182. ftNlIKl.
f INMML i Hm 1. nsosti
HL leto.
iakaja vaak dan neto iav^aaiil nedelji ta »ruclk* tar vel)a po potu prejeman rai « K, n po! leta 12 k, *a četrt lata 0 K, aa ao acatei 2 *| Kder hodi tam ponj, plača aa **» lato so k. p- Na naročoo braa Istodobne vaeaDgitvs airočnlna aa ne oažra. — Ea — Dopisi naj se laroi« trankovatL — Kakea&i aa ae vračalo* — fiaiiHhri Sra
Vrctalihr« tolotoai it ML
_ deaele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto lato 22 K, aa pol lata H K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Veamelle celo leto 28 K. Za veelerage dežele in Ameriko ae plačuje od petaroitopne petit-vratepo U h, če se oananila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat |e v Knaflovih aHcaa H. 5. — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,^ I. administrativne stvari
Upravnlatva telefon it 85.
iiovllke po 10 h.
Krivico niti krivico.
S Štajerskega, 6. avg.
V uvodniku »Slovenskega Naroda« pod tem naslovom v št. 178. je bilo po zasluženju ožigosano škandalozno dejstvo, da je bil disciplinirani nemški naeionalec dr. Wagner imenovan sodnim Hadsvetnikom v Gradcu in to na mesto, ki je bila slovenska posest.
Wagnerjev slučaj je tipičen. Zgodilo se je podobnih slučajev že mnogo, gode se takorekoč dan na dan, samo da se v \Vagnerjevem slučaju drastično vidi, česa je vse zmožna justična uprava v svojem brezmejnem sovraštvu do slovenskih sodnikov.
Princip justične uprave je, iztrebiti slovensko sodno uradništvo in na Slovenskem v sodne službe spraviti same Nemce. Ta princip se uveljavlja z vsemi mogočimi sredstvi. Prvo sredstvo je naj nesramne j-še protežiranje Nemcev. To se pra-ktikuje pri nas tako, kakor nikjer več na svetu. Slovenec ne sme priti naprej, pa naj bo še tako vzoren uradnik. Elsnerji in Wagnerji se kličejo v slovenski senat k nadsodišcu v Gradcu, uradniki, ki jim kak El-sner ali Wagner še do gležnjev ne seže, pa morajo službovati kje na deželi — samo, ker so Slovenci.
Kar ne opravi protekcija, to se do?cžo s preganjanjem in preterira-njem slovenskih sodnih uradnikov. Že rajni Gleispach, hinavski in za-vratni, lažnivi in krivični višjesodni predsednik in bivši minister, je s tem sistemom dosegel, da so Slovenci nehali vstopati v justično službo, kar mu je dalo za žel.i eni povod, da je ustanovil zloglasne kurze, v katerih se nemški naeionalci dresirajo za sodno službo med Slovenci. Od tedaj se kurzovci množe v sodnih službah in ne bo dolgo, ko bodo ti kurzovci začeli siliti še čez Savo. Tedaj bode-te Kranjci videli hudiča!
S človeškega stališča je gotovo umljivo, da že nihče neče vstopiti v justično službo, saj je vnaprej zagotovljeno, da ga bodo vedno preganjali, ga pri vsaki priliki preterirali in da bo imel Nemec vedno prednost pred njim. Z narodnega stališča je pa to vredno obžalovanja in dolžnost narodnih strank je, da poskrbe za slovenski naraščaj v justici.
Prvo, kar je treba storiti, je, da bi se narodne stranke s skrajno brezobzirnostjo uprle sedanjemu sistemu
J brezobrazne krivičnosti. Slovenski poslanci l>i morali min is irskemu predsedniku Becku in justičnemu ministru Kleinu v prvi seji državnega zbora napraviti tak škandal, kakor ga še nista doživela in napeti bi morale vse sile, da strmoglavijo to ministrstvo. Pa tega ne bodo storile te naše narodne stranke, katerih laviranja in slepomišenja je že vsa slovenska javnost sita. Klerikalci so vladni lakaji, prodali so se vladi in prodali so ji vse narodne interese, od teh ni ničesar pričakovati. Pa tudi od jugoslovanskega kluba ničesar več ne pričakujemo. Njegovo diplo-matiziranje meri vedno na to, da bi se vlada ne oprla edino na klerikalce; vedno živi ta klub v strahu, da pride v direktno nasprotje z vlado in pomore klerikalcem do še tesnejše zveze z ministrstvom — posledice tega pa čuti narod. Klerikalci ne store ničesar, ker jim za narodne interese nič ni, jugoslovanski l>lub pa se ne upa nastopiti s primerno brezobzirnostjo, ker se boji, da bi klerikalcem s tem pomagal na konja. In tako trpi narodna stvar in se gomili krivica nad krivico, ki nam jo zadaja sedanji sistem. _
Madžari o hrvaško-srbski koaliciji.
Budimpešta, 6. avgusta. »Az Ujsag« piše glede vesti, da hr-vaško-srbska koalicija kmalu razpade: Škodoželjno razglaša Hrvatom nenaklonjeno časopisje, da se Supilo in Zagorac pobijata, in iz tega boja pričakujejo, da bo končno izšel mirovni angel, ki bo rešil hrvaško-ma-džarski konflikt. Toda to smo tudi pri nas doživeli, da se je ljudska stranka pretepala z neodvisno stranko, in vendar je ostala koalicija skupaj do današnjega dne. Tako se zgodi tudi s hrvaško-srbsko koalicijo. Naj vlada prepir, niti Zagorac, niti Supilo ne izstopi iz koalicije, temuč bo hrvaško-srbska koalicija svoje frakcije tudi nadalje skupaj držala.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
Išl, 6. avgusta. Neki časnikar se je razgovarjal z ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem, preden je šel ta k cesarju v avdijenco. Dr. We-kerle je rekel: »Prišel sem v Išl, da redno poročam kralju. Kake posebne odločbe ni pričakovati od moje današnje avdijence. Da pa ne motimo
LISTEK.
