anr
M
GLAS*ySP^?!oVENSKE N
ARODNE podporne jednote
LETO—YEAR XXIL
Cm MeU iWHJW

Angleška delavski vlada prevzela svoje posle
Nov oddelek vlade za odpravljanje brezposelnosti, kateremu nafeluje Thomas, bo skušal uposliti čez pol milijona delavcev \v prihodnjih šestih mesecih. Ženska v kabinetu. Henderson zunanji minister. Liberalci stopajo v delavsko stranko.
London, S. j un. — MacDonal-flova delavska vlada, ki je danes nastopila svojo službo, ima posebnega člana, ki bo relevai problem brezposelnosti med delavci. To delo je poverjeno J. H. Thomasu, bivšemu predsedniku železničarskih unij. ki je bil minister kolonij v prvem delavskem kabinetu pred petimi leti.
Thomas je,te začel delati na velikopoteznem načrtu za odpravo brezposelnosti. Kolikor je znano, obsega načrt razne projekte, med katerimÜ je večji vladni kredit za reorganiziranje železnic, elektrifikacija in razna javna dela. V načrtu je nova proga krogitikrog Londona za prevažanje tovora. Thomas upa uposliti 600,000 moi v šestih mesecih.
Arthur Henderson, ki je od leta 1926 predsednik socialistične delavske interoacionale, je novi zunanji minister. George Lansbury, znani socialist in bivši urednik "The London Daily Herakla," glasila delavske stranke, je minister za javna dela.
Zanimiv je slučaj novega pravosodnega ministra, ki je William Allen Jowltt. Bil je izvoljen kot kandidat liberalne stranke, toda ta teden je — kakor poroča "Daily Herald" — prestopil v delavako stranko z izjavo, da je bil izvoljea vedi noms s de&vcev, torej po vsej praviti spada k delavski stranki. "Herald1' poroča, da morda le več liberalnih poslancev prestopi v delavsko stranko; če jih prestopi 20, bo imela delavska vlada absolutno veČino v parlamentu.
Drugi člani delavske vlade so: Miss Margaret Bonfield, prvs ministerka v zgodovini Anglije, je na čelu miniatrstva dela. Po poklicu je učiteljica in stara 56 let. Na delu je že 80 let kot neumorna agtyâtorica za pravice delavk.
P. Snowden Je spet prevzel finančne poeln. John R. Clynes. minister notranjih zadev, je samouk; izobrazil se je sam v večernih tečajih.
Tom Shaw, vojni minister, je bil tekstilni delavec. Sydney Webb, znani socialistični pisatelj, je minister domini Jonov in kolonij. Wedgewood Benn, minister za Indijo; Arthur Greenwood, minister zdravstva; Noel Huxton, poljedelski minister ; Sir C. Trevelyan, minister iol-Ktva In prosvete; William Graham, minister trgovine; Albert V. Alexander, minieter bojne mornarice.
Vai člani vlade pripadajo desnemu krilu delsvake stranke; takozvano levo krilo, ki je znano pod imenom neodvisna socialistična stranka, ni zastopano v vladi. V prvem kabinetu je imel Mac Donald Johna Wheatleya, topot pa ni imenoval nobenega.
Delavska vlada Je začela formalno poslovati dane* opoldne, ke je prejela pečatnike od kralja po atarodavnem običaju. Stara navada je bila, da ao novi ministri prišli h kralja v dvornih kostumih, toda delavaki ministri ao ta oeromonijo opravili v svojih navadnih oblekah Hi brez kakih poklonov.
Med
Chicago, m. — Jugoelavenski '«idelek Mednarodne pomoči J# r «poslal v hrvatskem jeziku obzirne letak« sa pomoč. Kot Itvr-*ujo« tajnik je podpisan P. Bohrte. Letak je tiskan v hrvatskem jeziku.
Uiilitto Brookwood do-duo napredni program
i	I !■ :
Wollova poteza in drugih reak-cijonarjev se ai obnesla.
New York, N. Y. — Na svojem letnem zborovanju ao ravnatelji Brookwoodovega delav-akega učilišča sprejeli program, ki soglaša s programom Konference za delavsko napredno akcijo. Ravnateljski odbor se je izrekel za bojevito, realistično in napredno delavsko gibanje na zadružnem, političnem in strokovnem polju. Izrekel se je, da se ne atrinja a temeljnimi smernicami Ameriške delavske federacije in komunistične stranke.*
Ravnatelji so ae glede amer-nice za bodočnoet odločili tako^ le:
"Prav zanesljivo želimo bojevite, radikalne delavce, mlade ljudi z obzorjem in navdušenjem, ki ae loči od konaervativ-negg delavskega 8trokovnega gibanja in ki ao pri volji analizirati kritične probleme nanašajoče ae na delavako gibanje in moderno življenje. Pjav najmanjše voljo nimamo, da krenemo od avoje stare poti na drugd pot in delati razlike proti indivii dualnim prosilcem
verskih ali gospodarskih nazli zanj ali prepričanj in stikov.
"Povedati moramo tako razumljivo kot moremo to povedati, kakšno stališče zavzema Brookwoodovo delavsko učilišče, da ne nastanejo napačna mnenja, kaj ta šola uči."
Fakulteta je priporočila rav-nateljskemu odboru, da ne nastavi več dr. Arthur W. Calhou-na, ki je bil skozi šest let in-itruktor na Broowwoodovem u« člišču, ker se je izjavil, da ima željo uničiti to šolo. Calhoun je v svoji kritiki dokazal, da želi Brookwoodovo delavsko učilišče izpremeniti v aektaiko učilišče samo ene sekte. On Je si m pati žira! z levičarji, to je komunisti.
Dijaki zahtevajo oproiio-n jo lbMoy)a
Na vzhoda je sshtevsb več koC tri tisoč dijakov la profesorjev pravit» sa BUIIagaa la Mooneyja.
New York« N. Y. — Tri tisoč dijakov in univerzitetnih profesorjev v New Yorku Je poslalo prošnjo governerju Kalifornije za pomiloičenje Warren Billing-sa in Tom Mooneyja. V new-yorlkem mestnem učiiišču js 800 dijakov, na kolumbijski u-n i verzi 600 dijakov, na Hunter-Jevl ln Barnardovi univerzi dve sto petdeset dijakov, na teolo-gičnem inštitutu 200 dijakov, na židovskem združenem učiiišču pa 80.dijakov podpisalo peticijo ss pomiloičenje obeh delavskih organizatorjev. Peticijo so podpisali ie dijaki na drugih učili-MIh.
Gibanje za pomiloičenje ^U-lingaa in Mooneyja je zdaj ^ o-stalo splošno po vseh Združenih državah. Ameriškemu ljudstvu preseda, da morata dva človeka počaaj hirati sa jetniikim zi-dovjem radi hudodelstva, ki gs nista nikdar Izvršila. Za to gibanje se zanima več ljudi In končna postane tako veliko, de bodeta Mooney in Billings izplb-na prosto.
-s- larV» o—«i— e* mm*
SywT sf*»™
a. no*.
Chicago, DI., pondeljek, 10. junija (June 10), 1920.
NouUïva predloga glodo
Predloga Ima namen varovati ljudake koristi.
Waatyngton, D. C. — Ko je senator Norris izvedel, da je najvišje sodišče potrdilo žepni veto bivšega predsednika' Cool-idga, je predložil svojo prediogd glede Muecle Shoalsa za ponovni sprejem.	~ >t
Norria navaja zgodovino boja ameriškega ljudstva proti elek-trarnarskemu truatu in pojasnjuje, da ae to podjetje vpora-bi kot. zgled, kaj en narod lahko atori, ako producira za ljudatvo električno silo po ceni in v toliki meri, kolikor jo ljudatvo potrebuje.
Norria naglaša, da v predlogi nI vprašanja, ako ae naj vlada poda v vladno laatništvo in o-bratovanje elektrarne, ker jo že laatuje in obratuje. Namen predloge je ščititi ljudako laat-nino v poštenem konkurenčnem boju a privatnimi podjetji. Dalje ae predloga nanaša na izravnavanje reke Tenneaaee, da bo apoaobnjša za plovbo ln bodo o-mejene nepotrebne poplave.
Norria meni, ako se izvedejo ti koraki, bomo produclrali več električne sile, kot jo zdaj lahko porabimo. To je hvalevredno.
aaraioajo
Standard Oll Ço. izkazuje največje profite.
New York, N. Y. — Profit! v skupni veoti $412,127,896 ao bili izročeni v roke delničarjem dvajaetih največjih oljnih kom-1 Ponij, v ZUotfenih državah 1. 1928. To pomeni, da se je dobiček zvišal v pretočenem letu za 27%.
Teh volikih dobičkov so bili deležni Rockefeller j i, Melloni, Prattsi, Rogerji in drugi člani multimilijonarske oljne oligarhije. Od teh velikanskih profi-tov nlao dobili delavci nikakega povlška mezde.
Največji dobiček . izkazuje Standard Oil Co. v Indian!, katera je pred meseci zopet prišla v roke Rockefellerjevi dinastiji kot rezultat bitke, ko Je bil Stewart odstranjen iz načolnl-štva v direktorskem odboru. Ta družba je napravila nad aedem-deaet milijonov dolarjev profi-ta.
Druga je bila Standard Oil Co. v Californiji z dobičkom pet-deeetlh milijonov dolarjev. Nato slede Texas Corporation, Standard Oil ¡^ New Yorku, Vacuum Oll Co. In druge manjše družbe.
V finančnih krogih se sedaj širi govorica, da se bo Gulf Oil Co* Mellonova družba, združila a Standard Oil Co. v Californiji. Ako ae bo izvršila konaolidacija, bo premoženje teh družb repre-zentiralo kapital V evoti $1,182,-142,048. TT združitev bo ponovno utrdila zveze med Rocke-fellerjeviml ln Mellonovlmi interesi, ki že sedaj kontrolirajo oljno produkcijo v Združenih državah.
a rad-
Detroit, Mlch. — Carey D. Ferguaon, načelnik carinskega urada v Detroltu, je te dni re-signiral. V odgovornih krogih te širi govorica, da je bil prlmo ran reeignirati na pritisk zveznega prohibičnegs departmenta. ker se ni potrudil in posšopai dovolj strogo, da se ustavi utlho-taplJanJe opojnih pijač Iz Kanade v Združene države,
Ko so ga časnikarski poročevalci ispraievall o teh govoricah, je Fergueon odklonil vsak komentar. Izrazil pa je, da je nemogoče preprečiti utihotaplja. nje pijač v sedanjih razmerah, ko prinaša ta posel velik deti* Ml
4
ZSÜL
prevMed far 14 serti«. 11 M. Aet ef Oct. t, »IT. eeUoHaeS m June 14, 1911.
STEV.—NUMBER 135 > ' *
Trohneli starinski duh še airail na plttabnrik^ aniversl.
Pittsburgh, P J— Unija aa ameriške civilne Mbodičine Želi izposlovati sodnijHko prepoved proti pittabtjtAki univerzi, ker so njene avtoritete izključile dva dijaka saradi obdrža-vanega shoda sa o]>roščenje Billingsa in Moneyja. Univerzitetne avtoritete no Mooneyjev shod potisnile s lun i verzi t nega campusa }n na t^ je sledilo iz-ključerfje dveh dijakov z univerze.
Ko je odvetnik; Henry Ellenbogen izročil peticijo poznano pod imenom "mandamus", jo univerzitetni odvetnik odgovoril, da kancelar John G. Bow-man nima oblasti sprejeti znova izključenih dijakov, ampak to oblast posedujejo;samo zaupniki univeiie. Odvetnik Ellenbogen je takoj atyrtmenil svojo peticijo, a obenem je vprašal za eodnljako prepoved, da ae na ta način zaaigtt* takojšnja akcija.
Peticija sa aodnljjsko prepoved pravi, da kancelar nima pravice aprejemati nazaj ' izključenih in tudi ne praviqe izključevati dijakov. Na podlagi takega izvajanja sta iskljtitftvi nelegalni ln neveljavni. • Dijak Arthur G. McDowell Je prišel zopet v Šolo na podlagi te psttcije, toda moral ie zapustiti aopet šolo na podlagi posebnih initrukcij kancelar ja.	^ -V*
Ko so fakultetni člani, ki ao bili aktivni v, boju zoper železarsko ln premdjtovno-polici Joj dobili nove pogsfcl sa prihod-nje leto, ao pronašli, da niso bili povišani in da tUdI njih plača ni bila povišana. Profesor Mont R. Gabbert od /ilozofičnega departmenta, ki je bil zaaiiian pred zborničnim odsekom glede Mus« manove predloge, da omeji oblast železarske In premogovne policije in je izpovedni v prid predloge, ja pronaiel, da je bil degradiran. Bil Je predaednik departmenta, a zdaj ni več.
Seat drugih, ki so bili v lokalnem odboru Unije sa ameriške civilne svobodičine, ni bilo povišanih. Eden teh je bil profesor Benjamin Jt Williame od departmenta za politično znanost, katerega knjiga 'Economic Foreign Pollelea of the United Statea (Zunanja politika Združenih držav) je obudila aplošno zanimanje v naprednih krogih.
