar zahtevajo kalifornijski predpisi (ULEV), ki bodo sicer začeli veljati šele leta 2000. Obe vreči sta nameščeni v prostor nad rezervnim kolesom v prtljažniku, zaradi te dodatne naprave pa bo cena saabov višja za približno 300 mark. Kot pravijo v tovarni, naj bi začeli serijsko svoje avtomobile s tem dodatkom opremljali do leta 2000. Trgovinska vojna med Hondo in Fordom? Dolga leta je bila honda ac- cord (na sliki), avtomobil, ki ga poznamo tudi pri nas, naj- bolje prodajano vozilo na ame- riškem trgu. Pred štirimi leti je hondo prehitel ford taurus, se- daj pa, tako vsaj kaže, se je vnela silovita bitka za prvo me- sto med JHondo in Fordom. Honda je namreč pred nedav- nim začela ponujati accorda z 2,2-Utrskim bencinskim motor- jem, avtomatskim menjalni- kom, klimatsko napravo in av- toradijem za nič manj kot 17 tisoč dolarjev oziroma 25.500 mark. To so naredili predvsem zaradi tega, da bi še pospešili prodajo, kajti v letošnjih štirih mesecih so prodali okoli 125 tisoč accordov. To je za četrtino več kot lani v tem času, med- tem ko je Ford v omenjenih štirih mesecih prodal 123 tisoč taurusov. Zanimivo pri vsem tem je, da tako Honda kot Ford trdita, da jima ni nič do naslova najbolje prodajanega vozila v ZDA. Kako bo Ford odgovoril na potezo Honde z accordom, še ni znano, je pa res, da bi se takšno tržno dogajanje prileglo tudi slovenskemu avtomobil- skemu trgu. BORZA CEN Podatkov o prodaji nismo prejeli! Dobro poslovanje japonskega Mitsubishija Mitsubishi je ena tistih ja- ponskih avtomobilskih to- varn, ki na slovenskem trgu ne more najti ustreznega prosto- ra. Vsekakor je to tudi posledi- ca dejstva, da se v zadnjih letih uradni predstavniki te to- varne pogosto menjajo in ttidi njihov odnos do slovenskega kupca ni nekaj izjemnega. Po drugi strani je res, da ima Mitsubishi zanimiv in pester avtomobilski program, ki ga pogosto obnavlja, hkrati pa je njegov terenski pajero eden najuspešnejših na stari cehni. Zadnja Mitsubishijeva novost pa je Carisma (na sliki), ki nastaja na Nizozemskem v ok- viru programa NedCar. Gre za sodelovanje Volva, Mitsubis- hija in nizozemske vlade, pri čemer na istih tekočih trakc vih nastajata volvo S40 in im subishi carisma. Po napove« Japan Motorsa, uradneg predstavnika Mitsubishija pi nas, naj bi bila carisma h naprodaj tudi slovenskin kupcem, vendar vse kaže, d se nekaj zatika. Ob tem Mitsubishi spordl da je imel v lanskem poslov nem letu (zanje se je končali 31. marca) za 15 odstotke; večji dobiček kot leto prej. Ti je zanimivo, kajti prodaja j( bila manjša kot predlani, ka' morda pomeni, da je tudi Mi: subishi uspešno opravil noln njo reorganizacijo, skozi kate ro so v zadnjih sušnih letih šli praktično vse japonske avte mobilske tovarne. Št. 24.-13. junij 1996 NOVI TEDNIK ZA AVTOMOBILISTE 25 Citroen saxo za slovenske kupce Francoska avtomobilska tovarna Citroen ima na slo- venskem trgu dolgoletno tra- dicijo, čeprav je res, da njeni avtomobili v zadnjih letih ni- so več tisto, kar so nekdaj bili. Tovarniški program je neko- liko siromašnejši kot prej, tudi j zamenjave obstoječih mode- lov z novimi so počasnejše. Saxo, zamenjava za znani AX, prihaja na slovenski trg prav v teh dneh, vendar je mogoče reči, da so pri Citroenu na to rojstvo čakali predolgo. Saxo je kombilimuzina v tri in pe- tvratni izvedbi, navzven z ne- katerimi karoserijskimi pote- zami, ki močno spominjajo na peugeota 106 (kar niti ni pose- bej nenavadno, saj sta Peu- geot in Citroen združena v grupaciji PSA). Francoska av- tomobilska hiša je avtomobil prvič postavila na cesto letos pozimi oziroma v začetku marca, sedaj je ob pomoči ko- prskega Cimosa, ki je uradni predstavnik Citroena pri nas, na voljo tudi slovenskim kup- cem. Ti bodo za začetek izbirali zgolj med dvema motorjema (1,1 in 1,6-htra) in tremi opre- mami (X, SX in VTL) v trivrat- ni karoserij ski različici, čeprav ponuja Citroen v saxu pet ben- cinskih in en dizelski motor. Ti agregati in druge vrste opreme ter petvratna različica naj bi bile na Slovenskem na voljo konec julija ali avgusta. Najšibkejša izvedenka, na vo- ljo slovenskim kupcem, je se- daj opremljena z 1,1-litrskim motorjem z močjo 60 KM, medtem ko je precej zmoglji- vejša različica, ki jo poganja 1,6-htrski motor z močjo 90 KM. Za prvo in v varianti z X opremo bo treba odšteti 1,62 milijona tolarjev, za drugo, ki jo prav tako poganja 1,1-litrski motor, vendar z opremo SX, pa 1,71 milijona tolarjev. Naj- močnejša razhčica je naprodaj za 2,27 milijona tolarjev. Kopr- ski Cimos bo imel po lastnem zatrjevanju vsaj junija in julija nekaj težav s hitro in sprotno dobavo saxov, čeprav računa- jo, da bodo vsak mesec proda- li nekako 200 vozil, do konca leta skoraj tisoč. Zanimivo je, da v serijski opremi pri prav nobeni izve- denki ni zračne varnostne bla- zine, medtem ko je servo vo- lan na voljo šele pri opremi VSX, torej nekje na sredini ponudbe. AX pa ob tem še ne bo dokončno zapeljal v pokoj, saj ga bodo prodajali še naprej in sicer v varianti z 1,1-litr- skim bencinskim in 1,5-litr- skim dizelskim motorjem ter v karoserij ski izvedenki s tremi ali petimi vrati. Citroen saxo. Močnejši šestval jnik za audija A6 Audi je po tistem, ko je ne- koliko močnejši šestvaljnik namenil audiju A6 in tudi au- diju A4, začel sedaj ta agregat vgrajevati še v največji avto- mobil pri hiši, to je audi A8. Nekoliko spremenjeni šes- tvaljnik z gibno prostornino 2,8-htra ima po novem po pet ventilov na valj, zato pa tudi več moči(142 kW/193 KM). S tem motorjem je sicer veliki avtomobil nekaj hitrejši, kajti največja hitrost je po novem 236 km/h, medtem, ko je pos- pešek do 100 km/h pri varian- ti z ročnim petstopenjskim menjalnikom 8,4 sekunde. Audi A8 v tej motorni izveden- ki ponujajo tako s pogonom na prednji kolesni par kot tudi s stalnim štirikolesnim pogo- nom quattro, pa z dvema raz- ličnima menjalnikoma (roč- nim petstopenjskim in petsto- penjsko prestavno avtomatiko tiptronic). Ob nekaj ugodnej- ših zmogljivostih pa je po- membno tudi to, da naj bi bil sicer močnejši motor varčnejši in ekološko primernejši, kar