Ada.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
Začudena se je ustavila Ada in se ozrla na svojo sestrično, kajti zdelo se ji je čisto nemogoče, da bi obe imeli enak ideal, ko sta vendar tako različni v nazorih in v značajih.
»Ne vem, Berta, če se ne motiš,« je menila Ada resno. »Moj ideal je najbrž drugačen od tvojega. Jaz si želim moža, starega petindvajset do trideset let. V tej starosti moški še niso tako sebični, imajo še plemenitejša čuvstva in so še zmožni resnične ljubezni.«
»Tudi jaz si želim moža te starosti,« je dejala Berta, »samo iz drugih vzrokov. V tej starosti se da mož še podvreči volji, željam in navadam svoje žene, v tej starosti se da še naučiti, da živi v prvi vrsti svoji ženi in svoji rodbini. Samo če se moža v tej starosti navadi živeti svoji ženi, ji ostane ohranjen tudi pozneje. Življenja zapeljivost je v mestih velika in velika je nevarnost za ženo, če ni-*na moža v oblasti.«
»Ah, ti hočeš vladati svojega niožaf« se je čudila Ada. »Ne vem, ^e je to zagotovilo sreči v rodbini, dasi pravijo, da so srečne in zado-
vladarja v njegovem kratkem počitku, poročal mu bo. a le o najaktualnejših političnih »tvareh. Iz tega vzroka tudi minister Giinther in ban Rauch za sedaj ne prideta v Išl.«
V današnji avdijenci je poročal ministrski predsednik cesarju o proračunu in o volilni reformi za Ogrsko, in sicer je predložil dr. Wekerle izgotovljene načrte novega volilnega reda.
Volitev srbskega patrijarha ovržena.
Budimpešta, 6. avgusta. V današnji avdijenci v Išlu je ministrski predsednik dr. Wekerie poročal cesarju tudi o volitvi srbskega patrijarha v Karlovcu ter predlagal vladarju, naj ne potrdi tozadevne volitve, ker je bil škof Zmejanovič izvoljen za patriarha proti volji ogrske vlade. Potemtakem bo treba sklicati nov cerkveni kongres z novimi volitvami. Tudi minister^zunanjih del baron Aehrenthal je nastopil proti izvolitvi Zmejanoviea, češ, da se nikdar ne sme pripustiti, da bi se neizmerno premoženje patrijarhata porabilo za velikosrbsko propagando.
Dogodki na Turškem.
Imenovanje  kristjanskih ministrov.
Carigrad, 6. avgusta. Pri sestavi novega ministrstva dela največ težav vprašanje, a!:« se naj pritegnejo v ministrstvo tudi kristjani. To želijo seveda kristani, pa tudi mlado-turški odbor zahteva to, da zadovolji kristjane ter se ohrani sloga z njimi. In sicer se zahteva z ozirom na Macedonijo, naj se pokličeta v ministrstvo en Bolgar in en Grk. Na dvoru pa so taki zahtevi odločno nasprotni.
Novo ministrstvo sestavljeno.
Kiamil paša, ki je obenem imenovan za velikega vezirja, je sestavil novo ministrstvo sledeče: H a-tan Te h i paša obdrži justično ministrstvo ter ostane tudi minister zunanjih del; minister notranjih del je dosedanji vali v Sivasu Reši k A k i f paša; vojni minister je maršal Redžeb paša, dosedanji vali v Tripolisu; mornarični minister je podadmiral Neb met Arif paša. Bivši državni tajnik v velikem veziratu Haki Ševeržik paša postane predsednik državnega sveta. Haki beg ostane naučni minister. Državni svetnik, Mladotu-rek E k r e m beg je vakufski mi-
nister (pri upravi cerkvenega premoženja). Trgovinski minister je Armenec Murad Efendi D u m -lija, minister za poljedelstvo in rudarstvo pa je predlagan Grk M a v -rokorda Efendi. (Potemtakem se je samo Bolgare in Srbe prezrlo!) Imenik novega ministrstva se je takoj predložil sultanu v odobrenje. Mladoturki so z novim ministrstvom zadovoljni, ker so dobili v njem svojega zastopnika, vendar pa smatrajo tudi novo ministrstvo le za prehodno.
Moč in oblast mlatio turškega odbora.
Dasi Mladoturki nimajo oficial-nih voditeljev, vendar so vsled zmage njihovih idej skoraj vsemogočni v državi. Vse oblasti se pokorijo brez ugovora nasvetom in ukazom mlado-turškega odbora. Iz maloazijskega mesta Some je dobil mladoturški odbor brzojavno pritožbo prebivalstva, da krajevne oblasti zabranjujejo manifestacije povodom obnovitve ustave. Takoj je mladoturški odbor ukazal brzojavno vali ju v Smirni, naj oblasti v Somi odstavi. Ko je vali nato vprašal v Carigrad, kaj rnu je storiti, dobil je kratki odgovor: »Ubogati!« Solunski mladoturški odbor je v Skadru zaprisegel celo vojaško posadko. Vojaki so prisegli, da bodo podpirali odbor pri njegovi obrambi domovinske svobode. Prisegli so nadalje zvestobo sultanu, ako bo spoštoval ustavo. Sploh mladoturški odbor izdaja naredbe ter dejansko vlada. Sultan se je apatično vdal v svojo usodo. — Vlada je brez obotavljanja ugodila zahtevi mlado-turškega odbora ter zaplenila vsa posestva ubeglega Izzet paše. V hiši odstavljenega mornaričnega ministra Hasana Rami paše je mladoturški odbor konfiskoval velik zaboj, ki so ga štirje možje komaj prinesli v policijsko ministrstvo. Inventura je trajala celo noč. Do polnoči so našteli v zaboju naložene zaklade za 4 milijone. Ujeti lastnik Hasan Rami paša in istotako aretirani bivši mi-nster notranjih del Menduh paša sta morala vso noč sedeti zraven pri inventuri. Za večerjo sta dobila le kruha in sira. Razen imenovanih dveh so še zaprti bivši carigrajski mestni prefekt Rešid paša, Agad paša, dvor-janika Kiamil beg in Tevšak beg. Sultan je spodil vsled pritožbe mla-doturškega odbora svojega prvega tajnika Hakim pašo iz službe.