Ta boj dijakov in profesorjev na pittsburftkl univerzi proti re-skciji, pa pokazuje, kako bedast in neumen je boj proti vsem znanstvenikom In dijakom naprednega miiljenja, ako ne pri-aegajo na komunistični evangelij Fisherjev in Bartuiovičev.
Tlak reakci Jona rjav na pltt-aburški univerzi uatvarja proti-tlak naprednega elementa na tej univerzi.
Število profesorjev univerzitetnega štaba ae je okrnilo na Ameriško društvo univerzitetnih profesorjev, da uvede pre-iskavo zavoljo potlačenja akademik ne avobode na tej univerzi. Profesor filozofije Frederick E. Voltman, je bii odalovljen kajti bil je tajnik lokalne skupine Unija za ameriške civilne svobodičine.
Ta zahteva za preiskavo aka-demične svobod* Je sdaj bolje podprta, kot preje. Podpisalo jo je pet In dvajset profesorjev In pomožnih profesorjev, ki podu-čujejo na univerzi zgodovino, sociologijo, ekonomija, politično znanost Itd. '
Novi roparaoljsld pakt po4pl*t«^Parici
Po novem načrtu bo Nemčija plačevala 88 let vojno odikod-nlno.
Pariš, 8. jun. — Včeraj so zastopniki Nemčije In zaveznikov podpisali novo reparacijsko pogodbo, ki bo znana pod imenom Youngov načrt, ker je v glavnem delo ameriškega magnata Owena D. Younga. Na podlagi te pogodbo bo Nemčija plačevala vojno odškodnino v gotovini in blagu skozi prihodnjih 68 let, to Je do leta 1990, ko preteče baš 75 let od izbruha svetovne vojne.
Celokupni vojni dolg Nemčije je sdaj skrčen na $8.808,000,000, 'toda z obrestmi vred bo Nemčija plačala približno 24 milijard dolarjev, če se bo plačevanje nadaljevalo nepretrgoms 68 let. Prvih deset let bo Nemčijs plačevala letno $808,660,000, nato bodo anuitete padale in zadnja letnina znaša $214*200,000.
To značl, da bo Nemčija plačevala $178,600.000 manj letno kot bi dajala, če bi oatal I>awe-aov načrt v veljavi do konoa. Njeno breme je precej olajšano, Olajšava je prišla tudi v drugih osirih. Novi pakt določa, da mora biti Nemčijo prosta vaake zunanje kontrole glede finančnih operacij. Generalni reparaciji^! agent — ki je bil doslej Američan —- odpade in prav tako odpade reparaoljaka komisija; Vknjižba na nemške železnioo ae briše in tudi inoaemskl zastopniki v direktorlju železnic se u-msknejo. Nemčijs se dslje Izne-bi industrijskih gsrancij in zunanje kontrole.
Nemčija bo plačevala letnlne v posebno m nd narod no banko, ki
ne vi, in iz te banke bodo ssvet-nifri vlekli avoje deteie. Ta bsn-ks postane vsekakor stalna ln-atituclja, ki bo apajala vas dr-žsvnd banke avets In bo — kakor špekulirajo — poslovala kot avetovna federalna
ressrvna
banka med narodi kot posluje nsvsdna banka med posamezniki.
Reparacije, ki JJ(i bo plaievs-is Nemčija, ae bodo delilo tako-
le:
Francija bo jemala največji delež, 1,046,000,000 msrk letno In od vaote bo pls£evsl* 626,-600,000 mark Ameriki na račun avojih vojnih dolgov; Anglija dobi letno 409 milijonov mark in od tega bo dajala Ameriki letnih 866,700,000 malic na račun dolgov; Italija 218,700,-000 mark in od tega gre 171 milijonov za vojne dolgove; Belgija 116,600,000 mark ln od tega pojde 44,600,000 za dolgove; Japonska dobi 18,200,000 tnark, Jugoslavija 48 milijonov mark. Romunija 20,100,000, Portugal ska 13,200,000, Grška 7,000,000 in Poljska pol milijona mark letno.
•eAiie, kazssvss
. t.
OtMojen je bil na sto dolarjev denarne globe.
DELAVSKE UNI JE KA JUGI OSTANEJO
To je jasno raaumetl la pojavov, ki spremljaj«» atavke tekstilnih delavcev.
Chicago. — Neki neznan moški je jv petek večer skočil v čl-kaiko reka z mosta na Michigan bulevardu. Truplo Je potegnila iz vode obrežna straže. Na nJem ni bilo drugega znamenja znamka na Obleki od
Milwaukee, Wla. — William Meese, privatni detektiv za Philip Adierja, člana Adler k Bon» kompanije, Je bil obaojen zaradi taljenja sodišča na sto dolarjev denarne globe!* Obsojen je bil na obtožbo, da je po krivem prisegel In da je Izpremenll sapi ske. Najvišje državno osdišči-Je potrdilo sodbo nižje InManc*
Hiša nekega poslovnega od | borni Its delavske organlsaclj« je bila dinamltlrana. Pri tej! hiil Je razpočila bombe In na pravila škodo. Privatni 4$Uk tlv je pričil, da ga ni nihče asr> videti, da je bežal od oaMajri»* hiie, ko je bil Izvrien nanjo j kot' bombni napad, kar bodo sapi kro-1 ski garaže pokasall, da Je bil
Chlcago, III. _ Nepokojl tekstilnih tovsrnah na jugu ie ni izginil. Lahko se J« začaano polegel stavkovni val, ampak tekatilni delavci na Jugu nlao zadovoljni t razmerami, v katerih delajo in žive. V veliko tovarnah delajo ie po enajat in dvanajst ur dnevno. Mezde ao ie vedno nitke in ne aadoatujejo za kritje najpotrebnejših živ-Ijenjskih potrebščin. Delavako družine še vedno prebivajo v neaanitarnlh barakah, v katere imajo proat vhod vetrovi od Vaeh atranl. V nekatere take bajte celo dežuje. Solakl poduk sa delavako mladfno Je neaado-aten. Delavci ao oblečeni v sla bo obleko li bombažev i ne. Mnoge delavake družine nimajo ared-stev, da bi svojlm otrokom kupile čevlje. Earadi tega morajo otroci poaimi isoatajatl ia šole. Take raamere in življenjaki po-goji prav ssnoaljlvo ne uatvar-Jajo zadovoljnih ljudi. Kjer je netadovoljnoat, tam je tudi ne-pokoj.
Tovarnarji malo ali pa nič m> atore ia avoje laatne inloijative za Izboljšanje položaja tekatll-nlh delavcev. So pač bele vrane med njimi, kot ae lijeme dobe povaodi. Ena lastovka še ne prlneau spomlad i. pest podjetnikov s človeškim srcem, pa tudi ne bo izpremenlla delavskega položaja v tekatilni industriji v splošnem na Jugu.
Delavci ao ao ob čaau teh ktavk /naučili, da ao močni, ako so organizirani. Minil Jih Je strah, kaj bo it njih, ako podjed< nikl izvedo, da pripadajo k or ganitaolji. In to js veliko. Tako spoznanje resnice, pa utrdi med delsvel zaveat, da ae morajo organizirati, ako nočejo biti podjetnikom ta tnalo, da bodo na njih hrbtih cedili drva.
Delavska strokovna organi zaclja prihaja na Jug, ako to dejstvo podjetniki pritnajo ali ie ostanejo slepi In .aakrknjenl in ga ne marajo videti. In ta hitro izpreinlnja fevdalne agrl kulturne ratmere na "jugu v moderno industrijska. Na tisoče osiromsšerdh farmarjev prlha js v tovarne.
Hmesno Jo pa pritadevanje starokopltnih podjetnikov, ki ti belijo glsvi, kako bi te saper-Mtsvili loku času. Tovarnarji najsmejo tamerce za prebitiice in tkalnice v obeh Ksrollnah In (¿eorgljfl, Na ta način upajo preprečiti združitev tovarniških delavcev. TI nazadnjaški tovarnarji upajo, da jim pride pri postopanju na pomoč plemenako sovraštvo. Ali ¿o plemensko sovraštvo Izginja, kakor izglnjs druge stare tradicije na Jugu. Moderm metode v blagovni produkciji in distribuciji podirajo tudi te mršave in nszadnjaške upe Im nade. Delavci vedno bolj spoznsvajo, ako morajo po volji avojega tovarnarji delati skupaj v eni tovarni, da ae tudi lahko bojujejo skupaj proti lakomnosti svojega podjetnika. In tako spoznanje prodi/a na celi t . ' .
Tekstilni podJ»tniU •» v<ki»' Jo napel nim upom, ako mislijo, da Je senanje gibanje tekstilnih delavcev na Jugu le začaanega IHimena.
Je to res izkazoval, A v njem Ja bilo opaziti, da so bili zapiski ponarejeni že prejs, da se uje-msjo t njegovo izpovedjo.
Vprašanje Je na mestu, koliko dni zapora bi prejel delavec, ako bi izvršil enako kaznjivo dejanje? Privatni špac je bil
____kaznovan le na sto dolarjev de.
Jaikü tvrdke iz^PitteburgharPa.1 njegiv avto v garaži. Zapisniki..
Punila, moriloo Radiia,
obsojan m 20 M Jo6t
j» i . i i
Maksimalna kasen sa poHtičen zločin. Jovanovlč In Popovič »proičeas. Hrvatje nlao ssdo-vollnl. Srbi pa sahtevajo, da kralj pemlloeti morilca.
Ilelgrad, 8. jun. — Puniša Ra-čič, črnogorski poaianec, ki jo ubil tri hrvaške poalance, med temi tudi Stepana Rad I ¿a, v skupščini pred enim letom, je bil včeraj pred aodiščem spoznan krivim ln obaojen na dvajaet let ječe. To jo makaimalna kasen ta političen zločin po jugoalovan-skem aakoniku. Sodniki ao it-rekli, da je bil Račlčav čin poli. tičen In da nI bil v naprej določen, daal js bilo dovolj dokatov, kako so Radiču ie prej grotil! a smrtjo.
Dragutin Jovanovič ln Tomo Popovič, ki sta bila obtoiena sokrivde, sta bila oproščena. Sodišče Je Itreklo, da nI bilo dokazano, da ota aodelovala v kaki sa-rotl.
U Zagreba poročajo, da Je tam zavladala velika noaadovoljnoet valed izida obravnave. Hrvatje ao zahtevali amrtno kassn za Ra-ČiČa. Msdtem pa zagovornik! morilca itjavljajo, da vloie apel na vlije sodišče proti obaodbi. Pri-staši Račiča tudi apelirajo na kralja Alekaandra, naj Račlia pomlloat! ob bližajoči so priMkl, ko bo Imols kraljica tretji porod.
C/ontura Je preprečila vaako komentiranje tlaka o prooosu. Listi ao ameli objaviti le isrOk obsodbe.
Izirodl v BatioalH
66 stavksrjov aretiranih, ka Js bll golkljskl Šef uMt; dva va* ^apoMa^aooije
Oaatonla, N. C.^Fred E. Beal in K. 0. Byera, organiaatorja Nstkmal Teztlle Workers' Union (nove unljs tekstilnih dolavosv, ki jo vodijo komunloti), sta vdora/ konutj uila llnčanju mod potjo It Hpartanburga v Gasto-nijo. Bila ata aretirana v zvezi t izgredi v petek iveier v Gaato-Siji, pri katerih js bil polleljakl načelnik Aderholt ubit in itlrje policaji ter eden olvlllat ao bili ranjeni. Ko ao Ju peljsll v Gaa-ton i J o, Je drhal uatavlla avto, v katerem ata bila dva policaja t aretirancema. Policaja ata komaj pregovorila množico, da ta Je odatranila. Beal in Byers ata bila nato odpeljana v "neko Ječo v Severni Karollni."
Zadnji petek tvečer je bilo ttroljanje v bližini stavkovne naselbino pri tovarnah v Lo-rayu In grui* i»olicaJeva načelnikov Aderholtom vred Je oble-šala na tleh ranjena. Nsčelnlk je v soboto umrl ss rano. Do nedelje zvečer Je bilo 66 etav-karjev, članov nove unije, aretiranih in olitoženlh Omors.
Kij doli koagros
Keaolurija proti "ohromeli« racam" { abornlea odobrila farmski zakon.
Waahlngtoa, D. C. - Senat Je v petek že petič v ieatlh letih aprejel resolucijo za dodatek k ustavi, ki ima odpraviti takotva-no kratko sasedanjo kongresa po volitvah ln s tem onemogočiti poraženim sli "kruljavim racam," da nadalje sklepajo zako-ne. Dodatek določa, ds se novi. kongres snide takoj prvi pondeljek v decembru po volitvah. !• stotako se novi predsednik ustoliči v Jsnusrju po volitvsh. Resolucija Je bila sprejeta s 64 glasovi proti 9; zdaj gre v nlijo zbornteo, kjer je bila doslej ved-no poražena v interesu "ohromelih rac"	—
Nižja ibomlca je v petek * dobrita fsrmskl zakon s ki v konferenčnem odseku, k on gre zdsj v
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI nabodmh poppokif jeunot»
—•
lastnina s loven sax narodne podpoenb jbdnotb
Cm offtMOT po Ugsfis. iÉ^M — «s
Naročnina: Vinjeno drUvt (Uvea Chkaga)	as Isto,
H kta: Ckkago In Ciearo fTJO m Uto, ft.7» m pol lato, la m
Uro 18.00.
zopet v uspešno ofenzivo. Koliko truda in žrtev stane ustvariti bojno organizacijo, pa vedo povedati stari rudami, katerim so že posiveli lasje. Staro, neaktivno delavsko organizacijo je veliko laglje izpremeniti v bojno, aktivno organizacijo, kot pa graditi novo organizacijo po tem, ko je vihra vse pobrala.