je seveda pomembno. Pri ljub- ljanskem Porscheju Slovenija, ki je uradni predstavnik Audi- ja na Slovenskem, naročila za audija A6 s tem motorjem še sprejemajo, vendar bodo prvi avtomobili na slovenske ceste zapeljali avgusta ali v prvih dneh septembra, pri čemer bo najcenejša različica na voljo za približno 117, najdražja pa za 122 tisoč mark. Na sliki: audi A8. Fiat in Brazilija Ko je ameriški Ford svoje- ga mondea proglasil za glo- balni avtomobil, kar naj bi pomenilo, da bo vozilo ena- ko tako na ameriškem kot na evropskih trgih, se je zdela ideja nekoliko nenavadna. Sedaj pa s podobnim avto- mobilom preseneča tudi Fi- at. V Braziliji bo začel izdelo- vati palio, nekakšen univer- zalni fiat za različne okuse in trge. Da bi uresničil ta pro- jekt, bo Fiat v svoj brazilski projekt vložil nič manj kot milijardo dolarjev (do leta 1999). S tem denarjem naj bi postavili še nekaj novih obratov in razširili tovarno v Betimu v državi Minas Ge- rais, hkrati pa naj bi financi- rali še razvoj nekaterih novih avtomobilov, namenjenih predvsem Južni Ameriki. Se- veda se Fiat v Brazilijo ne odpravlja povsem po na- ključju, pač pa dobro ve, da gre za izjemno obetaven trž- ni orostor. J*^4..13.iunii 1996 26 FEUTON - ROMAN NOVI TEDNIK Patan in Bhaktapur sta me- sti, ki sta poleg Kathmanduja dejavno vplivali na razvoj do- line. Ker je v zadnjih dveh stoletjih prevzel vodstvo Kath- mandu, sta ostali manjši, brez velikih sprememb in zato žlahtnejši ter bolj obvladljivi. Patan so včasih imenovali mesto tisočerih zlatih streh, prebivalci pa ga imenujejo le- po mesto. Kathmandu in Pa- tan loči le reka Bagmati, v kateri najdejo zadnje prebiva- lišče številni prebivalci doline. Zgrajeno je v krogih okoli kra- ljeve palače in tempeljskega tr;ga. Nepalski princi, knezi in ki^alji so vedno stanovali sku- paj z bogovi. Na obrobju me- sta ob glavnih vpadnicah, ki se združujejo na osrednjem trgu mesta, stojijo štiri stupe, ki jih povezujejo z Ašokinim priho- dom v Patan. Patan ima od treh mest najbolj tibetanski navdih. Bhaktapur, znan tudi po imenu Bhadgaon je najmanjši dragulj med žlahtno trojico. Samostojna lega, od Kathman- duja je umaknjen za dobrih 10 kilometrov, mu daje posebno lepoto. Začetki mesta segajo v 9. stoletje. Med 14. in 16. sto- letjem pa je bilo celo glavno mesto doline. Poleg trga temp- ljev mu dajejo poseben čar tudi tisoči in tisoči lončenih posod, ki se sušijo pod milim nebom in seveda lončarji, ki čepe izdelujejo vrče na ogrom- nih lončarskih kolesih. Gorska pravljica Strmo pobočje se je v viju- gastih terasah spuščalo v doli- no. Med valovečim riževim ži- tom so tu in tam čepele kolibe kakor raztreščena jata ptic. Pravokotniki rjave in bele bar- ve so bili kriti s slamo in ploče- vino. Med njimi so rastla dre- vesa, tudi pomaranče in bana- ne. Bolečina v ramenskem obroču me je spominjala, da že ves božji dan prenašam na- hrbtnik. Izhodišče, Pokharsko jeze- ro, se je svetilo v daljavi globo- ko pod nama. Bilo mi je neiz- merno vroče. Nič čudnega, saj leži mestece Pokhara občutno nižje kot Kathmandu. Pred dvajsetimi leti je bilo mesto uspavan odročen trg, ki je za- živel le čez zimsko sezono. Takrat so se v dolino spustili prebivalci hribovskih dolin, da bi zamenjali svoje pridelke in izdelke. Danes pa je Pokha- ra najhitreje rastoče mesto v Nepalu. Razvoj je prinesla ce- sta in z njo nesluten razmah turizma. Po plačilu pristojbine za vzpon proti goram in obvezni menjavi določene vsote denar- ja, sva se zagnala proti belim obronkom, iz katerih je izsto- pala visoka piramida Macha- puchare. Po nekaj kilometrih se je vozna cesta razblinila v ilovnato pot. Znašla sva se v vsakodnevni stvarnosti nepal- skega prebivalstva. Turizem je glavni vir nepal- skih deviznih dohodkov. Omogočila ga je divja in raz- členjena pokrajina, ki sicer ovira družbeni in gospodarski razvoj dežele. Vlada pobira vi- soko pristojbino od alpinistič- nih odprav, ki naskakujejo le- dene vršace, mogočnike med mogočniki svetovnih gora. Prav tako pa pobira vstopnino od pohodnikov, ki se odpravi- jo med strme doline nepalske- ga sredogorja in visokogorja, da bi tako povohali ledeno svetišče bogov, uživali v pre- čudoviti pokrajini, spoznali številna nepalska ljudstva, nji- hova verstva, navade, pobeg- nili iz modernega sveta v svet starožitnosti in miru. Pristoj- bina je, navkljub temu, da je kaplja pelina ob vstopu v sve- tišče narave sprejemljiva tudi za tanjši žep. Za tujce so odpr- ta samo' določena območja. Smeri pohodov nosijo popu- larna imena kot so: Langtang trek, Mount Everest trek... Da popotniki ne zaidejo v ne- dovoljena področja in ne po- zabijo plačati »vstopnin«, skr- bijo vojaki in policaji v posa- meznih vaseh ob poti. Tuji obraz je tu nemogoče skriti. Odločila sva se za »Jomosom trek«, ker je z svojo dolžino 130 kilometrov v eno smer popolnoma zapolnil najin te- sno odmerjen čas, prav tako pa v ugodnih razmerah omo- goči združitev z »Annapurna around trekom« in s tem ob, krožitev ene najlepših gorskjii verig. Pot pripelje navadn^ smrtnike najbližje veličastnini vrhovom. Bogastvo in I prelcletstvo I Turizem je bogastvo in pre, kletstvo hkrati. Že samo na raščanje nepalskega prebivals. tva v zadnjih desetletjih ogro. ža krhko ekološko ravnovesje v Himalaji. Večina Nepalcev živi ^ zemlje, ki jo morajo gorjanciv vsakodnevnem boju za obsta- nek iztrgati gozdovom. Krče vine se najbolj zajedajo v goz. dove po dolinah in njihovih bregovih, saj tam prodirajo te- rasasta polja čedalje više. Prav tako padajo drevesa za grad- njo, izvoz in kurjavo. Sveže krčevine so meč, ki visi ne samo nad Nepalom, ampak tudi nad sosednjimi državami. Monsunsko deževje odnaša prst v doline in ravnine, kjer blatni pritoki zatrpavajo z gle- nom velike reke Ganges, Brah- maputro in Ind. Njihove stru- ge ne zadoščajo za tolikšno vodovje, zato pustošijo po Pa- kistanu, Indiji in Bangladešu velike poplave. Prst, ki je na- stajala več stoletji, lahko de- ževje spere in odplakne že v nekaj letih. Tako izgubljene prsti ni mogoče nadomestiti ali vrniti in večina se je nazad- nje znajde na globokem mor- skem dnu. Bliskovit razvoj tu- rizma, ki je zdaj že glavni vir nujno potrebnega zaslužka v neštetih pokrajinah, prinaša nadaljnjo nevarnost za hima- lajsko naravo. ^ Praznik odlivanja z vodo, takrat medkastne zavore popustijo.