Kočljiva razkritja.
Uprava  sultanove  civilne liste je ustavila vse pokojnine,   plače in
voljne le tiste žene, ki imajo moža na vajetih. Jaz si ne želim oblasti nad možem, hočem pa moža, ki ga bom mogla ljubiti, vroče in iz srca ljubiti. Mogoče je to samo, če je mož lepe zunanjosti.«
»O, tudi jaz hočem lepega moža,« je vzkliknila Berta. »Grđega bi na noben način ne vzela. Će imaš grdega moža, te vse zasmehuje, za lepega moža te pa vse zavida.«
»Sploh pa mora biti mož, ki ga spoštujejo vsi, ki ga ne bo mogel nihče čez ramo pogledati, ki ga bodo respektirali bogatejši ljudje,« je pripovedovala Ada. »V Trstu uživa vsak človek le toliko spoštovanja in ima toliko ugleda, kolikor premore denarja — samo pri aristokratih je izjema. Aristokrate priznajo tudi milijonarji za ravnopravne.«
»To se pravi, da bi ti najraje vzela kakega aristokrata, če se že ne oglasi noben milijonar,« je s šegavim usmevom dejala Berta. Slušaj in čudi se: jaz sem tistih misli, kakor ti. Povzpeti se hočem višje, biti hočem žena, ki v Trstu kaj pomeni in zato mora moj mož biti aristokrat ali pa milijonar; le če se tako omožim, bodo ljudje pozabili, da je moj oče začel kot kočij až, česar mu še zdaj neče j o prizanesti.«
Adi se je začelo nekaj svitati. Spreletel jo je sum, vsled katerega jo je zabolelo srce. Toda zatajila je svojo misel in le naglo vprašala:
»Povej Berta, kako bi se ti odločila, če bi te zasnubila obenem bogat trgovec in siromašen aristokrat, ki sta sicer enako lepa in simpatična.«
•
»Na vsak način bi se odločila za aristokrata,« je izja,VYl» Berta, ne da bi količkaj premišljevala. »Oče je tako bogat, da lahko vzamem revnega moža, če ima le primerno družabno stališče, kakršno si želim. Tak mož bi bil od mene denarno odvisen in ta odvisnost bi bila jamstvo njegove zvestobe in pokornosti; takega moža bi imela popolnoma v rokah in srečna bi bila oba, gotovo pa jaz.«
»Berta — danes si pa že strašno cinična,« je nevoljno vzkliknila Ada.
»A moj cinizem me je vendar pripeljal do tistega ideala, ki si ga ustvarila ti s svojo romantiko,« je nekako ostro odgovorila Berta. »Sicer je pa dobro, da sva tako različnih nazorov, tako je vsaj izključeno, da bi kdaj postali rivalinji.«
Te zadnje besede so Ado tako razveselile, da je ovila svojo roko Berti okrog pasa in jo naglo poljubila.
»Ah, da, to me veseli, to me res veseli, da ne bodeva rivalinji,« je šepetala Ada. »Veš, odkrito ti povem, ravno prej me je prešinil sum, da imaš morda ti kake namene... kako naj rečem! ... namene ... glede neke osebe...«
Ada je bila v zadregi, zardevala je, besede so ji zastajale in končno je umolknila, ne da bi končala začeti stavek.
»Ah, poglej jo, kako si zardela,« je s porogljivo ostrostjo siknila Berta. »0e si zaljubljena, zakaj pa tega naravnost ne poveš, čemu pa to prikrivaš. Meni bi pač lahko zaupala, saj veš, da imam precej očetovega duha in bi ti torej lahko pomagala ali vsaj svetovala.«
»Zaljubljena nisem, nikakor ne,« je še vedno vsa zmedena ugovarjala Ada. »Takih besed ne smeš rabiti.«
»Zdi se mi, da ti le beseda ne ugaja, a tvoja čuvstva, da so s to besedo kolikor toliko dobro označena,« je hladnokrvno menila Berta. »Recimo torej, da se je tvoje srce začelo vnema t i za neko gotovo osebo. Ker nisi hotela imenovati te besede z imenom, moraš že^ dovoliti, da smatram to za dokaz tvoje — e, kočijaški bi se reklo, tvoje zaljubljenosti.«
Za trenotek je Ada povesila glavico, a hitro je premagala svojo sramežljivost in se odločila, da Berti zaupa tajnost svojega srca.
»No, in kaj bi se mi moglo očitati, če bi bila res zaljubljena, kakor ti praviš!«
»Ničesar, prav ničesar, ljuba Ada.«
»Ce mi kdo bolj ugaja od drugih ...«
subvencije, ki so se plačevale dose-daj raznim časopisom in publicistom v Evropi, posebno v Nemčiji, Franciji in Angliji. Ubegli dvorski zaupnik Izzet paša je imel imenik in vso korespondenco, ki se je vodila med sultanovim dvorom in takimi podkupljenimi osebami. Vsi ti spisi so prišli sedaj v roke mladoturškemu odboru, ki hoče sedaj obelodaniti vse gradivo, da svet vidi, kako so nekateri evropski časopisi in publicisti izkoriščali in podpirali koruptno turško vlado. V tozadevnem imeniku so tudi imena raznih inozemskih višjih in nižjih diplomatov. Diploma-tični krogi si močno prizadevajo, da bi odbor ne izvršil svoje grožnje, ker se je sicer bati senzačnih razkritij.