Naalav u Tp, kil lw lUk i
"PROflVETA"
aiT-M sa. Uwatfala A

-the enlightenment*
Org m of the SlovMM ifetiaejj
bj Um Slavaaa MaUaaal Baaaflt
Advertiathf ratas on agraamaiit.
_____Jht_ — ... ________ , . ___
Svbacripttoa: UnlUd States («cap t Chicago) and Canada H-OO psr ; Chicago WIM, and foralgn coostitos IMS par ysar.___
■	MEMBER Of THE FEDERATED PRESS	• .
in
Datum v oklapaju. n. pr. (May SI-10SS0) polag vaftaga imena na naalovu pomeni, da vam Ja • Um dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno
da aa vam na uatavt Hat. •	.
1 ' semintje.
Delavski organizatorji, ki so bili v Elizabethtonu ob času stavke in ko se je dosegla sprava, so pričali, da je dvajset članov narodne strata (milice) odklonilo ostati v službi za potlačen je stavke. Tri miličarje so vtaknili v zapor, iz katerega so jih izpustili, ko je odvetnik dr. Neal namignil, da vloži, kar je v ameriškem pravosodju poznano kot "habeas corpus," iz razloga, da se legalnost zlomljen ja stavke po milici dožene na sodifičih. V podjetniških krogih je nastal strah, da milica tu^i zastavka. In tako se je uprava rajQnskih tovaren požurila, da se napravi sporazum in tako krije svoj hitri umik.
Generalni adjutant Boyd je seveda predlagal vojni sod, a kmalu je pronažel, da se skupina njegovih subal-ternih častnikov strinja s tem, da je narodna straža nastavljena nelegalno.
Neal je povzročil stavko miličarjev, ker je izjavil, da zahteva postopanje "habeas corpus" za vsakega miličar-ja, ki ga odvedejo v zapor, ker je vrnil svoj? orožje in uniformo in ga pridrže za razpravo pred vojnim sodiščem^ .Boyd se ni upal pobrati rokavice.
To pojasnilo nam pove, zakaj se je kompaniji mudilo napnaviti sporazum z delavci in da je izjavila, da ne bo nasprotovala organiziranju delavcev.
Slika postaja še jasnejša, ako vemo, da.je John R. Neal, odvetnik unije tekstilnih delavcev in Ameriške unije za civilne svobodičine, v Washingtonu razpravljal nelegalni vporahi zvezne vojaške opreme, ko je bila narodna straža države Tennessee nastavljena kot izredna policija za čuvanje tovaren in stavkokazev v njih.
Vojni tajnik Good je napram odvetniku izpovedal da mu ni nič znanega o nelegalni vporabi federalne vojne opreme, ravnotako ni on priBtal nato, da narodna straža rabi federalno vojno opremo v Elizabethtonu. Priporočil je odvetniku Nealu, da vloži formalno pritožbo' pri"vojnem departmentu in obljubil je, da izvede preiskavo o faktih.
Iz tega postopanja veje nauk, da se s preudarnim in dobro premišljenim postopanjem ob času stavke doseže veliko več, hitreje in brez velikih žrtev, kot pa z nepremišljenim ravnanjem in brezmiselnim kričanjem.
glasovi iz naselbin
Volilna zmaga britskega delavstva je obudila spomine na navdušenje za farmarsko-delavsko stranko v Ameriki. To navdušenje je bilo posebno veliko v Čikaški delavski .federaciji. Govorice o farmarsko-delavski stranki za Združene države so bile na dnevnem redu. Ostalo je seveda le pri navdušenju. K temu je pripomogla največ vsiljivost komunistične stranke, ki je v vseh zadevah hotela nositi zastavo ali imeti prvo besedo, dasiravno jo je rtročje ohdržavanje konvencije komunistične stranke v michiganski šumi osmešilo v očeh vseh resnih in iskrenih voditeljev strokovno in politično organiziranega delav stva in obenem dokazalo, da nimajo voditelje ameriške komunistične stranke najmanjših sposobnosti voditi delavstvo od zmage do zmage. '
• a a
V zapadnem delu Pennsylvanije so na premogovem polju nastale razmere, kakerAne so napovedali daleko-Mdni rudarji in drugi, cA pridejo, ko bo rudarska organizacija zdrobljena. V Zapadni Virginiji in v zapadnem delu Pennsylvanije zaslužijo rudarji od treh in pol do štirih dolarjev na dan. Ako se zniža mezda, se zniža takoj tudi cena premogu. ^Nato se zniža zopet mezda, nakar sledi znižanje cene za premog. To so ponavlja Pittsburgh Coal kompanijn je najgorja v Pennsylvaniji. Veliko dela kot kopanje vhodov ali presek se zdaj opravlja zastonj.
Iz tega «ledi nauk. da je glavno ob čaau boja, ki ga podjetniki vsilijo delavcem, obdržati in ohraniti organizacijo, da delavci lahko oh ugodnem trenotku aopet preidejo v ofenzivo in pridobe nazaj, kar so v zadnji bitki' izgubili. Ako pa dtlavci izgube organitacijo, tedaj so izgubili ščit za obrambo in naskok in si morajo ščit, to je crganizacijo, še le linjprvo ustvariti, da lahko preidejo
Mllwau*ki Narodni dom. Milwaakee, Wla. — Kaj pa 1-
mamo danes poročati o kampanji in Slovenskem domu v Mil-ivaukeeju? To, d« neprestano m polno puro napredujemo na ce-i črti. Po zaključku mesečnega račun* za maj smo pronašll, da se je v tem mesecu prodalo 255 novih delnic, neplačanega na delnice m je bilo $4,079.00 (štiri tisoč in devetinsedemdeset dolarjev). Torej mesec maj prekate do sedaj vse prejšnje mesece. Ce nas znamenja ne varajo, pričakujemo *e vse lepših u-»j>ehov. Kajti, kadar prodre zavest Slovencev tako daleč, da se nami priglašajo in sami pošiljajo pošto nabiralcem, da naj pridejo, da mislijo podpisati delni ce, kakor ae to že sedaj dogaja, potem zamore to napredovanja zaustaviti le kakšen izvanrednf nenadni dogodek.
Dandanes, kogar srečaš, vsak hoče napeljati govorico o Domu in njega napredku. Nekateri iz radovednosti, drugi iz navduše-noatl. Mnogi pravijo, da če bo ta dobra atvar res prodrla do pravega sadu: "bom pa še vzel par delnic, dasiravno jih že la-stujem par." Nezaupljivost med nami ie polagoma odmiče in na nje mesto se naseljuje med Slovenci zavest v svojo lastno moč in zaupanje v samega sebe. Ves ta napredek, o katerem s tako velikim veseljem stalno poročamo, smemo v največji meri pripisovati tistim, ki so dejansko zavihali rokave in šli med naš narod. Saj ni take brezbrižnosti in letarglje med Slovenci, o kateri se ie iSHoliko pisalo in govorilo. Samo pridigovati in ae jeziti, ne pomaga doati. Treba je pravih žrtev in pravega dela, če hočemo kdaj kam naprej. To se je dosedaj prav očividno pokazalo.
Z veseljem pozdravljamo dobre, krepke ln bodrilne besede, ki jih je napisal v svojem dopisu naš nadvse marljivi delavec Matija Kovačič. Rea, kadar bomo šli prav vsi na delo, kolikor naa Jo v dtrektoriju, potem prav lahko pričakujemo, da se bodo uresničile besede nekoga, ki je ob nakupu zemljišča prerokovali da "na obletnico nakupa moramo imeti otvoritveno slavnost Slovenskega doma v MMwaukee-ju." s	M
Naj to za danes zadostuje. Prihodnjič bo seveda zopet cela "reita" novih Imen ln pa podrobnosti o pikniku, za katerega ae ie sedaj par mesecev pripravljamo ln se js dosedaj doseglo mnogo uspeha, čeravno je Še daleč tisti čas. Bo res nekaj velikega in posebnega.
f1 Kampanjski «Ibor
stu nizke v primeri v drugih krajih. Dela se največ v sto-lamah in sploh lesnih tovarnah, v katerih izdelujejo razno pohištveno opravo.
V okolici Sheboygana je par slovenskih farmarjev, ki so se še precej gamoosvojili, to je, postali so vaaj delno neodvisni, kar je vsekakor veliko več kot tovarniški delavci. Vsi pa ne moremo biti ne farmarji, ne tovarniški delavci, pa tudi ne fajmoštri aH mežnarji. Saj tu di vsak ne bi uspel pri tem ali onem poklicu. Torej, vsakemu svoje. Nekateri smo pa tudi leni ln si ne znamo pomagati, ampak kar naprej tičimo, kamor nas je usoda postavila.
Zelo me zanima zapisnik 9. redne konvencije SNPJ, ki ga sedaj prinaša Progveta. Omeniti moram tudi to, da so mi bi le "Konvcnčnice" v kratek čas in zabavo. Pa naj bi jih nasledila kakšna druga sllčna kolona, ki bi Imela dovolj žela in paprike, poleg nedolžnega humorja. Zakaj ne? Taka kolona bi nam svežila um, ker bi se pri čitanju "krepkih" zabavali, nekateri pa tudi jezili. No, pa spet: vsakemu svoje.
Slovesno predlagam redakcl jI, da uvede, če. ae,dnevno, pa od časa do časa, humorlstlčno kolono pod primerno rubriko. PrispevateUi naj bi bili dostojni in naj bi prevzeli vso odgovornost za morebitne opasnosti sami. Ali kdo podpira? . Spre-eto bo žc, če bo večina tako od-očila. Ha, ha, ha!
Naj še omenim, da imamo tukaj dve društvi SNPJ; prvo no-števllko 844 ln posluje v slovenskem, drugo pa je angleško-govoreče. Obe lepo napreduje-a, vsekakor pa bi bilo želeti ma-o več medsebojna, kooperacije v obče. K temu lahko, pravim« da lahko, največ pripomorejo društveni uradniki obeh društev. Delujnio skupno, člani obeh društev» ker spadamo k eni organizacij 1, katera • je vredna, da delamo zanjo, ker ona nam je vselej na raspolago* Naprej za večjo SNPJ!
Tone s hriba.
pravnosti", zato pa nas niso na-daljne bombe v istem dnevniku o poteku konvencije SNPJ nič iznenadile. Tam so se že privadili "bombnih atentatov", pa jih kar iz rokava stresajo. Oni ugibajo in spet ugibajo, pa nič ne uganejo, ker sklepajo' na daljavo brez podlage in predno se situacija razjasni. So nestrpni kar se da, j>a uganjajo take stvari. Danes so napredni, jutri protinapredni, potem pa spet prenapredni, in zato ga lomijo svojimi sklepi. Takšnega mnenja smo tukaj tisti, ki stvarem trezno gledamo v obraz, brez kakšnih prenapetih predsodkov.
Predeodkar.
Ivan Malak:
opazov
Business v Imenu morale. Ta sistem naravnost sili| Sveta prohibicija je prinesla lov na ljudi. Prohibičnik prej poleg cvetoče butlegarske indu- vsem gleda za svoj zaslužek, 2 strije, spremljane s korupcijo to je v njegoveu interesu, ^ umori na debelo, še neki dru- ujamečim več "zločincev", p(J(j gi buainess. ki je tudi oškropljen človeško krvjo. ^ Ta lepi business je postal jasen pri sodni obrivnavi proti prohibičnikom v Virginiji, ki so
. . •	I« kaj sledi iz tega? «ea J
ubili mladega dijaka v domne-	tekom omenjenega procesa ■
vanju, da je bila pijača v beže-	virgflnlji je bilo odkrito, dal
čem avtomobilu na cesti.	«-*■ J---J ^ ' • -	Jt
Sheboygaitske vesti. 8heboygan, Wls. — O strašnem požaru, M je zadel tovarniški distrikt tega mesta v noč med 80. in 31. majem, je bilo ie Proavsti poročano. Poročilo pa ni omenilo slovenskih naseljencev, ki žive v dotlčnem kra-*ju in ki so bili tudi nekateri pri zadeti.* Na tisoče ljudi je opa sovalo velikanski ogenj, ki je hipno raatel ln objemal bližnja poslopja. Ker ao bile prizadete ln upepeljenje tvornice veči na lesene, Je lahko umeti, da je tubelj švigal s neznansko brzi no in ga nl bilo mogoče omejiti Požarna hramba je bila sicer na delu neprenehoma Iz celega mesta. In it več okoliških mest so gasilne posadke do*pele na lice mesta, kar pa je le malo izdalp. Kontno so ogenj omejili, ko veter ponehal, ki Je prvotno raz-našal iskre daleč naokrog.
ftkodo, ki jo je napravil veliki ah*boyganftkl požar, so ocenili isvedenci ha okrog milijon dolarjev. Na železniškem tiru tik gorečih tvornic je zgorelo osem želez ni ¿k I h vosov, polnih tovora. Sedaj je več sto ljudi brez dela radi požara. Delo bodo prizadet* tvrdko polagoma obnovile, medtem kn bodo akuiale postaviti nove tvornice.