- Ne, Ernest je ni razumel, vse to. kar je slišal, niu je vzelo besedo. »Torej od tu veje veter,« sije mislil. Najraje bi se glasno zasmejal in rekel: »Danes, ko sem si po dolgem boju osvojil najtežjo trdnjavo, naj jo drugi na ljubo zapustim! Smešno!« Toda raje je molčal, ker se mu je vsa zadeva zdela prenevarna. Poznal je svojo nmter, da z njo ni dobro češenj zobati. Premišlje- val je, kako bi se vsaj v tem trenutku srečno izmazal. Bil je pripravljen na to, da bo imel s sorodniki razpravljanja in neprijetnosti, zato tudi ni Iti nikdar omenil svojega sorodstva. Ona je že plemstvo smatrala za veliko obremenitev. Zdaj pa je pretila nevarnost, da hi jo nmti napadla in ji vse to povedala, kar pa je hotel na vsak način preprečiti, da ne bi imela nepotrebnih pomislekov. - Z roko je potegnil preko čela, kot bi hotel pregnati hudobne misli, in pogledal mater, ki je čakala na odgovor. »Mirno sem te poslušal, nmnm. Tvoje sporočilo mi vsekakor ni popolnonm novo. kajti ko sem zadnjič obiskal teto. mi je o tem že nekaj govorila. Pri meni to ni našlo takega odziva kot pri tebi. V tvojih očeh je vse to zelo mikavno in prepričan sem. da mi vsi želite le dobro. Toda ali si res pomislila, da bi se jaz mogel kupiti ali prodati? Si mogla pomisliti, da bi zaradi plemstva ali finančnega egoizma zmogel lahkomiselno zaigrati svojo srečo z Ito?« Globoko je zajel sapo in nadaljeval: »Mene poroka z ubogo deklico, ki jo ljubim iz vsega srca. osrečuje bolj kot vsi zakladi sveta.« »Dolžnost in pamet, sin moj, je zapoved življenja! Ti si edini Heldenstamm in si zadolžen svojemu rodu. dokler živiš!» »Zadolžen, da ga ohranim v časti!« »Včasih zahteva tudi žrtev, vseeno kakšno, da le gre v dobro hiše. Po doseženem smotru se rane knmlu zacelijo. Da, sin moj, ninm vsak take sreče kot ti!« »Sreča? Sreča ne visi na grbu in kroni. Prava, velika in popolna sreča je v srcu. Seje morda moj oče oziral na dolžnost in pamet, ko je tebe snubil? Kaj ni sledil glasu svojega srca?« je vprašal z zagrizeno ironijo, ko si je prižigal cigareto. Mati se je sicer čutila prizadeto, vendar ni hotela, da bi to opazil. Pripravljena na ta očitek je hitro odgovorila: »To je bilo nekaj popolnoma drugega. Tvoj oče je imel še dva brata, ki sta lahko skrbela za nadaljnji obstoj in dobro rodu. Ne smeš pozabiti, da si edini, na katerem sloni vse. Ločitev od dolgega prijateljstva z Ito se ti bo samo v začetku zdela težka, toda verjemi mi, sin moj, mladostno ljubezen je treba preboleti, če so pred teboj take stvari! Koliko slave te še čaka, koliko lovorik!« ^j-^-^ »Slava za to ceno - grenke lovorike v mojih očeh!« jo je prekinil z onmlovažujočo kretnjo. »Grenke lovorike? Da, res so grenkega okusa, so pa trajne in ponos in čast moža! Rož brez trnja pač ni nikjer. In Ita? Gotovo bo tako pametna, da bo uvidela, daje tebi le v dobro, če se ločita v miru in ohranita drug drugega v lepem spominu. Ona je še mlada in ne bo umrla od žalosti. Saj so še drugi mladi gospodje, s katerimi si dopisuje. Najpametneje bi bilo, če uresniči željo svojih staršev in vzame trgovca Friihaufa.« »Tega ne bo storila nikdar in nikoli.« je rekel Ernest, v svesti svoje zmage. V upanju, da mu bo olajšala to stanje, je skušala vzbuditi v njem nezaupanje, ki naj bi rodilo uspeh. Začela je spletkariti s škodoželjno ironijo: »Ta, dragi moj, ni edini kandidat, dekle si z mnogimi dopisuje. Glavni je kolega njenega brata, neki Vinko Kinkela, če že hočeš vedeti. Ta ji prav pridno piše, še več, pred dobrim četrt leta ji je priznal svojo ljubezen. Kaj praviš k temu? Je bilo prav, da sem tvojo pošto zadrževala? Mar ne bi ti na mojem mestu storil prav tako?« Ernest je občutil pri srcu, kot da ga je močno zbodlo, in prestrašen jo je pogledal, a le za hip. Spet je bil njegov izraz ciničen. Pred nekaj urami bi ga vse to hudo prizadelo in bi bil močno razočaran, kar bi lahko privedlo do nepremišljenega dejanja. Sedaj pa ga to ni moglo večpretresti. Z Ito seje dogovoril in vedel, da je njeno srce samo njegovo: Videl jo je pred seboj in slišal njen glas: »Da, Ernest, ljubim te neskončno, brezmejno!« Čutil je še vroče solze sproščenja, ki jih je poljubil z njenih oči, na svojih ustnicah. Česar niso mogla povedati njena rožna usteca, so mu govorile njene oči. Da, ona ga je ljubila prav tako kot on njo. Ponosno seje vzravnal ter prepričljivo dejal: »Ni čudno, da ta deklica ugaja tudi drugim. Glavno pri vsem pa je, za koga se je odločilo njeno srce - in to je samo moje^ nmnm!« Preračunljivo ga je skušala zadeti še dalje: »Ne pozabi, da pride slika šele z okvirjem do veljave. Tako je tudi v tem primeru. Ko bi bil ti samo nmjhen poročnik, bi se tudi n^ej zdel drugačen. Ti pa si plemič in dobra partija in zato se je odločila za tebe! Ne bodi tako zaupljiv v tej zadevi!» Pogumno, čeprav nmlo prizadet, je branil sebe in deklico: »Kako zmoreš kaj takega reči? Kako nmlo poznaš Ito! Mordaje s tvojega stališča tako, kot si pravkar rekla, sicer te ne bi ponudba ljubih sorodnikov navdušila. Ito pa najbolje poznam jaz in samo jaz vem, kako sem se moral boriti, preden se mi je posrečilo, da sem osvojil to srčece. Prav moj stan ji dela žalost in skrbi. Njej bi bilo ljubše, če bi bil samo častnik, in po pravid povedano - tudi meni bi bilo tisočkrat ljubše, če bi ne bil plemič.« Razkačena zaradi ponesrečenega izida njene namere in zaradi njenega osebnega mnenja je izgubila nmti vso razsodnost. Kot da bi pohodil najsvetejše, je vsa rdeča v obraz zakričala: »Tako daleč seže njen vpliv nate. da te je že celo tvoje plemstvo pričelo žaliti!« Iz njenih oči je žarelo nepomirljivo sovraštvo. »Ne Ita. ampak ti si me napotila do tega, ti in ljubi sorodniki! Če bi bil preprost Ernest Schwarzer, bi me gledali z drugačnimi očmi in me pustili pri miru. Bil bi svoboden človek in bi lahko po svoji volji delal, kar bi hotel. Tako pa mi hočete naložiti dolžnosti, ki pa so zame le vezi.