Razvoj časopisja.
Ne samo v prestolnici, temuč tudi v provinciji se časopisje silno hitro širi. V Smirni je v enem dnevu izišlo pet novih dnevnikov, in sicer štirje turški in en grški. Težave so le zato, ker je nastalo splošno pomanjkanje denarja.
Razmerjelmedj* Nemčijo in Rusijo.
Petro g rad, 6. avgusta. Nem-kemu cesarju dela mnogo skrbi, ker se je začela Rusija vsled prijateljstva z Anglijo, Nemčiji očitno odtlijevati. Nedavno je imel cesar Viljem razgovor z ruskim poslanikom v Be-rolinu. Cesar je naglašal, da je po japonski vojski bilo nastalo med Nemčijo in Rusijo boljše razmerje, ker je Nemčija nastopala lojalno, dočim druge države, n. pr. Anglija, niso izkazovale Japoncem le plato-nične ljubezni. (Diši nekoliko po denuncijaciji!) Zadnji čas pa se je razmerje med Rusijo in Nemčijo nekoliko ohladilo vsled agresivne politike ruskega časopisja in ker delajo na to tudi vplivni ruski politiki. Cesar je imenoval tako postopanje neopravičeno ter prosil poslanika, naj deluje na to, da rusko časopisje opusti protinemško agitacijo.
Klerikalen notarlpred sodiščem.
(Konec.)
Izmed prič je bila prva zaslišana gospa Josipina R o t h o v a.
Predsednik: Povejte nam, kar veste o Urbanu Zupančiču. Kakšen človek je to?
»Smeš to tudi priznati,« ji je segla Berta naglo v besedo. »Glej, tudi v mojem srcu se je vzbudilo čuvstvo ljubezni, in sicer za tistega, ki mi bolj ugaja od vseh drugih. In tn spoznaš mojo odkritosrčnost in moje zaupanje, ti tudi povem, kdo da je to. Ali — stavila bi kaj, da si že itak uganila, koga sem izbrala.«
»Ne,« je dihnila Ada, a tesno ji je bilo pri srcu.
»Ne!« se je čudila Berta. »Pomisli malo.«
»Morda je to — Milan Rako-vec!«
Berta se je na glas zasmejala in tleskala z rokama.
»Ah, ti šaljivka! Ta je dobra. Jaz naj bi se zaljubila v Milana Ra-kovca, tega arogantnega človeka, ki nič ni in nič ne bo, in more živeti le, ker je njegov oče bogat. Ne, ne, Berta Mesesnelova sme že kaj boljšega zahtevati. In da boš vedela, ti povem brez ovinkov: izbrala sem si in? zaljubila sem se v — barona Her-berta.«
»Kaj — ti tudi!« je vsa prestrašena vzkliknila Ada. Dasi je nekaj takega slutila in pričakovala, jo je odkritosrčno priznanje Berte vendar iznenadilo in bolj kot iznenadilo še prestrašilo. Težko sopeč je stiskala roki k prsom in plaho gledala na svojo sestrično, ki je uprla roki ob boki in jo merila z jeznimi pogledi. (Dalje prihodnjič.)
Svedokinja R o t h o v a je dejala, da je Zupančič zloben, prepirljiv in ujedljiv človek, a ko jo je predsednik vprašal, odkod vse to ve, je rekla, da je to samo slišala, a da kaj konkretnega o Zupančiču iz svoje skušnje ne ve povedati.
Predsednik: Ker bi se g. Ivan Štefe, ki je tudi poklican za pričo, rad radi nujnih poslov odpeljal z vlakom, bom najpreje zaslišal g. Ivana Štefeta. Med tem je pristopil Štefe.
Predsednik: G. Štefe, vi ste bili glede pamfletov v neki zvezi z g. notarjem Hafnerjem. Povejte nam, kako je to bilo?
Priča Ivan Štefe: G. notar Hafner mi je meseca avgusta 1. 1907. poslal debelo pismo, v katerem je bil dopis, tikajoč se občinskih volitev v Kostanjevici. V priloženem listu me je prosil, da poskrbim, da bo dopis priobčen v sobotni številki »Slovenca«. Obenem je tudi izrazil željo, naj pošljem več izvodov dotične številke v Kostanjevico na naslov nekega njegovega uradnika. Dopis sem dal v tiskarno. Dasi je bil že postavljen, radi preobilice gradiva prihodnjo soboto ni prišel v list. To sem opazil v soboto, ko je bil list že tiskan. Ker sem vedel, da bodo že drugi teden občinske volitve v Kostanjevici in da bi stvar drugo soboto ne imela več pomena, sem odredil, da se je dopis odtisnil na posebne listke, ki se naj pošljejo na naslov, ki mi ga je navedel g. notar Hafner. Zdelo se mi je, da so se listki poslali na naslov notarjevega koncipienta Klaudra, a ker se spominjam, da je bil ta takrat na orožnih vajah, je prav lahko mogoče, da so se letaki poslali Ivanu Saj ovcu. Sicer se pa natanko na to stvar ne morem spominjati. Dobro pa vem, da so bili listki preje avizi-rani, toda kdo je pisal dotično pismo, jaz sam, ali kdo drugi, to mi ni več v spominu. Prav lahko pa je mogoče, da so bili listki avizirani od kod drugod in ne iz Ljubljane, kar se često zgodi v svrho, da smo v Ljubljani varni In da nimamo nobenih sitnosti.
Dr. Slane: Gosp. predsednik, vprašajte g. svedoka, kdo je šef-re-dakter »Slovenca«?