Z delom po navadi.
Dopis iz Penne.
Export, Pa. — Na Spominski dan, dne SO. maja, je v White Valleyju, V naši sosedni našel bini, tamkajšnje društvo SNPJ obhajalo jednotin srebrni jubilej. Na jubilejnem slavju je bil kot glavni govornik br. Prank Zaitz iz Ohlcaga, predsednik nadzornega odbora SNPJ. Povedal je marsikaj zanimivega in koristnega o jednotinem delovanju in o nas delavcih samih.
Dasi je vladala tisti dan neznosna vročina, je kljub temu prišlo precej ljudi na slavje 25 letnice naše jednote. In vsi navzoči so bili dobre volje. Jednotin jubilej smo obhajali na način, ki nam ostane v spominu dolgo.
Z delom v tej okolici gre po navadi. Rovi bolj slabo obratujejo, zato pa dela večina tukajšnjega prebivalstva v tovarnah v bližini Pittsburgha, kamor se vozijo ob zgodnjih jutranjih urah na delo. Posebno car je mlajših ljudi čim dalje >olj odhajajo delat v tovarne, ker v rovih je vedno slabše.
Poročevalec.
Znano je, da najaktivnejši prodajalci kakršnegakoli blaga to oni, ki delajo na "commiaaion basis". To se pravi, da imaš
oliko plače kolikor prodaš bla-	r%u dijaka in njegova dva To vi
ga, od katerega imaš toliko in	riša v g|iražit iz katere g0 š,. ■
toliko odstotkov "komišna". Biz-	izpreVoz. V tem slučaju ne i
nifiki ženij, ki je iznašel ta na-	m0gli dečki zbežati in streljani«
čin prodajanja, je vedel, da V	bi ne bilo potrebno. Toda pro.
tem plučaju mora nameščenec	hibičniki so računali, da zasl„.
— zlasti če je velika konkuren-	¿|j0 vsak deset dolarjev več 3
ca — upotrebiti vse ciganske	počakajo, da gredo fantje na j
metode, ako hoče imeti kaj u-	gto in jih potem aretirajo I
«peha. Mora biti tak, če hoče	obtožijo dveh prestopkov: pofl
kaj,zaslužiti.	dovanja in prevažanja pijače!
Sveta prohibicija se tudi iz-	Radun 8e ni obnesel, ker|
vaja približno na ta način: pro-	farTtje _ v veri, da imajo oprav
liibičniki in uradni špioni, ki	8 cestnimi roparji - zbežali
vohajo okoli svobodnih državlja-	in rezultat je bil streljanje ni nov . in njihovih hiš ter avtov
NAVADEN LEK PROTI STRUPENEMU BRSLJANU.
Zmaga je nafta!
Waukegaa, 111. -n 2e takoj prvem stavku mojega dopisa naj ml bo dovoljeno izraziti veliko zadovoljnost in radost nad izidom devete konvencije, ker vidim, da je spet Vmagal napredni duh, napredni element, ki se udejstvuje v naši veliki Slovenski narodni podporni jednoti že mnoga leta. Zelo me veseli, da so na jednotinem krmilu v pretežni večini resnični jednotini delavci, zavedni pro-letarci.	,
Vestno sem čital konvenčna poročila. Iz njih sem u videl da so si na vse načine jednotin ln nejednotlnl reakcljonarjl prizadevali dobiti v roke njeno vodstvo — iz osebnih namenov. To se jim ni posrečilo in se jim ni kdar ne sme posrečiti. Zato pa mora vedno stati • na braniku napredna misel, da bo "progresivni bl(fc" popolnoma izginil.
Slovenska narodna podporna jednota je bila zgrajena na svobodnih principih ln taka mora ostati. Dosedaj smo s našim voditelji vedno odbili vse napa de, klerikalne in komuniatlčne ter ^progrealvne". To smo bil vstanu vršiti zat* ker smo iskreno delali ia gradili, ker nam niso bile oeebne koristi pr srcu, marveč korlsH jednote ln članatva!
Nagli «aklječki (oUinmood. a — Tukajšnja alovenaka naaelblna stalno re ste na alovenakem preblvalatvu Sedaj Imamo več slovenskih tr govjn. banke In dva Narodna doma. Veliko rojakov laatuje svoje domove, ki so na splošno precej lični. Z delom gre po navadi.
Preži v» 11 urno bombo "doku v Sheboygan u grrimenta » ru mot»', ki sè je razpo-Mesde ao v tem me-1 čila prsd pet meseci v "Knako-
Vsakdp menda ve, kaj je ta-kozvanl strupeni bršljan (pol son ivy), ta ameriški plevel, k pravzaprav ni nlkak bršljan, al ga je vsepovsod v strah in trepet mnogih, ki ee zastrupljajo Ob najmanjši dotiki.^ Sicer tb zastrupljanje nl nič nevarnega ali kake srbeče bolečine povzročajo prisadi aa koži, o tem mnogi znajo pevedati kaj žalostne doživljaje. Sedaj ima "poison vy" zopet svoje lepo zeleno Ust-e. Lahko ga je poznati po tro-istnati obliki. Ta plevel pleza po drevesih ali pa se plazi po zemlji, od koder poganja kratko esnato grmičevje, eden do štiri čevljev visoko. V tej zadnji ob-iki se rastlina dostikrat imenu je "poison oak."
Na srečo so kemičarji v zad njem času Iznašli nekoliko jako enostavnih lekov, ki preprečujejo ali zdravijo zastrupljenje vsled dotike s tem plevelom Preprečilo, ki ga priporoča Dr McNair od čikaškega prirode-pisnega muzeja, je petodstotna raztopina železnega klorida (6% solution cf Ferric chloride) vodi aH pa v mešavi vode, alkohola ln glicerina. Ta lek se more za par centov kupiti v vsak lekarni. S to raztopino se omije vsak del kože, ki utegne priti dotiko s bršljanom, in je pust da se osuši na koži. Tenka plaat železne soli neutralist» strup bršljana in zastrupljenje je izključeno.
Kdor pa je imel smolo zastru piti se, naj omije prizadeti de kože s triodstotno raztopino lu gastega permanganate (8% solution of potassium permanganate). Koža se hitro ozdravi. Ta raztopina pusti sa nekoliko Časa rjav madež na koži. ki ae — ako se hoče — zlahka odpravi potom enoodstotne raztopine oksallčnS kisline solution ot oxsl acid). Val ti lek! stanejo malenkost ln jih lekarnar priprav brez zdravnikovega recepta. 1
<" nm
grof aretiran kot butlegar v Ameriki.
New York. — Prohibičnik! so te dni aretirali večjofcorganiza-cljo "elitnih butlegarjev", Id zalagali bogatine s kanadsko pl ječo. Med aretirane!, katerih 32. je tudi francoski grof Pran cls de Mazence de Poli^nar Grof je Imel svojo "izletno" jah to, v kateri t« redno dovaial mokro robo v New York.
istim impulzom je kakor agenfl ki prodaja bonde ali lote. \t ^ ga je prišlo, da je izvajanje,^ stave navaden business.
Med
bil sedemnajstletni študent ubl zaradi tega, ker so trije prolfl bičniki računali na večji zaslu-žek. Ugotovilo se je dejstvo fe bj, bili prohibičniki lahko areti.
avto in uboj dijaka Kendricki
Tako je pohlep po čim večjem suhaškem "komišnu" povzred umor nedolžnega študenta.
Suha&ki fanatiki
vztrajajo,
so plačani po uspehu pvojega vohanja. Prohibičnik! pfed sodiščem v Virginiji so priznali, da so prejeli deset dolarjev za vsako aretacijo, če so našli pijačo pri aretirani osebi; dalje da je prohibicija moralen zakon, so dobili drugih deset dolarjev, ki vodi na stopnjo boljega mo-če so zasačili človeka pni trans- ralnega življenja. In to stopnjo portiranju pijače, to je v avto- je treba doseči po najnemoral mobilu, navadnem vozu ali v nejših potih! Namen (bunk!) čolnu. Eden obtoženec je pri- posvečuje vsako umazanost, ffl znal, da je včasi zaslužil po $150 di
tedensko, ko je nalovil dosti lju- Taka je svoboda državljanov di in "dokazov' krivde.	največje demokracije na svetu.
.11 <illl<4*"
Problemi priseljenca
Žetev v pfteničnem pasu. nost treba dokazati potom po-VPRAŠANJE: Kaki izgledi so skugne vo4ni« vzpričo uradnika letos za poljedelske delavce te- Ako propadete pri prvem izpitu, kom pšenične žetve? — T. K., 8C Vam kasneje ponudi drugi Denver, Colo.	prilika.
ODGOVOR: Velika potreba po v<č aii vel** isto tudi sezonalnih delavcih traja razme- za dru** države'Ie da Pri8tojbl" roma le kratko dobo. Pač pa je ne 20 licenc* Privatnega vozniki mogoče delati vse-poletje in pod 80 "«lične, od $1 do $3. Povsod jesen, ako se človek seli od Te- M »hteva zmožnost čitati in n-Jtasa, kjer pšenična žetev začne zameti angleščino, poznanje av-že začetkom junija, zaporedoma tomobHskih zakonov in promet-do Oklahome, Kansasa, Colora- nih Plavil in nekoliko osnovne-da in nadalje proti severu do zna^a 0 mehanizmu avtomo-Nebraske in obeh Dakot.	bila- Driave Connecticut, Mau
Kdorkoli se zanima za tako wchusetts, New Hampshire in delo, naj ostane v zvezi s polje- Rhode Island zahtevajo tudi pre-delakim oddelkom federalne po- izkušnJ° vida- Pri Poskuani voi: sredovalnice dela (Farm Labor "J1 treba Pokazati, da voznik Division of the U. S. Employ-^ravnati z avtomobilom vrne» ment Service). Centralni polj- večjega prometa, da zna zagibi-
sti urad tega oddelka se naha- ** in ustaviti zlasti na obronki ja v Kansas City, Mo., (2028	nazaj in pravilno zaviti
Main St.). Ta urad pošilja vsa- na stran-komur brezplačno takozvane Dovoljenja za učence se izda-žetne buletine, ki vsebujejo naj- jnjo za dobo 80 do 60 dni in o-novejše informacije glede de- mogočajo novincu, da sme v svr-lovnih razmer v poedinih drža- bo učenja voziti, ali v prisotnosti vah, dobo žetve, števila potreb- Človeka, ki ima pravilno licenco, nih delavcev in pričakovanih Starostne pokojnine v Kanadi
mezd: f . f	VPRAŠANJE: Citam z veli-
Podružnice istega urada se kim zanimanjem o gibsnju n nahajajo v Fort Worth, San An- starostno pokojnino. Pravijo, di tonio in El Paso, Texas; Den- ta^ 8istem že obstoja v Kanadi, ver, Colo.; Sioux City, Iowa; Kaj je načelo teh zakonov?-Sioux Falls, So. Dakota,; Fargo, C. R., Winnipeg, Canada.
ODGOVOR: Kanada je L 1927
skupaj upravljen od Dominion-ske vlade ln provincijalnih vW v onih provincah, ki so ta sistem sprejele. Do sedsj so British Columbia, Saskstchewan m Manitoba sprejele sodelovanje i
N. Dakota; Shreveport La.; _____
,^ - r,dford'	spr«isiir zakon "cTstarostaili P*
Oregon. Tekom viška žetve pa	¿^«„u p*nTM.ki «utem j«
vzdržuje kskih 70 začasnih ura-	koinin*h' PenzIjskl S,8tCm J
dov v pšeničnem pasu. Posredo-
vartje tega urada je popolnoma
brezplačno.
Veenlftke licence sa avtomobile.
VPRAŠANJE: Ravnokar sem
kupil avtomobil za svojo osebno	zvezno vlado,
rabo. Kak je izpit za vozniško	Po tem zakonu vsak briUn-
licenco In koliko je treba plača-	ski podanik, ki Ima 70 let ali vtf
ti? — I. S. T., Bridgeport, Conn.	in je tekom predhodnih 20 H
ODGOVOR: Pišite na Motor	stanoval v Kanadi in teko» Vehicle Department v Harford,	zadnjih 5 let v oni provincijl Conn., naj Vam pošlje državna	kjer vlaga prošnjo, Je upravi pravila glede licence za voženje	do pokojnine, ako njegov dnh<> avtomobila. Pristojbina sa 11-	dek znaša manj kot na licenco v državi Conneetlcut sna-	to. Najvlija pokojnina znfl& ša |8. Izpit ae vrši a strsni po-	*M0 na lete. L. 1928 je 6820 posebno odrejenih uradnikov. Tre-	sternih Kansdcev dobivalo tak* ba "poznati poglavitne prometne	pokojnine.
regulacije in vosniško aposob-

Kake potujejo podgane. Znano je, da se včasih podgane tru-moms selijo. Tako so v XVII. stoletju na priliko sive podgane
starega, mršaveg» ln slepefi glodalca, ki so ga drugi po v**
videsu silno spofttovali. I-^ si misliš, da je vse bežalo pr*1
preplavile Evropo v neznanskih fcijlnri: popotniki vosovi. jM
sarji in celo psi podgaaarji ^ le težkega avtomobila so se pr* plaàlll četveronogi romerji " Je ucvrli s tako naglico prerf. »
so stepali drug na drugegs
kadili so se v bližnji «otd is » rasprftili. Poslej JU» ni*> ** opazili v kopah In tropah.
množinah i do aadnje zatrle ša-rene Atakorje, ki so nam bili dotlej šiba božja. Ob nedavnem deževju na Angleškem so podgane v dolini Les sklenil« oaUviti domačijo. Strnile ee se v strahotno Četo, ki se je usula na pot proti Edmontonu pod vodstvom
PONDELJEK, 10

-u

—- "V	- I
POROČILO GLAVNEGA PREDSEDNIKA. Cenjeni brati in teatre!