« »Prepričana sem, da bi bili tvoji nazori povsem drugačni, če se ne bi bil srečal s to deklico. To pa ne spremeni dejstva, da si Heldenstamm in to tudi ostaneš.« Razdfaženaje vstala, skomig- nila z rameni in ošabno rekla: »Kaj je sploh treba toliko besedi? Kakor da bi bilo tvoje ndadostno ljubimkanje tega vredno!« Razdražen zaradi njenega vedenja in izražanja seje ndadi moi glasno zasmejal: »Ne, ti greš v svojem plemiškem ponosu tako daleč. dC imenuješ mojo ljubezen do Ite ljubimkanje, ki ga lahko brezvest- no zavTŽeš in ga pozneje obdržiš le še kot cvetlico prijetnih spominov. Tako vsaj sem te razumel. Jaz sem plemič častnik. Ali bi bilo tako dejanje, ki ga zahtevaš od mene, v skladu z mojo častjo?« Njene oči so bile vedno bolj sovražne, prav tako tudi njen glas, ko je bolj kričala, kot govorila: "Nikakor ne moreš zavreči ponudbe tistih, ki ti dobro želijo^ Tega bi tudi jaz ne dopustila, zapomni si to!« Ernest je dobro poznal oster, grozeč glas svoje nmtere. Vedel jCi da lahko-postane kot hijena, če ji kaj ne gre po volji, zlasti pa Či gre za tako važno vprašanje. Če bi ji razložil svoje današnji srečanje z Ito in ji povedal svoje pravo nmenje, bi mati v svoji je2> izgubila vso razsodnost. ilt. 24.-13. junij 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 27 _ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 31 5 • Vanja GRIVIC iz Celja - dečka in Jožica PISKULE iz Vojnika - dečka; _ 1.6.:Brigita NUNČICiz Pod- plata - deklico, Zdenka ZU- PANEC iz Celja - deklico, Blan- ka DRAME KRAMER iz Zreč - dečka in Martina GOVEJŠEK iz Griž - deklico; ^ 2.6.: Barbara GORIN-SEK iz Štor - dečka. Angela ŠTANTE iz Frankolovega - deklico, Re- nata HLIŠ iz Rimskih Toplic - dečka in Ivana MUŠ-KATEVC iz Dramelj - deklico; 3j6i: Martina ŽNIDAR iz Frankolovega - dečka in Sabina HREN iz Šmarja - dekhco; 4.6.; Lidija STANČIČ iz Hu- ma na Suth - dečka, Tanja BO- ŽIČ iz Rimskih Toplic - dečka, Darinka KOŽEU RUPRET iz Sevnice - dečka, Bernarda STA- ROVEŠKI iz Huma na Sutli - deklico in Brigita DRUŠ-KO- VIČ iz Podplata - dečka; 5.6.: Milica HALUŽAN iz Rogaške Slatine - deklico, Moj- ca URANJEK iz Žalca - dekli- co, Anica ZIDAR PRAH iz Ra- deč - deklico, Barbara STER- NAD iz Braslovč - dečka, Jo- landa ZAVŠEK iz Ponikve - deklico, Marija KLAVŽAR iz Kozja - deklico, Tatjana KRIŽ- NIK iz Šmartnega v Rožni do- lini - dekhco in Sebina CERIČ iz Žalca - deklico; 6.6.: Katja BASLE iz Žalca - dečka, Cvetka MUŠIČ iz Rogat- ca - deklico, Anica MAJ-GER iz Vojnika - dečka, Romana FRANGEŠ iz Rogaške Slatine - deklico, Ana FUHRER iz Ponik- ve - dečka, Breda ČVAN iz Vranskega - dečka in Jasmina BRČKALIČ iz Celja - deklico. POROKE Celje Poročili so se 4 pari in sicer: Boris GREBOVŠEK iz Galicije in Sonja OMERZU iz Trnovelj pri Celju, Janko ŠPEGLIČ iz Frankolovega in Emica OPER- ČKAL iz Lindeka, Mirko STOJ- NIC in Jolanda AMBROŽ oba iz Prebolda ter Martin ŽERAK in Ana PETEK oba iz Zavrha nad Dobrno. Šentjur pri Celju Poročila sta se 2 para in sicer Matjaž ESIH iz Celja in Vlasta MLINAR iz Krajnčice ter Gabrijel PEVEC iz Slatine mjabina REČNIK iz Luterij. Šmarje pri Jelšah _ Poročila sta se Ivan CERIN- SEK iz Mestinja in Irena GER- SAK iz Rogatca. Velenje PoročUi so se Heliodor HR- GA IZ Beograda in Nataša LI- 1OVSEK iz Ljubljane, Marko ROSENSTEIN iz Laz in Karla SREDENSEK iz Arnač, Peter GENTRIH in Metka OCEPEK Oba iz Velenja ter Aleksander ^CEPEK iz Rečice ob Paki in ^eksandra RAMŠAK iz Skorna. Žale« pJ!?'°^^"' so se; Sandi SEM- PRIMOZNIK iz Vranskega in Florjana ZAVRŠNIK iz Kaple ' , URANKAR iz Go- "^'iskegain Evelin HROPOT iz ^g' Grušovelj. Fr?!^*° poroko sta sklenila '^^^ in Ljudmila DOBRAVO 12 Brega pri Pol7Pli SMRTI Celje Umrli so: Milan TEPEŠ, 66 let iz Celja, Friderik BLA- ZINŠEK, 71 let iz Brezove, Ka- rolina FILIPIČ, 87 let iz Pe- trovč, Martin MAJER, 68 let iz Košnice pri Celju, Pavla BO- ŠTJANČIČ, 89 let iz Celja, Emil SALOBIR, 63 let iz Jakoba pri Šentjurju, Ivan VA-LENČAK, 81 let iz Celja, Ivan JURKAS, 74 let iz Pičca, Frančiška PAVEL- ŠEK, 70 let iz Polzele, Andrej MALAČIČ, 72 let iz Celja, Jožef MOHORKO, 44 let iz Polzele, Marija RAK, 90 let iz Miklavža pri Taboru, Jožef MARŠNJAK, 81 let iz Strmca nad Dobrno, Janez SEŠ-LAR, 78 let iz Celja, Jože KRAU, 70 let iz Matk, Jožef BOBEK, 54 let iz Brda, Erna JOVIČIČ, 60 let iz Rogaš- ke Slatine, Jurij KERŠ, 63 let iz Celja in Janez LINDIČ, 60 let iz Trščine. Šentjur pri Celju UmrH so: Frančišek SELIČ, 81 let iz Planince, Marija ŽU- PANC, 92 let iz Tratne pri Gro- belnem in Anton ZDOL-ŠEK, 39 let iz Bohova pri Ponikvi. Šmarje pri Jelšah UmrU so: Elizabeta HUM- SKI, 65 let iz Rogaške Slatine, Kari PLAVČAK, 46 let iz Peči- ce, Ciril ZOBEC, 76 let iz Ro- gaške Slatine, Marija FRECE, 59 let iz Babnega Brda, Stani- slav ZUPAN, 64 let iz Pilšta- nja, Vesna Vinka NOSE, 71 let iz Rogaške Slatine in Alojz BOŽIČNIK, 81 let iz Trebč. Velenje Umrli so: Marija KOLAR, 88 let iz Slovenskih Konjic, Ru- dolf BLAŽIČ, 70 let iz Podgor- ja, Ljudmila PODERGAJS, 77 let iz Osredka, Ciril BENKO, 66 let iz Topolšice, Alojzija LENART, 90 let iz Graške Gore in Mirko VODUŠEK, 50 let iz Vinske Gore. Žale« Umrli so: Johana KLAD- NIK, 84 let iz Celja, Matevž LESAR, 84 let iz Črnega Vrha, Terezija FALE, 90 let iz Pari- želj, Ferdinand BUKOVEC, 63 let iz Pariželj, Erna KALČIČ, 60 let iz Dobrteše vasi in Frančiš- ka ŠLEZINGER, 85 let iz Žalca. DEŽURSTVA LEKARN CELJE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v soboto, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24-urno dežurstvo. Enako ve- lja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Ob nedeljah imajo redno de- žurstvo od 9. do 12. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih imajo organizirano non-stop dežurstvo, z enour- no prekinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. ŽALEC: Delovni čas med tednom je od 7.