Ivan Štefe (se urno obrne proti dr. Slancu): Na to vprašanje ne odgovorim. Kar sem sedaj izpovedal, sem storil le, ker me je g. notar Hafner glede svoje osebe od vezal od uredniške tajnosti. Sicer pa lahko izveste za ime šef-redakterja, ako se zanj zanimate, pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsednik: G. doktor, ali stavite v tem oziru kak predlog?
Dr. Slane: Predlagam, naj se pričo vpraša, kdo je šef-redakter »Slovenca«.
Predsednik je nato prekinil sejo. Po kratkem posvetovanju so se sodniki vrnili v dvorano in predsednik je razglasil sklep, da sodišče ni ugodilo dr. Slančevemu predlogu.
Nato je bila zaslišana kot priča Alojzija Sever.
Predsednik: Kaj nam veste povedati o Urbanu Zupančiču?
Priča Sever: Urban Zupančič je na glasu kot hudoben in svojeglav človek. Kot takšnega ga pozna vsa Kostanjevica.
Predsednik: Kako to veste?
Priča Sever: Vse to sem slišala, o tem mi je pravila gospa Be-letova, gospa Hafnerjeva in drugi.
Predsednik: Ali nam lahko navedete gotove slučaje?
Priča Sever: Tega ne morem storiti, ker iz lastne skušnje ničesar ne vem. Pač' pa sem slišala, da se je g. sodni svetnik Doležalek izrazil, da je Zupančič grob človek in da ga neče niti pozdravljati.
Priča Doležalek, sodni svetnik v Kostanjevici.
Predsednik: Gosp. svetnik, kaj je vam znanega o Zupančiču?
Priča Doležalek: Občeval nisem ž njim, torej ga ne morem po-bližje poznati. Na ulici me ni pozdravljal. Ker mi je moral včasih priti bolj pozno odpirat vezna vrata, je bil jezen in je z vidno nevoljo opravljal svoj posel. Ko sem ga nekoč radi tega oštel, me je zavrnil, da je odgovoren samo svojemu gospo-darju-oskrbniku.
Predsednik: Gosp. svetnik, ali se niste enkrat o Zupančiču izrazili: »Dieses Individium ist zu allem fahig« ?
Priča Doležalek: Spominjam se, da sem se enkrat približno tako izrazil, to pa zato, ker me je Zupančič grdo gledal. Kaj s labega pa s temi besedami nisem mislil iz-reci.
Priča Anton Š t r a v s.
Predsednik: Ali se spominjate na dogodke v vaši gostilni v nedeljo 25. avgusta 1907.? Kako je takrat bilo?
Priea Š t r a v s: Gostje so se razgovarjali o pamflet ih ,tičocih se občinskih volitev. Med gosti je bil tudi notarjev uslužbenec Ivan Sajo-yric. Temu nasproti se je gost Krziš-nik izrazil, da bo kaznovan, ker je kolportiral   dotične  listke. Sajovic
aiu je odvrnil: Kamor mi jih je notar velel resti, tja sem jih pa nosel.
Predsednik: Ali ste opazili, da bi bil Sajovic v strahu, da bo kaznovan tisti, ki je pamflete razširjal?
Priča Ant. Š t r a v s: Tega nisem opazil, pac pa se je Sajovic delal, kakor da bi ga vsa stvar nič ne brigala.
Predsednik: Ali se je v go^ stilni govorilo, da že stvar i z sledu j e-jo orožniki?
Priča Štravs: Nisem slišal, da bi se o tem govorilo.
Svedokinja Angela Štravs je izpovedala popolnoma komformno, kakor njen mož.
Priča Jos. Osič je izpovedal o razgovoru v Štravsovi gostilni takole: Dne 25. avgusta 1907 sem bil dopoldne v Bučarjevi gostilni. Popoldne sem šel k Štravsu, kjer je bil tudi Sajovic in večja družba. Razgo-varjali so se o pamfletih. Nekdo je zatrjeval, da bo dotičnik, ki je listke razširjal, kaznovan. Sajovic je vedel, da se ta opazka tiče njega, zato je pripomnil: Kar šef hoče, 'to storim, meni se ne more ničesar zgoditi.Ome-nil sem, da je pamflet spisal župan ali pa, skoraj bolj gotovo, — notar. Nato je Sajovic dejal: Zato je pa tudi notar.
Nato je bil zaslišan gozdar Jos. D r a c h s 1 e r.
Predsednik: Vi ste tudi imeli v rokah pamflet. Kdo ga je vam dal?
Priča Draehsler: Listek mi je dal Ivan Sajovic.
Predsednik: Ali je vam Zupančič kaj pravil o svojem razmerju k notarju?
Priča Draehsler: Nekoč je prišel k meni ter mi pravil, da sta se z notarjem sporekla radi graščinskega hlapca in notarjeve dekle. Pripovedoval mi je, da je rekel notarju: To pa ni lepo, da se zavzemate za tako k . ... Nato sem jaz pripomnil: G. notar vas bo tožil. Nato je Zupančič pripomnil: Saj me ne bo! Jaz: Pač, prav gotovo vas bo! Zupančič je na te besede doslovno dejal. Ce mi on stopi na palec; bom mu pa jaz na celo nogo.
Predsednik: Kdaj je to bilo?
Priča Draehsler: Meseca novembra, a ponovil je isto tudi pri neki priliki okoli Božiča.
Predsednik: Ali je Zupančič res zloben in nezanesljiv?
Priča Draehsler: Da bi bil zloben ,nisem opazil, dasi ga poznam že 9 let, res pa je, da je semtertja grob. Da je mož pošten in zanesljiv priča že to, da nosi graščinski denar na pošto in s pošte. Vsako leto je prometa okoli 50.000 K in ves ta denar gre takorekoč skozi Zupančičeve roke. O njegovi poštenosti priča tudi dejstvo, da pobere, kadar pometa v pisarni, vsak vinar, če je slučajno padel na tla in ga izroči.