Ravnokar ao minila tri in pol let^ od kar amo imeli našo zadnjo veliko zborovanje in prihitel je ¿as zopetnega sestanka isbra-nih poslancev ali delegatov članstva SNPJ.
Državni zakon sicer zahteva, da morajo bratske podporne organizacije obdržavati konvencije od časa do časa, toda naša konvencija se ne vrti toliko radi zakona ln formalnosti kot pa radi potreb. Razdobje med oamo in deveto redno konvendjo je primeroma kratko, vendar ao se v tem času hitro razvijale razmere, ki so porodile nove probleme in nastalo je marsikaj, o Čem je na mestu, da odločuje konvencija in kar opravičuje potrebo nfšega zborovanja.
Konvencija, kot najvišje razsodno in zakonodajno telo naj reši stvari, ki na njo čakajo iz naiega poslovanja iz preteklozti in razpravlja naj o vprašanjih ter reiuje probleme z zna prej, predvsem pa reši vprašanja in določi smernice, po katerih se bo vodilo naše poslovanje v bližnji bodočnosti. Deveto redno konvencijo torej čaka veliko važnega dela in članatvo, ki nas je izbralo kot svoje zaupnike ter nam poverilo to častno misijo, naravno pričakuje, da bomo kos svoji nalogi ter se izkacali kot dobri poslanci in vredni zaupanja.
Samoposebi pa je umevno, da zamore naše delo za jednoto biti dobro le tedaj, ako imamo poleg dobre volje tudf dovolj poznanja jednotinih problemov in jednotinih potreb in zadev vobče. Vprašanja, ki pridejo pred nas in se nanašajo na bodočnost, bomo najboljše rešili, ako poznamo zgodovino in izkušnje iz poslovanja v preteklosti. Vsi naši problemi in kar je vašneje, ima itak svoj izvor v tem, kar smo delali ali poskušali izvezti v preteklosti. In to, kar nas uči naša zgodovina, je naj zanesli ve jše in najboljša podlaga za naše nadaljne graditve; to, kar smo pridobili s stvarnim delom in praktičnimi izkušnjami, naj nas vodi pri izdelovanju načrtov in sprejemknju sklepov za naše bodoče delo.
Zelo na mestu je torej, da glavni odborniki, katerim je bilo poverjeno izvrševalno delo med konvencijo, poročajo delegatom
0	svojih izkušnjah in dajo na podlagi teh svoja priporočila. In važno je ter potrebno, da delegati sSrtmo slede takim poročilom in si zapomnijo priporočila. Odborniki, ki imajo pri izvrševanju svojih dolžnosti in reševanju raznih zadev vsaki dan priliko do opazovanja in proučevanja, nam lahko povedo marsikaj in dajo najbolj dragocene nasvete. Nikdo ne pozna bolj natančno naših hib in naših dobrin ter potreb in možnosti organizacije kot oni.
Zavedajoč se torej tega dejstva in z željo, da z mojimi podatki in priporočili kakor največ koristim naši splošni stvari, aem pripravil to poročilo.
Splošno stanje organizacije.
Najvažnejše in obenem najbolj zanimivo vprašanje pri vsaki organizaciji je vprašanje glede stanja organizacije. Vašno je torej tudi za nas. In z veseljem lahko poročam, da je stanje 'jedno-te vobče dobro. Iz računov in drugih podatkov, ki slede mojemu poročilu, je razvidno, da jednota vedno in stalno raste, in to je največ vredno. 04 zadnje pa do te konvencije smo ustanovili 121 novih društev, izmed teh je 46 angleško poslujočfh, ki smo jih organizirali največ radi tu vzgojene mladine. Članstvo se je pomnožilo za 8249 članov v odraslem in za 1192 članov v mladinskem oddelku. Premoženje sm<Tpt>ve£ali sorazmerno in sicer za več kot poldrugi miljon dolarjev. To se nanaša samo na zavarovalni oddelek in ne vključuje Prosvete ne tiskarne.
Lahko torej z radostjo konltatlramo, da smo zopet napredovali, in to kljub težkim časom in kljub vsem zunanjim naporom, d& se naš napredek ustavi in vpliv uniči. Če bi ne bilo toliko in tako dolgotrajnih stavk ter splošne brezposelnosti po industrijah, v katerih so bili naši člani dosedaj največ zapoeljeni, bi bil napredek gotovo Še večji.
Stanje po oddelkih ln ekladih.
Jednota ima radi točnosti in boljšega poslovanja tri glavna oddelke, to so: zavarovalni, prosvetni in gospodarski, in ti so spet porazdeljeni v različne pododdelke hi sklade.
Kot znano, smo začeli jednoto z tem, dd smo organizirali zavarovanje članov za zlučaj smrti in bolezni. To je še zmeraj najvažnejši oddelek jednote. Vse drugo, kar imamo, se je razvilo fe zavarovalnega oddelka in ta oddelek bo gotovo oetal hrbtenica vsega, kar bomo gradili in ustvarjali novega v bodoče.
Logično je torej, da začnem poročati najprej o zavarovalnem oddelku in priporočam spremembe, ki jih smatram za potrebne.
Zavarovalni oddelek sestoji iz dveh delov—oddelek odraslih članov in mladinski oddelek. Premoženje se deli po skladih in sicer: posmrtninski,' bolniški, odškodninski, upravni in izredni sklad.
Posmrtninski skla d.—Stanje tega sklada je dobro in izmed vseh skladov najboljše. Vzrok je brezdvomno to, ker smo bili pred petnajztimi leti priailjeni sprejeti aktuarsko priznano lestvico za plačevanje asesmenta. Tako smo postavili zdravo gospodarsko bazo in zasigurali atalno solvenjnost za ta sklad. Naša plačilna leetvica se je izkazala kot dovolj visoka, odgovarja lK)trebam za sedaj in za bodoče, in vzroka za spremembe ni.
Priporočljivo pe je, da se poleg sedanjega dosmrtnega zavarovanja upelje tudi 66 letno životno zavarovanje in se tako da vKskemu Članu prilika, da sam poskrbi, da mu ne bo treba plačevati asesmenta ko bo star in nezmožen za zaalužek. Razlika v asesmentu je zelo majhna in marsikdo bi rad prestopil iz sedanjega razreda.
Nadalje je treba poskrbeti, da se takoj začne z dvajsetletnim zavarovanjem. Več o tem povem na drugem mestu.
Bolniški akla d.—Tudi bolniški sklad se je popravil in je veliko na boljšem kot je bil ob času zadnje konvencije ter še precej časa potem. Pomoglo nam je do boljšega stanja to» da smo osvojili skrbno izdelano lestvico za izplačila. Naša stara pravila za plačevanje bolniške podpore so slonela preveč na ideja-
1	i zrnu ln premalo na izkušnjah ter so obljubovala nemogoče. Zato smo imeli toliko izrednih naklad in povoda za nezadovoljstvo. Nikdo ne more dati več kot premore, tudi mi ne, pečeprav smo ^asih čezmejno bratski. Naša tspiačlla morajo biti torsj samo tolikšna, kolikor nam dovoljujejo sredstva, to se pravi, dohodki morajo biti najmanj tolikšni kot so zahteve za podporo. Bolj pravilno la gospodarsko pa je, da so dohodki zmeraj večji Hi da •e stalno in sorazmerno e staranjem Članov davijo nastran in tako i*mkrbl za potrebno rezervo.	^
K boljšemu stanju bolniškega sklada bi brezdvomno pome-ffalo tudi boljše nadzorovanje bolnikov. Doeedanji sistem je bil premalo efektiven, posebno kar se tiče gl. bolniških nadzornikov. Ti bi morali imeti večje naloge in obenem več oblasti. Ce bi se društva in člani zavedali da jih gL botn. nadzornik lahko vsak šaa Nsandi z osebnim obiskom in brez pooblastila ali naročila iz gL urada, in da lahko on sam pooblaeti katerega drugega člana, da inj pasi. potem bi bilo več točnosti in veliko manj simulacija In "plačil za neznatne bolesni.
Lestvica In druge določbe, ki smo Jih sprejeli % splošnim gledanjem In ao v moči od 1. julija ltK7, naj tprej ostanejo še za-n a prej. To je najboljše, kar Imamo zasedaj, raaen da se nekoliko Prida k podpori tistim, ki ao člani jednoto še dolgo vrsto let. T » je z novhn sistemom godila krivica !n to zahteva popravka.
. (DaUe pHhešaJM.)
i iz Jugoslavije
IV. REDNI OBČNI ZBOR ZVE-ZE GOSP. ZADRUG V JUGO-SLAVIJ I V LJUBLJANI.
(Isvtrao.)
V nedeljo 6. maja 1929 se je vršil v dvorani Delavske zbornice občni zbor Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljen', ki je kakor znano centrala slo\ enskih delavskih drug. Občnega zbora so se udeležili poleg 39 delegatov, ki so zastopali od skupno 42 zadrug 81 zadrug in ppleg mnogih ljub-ljanzkih zadrugarjev tudi zastopniki vseh delavskih zbornic v Jugoslaviji, tako s. dr. Živko Topalovič za centralno tajništvo Delavzkilt zbornic v Beogradu, ss. Luka in Olga Pavičevič za Delavzko zbornico v Beogradu, z. Petar Medič za Delavzko zbornico v Sarajevu, z. Rudolf Schaeffer za Delavako zbornico v Novem Sadu, z. Fran Blasibad za Delavsko zbornico v Splitu, zz. Ernest Kaspar in Mirko Cvr-tila za Delavsko zbornico v Zagrebu in s. Uratnik za Delavsko zbornico v Ljubljani.
Kongres je otvorll ob 9. url zadr. Anton Kristan, predsednik Zvezinega načelstva in pozdra vil vse navzoče goste in delegate. Prebral je nato pozdravna pizma in brzojavke, tako Mednarodne zadružne zveze v Londonu, Glavnega zadružnega zaveza na Dunaju, Zveze nemških gosp. zadrug v Pragi, Ozrednje zveze deškoalovaških zadrug v Pragi, Zadružno zveze v Ljubljani in Saveza privatnih namežtenika Jugoslavije v Zagrebu.
Zbor so pozdravili: v imenu centralnega tajnižtva delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič, ki je naglašal velike zasluge Slovencev kot narpda, kot pokrajine, kot delavstva, ki kaže vsemu ju
lje govori o novem načrtu enotnega zadružnega zakona v Jugoslaviji, o privilegirani poljopri vredni banki, o razmerah v glavnem zadružnem savezu ter o stališču delavskega zadružništva napram vsemu temu. Ko omenja še razne ovire, ki se stavljajo svobodnemu sadrunlžtvu zlas+i v Sloveniji na pot, prehaja na poročilo o delovanju Zveze gosp. zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani v poslovnem l#tu 1928. Zveza, oairoma njene zadruge, so splošnem kljub vsem zaprekam prav lepo napredovale in statistika dokafuje, da članstvo zaupa zvojim zadrugam.