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, vsako nedeljo imajo de- žurstvo, od 8. do 11. ure. RADIO CEUE SPORED OD 15.6. DO 22.6.1996 Sobota, 15.6.: 5.00 Z glasbo v j novo jutro, 5.30 Prva jutranja« kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, ^ 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novi- ce, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 20.00 Večerni šport- no-zabavni program, 22.00 Re- zervirano za vedeževalce, as- trologe, bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Nedelja, 16.6.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.00 No- vice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdra- vi poslušalcev, 20.00 Zaključek programa in priključitev pro- gramu Radia Slovenija. Ponedeljek, 17.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Po- ročilo OKC Celje, 6.15 pomača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika Ra- Slo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes. 8.55 Zaključek jutranjega programa, 9.00 Napovednik, 9.30 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje športnega do- poldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obve- stila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.15 Petnajst mi- nut za reportažo, 17.00 Kroni- ka, 18.00 Podalpski pop ročk, 19.00 Deutsche Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov. 22.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Torek, 18.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika, 6.00 Poročilo OKC Ce- lje, 6.,15 Domača melodija ted- na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo. 7.20 Te- čajnica. 7.40 Pregled tiska. 8.00 Poročila, osmrtnice. 8.25 Poro- čilo OKC Celje. 8.40 Kam da- nes. 8.55 Zaključek jutranjega programa. 9.00 Napovednik. 9.30 Dopoldne z... 11.00 Novi- ce. 11.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje, 12.00 BBC novi- ce. 13.00 Novice, 13.15 Pokliči- te in vprašajte. 14.00 Napoved- nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Ob- vestila. 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (Ra- Slo), 17.00 Kronika, 18.15 Ak- tualno, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Sreda, 19.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled ti- ska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu, 11.00 Novice, 12.00 BBC novi- ce. 13.00 Novice. 13.15 Mali O. 14.00 Napovednik. 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija ted-.l na), 15.30 Dogodki in odmevi^ (prenos RaSlo). 16.15 Pop loto, '< 17.00 Poročila, 18.00 Full cool.! 19.00 Deutsche Welle, 21.00^ Glasbeni ex-press, 22.00 Za-1 ključek programa in priključi- i tev programu Radia Slovenija. Četrtek, 20.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled ti- ska. 8.00 Poročila, osmrtnice. 9.00 Napovednik. 9.30 Dopold- ne z... 11.00 Novice. 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 14.00 Na- povednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi. 15.15 Podalpski biser (melodija tedna). 15.30 Dogodki in odme- vi (prenos RaSlo). 16.15 Doma- čih 5. 17.00 Kronika. 18.15 Ak- tualno. 19.00 Deutsche Welle. 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block z Alešom Uranje- kom, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 21.6.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo. 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15 Domača melo- dija tedna. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica. 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice. 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes. 9.00 Napovednik. 9.30 Dopoldne z... 11.00 Novi- ce. 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga. 14.00 Napovednik. 14.15 Jack 'pot. 14.30 Danes na ljubljanski borzi. 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika. 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche Welle. 19.15 Glasba je življenje. 21.00 DJ Time. 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev programu Radia Slovenija. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob' nedeljah in praznikih pa od 7.15 do približno 20.00 ure. IZBOR IZ SPOREDA Nedelja, 16.6., 10.00 Nedeljska gostja na RC: Helena Javornik čeprav je naša maratonka in olimpijska tekmovalka Helena Javornik že nekaj časa na pripravah v Združenih državah Amerike, se bomo Jiživio!< zadonelo, kad se je bil na kolodvor pripeljal. Veselo sprejeti maršal je berž iz voza stopil, je ljudstvo pri- jazno pozdravil, narodno stražo ogledoval, potem se pa zopet naprej odpeljal. V Polj- čanah se je maršal to pot ne- nadoma sošel s junaškim horvatškim banom baronom Jelačičem ino se je s njim vkup na Dunaj peljal«. Že v soboto, 20. junija 1857, ko je na tržaški kolodvor pri- peljal prvi hlapon (Piran) z dvema vozovoma iz Ljublja- ne, ga je pričakala pisana množica navdušenih Tržača- nov. Po uspešno opravljeni poskusni vožnji - trajala je ce- lih šest ur in pol - pa so se Tržačani začeli pripravljati na slovesno odprtje proge za jav- ni promet. In pri tem so se na moč potrudili, saj so vedeli, da bo s svojim prihodom odprtje počastil sam cesar Franc Jo- žef. V ponedeljek, 27. julija 1857, »je krasno okinčani hla- pon 'Capo dlstria peljal v Trst Njih Veličanstvo Cesarja«, ki so ga spremljali štirje nadvoj- vode in štirje ministri pa šte- vilni (povabljeni) odlični gost- je iz vseh avstrijskih dežel. Na ljubljanskem kolodvoru so doneli radostni >Živio-klici<, s katerim je ljubljansko prebi- valstvo pozdravljalo ljubljene- ga cesarja. Vlak je v Trst pris- pel četrt čez deseto. Topovi so pokali in »eviva« klici so done- li, vmes pa je godba igrala cesarsko pesem. »Slovesno sprejeti od teržaške gospode so se podali Cesar, sprenUjeni od prečast. g. škofa in višje du- hovščine teržaške, k zidane- nm mostu železnice, da so po- ložili tam zadnji kamen; po- tem so škof blagoslovili hla- pon in železnico, in s pesmijo >Bog, tebe hvalimcK so bile kon- čane slovesnosti na železni ce- sti, ktera seje ta dan pervikrat odprla za navadno vsakdanjo vožnjo. Po kosilu so se začele druge veselice, ktereje osnova- lo tržaško mesto slavnim go- stom na čast...« 24.