Za Drachslerjem je bila zaslišana poštarica Marija Zajec.
Predsednik: Ali se spominjate, na koga je bil naslovljen paket s pamfleti?
Priča M. Zajec: Zdi se mi, da je bil paket naslovljen na g. notarja, a mogoče je tudi, da je bil naslov-len na kakega njegovega uslužbenca.
Predsednik: Kako sodite o Zupančiču?
Priča M. Zajec: Smatram ga za poštenega človeka in do zdaj nisem opazila pri njem niti najmanjše nerednosti. Večkrat se mi je prigo-dilo, da sem pozabila na kake pristojbine, a vedno je bil Zupančič, ki me je sam nanje opozoril.
Predsednik: Kako pa je bilo s tistim denarnim pismom?
Priča M. Zajec: Takoj drugi dan zjutraj mi je Zupančič pripovedoval vso stvar. Svoje pripovedovanje je pričel z besedami: Včeraj se mi je prigodila velika nezgoda.
Predsednik: Kako je nosil Zupančič graščinski denar v pisarno?
Priča M. Zajec: V nalašč za to določeni torbici, ki pa je bila vedno nezaklenjena.
Priča U n e t i č ni izpovedal ničesar bistvenega. Za njim so poklicali v sodno dvorano Zupančičevo ženo Katarino.
Predsednik: Kako je bilo takrat, ko je Sajovic prišel k vašemu možu? Ali veste, če ga je nagovarjal h krivemu pričevanju?
Priča Katarina Zupančič: Nekega dne po 7. uri zjutraj je prišel Sajovic k nam. Bila sem sama doma, mož je pasel kravo na vrtu. Ker je vprašal po možu, sem ga peljala iia vrt. Sajovic in mož sta se vrnila v stanovanje, jaz pa sem ostala na vrtu. Zvečer sem vprašala moža, kaj sta imela s Sajovicem. Rekel mi je, da sta se razgovarjala o listkih in da sta se dogovorila glede pričevanja. Prosila sem ga, naj pri sodniji nikar ne govori neresnico, on pa je nato pripomnil: Ce bom zaprisežen, bom govoril resnico.
Priča Leopold Z r i m š e k ni izpovedal ničesar, kar bi bilo bistvenega pomena.
Nato je bil zaslišan oskrbnik ko-stanjeviške graščine Henrik R i -b i t s c h , in sicer v nemškem jeziku, češ, da se nemški lažje izraža.
Predsednik: G. oskrbnik, orišite nam dogodek, ko je Zupančič prišel k vam glede ovadbe proti g. notarju Hafnerju.
Priea H. Ribitsch: Nekega dne ob polu 7. zvečer je prišel Zupančič k meni ves obupan in mi je rekel, da bo izstopil iz službe, ker ni več varen pred notarjevimi zasledovanji. Skušal sem ga potolažiti. Tožil mi je, da mu je notar napravil velike pravdne stroške, ki jih mora sedaj poravnati. Nato mi je pripovedoval stvar z notarjem in Sajovicem. Končno je vzkliknil: »Takoj pojdem k adjunktu Vrančiću in mu vse ovadim, nič ne dene, če tudi mene za-pro!« Kot uradna oseba sem se smatral primoranega, da stvar prijavim oblasti. Sporočil sem vse c. kr. ravnateljstvu. Cez 14 dni je prišel odgovor, naj se Zupančič sam ovadi. Nato sem poklical Zupančiča k sebi in mu sporočil, da je prišel iz Gorice odgovor, da se naj sam ovadi. O njegovi izpovedi sem potem napravil zapisnik in iz previdnosti tudi še kopijo. Ko sem šel na potovanje v Dalmacijo, sem jo dal v kuvert, ga zapečatil in ga izročil adjunktu Vrančiću z besedami: Ce bi se jaz ne vrnil, pa odpri kuverto.
Predsednik je nato prečital dotično Zupančičevo izjavo, ki se docela krije z njegovimi kasnejšimi iz-povedbami, ter prekinil razpravo za eno uro do 8. zvečer.
V večerni razpravi je oskrbnik Ribitsch obširno slika svoje razmerje k notarju, naglašal, da je dal povod za vse prepire Sajovic in pripovedoval o prodaji vinograda v Globočicah. Na predsednikovo vprašanje, kako sodi o Zupančiču, je rekel: Zupančič je v moji službi 9 let. Ves ta čas je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. On je tudi denarni pismonoša* Kakšne nerednosti ali nepoštenosti nisem nikdar opazil. Seveda salonski junak on ni in to je njegova največja krivda.
Za Ribitschem bi moral biti zaslišan Anton Š v a 1. — Dr. F u r -1 a n je predlagal, da se ta priča ne zasliši. — Državni pravdnik in dr. Slane se temu predlogu nista protivila, ker pove predlog sam več, kakor bi mogel povedati svedok 3val! Anton Šval je namreč v preiskavi izpovedal, da je enkrat prišel k njemu kaplan Bartelj ter mu rekel, da bodo vsi tisti hudo trpeli, ki bodo pričali proti Hafnerju!
Gospa Alojzija Hafner je izpovedala docela komformno s svojim obtoženim soprogom.
Nato je bil poklican v dvorano kaplan Bartelj.
Predsednik: Za kakšnega človeka imate Zupančiča?
Kaplan Bartelj: Slišal sem, da je zloben, prepirljiv in da rad nagaja.
Predsednik: Kje ste to slišali?
Kaplan Bartelj:   V gostilni.