Tajniško poročilo je podal Cvetijo Kristan. V poročilu mt-glaša, da je imela Zveza začetkom leta 1928—38 članic, koncem leta 1928—39 In na dan ob-čflega zbora 42 Članic. Pristopilo je 6 novoustanovljenih zadrug, izstopili pa 2 (vsled končane likvidacije). Od zadrug so 4 konzumne, 1 nakupovalna, 18 produktivnih, 7 denarnih, 10 stf-novanakih ln delavskih domov, 3 tiskovne, \ zavarovalna, 1 poljedelska zakupna, 1 ljudska kuhinja in 1 zveza stavbnih zadrug. V likvidaciji je 6 zadrug (2 produktivni, 2 tiskovni in 1 denarna). Zadruge so vplačale pri Zvezi 281 deležev v skupnem znesku Din. 2810,—. Zveza je izvršila v letu 1928 31 in v letu 1929 6 revizij pri včlanjenih zadrugah. Revlaorjf Zveze so: M. čobal, Cvatkp Kristan, Milan Vičii in franjo Vilhar. Zvezino glasilo "Konzument" izhaja i v večjem obsegu i v večji cirkulaciji. Oamega letnika (1928-29) ja izšlo doslsj 4 številk (1—10) na 60 straneh, medtem ko je Vil. letnika izšlo 6 številk na 48 etraneh. Povprečna cirkulacija za številko
goslovanskemu delavstvu pot ap je zvišala skonb za 1000 izvo-
naprej in ki prednjači tudi svojem gospodarskem delu vsem drugim jugoslovanskim pokra Ji nam. Povdarjal je velike kori-sti, ki jih ima slovenski prole-tarijat od svojega zadružništva in žele, da za isto razširi tudi pol živahni so ^jent stiki s rojaki v
ostali Jugoslaviji in tudi tu pri-
pomore k Čim večji neodvisnosti merlke. Skrhala je za propa
delavstva od kapitalizma. Slo-
venskemu zadružništvu pa želi družne liga in Zadružne založ-
še nadaljnjega plodonosnega dala v korist proletariata. — V i menu Zveze delavskih žena In deklet pozdravlja zbor a. Micl AJdiškova, ki poživlja vze navzoče delegate ln goste, da zain-teresirajo v prvi vrsti ženo za to delo v zadrugah, ako hočejo imeti popolni uspeh. — V l menu I. delavske pekarne v Zagrebu govori a. Mirko Cvrtlla, ki naglaša, da se je tudi v Hrvatski uspešno začelo širiti delavzko zadružništvo, ki pa še rabi pri svojem delu moralne pomoči In te želi od Zveae gosp. zadrug, ki naj razširi avoje delovanje ls meja Slovenije tudi na ostale dele Jugoelavije. — Za Strokov no komisijo v Ljubljani prinaša pozdrave z. Slavko Petnar. Zeli, da ze dosedanje zveze med strokovnimi In zadružnimi organi zacijami tako razširijo in po-množe, da se boata mogli obe panogi delavskega gibanja v slučaju potrebe lahko zanašati ena na drugo. — Za Delavako telovadno In kulturno zveso "Svobodo" za Jugoalavljo v Ljubljani pozdravlja zbor a. Ivaa Vuk, ki naglaša, da je zlasti ob seda» nJem kapitalističnem navalu na delavstvo tudi Izobraževalnim organizacijam treba genpodar-skih organizacij v zaaiombo, e-nako pa tudi niso neizobraženi delavci beš dobri, prepričani la zvesti iadratniki.
Predsednik sbora Anton Kristan J« po izrečeni zahvali vsem gostom podal načeistveno poročilo. V njem razpravlja o zgodovini razvoja zadružništva v Sloveniji kot v Jugoslaviji, te* ga primerja z razvojem zadružništva v ostalem svetu. Naglaša posebnosti glade zadružništva v posameznih krajinah Jugoslavije, mnogovrstno prakso in situacijo zadružništva oh In po z^di-njeaju. Maap revija o neuspe-hib jugoelovanekega dekreti ranega zadružništva kot so to: a-grarne zajednice la Hjopu r.-I kredit, dalje o slabih stre-nrh nabavljenih zadrug drž. u* In aameššeneev. De-
dov. Zveza je v ztalnih stikih tako z ostalimi kot s inozemskimi zadružnimi zvezami. Sodelovala je pri scatavi načrta za novi JugoaL zadružni zakon 1q centralno zadružno kaso. Zlasti
Združenih državah severne A-
gando sadrilšnlštva potom Ža-
be, Id sta Izdali v letu 1928. že deseti letnik Zsdružnega koledarja in dopisnice s zadružno peemljo. Na InicIJatlvo Zveze si ja nabavil prosvetno-kulturnll odsek Delavske zbornice sklop-tično predavanje "Is mednarod nega zadružnega gibanja", katerega aa ja predvajalo že nad dvajzetkrat z velikim uzpehom po raznih krajih Slovenije. Vse zadruge naj se zanimajo zanj. Pripravlja aa tudi predavanje s skioptičnimi slikami o Jugoslovanskem delavsksm zadružni Štvu. Dalje poroča o turneji taj idce mednarodnih zadružnih ženaklh glldov v Londonu, zadr. Mlss Honore A. Enfieldove iz Londona po Jugoslaviji in o prvem akupnem Izletu članov SNPJ v domovino. O zadrugah kot takih naglaša: da so v letu 1928 napredovale slasti kon sumne, produktivne, denarne, nakupovalne zadruge In delavski domovi. Stavbne zadruge so morale prekiniti svoje delo vslsd partizanstva pri samoupravnih In občinskih odborih, stanje tiskovnih zadrug pa kaže, da slo-venski delavec nima dovolj zanimanja za delavsko knjigo, le manj pa za lastna podjetja, in tudi zavarovalna zadruga ni še tako razširjena kot bi mogla in morala biti. Bavll aa je nadalje la z nekaterimi zadrugami, ki niso ubogale Zvezlnih nasvetov la prišle * razne neprijetnosti In teškoče,' da je morala končno intervenirati Zveza. Dalje je pokazal na potrebo Počitniškega doma zadružnih naeUvlJencev ter na podoben dom Zveze švic. konzumnlh društev v Waggiau ob Vlerwaldeteadtekem Jeseni.
Nato je predložil zadružni tajnik Cv. Kristan računski zaključek za leto 192*, proračun za L In predlog kotizacije zase i. It». Poroido nadzor »t va Je podal Ivan Jeretin (Trbovlje), ki je s zadr. F!tlp4n Urstnlkom Izvršil revizijo Zvezlnih knjig. Predlagal je sprejem računskega zaključka za I 1928, prora-
čuna za 1. 1929 in podelitev ab-solutorija načelstvu sa poslovno jato 1928.
Zatem je otvorll zadr. Anton Kriztan debato k poročilu na šelstva, tajništva in nadzoratva ter k predloženemu rač. zaključku. ^Debate so se udeležili zz. Kriztan, 8vetek, Novšak, Pete» jen, čobal, Kuhar in drugi. Svetek (Ljubljana) je priporočal Zvezi, da priredi — ako mogoče — tečaje za izobrazbo zadružnih vajencev in uslužbencev sploh. Zadruge namreč odkla njajo članstvo v trgovskih 'oz. obrtnih gremljih in zato odklanjajo Iš-tl sprejem zadružnih vajencev v gremljalne obrtno-nadalejvalne žole. Dalje je poročal o veselem pojavu pričetka izmenjave blaga med zadrugami ln kmetakim članstvom. Povdarjal je tudi velik socialen pomen sklepa Konsumnsga dru štva sa Slovenijo, ki deluje za odpravo tkav. dlvidend oz. prebitkov nego je zklenilo ustanovitev posmrtninskega in staroat-no-odpravninskega sklada, kar znači eno vrsto staroztnegg zavarovanja. ki ga drŽava noče izpeljati. ^Naglaša, da se tudi ostale zadruge zanimajo za to novo ustanovo. — Petejan (Map ribor) piedira za razširitev last* ne produkcije potom konzumne-ga zadružništva in ns potom malih samoetojnih produktivnih zadrug. Zadnje se pogosto zlorabljajo in na ta način postajajo domene le nekoliko članov ter so teko sadruge le po pravilih in nazivu. — Cobal (Zagorje) je za solidno podlago vseh zadrug. Predvsem je treba nabirati rezervne fonde, da ne omajajo kaki udarci zadrugo, ki nima dovolj lastnega kaplta la. Hranilne vloge ao sicer ce-nejše kot posojila, vendar, ker niso lasten denar, jih mora Imeti zadruga varno naložene ter predvzem skrbeti za mobilnost — Kuhar (GuštanJ) priporoča ZvesI, da svlža svoje deleže, da bo Imela več sredstev na razpolago. — Končno je bil sprejet soglasno predlog nadzorstva v vseh točkah.
V	načelstvo so bili izvoljen! soglasno: sa predsednika Anton Kristan, predaednik Zadružne banke v Ljubljani i. t. d., za podpredsednika Melhijor čobal, ravnatelj Splošnega konaumns-ga društva "Poeavje" v Zagorju ob Savi in predsednik Delavske zbornice v Ljubljani; za odbor nlke pa Franjo Koren, ravnatelj I. delavzko pekarne vv Ljubljani, France Kobler, ravnatelj Konzumnega drutva sa Slovenijo v LJubljani In Emil PodkreJ-šek, ravnatelj Splošns savaro-valne zadruge v Ljubljani.
V	nadzorstvo so bili Izvolje-ui soglasno: Filip Uratnik, podpredsednik nadsorstva Konsum nega društva za Slovenijo ^ LJubljani In tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, Ivan Jeretin, ravnatelj Stavbne, kon sumne in gostilniške zadruge "Delavski dom" v TrgevlJah, Ruport Ingolič, predsednik Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru, JuriJ Je-ram, odbornik 8tavbne in gostilniški zadruge "Delavski dom" »i» "Klavnice za Gorenj ako na Jesenicah In Ivan Čolnar, odbornik Produktivne zadrug« ljubljanskih mizarjev Ljubljani.
Nato so se vršile volitve v Zadružni svet, kamor Ja bilo Izvoljenih B zadrugarjev in za-drugaric kot zastopnikov posameznih zadrug.
Po volitvah so sledila štiri predavanja, in sicer so predavali : O važnosti zadružništva za dslovno ljudstvo sploh aadr. Filip Uratnik, o pomenu kreditnega zadružništva v Sloveniji za delavstvo zadr. Franjo Vilhar o pomenu zadruge za osamosvojitev žene zadrugartca Micl Aj-diškova, In o novem zadružnem zakonu zadr. Cvetko Krietan A
Sebe In prijatelja ustrelil. 18. maja je šel v Zagrebu delavec Jakob Sršek s svojim ntovari-Šem Štefanom po takosvani Stari Peščenicl, de bi poiskal svojo ženo, ki mu je pobegnila. Obs sta bHa precej vinjena. Sršek je na poti po travniku zašel streljati ls revolverja kros sebe ter pri tem sadel svojega prijatelje v čelo. Atofen se je koj zgrudil na tla. Ko je Sršek videl, kaj j' storil, je pognal še sam sebi krogi jo v glavo? Oba ao težko ranjena prepeljali v bolnico, vendar al upanja, da M
fašizem grozi
Delavstvo vznemirjajo vedno bolj novi glasovi o skcijah avstrijskih fašistov. ! Tudi mala avstrijska republika se nI mogla otresti nevarnosti fašizma in danes po dobrih desetih letih obstoja, se more avatrijsks bur-Žoazija pohvaliti, da zkrbno in zakulisno pripravlja zmagoslavno pot sicer neznatnemu toda vojaško organiziranemu av-atrijskemu fašizmu.
Kritika avstrijskih socijalnih demokratov v parlamentu je vladajoči razred Ayztrlje popol noma disk rediti cala, posebno pa je razgalila goreče socijelce, k ao as postavili v vodstvo av atrijaks republike s svojim kan elerjem preletom dr. Ignacijem Seiplom. Vsa odkrita in prikrita stremljena vladajočega meščanskega razreda v Avztrij po pozlahlanju ln celo Hkvlda cijl panog socljalne zakonodaje, ao ze pod pritiskom socljalne demokracije izjalovila i_In prišel ja čaz, ko šs Je Selpel čutil tako zlgurnep, da je javno poklica k sodelovanju avstrijski fažl<
sem.	I^JEji^SI
Fašizem je dvignil svojo glavo. — Postopoma in s slino previdnostjo se je pojavil v — delavskih središčih. S terorjem podjetnikov je ustvaril V Kratkem času močne edlnice fašizma v — delavskih vrztfh, v naj bolj Že protifašistično organlzl rans centri pa je poslal s svojim pompom oboroženo armado sovražnikov delavskega razreda. I Pohod v Dunajsko Novo mesto je bil skromen, tudi na Dunaju samem se ja fažisem bla mira!, toda dejstvo Js, da Je V rdečem delavskem Dunaju na stopil ln pokasa! na svoje gospo-darjs na Sehwarsenborgplatsu in s tem očitno sabrusll vsej avstrijski javnosti, da hoše uvesti — diktaturo fašistov v Av atriji- 1,	_
■ Od tedaj Ima avstrijska pol! tlčna javnost priliko opasovat! pohod fašlsma od dveh etrant. Pohod v delavske mnošioe ter pritisk msščanskih politikov od zgoraj.
Poglejmo sliko ml spodaj: Raka naj ho ta T Mar ns podobna oni ls — Trbovelj T Ds, prav taka Je ta slika: slika plačanega orotja proti delavaka-mu rasredu. Pohodi In Isslva-nja fašisma delavskega rasreda, organlslransga v socljalnl demokraciji, grošnje s orožjem, krvavi uopodi, vse ta kaže bru-tsIIteto fašlsma In njegovo vlogo v meščanskem kapitalietič-nem redu. Teror v političnem Življenju, t¿tor v gospodarskem, teror v obratih, tvoroloah In birojih, to Je fašističen pohod meščanstva v dobi, ko so razredna nasprotja dosegla svoj višek, ko Js gospodarska krisa vzela kapitalistom možnost ve* likega dobička, v času ko orga* nlsiranl delavski razred zahteva svojs pravice!