« 13. Mnm 34 NASVETI NOVI TEDNlk V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Mladi modni navdušenci - že rišete modne skice? Med počitnicami bo gotovo več časa, zato bo tudi natečaj mladih kreatorskih talentov (sodelujete lahko vsi, ki ste stari med 15 in 25 leti, ne glede na smer šolanja: oziro- ma poklic) trajal vse tja do septembra. Svojo iiiDiliH) VIZIJO, prene- seno na bel papir s poljubno barvno tehniko, pa nam seve- da pošljite čimprej. Nagrada, ki jo bo za najboljšo kreacijo podelila revija za kulturo ob- lačenja MODA IN, je vsekakor vabljiva - potovanje v Pariz. In še kaj... Če vas karkoli v zvezi z natečajem zanima, pokličite na tel. 061/445-717. Nagrade za sodelovanje v naši radijski oddaji oziroma časopisnem Modnem vrtincu pa so za mesec maj že prejeli: Biserka Hrastovec iz Rimskih Toplic darilni bon v vrednosti 5.000 SIT, ki ga podarja trgovi- na z metražnimi tkaninami PAPILLON iz Gosposke la v Celju. Parfum slovite franco- ske parfumske hiše Kenzo Lear par Kenzo našega novega donatorja podjetja Weitnauer iz Ljubljane je bil poslan v Litijo in sicer Lilijani Strmljan, ročno poslikan svilen šal pa še čaka v uredništvu na Darinko Mohorko iz Loke pri Žusmu. Tudi Helena Andelič iz Celja ni ostala praznih rok - v radij- skem kontaktu zadnjo majsko soboto si je prislužila celolet- no naročnino na revijo MODA IN... Kopalke 96 - retro-vrocica Gotovo vas je v teh dneh že zamikal vonj po morju, pesku, borovcih, brezskrbnem čofo- tanju po vodi in poležavanju na soncu. Naše naslednje modne zmenke bomo zato posvetili najbolj tipičnim po- čitniškim oblačilom, med ka- terimi so kapalke daleč najvid- nejše. Na srečo so minili časi, ko so bile kopalke sešite iz materialov, ki so se po kopa- nju sušili celo večnost in pol. Nadležno in včasih kar ko- mično preoblačenje mokrih kopalk na plaži bo postalo vsak hip le še preteklost. Prav tja pa se vrača tudi kopalna moda, ki obožuje vzdušja pet- desetih, šestdesetih, sedem- desetih let... Enodelne kopalke so še ved- no najprijaznejša, čeprav mal- ce manj modna izpeljanka. Vendar njihova praktičnost odtehta vse modne muhe: skrijejo trebušček, dvignejo ,prsi, podaljšani hlačni izrezi skrijejo kakšno celulitno bla- zinico na stegnih... Vračajo se kopalke s krilci, ki so nadvse primerne za vse tiste, ki so pozabile preštevati kalorije. Dvodelne v stilu pet- desetih let z ljubkimi hlačka- mi imajo tudi svoje modno mesto na letošnjih plažah. Kraljice pa so seveda - bikin- ke! Morda prav zato, ker si jih lahko privoščijo le nekatere. No, o vseh linijah letošnje re- tro-vročice na plažah pa kot rečeno, v prihodnjih tednih. Anketno nagradno vprašanje meseca junija: KUPUJETE NOVE KOPALKE. KAKŠNE SI ŽELITE OZIROMA SO VAM NAJBOLJ VŠEČ? a) letos najbolj modne super-bikinke; b) dvodelne v svetlih pastelnih barvah; c) enodelne v žarečem cvetličnem vzorcu; d) enodelne enobarvne, najraje črne. i OTROK IN SPOLNOST Duševna raven spolne vzgoje Piše: DAVID IPAVEC Vloga psihologije na po- dročju spolne vzgoje se naj- prej pokaže kot pomoč pri spolni poučitvi staršev. Po- maga jim, da znajo otroka pravilno usmerjati. Psiholo- gi menijo, da razvajanje prav tako usodno učinkuje kot po- manjkanje ljubezni oziroma trdota. Zato naj starši od naj- nežnejših let pazijo, da ne bodo v svoji ljubezni šli v skrajnosti. Spolne vzgoje ni mogoče iz- luščiti iz celotnega duševnega razvoja, v ka^em otrok živi. Seveda grozi tudi psihologiji, da se izrodi v zbirko znanja, zato mora preiti k svetovalni psihologiji. Spolna vzgoja Spolna vzgoja ima na oseb- nostno-duševni ravni veliko vlogo, ker usmerja otroka k pravilnemu gledanju na lastno spolnost in njeno vlogo do drugih. Od teh pogledov je odvisno, kako bo kot posa- meznik ravnal v spolnem živ- ljenju, kakšni bodo njegovi us- pehi na tem področju in koli- ko zadovoljstva in življenjske sreče bo našel v ljubezenskem življenju. Spolna vzgoja je po- membna za duševni razvoj, ker pomaga izoblikovati tri pomembna življenjska stališ- ča: -gledanje na lastno spolno vlogo in vrednost; -gledanje na spolnost in njeno vlogo v človekovem življenju; -gleda-, nje na nasprotni spol in odnos med spoloma v družbi ter za- sebnem življenju. Celostna spolna vzgoja naj vodi k usklajenemu zakonu. Tej nalogi pa bodo predvsem kos tisti starši, ki iz lastne izkušnje poznajo srečo živ- ljenjske in ljubezenske skup- nosti. Cilj njihove vzgoje osta- ne, da že otroka vzgajajo za spoštovanje do partnerja. To pa je možno, če dobiva zgled pri njih samih. Pomanjkljiva oziroma ne- pravilna spolna vzgoja pa nosi posledice v kasnejše človeko- vo življenje. Takšen človek je tudi manj samodiscipliniran, živčen, razdražljiv, mrk, brž vzkipljiv in nasilen. Velikokrat ne zna pravilno uveljaviti svo- je spolnosti, saj ga življenjski razvoj za to ni usposobil. Po- sledice nepravilne spolne vzgoje na osebnostno-duševni ravni pa se pokažejo: -v vsak- danjem življenju: za različne živčnosti in druge duševne motnje gre pogosto iskati vzrok v napačnem duševnos- polnem razvoju takega bolni- ka. Splošno nezadovoljstvo v spolnem življenju tudi marsik- daj zmanjšuje delovno spo- sobnost in je pogost vzrok za alkoholizem; -na spolnem področju: nepravilna spolna vzgoja velikokrat botruje neuspehu v zakonu, spopa- dom med spoloma, zastrup- ljenemu čustvenemu ozračju v družini, pa tudi zgrešeni splošni vzgoji; -kot hujše ob- like: neodgovornost v spol- nem življenju, prostitucija, širjenje spolnih bolezni, neza- želene nosečnosti in nasilni splavi - vse to so v dobršni meri posledice negativnega vzgojnega vpliva okolja na ob- likovanje spolnosti v mladosti. Zaključek Cilji so torej sledeči: -poma- gati otroku, da bo duševno- spolno dozorel. To se bo poka- zalo tako, da se bodo izrazi njegove spolnosti - nagon, lju- bezen in rojevanje potomstva - vselej pojavljali kot neločljiva celota; -spodbujati ga, da bo spolni nagon zadovoljeval in spolne funkcije uporabljal gle- de na splošno veljavna druž- bena načela; -usposobiti ga, da bo na spolnost gledal na- ravno in resnično ter si izobli- koval celostno stališče; -poma- gati mu ustvarjati zaupanje v nasprotni spol in odnose med spoloma; usmerjati ga v mož- nost srečnega zakona; razvija- ti sposobnost