Dr. Slane: Priznati se mora, da duhovniki zelo skrbijo za svoje ljudi. Imam v rokah pismo, ki ga je pisal 25. maja t. 1. priea kaplan Bartelj dr. Lam pet u v Ljubljano. Da sem dobil to pismo v roke, izpričuje, da imam dobre prijatelje tudi med klerikalci. V tem pismu pravi priča kaplan Bartelj, da se nahaja notar Hafner v veliki zadregi ter roti dr. Lampeta, naj poskrbi, da bo ta važen član S. L. S. oproščen in naj se v to svrho pelje sam dr. Šusteršič v Gradec ter intervenira zanj. (To pismo smo že v torek doslovno priobčili. Opomba uredništva). Stavim torej vprašanje na pričo kaplana Bartlja, če je on pisal to pismo?
Dr. Slančevo razkritje je vplivalo na kaplana kakor strela iz jasnega neba. Kaplan je bil bled kakor stena, oči so mu presenečeno in prestrašeno hulile v dr. Slanca in ni bil zmožen spregovoriti niti ene besede. Dr. Slančev predlog, naj se kaplana Bartlja vpraša glede pisma in naj se to pismo tudi prečita, je sodišče odklonilo, pač pa se je Bartljevo pismo pridejalo aktom.
Nato so bile zaslišane še tele priče: Fr. Petrovčič, Fr. Cuderman, Anton Gerbič, Neža Cučnik, Anton Pov-še, Amalija Wurner, Josip Christof, Josipina Christof in Ivana Penca. Vse te priče niso izpovedale ničesar, kar bi moglo bistveno vplivati na izid obravnave. Omeniti bi bilo edino izpoved priče J. P e n c e , ki je pripovedovala, da je bil nekega dne pri njej Urban Zupančič ter ji rekel: »Ce mi bo notar stopil na prst, bom mu jaz na celo nogo. Ko mu je priča pripomnila, da to ne gre tako lahko, je dejal: »Ce ne tak', pa tak'!«
Razprava v ponedeljek je bila končana ob polu 12. ponoči. V torek se je pričela ob 9. dopoldne. Ko so se prečital i vsi akti, je predsednik zaključil dokazilno postopanje ter dal besedo državnemu pravdniku in zagovornikoma dr. Slancu in dr. Fur-lanu. Dr. Slane, Zupančičev zagovor-
nik* je v svojem obrambnem govoru naglašal, da stoji vsa pravda pod avspicijami klerikalne stranke, o čemer se je sodišče lahko samo prepričalo, ter končal svoja izvajanja z besedami: Kmeta, delavca zapirajo radi enakih zločinov, upam, da bo zakon veljal tudi za notarja Hafnerja, da bo tudi on trpel za to, kar je zakrivil.
Hafnerjev in Sajovičev zagovornik dr. Furlan je razmotrival stvar z juridičnega in stvarnega stališča. Govoril je tako lepo, da bi gotovo rešil svoje kliente, ako bi se jih sploh dalo rešiti.
Po končanih zagovorih, ki so trajali do opoldne, je predsednik naznanil, da se sodba razglasi ob 4. popoldne. Ob določeni uri je bila porotna dvorana natlačeno polna občinstva, ki je potrpežljivo vztrajalo, dokler se ni ob polu 7. zvečer razglasila sodba. Razsodba je znana: Urban Zupančič je bil obsojen po § 204. kazenskega zakona radi krivega pričevanja na 2 meseca težke j£če, Ivan S a j o v i c po §§ 202. in £04. kaz. zak. radi zapeljevanja h krivemu pričevanju in radi krive prisege na 2 meseca težke ječe, notar Matej Hafner pa po § 202. kaz. zak. radi napeljevanja h krivemu pričevanju na 3 mesece težke ječe.
Dr. Furlan je prijavil pritožbo ničnosti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. avgusta
— Iz srednješolske službe. Uradni list poroča: »Profesor in vodja dosedanje (!) nemške filijalke prve državne gimnazije v Ljubljani Aleksander Pucsko je imenovan za ravnatelja te gimnazije z nemškim učnim jezikom.« — Nemci imajo torej čisto samosvojo nemško gimnazijo v Ljubljani in je tiste f ili jal-ke že konec, kakor tudi Pucsko ni več podrejen ravnatelju I. državne gimnazije. Take so posledice dr. Šu-steršičeve kravje kupčije z vlado! Kaj pravi »Slovenec« nato?
— Katoliško narodnjaštvo. Javlja se nam: »Dobili ste od g. dr. Ben-koviča tozadeven popravek in skoro bi rekel, da je upravičen, kar se tika vsebine in stilizacije. Nisem namreč hotel trditi, da je on dobesedno tako telegrafiral in v tem obsegu, zakaj telegram je imel več besed in tudi ime nasprotnikovo. Torej telegram ni bil ravno tak, ampak daljši; in ker g. poslanec stvar popravlja, naj blagovoli tudi povedati, jeli telegrafi-ral slovensko ali po nemško? In edino za to se gre!
— Deželni zbor goriški bo sklican baje 20. septembra. Natančneje se določi po vrnitvi barona Becka na Dunaj 17. t. m. Ni izključeno niar-sikako presenečenje. — Slovenski klerikalci ne marajo zbližanja s slovenskimi naprednjaki, pač pa upajo, da jim nadaljna zveza z laškimi liberalci prinese zopet 6 mastnih let. Pa se varajo! Zdi se tudi, da se vlada sama težko loči od starega kurza na Goriškem. Ako se ne bo hotela ločiti ter nastopiti čisto nova pota, bo sama odgovorna za lekcije, ki jih bc dobivala.