In slika od sgoraj? Al! naj bo tudi U drugačna? Ne, bi stvsno enaka spodnji, la a to razliko, da Je U borba borba sa kulisami, neodkrito borba, hoj politikov z belimi glace rokavi caml« — V začetku aprila je dr. Seipel poda! brez pravega par lamentornega povoda demisijo celokupnega kabineta. Zakaj? — Zato morda, da so toliko časa mogli iskati novega kanclerja? Zato morda, da so našli v njegovem nasledniku drl JI ruwitzu moža Avstrijs, Dr, Seipel Je podal zato deihlsl Jo, ker Je hotel zgostiti politi* no sfero Avstrije, ker Je hotel dati fašizmu možnost lažjega prodiranja. Dr. Seipel Je po-dal zato demisijo, da so meščanski ideologi mogli razpravljati o krizi parlamentarizma, o kri-demokracije. Da, tako Je vedno, kadar so v nevarnoeti ntoreei meščanstva. Takrat nastane vedno kriza parlamentarizma ln kriza demokracije. Zakaj? Zato ker Je potU**n* morda še premočen in prenevaren vladurfočamu!
In kdo Je oče, Idejni oče toga stanja In teh stremljenj? Nihče rugi ko fašizem.
Avstrijs stops v tako raa-dobje Ml vemo, da as razredna nasprotja s vsako gospodarsko krizo veda* bolj ostre, ml vemo (udi. de more v času, ko se je meščanska normallaadja ob prvem eoergičnejlem poskusu vladajočega rasreda poerečlla. na-
T
stati "ktlaa" parlamentarizma in demokracije.
V Avstriji se razredna na-sprotstva ostre. Fažizero s vso resnostjo prodira. Delavski razred pa, združen v avstrijski socljalnl demokraciji,^ odločno hrani svoje stallžče in avstrijski razredno zavedni delavec odgovarja na udarec fašizma z — udarcem.
-•)
Suhaški umor v Aurori pride drugič pred sodišče.
Sprlngfield. m. — Zakonodajna komisija, ki je preiskala zadevo umora Lilian De Klngove v Aurori radi pol gaione vina, je zadnji teden poročala zbornici, da Je bila sodna obravnava proti deputlžerifu Smithu, k! je ustrelil ženo v njeni hi!!, silno pristranska, nepravilna In akoz-inskoz farsičns, - Komisija je priporočita, da generalni pravd-nik v Sprlngfleldu odred! novo obravnavo in imenuje posebnega državnega pravdnlka» ki bo vodil toŠbo. Nižja zbornica je po-ročtlo komlalje odobrila zadnji petek z 110 glasovi proti trem.
Dijak umorjen. iPhlladalphla, Pa., 8. Jan. — Uranwell Linn, 21 letni sin sodnika državnega vrhovnega sodišča. ie bil včsraj najden ustreljen v svoji sobi. Policija je bila sprva mnenja, da je dijak izvršil samomor, toda pozneje se je domneva izkazala za nemogočo, ker je bil dijak uztreljen od zadaj v glavo.
i Linn je bil brlljinton dijak, ki J« lsdelsl študije z odliko In Je (mel v par dneh dobit! diplomo. — Policija Js aretirala žtlri dijake, k! so prebivali skupno s Lip nora in so na sumu, da so Is-vršili umor.
DmŠlnaka kriza: razporoke »»
Chlcago. — V prvih petih mesecih tega leta ao trije člkaškl sodniki ločili 4686 zakonaklh dvojic, to je 694 dvojic ali 16 odstotkov več kot v petih mesecih let* 1928. Petlnosemdeset odstotkov ločenih parov je bres Otrok. V ogromni večini so to-ne, ki tožijo sa ločitev,
Poljcdeleka Alšerlja. Celokupna Alšerlja znaša 1,868,000 Mir-jaških km, torej 186,800,000 ha, vštavšl južna osemlja In alžirsko Saharo. Od te povržlne aa 16 odstotkov izkorišča: polje, ledina, pašniki, gozd, plodne rastline Itd. Sorasmerje je precejšnje, ako opasujemo severno Alžerljo, koder deluje evropeka kolonizacija; od 20,798,600 ha dosega tu rodovitna povržina 71 odst. celote, namreč 14,776 ha; obdelana zemlJJJČa 8,619,000 ha 1 trsnlee (neobdelane njive) f,-428,000 ha; naravni travniki 261,000 ha; pažnlkl 4,199,000 ha; vinogradi 247,664 ha; grma-st! nasadi 182,«61 ha; državni gozdi 8,861,000 ha. — Gollšava ne preaegi>i9 odst celote; mestna, obrtniška in domenska sem-Ijlščs zavzemajo le 2,064400 ha. — V južnih krajih, koder ss razprostira Sahara In ki obae-gajo 166,617,000 ha, predstav-IJaJo plodna tla vendarle i4,-014,000 hektarov.
Isvor ameriške sestave Sam Waahington je rhzlošil pomen trinajstih prog (šest belih In sedem rdečih) In 48 belih zvead na modrem ozadju: "Zvezdo smo HVsal! ns nebu, rdečino pa pri naši mater! Angliji. Raadalill smo jo s belimi pasovi In s tem pokazali, ds amo se ločili od ajes ti bali trakevi bodo pri potomcih vidno znamenje svobode." Trakov Je 18 sato, ker js bilo v do-šetku 13 ujedinjenlh držav. Od-kraja Je bilo tudi samo U svss-dk, a to aozvesdje se je pomnožilo, kakor se je pač večala mlada republika, ftole 1776 je kongres prvih Združenih držav sklenil prsvzeti narodni emblem.


j je čas izletov
na prostem in v gozdovih
t*«««» V -
....."-"irT
r; n*"™ ■ •' -	..-»i
Alphonee Daudet:
DVE KRČMI
Nekega julijakega popoldne sem ae vračal i* Nimeaa. Bila ja atraina vročina. Pod veHkte srebrnim aolncem, ki je napolnjevalo vae nebo, ae je med oljčnimi nasadi In malimi hraatiči vila v nedogled bela cesta, iznad katere ae je dvigal prah. Nikjer oblačka, nikjer najmanjšega vetra. Slišalo ae je samo brnenje razbeljenega ozračja ln oatro čvrčanje murnov, ki ao delali Uko oglušujočo godbo, kot da bi bil to odmev tega neizmernega svetlobnega brnenja.	_
2e dve uri sem hodil po Uj pustinji, kar se iz prašne, ceeU pojavi pred mano skupina belih hišic. Bila je naselbina Saint Vincent: pet ali	nek*J
dolgih žitnic z rdečimi strehami in sredi venca revnih smokev posušeno korito; prav na koncu vasice pa sU sUli dve veliki krčmi, vsaka na eni strani cente in z licem druga proti drugi.
Sosedstvo Uh dveh krčem je bilo nekaj zelo čudnega. Na eni strani je sUlo novo poslopje, kjer je vrvelo življenje in so bila odprU vsa vraU; pred poslopjem je sUl poštni voz, ka-dilo se je lz konj, kaUre so iv prezali, potniki so izstopili i» v naglici pili kar na cesti v krat-ki senci zidov; dvorišče je bilo polno mul ln voz; pod lopami so ležali vozniki ln čakali, da malo za hlad I. Znotraj je bilo sli-
PBOBVEt
PONDEUEK, 10. JUNIJA. .
šati vpitje in kletve, nekdo je razbijal a pestjo po mizi, kozarci so žvenketali, udarjale so bi-ljardne krogle in pokali izleta-vajoči zamaškl. Iz vsega Uga hrupa pa se je razlegal vesel zvonk glas, ki jf pel, da so se tresle šipe:
Prolaps Margareta Ja v ranem Jutru vstala in s kaafHco «rebrno k studencu odfkakljala . . .
Nasprotno pa je bila gostilna na drygi strani ceeU mirna in kakor zapuščena. Pod kapom je rasla trava, polkna so bila rszbiU, nad vrati je viseU rjava vejica božjega drevca, ki je bilo podobno sUri metli in prag je bil podložen a cestnim kamenjem. Vse toje bilo Uko siromašno in usmiljenja vredno, da bi storil dobro delo, kdor bi ee tu ueUvil in popil kozarec vina.
Ko sem vstopil, sem zagledal dolgo pusto in mrko dvorano, katero je močna svetloba, ki je lilk skozi troje nezastrtih oken, deUU še bolj mrko in pusto. Tu je dremalo v nezdravem in zatohlem zraku nekaj šepastih miz, na kaUrih ao ležali zaprašeni kozarci, razbit biljard je molel avoje štiri luknje kakor berač kapo, tu je stal rumen di-van bi stara pisalna miza. In muh, muh t Se nikdar jih nisem videl toliko: lezle ao po stropu, po šipah, po kozarcih in po zidu ... Ko sem odprl vraU, je naetalo tako brenčanje in šumenje kril, kot bi bil stopil v panj!
Na koncu dvorane je sUla pri oknu ženska. Bila je obrnjena proti šipi ln zelo pazljivo gledala ven. Dvakrat sem jo poklical:
—	Hej, krčmarica!
Počasi se je obrnila in videl
sem reven kmečki obraz, ki je bil ves zgrbančen, razoran in prstene barve. Okoli vratu je imela dolge rdečkaaU čipke, kakršne' noeijo pri nas stare ženice. Ali ona ni bila stara, le solze so jo vso izpile.
—	Kaj želiU? me je vprašala in si otiraU oči.
—	Halo bi ae vsedel ln kaj popil. •—..................
Začudena me je gledala in se ni premaknila z mesU, kakor da ne razume.
—	Kaj ni tukaj goetilna?
Žena vzdlhne: —• Da, da je goatilna, če baš hočete Toda zakaj ne greste v ono gostilno naeproti kakor drugi? Tam je vae bolj veselo . .
_ Tam je preveselo zame.
Rajši aem pri vae.
Nisem čakal odgovora, ampak sem ae kar vsedel.
Ko je uvidela, da resno govorim, se je urno zasukala, odpi rala je predale, premikala steklenice, brisaU kozarce in odganjale muhe ... Bilo Je videti, da ji je prihod potnika, kl mu je bilo treba postreči, Izreden dogodek. Zdaj pa zdaj se je ne-srečnlca ueUvlla ln se z rokama prijela za gUvo, kakor bi obupovala, bo 11 mogla to jgvrlitl.
DoatojerilUj
M.
ZLOČIN
IN

delih
ieatih
Roman
Vsa njegova obleka je bila naravnoet od krojača ln vsa Je bila lepa, izvzemši morda to, da je bilo vse preveč novo ln je preveč očitno razkrivalo namen. Se gizdalinski novi okrogli klobuk je svedočll o tem namenu: Peter Petrovič Je ravnal z nJim nekako vse preveč spoštljivo in ga je držal preveč previdno v rokah. Tudi dvojica krasnih novih rokavic iz svetlega usnja < je pričala Uko, magarl ie s Um, da jih nI natikal, temveč jih je noeil v rokah za parado. V obleki Petra Petroviča so prevladovale svetle, ln mladenlške barve. Nosil je lep svetlorjav poleten suknjič, lahko »vetle hlače, ravnoUk-šen Ulovnlk, šele jedva kupljeno perilo ln ba-tlstno rdeče pisano žepno rutico najlažje in i najfinejše vrste: vse to se je dobro podajalo ' Petru Petroviču. Njegov obraz, Jako svež in celo lep, je bil že iUk videti mlajši od svojih potinštrldesetlh let Temna brada ga je prijetno osenčevala s obeh strani v podobi dveh zallscev, ki sU se lepo ifoščevala ob čisto iz-brltem podbradku. Celo Usje, dasiravno so bili že nekoliko sivo namešani, razčesani in nasvedrani pri lasuljarju, ga niso delali smeš*, nega ali neumnega, kakor običajno naaukani lasje, kl dajejo licu neizogibno podobnost z Nemcem, korakajočlm k poroki. Ce je bilo na tem dokaj lepem in solidnem obličju nekaj v . resnici neprijetnega ln zoprnega, je imelo drugačne vzroke, Premotrlvšl gospoda Luži na brez posebne obzirnosti, se je Kazkolnfkov strupeno nasmehnil, spustil se zopet na blazino ln začel gledati v strop kakor prej.
A gospod Lužin jo bil sUnoviUn ln Je oči-vidno storil sklep, da sa zdaj še ne opazi Uga čudnega vedenja.
"Zelo, zelo obžalujem, da vas najdem v | Ukšnem položaju," Je pričel vnovič in po sili prekinil molk. "Da sem vedel za vaša bolezen, prišel bi bil poprej. A sa^ veste, U skrbi t Vrhutega imam Jako važen opravek kot odvet-' nik v senatu. Skrbi, ki ao znane tudi vam, pa niti ne omenim. Vašo mamico in aeatrico pričakujem vaako uro."
Razkolnlkov se je zganil in hotel nekaj reči ; njegov obraz se je pokril z nemirom. PeUr Petrovič je umolknil in počakal, ko pa nI bilo ničesar, Je nadaljeval:
"Vaako uro. Za prvi čaa aem jima poiskal aUnovanjer. .
"Kje?" je vprašal Razkolt^kov a slabotnim glasom.
"Nedaleč odtod, v hiši BakaUJeva."
"To Je na Vnebohodnl cesti," Je posegel vmes Razumihin. "Dve nadatropjl aU razdeljeni na eobe; trgovec iušin jih oddaja. Tam sem že aUnoval."
"Da. sobe aem najel . .