za celovito spol- no ljubezen, za enakopraven odnos in spoštovanje nasprot- nega spola; -privzgajati obču- tek odgovornosti v spolnem življenju: do sebe, partnerja, bodočega potomstva in vse skupnosti. KMETIJSKI NASVET Uničevanje divjega hmelja Vsem, ki se ne ukvarjajo s hmeljarstvom, je zanimiva posebnost, da je hmelj dvo- domna rastlina. V plantaž-, nih nasadih gojimo samo ženske rastline. Te v storžkih tvorijo lupulin, rumen prah, ki vsebuje veliko eteričnih olj in hmeljnih smol. Te sno- vi so zanimive za pivovarsko in drugo industrijo. Njihova vsebnost je največja v pravil- no zrelih, pravilno posuše- nih, skladiščnih in neoseme- njenih storžkih. Hmeljna se- mena torej znižujejo uporab- no vrednost hmelja, njegovo kvaliteto in predstavljajo tu- di mehansko oviro pri prede- lavi posušenega hmelja. Poznamo torej ženske rastli- ne, ki tvorijo ženska socvetja - storžke in moške rastline, ki tvorijo moška socvetja. V času cvetenja se cvetni prah prena- ša s pomočjo vetra od moške na žensko rastlino in ta pod lističi v storžkih tvori drobna semena, iz katerih lahko zra- ste mlada rastlina. Ker v pride- lavi hmelja ne vzgajajo iz se- mena, ampak ga razmnožuje- jo z deljenjem starševskih rastlin, moških rastlin praktič- no ne gojijo. Edini vir hmeljnega cvetne- ga prahu je samorasel ali divje rastoč hmelj. V Sloveniji je v vseh nižinskih predelih, kjer je dovolj toplo, moč najti sa- morash hmelj. Raste pred- vsem ob vodotokih, na lažjih in zračnih tleh, v skupinah grmovja in drugih srednjevi- sokih rastlin, kjer ima primer- no oporo. Cvetni prah, ki ga tvorijo moške rastline, lahko veter nosi tudi do 10 kilome- trov daleč. K^r se s tem ogroža kakovost pridelka gojenega hmelja, je v Sloveniji s poseb- nim odlokom določeno, da morajo vsi lastniki zemljišč na svojih posestvih poskrbeti, da bo samorasel hmelj uničen preden cveti oziroma do sredi- ne junija. Ekološko najbolj sprejemlji- vo je mehansko uničevanje divjega hmelja, pri katerem trte enostavno spodrežemo čim niže. Rastlina se kmalu posuši, cvetovi pa se ne obli- kujejo. Takšen uki^p je samo preprečevanje, da ne bi hmelj cvetel, saj rastline s spodrezo- vanjem ne uničimo. Samorasli hmelj pa lahko zares izkoreninimo samo z uporabo herbicida. Odločili smo se samo za tiste herbici- de, ki so okolju in nam prijaz- nejši, ki se hitro razgradijo in ne puščajo obstojnih in ško- dljivih ostankov. V skupino okolju prijaznejših herbicidov uvrščamo pripravke na podla- gi glifosata, ki jih nanesemo na zelene dele rastline. Na osnovi glifosata so na trgu herbicidi: Boom efekt, Cidokor, Roundup in Glyf (vse uporabljamo kot neselek- tivne herbicide za enoletne plevele v odmerku 2 do 3 litre na hektar, za koreninske ple- vele kot so osat, ščavje, slak, robide, plazeča pirnica pa od 5 do 10 l/ha). Ker je aktivno površino, ki jo pri uničevanju samoraslega hmelja škr mo, težko izračunati, vam poročamo, da naredite 2 stotno koncentracijo (2 npr. boom efekta na 10 1 de). Do 40 odstotna ma\ poraba glifosata je mogoči dodajanju posebnega sred pod trgovskim imei Hyspray ali Pinovit K v pdstotni koncentraciji. Pri uničevanju samorasle^ hmelja z nahrbtno škropilnij se morate zavedati, da srei tva na osnovi glifosata unia vse zelene rastline z njihoi koreninami vred. Nevarni tudi grmom in lesnatim ra nam, če padejo na zeleno je. Zato je treba škropiti z: nizkim tlakom in zelo usi jeno na rastlino hmelja. S da ne smemo škropiti, ko j veter, ker herbicidni obla! tro zanese na neželeno me Po škropljenju pa se mora bicid vsrkati v rastline, : vsaj 2 uri ne sme deževati. Škropljenje z nahrbt škropilnico priporočamo mo izkušenim škropilcemc roma kmetom, ki poznajo r čin delovanja glifosata in i tam, kjer raste hmelj v skup (npr. deponije izruvanih dik, hmeljevine) ali kjer . področja težje dostopna alif preobsežna za posamično tr tiranje. Na splošno pa priporoča da lastniki zemljišč, ki na)< samorasel hmelj na svojih celah, tega uničijo mehai ali pa ga premažejo s kon trirano raztopino glifosata mazanje delov trt ali listj pripravite raztopino vode: fosat v razmerju 1:1 ali kar pomeni, da pomešate i en deciliter sredstva na osno' glifosata z enim ali dvema d cilitroma vode. Sredstvo nani sete na majhen del rastline (i cm trte ali nekaj listov), z K poreditvijo glifosata po hffi lju pa bo propadla cela rasi na. Ker pri nas v prodaji še: mazalnih naprav za posami no nanašanje herbicida, sip magajte s čopičem ali gobii na podaljšanem držaju, dab ste dosegli trto tudi v porašč nem pasu grmovja. Čeprav sodi glifosat v m manj strupeno skupino peS cidov, so ob njegovi upora! obvezni vsi varovalni ukrep saj je vseeno strup. Pri delu' roke obvezno zavarujte z g mijastimi rokavicami, obuf škornje in dolge hlače. Ob^^ zen je tudi ščitnik za usta- nos. Med delom ne smete vati hrane in pijače ali kadi Pazite pa tudi na okolico! Naj zaključim z apel"; vsem lastnikom zemljišč, ■ posebej tistim, ki niste hm- Ijarji, da se zavedate, da vsa' divje rastoča moška rastli' lahko povzroči veliko škod" pridelovalnih nasadih. O- menjeni storžki so manj vr^' ni tudi v denarju. Naj ne \ samo kmetijski inšpektor ti^ ki vas bo s kaznijo priraora' uničenju samoraslega hme'' pač pa vas bo že lastna vesi pripravljenost pomagati so- du pripravila do odstrani' hmelja. novi TEDNIK I INFORMACIJE 35 36 MALI OGIASI - INFORMACIJE NOVI TEDNI NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 45 §n24.>l3,|uni|1996 46 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK lt.24..|3.|uni{1996 NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAN NOVI TEDNIK TRAČ - niče Aputlmojska hiša MOSER Prebujanic jezera Razvoj obale Slivniškega jezera, pa tudi njegove stranpoti, so priljubljena tema šentjurskih občinskih svetnikov. V zajetnem, novem Kompasovem počitniškem katalogu, pa bo nekatere lahko razveselil pogled na apartmajsko hišo Moser, tik ob 3 kilometre dolgem jezeru, kot jo reklamirajo. V njej tokrat ni > ambulante, kot bi koga zavedlo ime. ' i Zgledna kuharja Na nedeljskem Miš Mašu v Grižah sta bila med najbolj delovnimi žalski župan Milan Dobnik in vodja upravne eno- te Marjan Žohar. Za istim šte- dilnikom sta namreč družno spekla goro palačink. Bistvene seveda niso palačinke, ampak zgledno kuharsko sodelovanje. Žal samo na Miš Mašu. Dežurni vremenarji Celjski gledališčniki, ki so nenehno v gmotnih zagatah, se odločajo, da bi iz ministrs- tva za kulturo raje pristopili v ministrstvo za kmetijstvo. Bili pa bi v vlogi vremenarja, mo- drujejo. Kadar bi bil potreben dež za poljske posevke, bi na- povedali predstavo Veronika Deseniška - in bi deževalo!. Če pa bi kmetijstvo ogrožalo de- ževje, bi napovedali letošnjo predstavo Dundo Maroje in že bi sijalo sonce in bilo bi karse- da vroče. Dežurni vremenarji bi bili seveda za dober honorar in dobrobit gledališke prazne nmlhe. Vse za žabe v bogati šentjurski občini so, po okoljevarstveni pobudi iz Savinjske doline, zgradili pod prenovljeno cesto ob Sliv- niškem jezeru podhode za ža- be. V šentjurskem Hruševcu, kjer si vroče želijo železniškega podvoza, pa na južnem Koz- janskem, kjer upajo v nadvoz pri Sikošku ter v asfaltirano regionalno cesto proti Kozjem, žabam upravičeno zavidajo. Ubogi zdravniki Zdravnikov ni vedno na de- lovnem mestu, v ambulantah začnejo z delom pozneje kot je zapisano, čas za malico pa je presenetljivo dolg. Gre za pri- tožbe, ki so jih obravnavali v občinskem odboru za družbe- ne dejavnosti v Rogaški Slati- ni, podobno pa bi lahko ugoto- vili v številnih slovenskih kra- jih. Ali se še spomnite tarna- nja med nmratonsko zdravniš- ko stavko? Med prijatelji stranke šaljivcev Japonci pravijo, da je dan brez smeha izgubljen in tega se zavedajo številni naši bral- ci, ki jih stran (ka) šaljivcev Novega tednika vsak teden razveseli in razvedri. Nekate- ri se tudi pridno vključujejo v nastajanje strani in prav za tiste pridneže pripravimo vsako leto večji izlet, ki se je letos zgodil prejšnji teden. Vozna karta je tudi tokrat bi- la povedana šala in morate si misliti, da je po avtobusu »do- bre volje«, kljub veliki vroči- ni, grmelo od smeha. »Dober vic je kot dobra pe- 'sem. Če se izvirno pove, ga lahko poslušam večkrat, pa se .vseeno od srca nasmejim,« nam je med potjo na Balaton na Madžarskem pripovedoval dobrodtišni Slavko Toplišek, kmet, oče, pisatelj iz okolice Virštanja. Med potjo pa niso odmevale samo šale, ampak tudi lepa pesem. Aleš Hriber- nik je s svojo harmoniko spremljal ubrane glasove in vsakih 20 minut je zagotovo odmevala himna: »Oj, Marič- ka, kak'smo žejn, žejn... oj, Marička, kak' smo žejn, saj nam nič ne dajo pit...« Pa ne samo Aleš, tudi Slemenškov Janezek iz Svetine je iz žepa potegnil svoj instrument, zra- ven pa Slave kitaro. Oblakov Lojz je iz žepa potegnil še glavnik, Kraškov Lojzek iz Laškega je igral kar na travico, Borincov Karli pa je z igra- njem pod pazduho izvajal svoj glas na Adamovem basu, kov- ček za harmonike je bil pripo- moček za boben Janji in imeli smo orkester kot le kaj. Tisto o žeji pa ni bilo čisto res, saj je kaj kmalu po avtobusu pričela krožiti Lojzova pletenka, pa tudi v Mandula čardi na sever- ni strani jezera so domačini na vsak način hoteli pokazati, da imajo zares izvrstna vina, vredna greha. Pa ne samo vi- na, tudi madžarsko kulinari- ko. Ko so pričeli nositi na mi- zo, ni bilo ne konca ne kraja. Da nam vse skupaj le ne bi preveč stisnilo možganov, so nas vmes poslali na delo. Sami smo si morali na odprtem og- njišču peči slanino. Vmes smo poslušali cigansko glasbo ter prisluhnili folklornemu pro- gramu. Kako so se vrtela do- mača dekleta in kako visoko so dvigovali fantje noge! Da jih vrag »pocitra«. Ja, pri eni stvari so se pa »opekli«. V toč- ki menjave klobukov so v pro- gram vključili tudi naše spret- ne fante in dekleta, ki so seve- da tako hitro menjavali klobu- ke, da so mislili, da smo tudi sami plesalci folklore. Še po- sebno potem, ko je spet zado- nela slovenska polka in ko smo se skupaj vrteli kot le kaj. »Kost« je bila vržena, sami smo dodali nekaj igric, šef re- stavracije se je skoraj »spufal« samo na nagradah. Še sreča, da nas je preganjal zadnji tra- jekt, ki nas je popeljal na juž- no stran jezera, kjer nas je čakal prijeten hotel Jogar, iz- točnica za pohod na glavno mesto Madžarske - Budimpe- što naslednji dan. »Glejte, fantje, kako nam na tistilem hribu, komar jezik ka- že,« je bil duhovit Hinko Bre- čko. Bil nam je vzor, saj je imel zares duhovite zamisli. S svojimi 80. leti pa tudi poln energije, moči in volje do za- bave. Med prvimi je bil pokon- ci, zadnji je bil v postelji, naj- hitrejši na plesišču, glasen pri petju, nevsiljiv, pa tudi sra- mežljiv ne. Ker je bilo v avto- busu vroče, se je brez sramu oblekel v kopalke in takšen stopil pred mikrofon. Prvi je bil pripravljen, da ga po obi- čajni navadi krstimo in vrže- mo v vodo. To se je zgodilo zadnji dan, ko smo imeh v programu izlet z ladjico po Blatnem jezeru, velikem kot Savinjska dolina. Nič čudne- ga, da smo ga ob zaključku izleta izbrali za šaljivca leta naše stranke in Hinko bo prvi, ki nas bo pozdravil na našem kongresu 30. junija v Šentvidu pri Grobelnem. »Veliko potnikov sem že pe- ljala po svetu, tako srečnih, da bi se mi pol ure zahvaljevali za tisto malo kar smo jim poka- zali, pa še ne«, nam je ob koncu potovanja povedala vo- dička Sabina, ki je poleg šofer- ja Romana in avtorja prispev- ka, tvorila majhno ekipo sode- lavcev pri izvedbi izleta. »Sorodnike ti je dala narava, prijatelje pa si izbiraš sam. In Novi tednik je eden takšnih prijateljev.« Naj le velja tista »tisoč prijateljev premalo, en sovražnik preveč,« nam je ob koncu rekel naš novi predsed- nik Hinko Brečko, HHHBMBBHHIEDI MAS NEC Krst Hinka Brečka, novega predsednika stranke Udeleženci izleta šaljivcev NT&RC Kuharski mojster Glede na to, da se v Sloven- ski vojski kuhajo tudi različne afere (zadnja zloglasna za- pravljalska je prav iz celjskih logov), se je generalpodpol- kovnik Viki Krajnc za novo funkcijo kar primerno opre- mil. Kot drugi človek Slovenske vojske bo v tej kuhinji gotovo moral pošteno prijeti za kuhal- nico in še kakšen kuhinjski pripomoček zraven. St. 24. 13. [unij 1996