"Tam Je atrašno neprlpravno: nesnaga, smrad in sploh zloglasen kraj; zgodile ao ae že vsakovrstne stvari . . . Vrag vedi aploh, kdo .vae Um atanuje! Meni samemu ae je Um prigodil škandal. A cene niao visoke."
"Jaz seveda nimam toliko Izkušenj, ker aem aam šele novinec," je občutljivo odgovoril Peter Petrovič, "alcer pa aU to dve jako, jako snažni aobici. In ker jih ne potrebujem za dolgo , .; Poiskal aem ie pravo, to Je, naše bodoče aUnovanjs," ae Je obrnil k Raskolnlkovu, "kl ga zdaj opremljajo; dotlej p« ae atlakam aam v najeti Bobi, par korakov odtod, pri go-ape Uppewechael, v stanovanju nekega avoje-ga mladega prijatelja, Andreja Semonlča L* b*x jat ni kova: on mi je pokazal tudi hišo Ba-kalajeva ♦.."
"Lebezjatnikova?" je rekel Razkolnlkov počasi, kakor bi se nečesa spominjal.
"Da, Andrej Semenič LebezjatnlkovN kl služI v ministrstvu. AH ga morebiti poznate?"
"Da — ne . .je odgovoril Razkolnlkov.
"Oprostite, mislil sem, vsled vašega vprašanja. Bil sem nekoč njegov varuh — jako ljubezniv mladenič je — in marljiv m Jako rad občujem z mladino: od nje človek Izve, kaj <
je novega."
Peter Petrovič se je s pričakovanjem ozrl
po navzočih.
"V kakšnem jmlalu?" je vprašal Razumi
"V popolnoma resnobnem, v bistvenem Ukorekoč," je povzel PeUr Petrovič, kakor bi se vzi4doval tega vprašanja. "VldlU, jaz ie deset let nisem bil v Petrogradu. Vse te naše novoUrlje, preosnove ln misli, vse to je prodrlo tudi k nam rta deželo; a da človek vidi vee jasneje, mora biti v Petrogradu. No, in moje mnenje je to, da ae največ vidi in spozna, ako človek opazuje naš mladi naraščaj. Priznam vam, da me je veselilo . . ."
"Kaj paf
"Vaše vprašanje je obsežno. Mogoče, da se motim, toda zdi se ml, da nahajam jasnejši pogled, več kritike, bi rekel, preveč delavnosti.*
"To je resnica," je potrdil Zoeimov.
"Motiš se, baš delavnosti nI,'.' mu je posegel Razumihin v besedo. "Delavnost se s trudom pridobi in ne pada kar zastonj iz nebes. Mi pa smo skoro že dvesto let odvajenl vsakega dela ... Misli, prosim vas, se res poraja-* jo," se Je obrnil k Petru Petroviču, "tudi dobre volje Je dovolj, čeravno otroške; tudi poštenosti Je dobiti, dasiravno se je vrinilo mnogo oči vidnih ln skritih sleparjev, delavnosti pa vendarle nI. Delavnost hodi še v škornjih po svetu." '
"Ne strinjam se z vami," je odgovoril Peter Petrovič s vidno naslado. "Končno je res, da ae najdejo tudi nepravllnoatl, toda treba vam Je biti prizanesljivim; nepravilnosti pri čajo o gorečnosti do delA in o nepravem zunanjem položaju, v katerem se stvar nahaja. Ako je malo storjenega, moramo pomisliti, da tudi čaaa nI bilo mnogo; o sredstvih pa niti ne govorim. Po mojem osebnem mnenju je vendar le nekaj storjenega: razširjene so nove, koristne misli ln apiaanih je več novih in koristnih knjig, nameeto prejšnjih sanjarsklh in romantičnih; alovatvo dobiva zrelejše lice; Izkoreninjenih In oemešenlh je mnogo škodljivih predsodkov ... Z eno besedo, nepovratno smo se odtrgali od prošloetl. In tudi to je po mojem mnenju fte delo."
"Na pamet se je naučil ln zdaj se ponašal" Je naenkrat igpreguvoril Razkolnlkov.
"Kajr Je vprašal Peter Petrovič, kl nI dobro ališal, toda odgovora nI dobil.
"To je aama resnica," je naglo vrinil Zoži mpv.
"Kaj ne. da Je rear je nadaljeval Peter Petrovič ln hvaletno pogledal Zoelmova. "Gotovo priznate sami." je govoril dalje, obračajo se k Rasumthlnu. a že nekako zmagonoeno ln aamoaaveatnov toliko da nI prtaUvil "mladi mot". "da imamo napredek, ali, kakor ae pravi dandanašnji, progrea, vaaj kar ee tiče znanetva In goepodarake vede ..
*To ao sUro besede!"
"Ne. U niao stare beaedet Ako eo ml, vzemimo. dotdaj velevali: "ljubi bližnjega" in aem ga ljubil, kaj Je aledilo Is tega?" je nadaljeval Peter Petrovič, morda a preveliko vnemo. "Sledilo je to. da aem trgal aiiknjo na dvoje, delil jo z bližnjim in ava oeUla oba napol gola. kakor pravi ruaki pregovor: "Kdor mnogimi zajel hiti. nobenega ne
Nato je odšla v zadnjo sobo; slišal sem. kako je zvenklJaU z velikimi ključi, kako se je tru-dila okrog ključavnice, kako je snežila košarico za kruh, jo izte-pavaU in izpihavala prah in pomivala krožnike. Včasi je vzdihnila in pritajene IhteU.
Cez dobre četrt ure sem imel pred sabo krožnik suhega grozdja, ko kamen trdega beaucair-skega kruha in steklenko vina.
—	Izvolite! spregovori U ču-doviU ženska in naglo odstopi, da zavzame svoje prejšnje mesto. Hpil
Pil sem in sem jo hotel spraviti v pogovor.
—	Nimate mnogo gostov, kajne, uboga žena?
—	Oh, ne, gospod, nikoli nikogar! ... Ko smo bili aami v tem kraju, je bilo vse drugače; pri naa se je usUvljaU pošU, ko love divje gosi, so pri nas obedovali lovci, vozovi pa so se pri nas uaUvl^sll celo leto . . . Ali odkar ao se nasUnili sosedni, smo vse zgubili. Vsi gredo rajši tja. Pri pas se Jim zdi preveč žalostno ... Saj res, naša hiša ni baš prijetna. Jaz nisem lepa in muči me mrzlica, obe mali pa sta mi pomrli . . . Na oni strani pa je sam.smeh. Gostilno ima lepa Arležanka, kl noel čipke in trojno ogrlico. Po-šUr je njeii ljubimec in zato ae pri njej uaUvlja pošU. Poleg tega ima ona tudi lepe sobarice /. . Zato ima vedno dovolj posla. K njej prihaja vsa mUdi na lz Bezoncesa, iz Redeaeana in Jonquieresa. Vozniki gredo po daljši poti, samo da gredo tod .... Jaz pa sem tu ves dan sama brez žive duše in se sušim . . • „i
To je govorila s pretrganim in malomarnim glasom, ne da bi odmaknila čelo od okna. V gostilni na nasprotni strani jo je moralo nekaj silno zanimati.
Nenadoma nasUne na drugi strani ceete silen hrup. Poštni voz se je odzit*al v prah. SUŠtt ti je bilo samo pokanje z bičem, glas poštarjev« trobente in vrišč deklet, ki so priletela na vraU:
—	Adijo!... adijo!. in oni močni glas je iznova zapel:
In s kangljico srebrno . k studenca odskakljala, s tremi sa vojaki tamkaj ja sestala.
Ob tem glasu je krčmarica zadrhteU po vsem telesu, se obrnila proti meni in spregovorila:
—	Ali čujetjS? To Je moj mol
Kaj ne poje lfpo?
Osupel sem Jo pogledal.
—	Kako, vaš mož? Kaj tudi on tja zahajal
Tedaj mi je žalostnega obra-za, a vendar zelo blago odgovorila:
—	Kaj hočete, gospod! Taki so možje, solz ne morejo gledati, jaz pa vedno jokam, odkar sU mi umrli mali ... Ta velika jazbina, kjer ni nikdar nikogar, pa je Uko pusU in žalostna. Zato gre moj ubogi Joško, ko mu tukaj postane preveč dolg-čas, na drugo stran pit, ln ker Ima lep glaa, ga Arležanka na-ganja k petju. Pst! ... že zopet poje!
| Vsa se je tresla, razprostrla roki in začela jokati, h» je bHa še grša. Taki je sUla kot v I zanosu pred oknom jn poslušala, kako poj* njen Joško za Arležanko: -
Prvi Jo nagovori: Totdrav I iena, predraga.«.H
Peljite se hitrim in lahkim potom
posluzite *e električne ieleznice
' T*
hkrati
M
(Dalje prlhadafll)
Kanarčke vzgajajo v velikem I številu v Harcu ter pošiljajo na poeebnl ladji is Nemčije v A meriko. Ta ladja odrine na pot vaako leto pred Veliko nočjo. Preden jih odpošljejo, ae vrši v Berlinu razeUva. Značilno je, da te ljubke pevke na tej ras aUvi molče v svojih kletkah drže jih namreč v Umi, da al s petjem ne kvarijo glaau. Ce jih veliko poje hkrati, ae pevske zmožnoeti posameznikov preee zmanjšajo, ker skuša drug pre-vpiti drugega ln al tako skvar glaa. Vendar Amerika ne 1 | hteva dobrih pevcev, temveč predvsem /ivobarvne kanarčke Tako al tudi dragi. Ondan je Ua berlinski rassUvi ponuja neki AmeričaO zk 4 krasne živo» ¡barvne eksemplarje 6000 zlatih j mark. "Ramo toliko?" je uža ljeno ugovarjal imdjltelj in pokazal na svojo ženf, ki je stala | poleg kletke: To-te tukaj, svojo !en<b vam dam. sa #000 zlatih mark, če jo kočeU. toda sa te [kanarčke je vaša ponudba zdaleč prenizka,*
Napolnite al košarico z JediH za družino, ln—pridite ven v prosto naravo in gozdove, ter ee radnjte. Je vsa množina (na akre in akre) krasnih gozdov, in voda—le nekoliko minut od vašega doma potom braovoane medkrajevne električne železnice. Ognite ee prometne gnjeČČ na prenapolnjenih ceeUh. Peljite ae mimo—neverno, vzhodno ln zapadna—70 milj na uro tja—iti 70 milj na uro zopet nazaj. Pridite zgodaj—In ostanite dokler želite. Številni vlaki ae vračajo proti domu.
1 „ T i " i'» • • f.' "" '	• ' '' ' ' t-4* ' '"''-'<»■, '
Za vozni red, cene in druga pojasnila o vseh treh železnicah, pokličite RANDOLPH 8*00.
_________^	______ ,L:	'V i t'. L.4Jg •,_i*-, ..	■	-T .•-»,'. 'f.'-----
Consolidated City Ticket Office: Outkiz and Recreation Bureau. 71 W. Adams St.. Randolph 8200. Prosta pojasnila • krajih primernih sa Isleta, peš-hojo, in vožnje v sabaVae In podučne avrhe po veem okrožju chlkaškefa ozemlja.

H >
—
Ta ziiiasa cena knjig Književne Matice SNPJ.
VEUA DO 1. JULUA 1929
Sedaj je prilika, bratje In oeetre, da al veakdo lahko naroči eno ali več knjig po ae|o ntaki csed. Knjige eo dobre, poučne in morali bi jih
ŠMBI8P SLOVENCI—ta knjig» obsega 682 strani in mnogo krasnih agodoviaaldk aUk, jt prijetna ga čitanje ln vam daje veliko pooka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in našo 8. N. P. Jednote. Knjiga vredna flOO-sedaJ milini.........................................................................4LS0
SLOVENSKO-ANGLEdKA SLOVNICA—Izvrstna poučna knjiga za učenje
angleščina In raanimi dragimi pojasnili, vredna $2.00—eedaj...M....M.JMe
en
ZAKON BtoOSNMUE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj In naravne zakone, matovje veliko poučnega za vsakega človeka, vredna flJO—
sedaj ..............................................................................................................>S0c
PATER MALATMNTURA T KABARETU—poveet is življenja ameriških frančiškanov In došMjnj! rojaka, vsebuje precej slik, vredna
ZAJBDALO—poveet In oHka skritega življenja slovmaldh delavcev v Ameriki, vredna fl.7g sedaj .....................................................................»vv
IDOOI HKHHMB eanhnlva tn krasna poveet, epitel dobrotnaid piatttU Uptoo Sinclair, potlovtnfl L Molek, vredna |1.00 eedaj_____
Odtrgnjta ti Ustek, prOoftiU potrebno svoto t pismo In pofljttt nt
PROeVETA, 11 FHMtamvi	87 S. Lawndal im pošiljam m	le A ve^ Chicago, IIL rotof.---kot naročilo za aledeše knjige: * •.,'"* . L ¿i
•		
		
Knjige ptšUHt nt
Naslov.
Dritvn.
pošljsm tudi naročnino ta Ust Prosvete evoto ......
<WS. H. P. J. plačajo aa eelo leto $4JO, za pol leU 12 40 In nt Ona! M 00 etzromt IS.00 nt ntročnino. (To vnljs izvzemši Chlctgo, Ctosra