— Gregorčič ne bo namestnik goriškega glavarja. — Svoj čas smo poročali, da utegne biti imenovan za namestnika goriškega glavarja državni in deželni poslanec dr. Anton Gregorčič. Tekom časa so se pa stvari zasukale, Goriška je pokazala pri deželnozborskih volitvah svoje odločno protiklerikalno lice, pomedla je še precej z laškimi sobojevniki in kakor se čuje, so Slovenci odločno protestirali proti nameravanemu imenovanju dr. Gregorčiča za pod-glavarja v goriškem deželnem zboru na kompetentna mesta, kar bo imelo gotovo zaželjen uspeh. v
— »Slovenec« zopet tožen. Kakor poroča »Edinost«, bosta g. Poč-kaj v Trstu in podjetništvo tržaškega hotela »Balkan« tožila »Slovenca« zaradi razžaljenja časti, ker ju je zasramoval in jima kradel čast in ugled. »Slovenec« se itak ne bo preje navadil dostojne pisave, dokler ne bo eksemplarično kaznovan. Zato ne odpuščati tem ljudem!
— Iz politične zdravstvene službe. Sanitetni asistent pri namestni-štvu v Trstu je dr. Alfonz S e r j u n je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Tolmin.
— Iz šolske službe. Provizoričen učitelj na Colu pri Vipavi, g. Karel B 1 a ž i č , je na listno prošnjo premeščen v Erzelj. — Vadnični učitelj okrajni šolski nadzornik na pripravnici v Kopru Henrik D o m i n k o je pomaknjen v IX. čin. razred.
IJnkllanl. posreduje glasom razglasa o. kr. deželne vlade ■ dne 1. avgust* 1906 it. 17943 pri oddaji sena na račun od o. kr. poljedelskega ministrstva vsled Tikata ■ dne 27. julija 1906 it 30962 dovoljene pod-podpore po 200.000 K. Zvena slo-venskih zadrug v Ljubljani preskrbela si je v to svrho zadostno mno-
žino izbornega sena i. s. najbolee seno iz alpskih dežel, nekaj tudi is Italije, med tem ko se pri nakupu za galisko seno vsled splošnega mnenja
o kvaliteti tega sena ni mogla odločiti. Zveza slovenskih zadrug pa ne posreduje samo le pri oddaji sena na raoun gori navedene državne podpore, — Vsaj minimalni zneseko mogoči komaj nakup niti 300 vago nov, — dna preskrbuje potom svojih zadrug kmetovalcem, ki niso tako revni, da bi mogli dobiti seno po znižani oeni na račun podpore, seno po ugodnih cenah. Preskrbuje seveda tudi vsa druga krmila, kakor slamo, oves, koruzo, otrobe, preše itd. Kmetovalci, kateri si hočejo krmila nakupiti, naj se oglasijo pri zadrugah „Zveze slovenski zadrugu ter pri njih (dobijo) oddajo svoja naročila. Seveda se morajo kmetovalci tozadevno obrniti tudi direktno na „ Z vezo slovenskih zadrugu, ki bode rada dala vsakojaka pojasnila. Zveza slovenskih zadrug je dala že svojim za* drugam naročila, kako jim je postopati pri naročevanju krmil po svojih članih, glede kreditiranja kupnine tistim kmetovalcem, ki ne morejo takoj plačati itd. Seveda je v lastnem interesu kmetovalcev, da svoja naroČila takoj izročijo zadrugam, ker se je bati, da bode špekulacija oeno krmil še jako zvišala in bi imeli kme tovaloi torej pri poznejšem naročevanju občutno zgubo, za katero bi pa bili sami krivi. „Zveza slovenskih zadrug, preskrbujo svojim zadrugam sploh vse potrebščine, katere preskrbujejo zadruge svojim članom; ona pa tudi skrbi za vnovčenje pridelkov, katere imajo Člani navedenih zadrug.
I. zlet gorenlskih sokolskih društev dno 15. avgusta v Kranju. Dne 15. avgusta vrši se v Kranju sokolski praznik gorenjskih društev. Ako pomislimo, da so razen Sokola v Kranju vsa društva mlada, vzradosti se nsm srce, ko vidimo, kako se množe sokolske čete tudi na Gorenjskem. Kako se množe vrste pravih sokolskih delavoev, teh narodnih boriteljev. Dolžnost vsakega ne vodnjaka je torej s svojo navzočnostjo podpreti stremljenja teh mladih navdušenih društev, s tem, da pohiti dne 15. t. m. v Kranj. Na ■dar!
V ŠkoIJl Loki je bil včeraj pogreb ponesrečenega kovaškega mojstra G. Maherja. Dasi skromen obrtnik, je bil rajnki občepriljubljen, kar je pričalo mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti in obilo vencev. Na čelu sprevoda je strumno korakal „Sokol" z domžalsko godbo, temu so sledile požarne brambe iz Škofje in Stare Loke ter Sore, potem narodna Čitalnica z zastavo in broj mož in nerodnega ženstva. Gotovo je bilo 400 pogreboev. Žalostinke je pela požarna bramba. Ob zvokih turobnih koračnic je prispel sprevod na pokopališče, kjer se je marsikatero oko porosilo, ko je sprejemala zasnulega domača gruda v svoje naročje. Pokojniku, ki zapušča dva vrla sina Sokola-telovadca, blag spomin!
Častiteljem prof. Jesenka Poljansko dijaštvo je sklenilo priznavajoč velike zasluge prof. Jesenka osnovati v Poljanah pod firmo akad. fer. društva „ Vesne" ljudsao knjiž-nioo z naslovom: „Profesor J. Jesenka knjižnica v Poljanah". Poživljamo torej tem potom Častitelje rajnkega Šolskega svetnika Jesenka, da nam v najkrajšem Času pošljejo knjige in denarne prispevke na naslov: Ivan Stanonik, oand. iur. Poljane nad Škof j o Loko. Imena darovalcev in daril se objavijo v listih.
Izjava. V sobotnih „SlovenČe-vihu idrijskih novicah se namigava. da sem jaz prepovedal razobesiti o priliki gasilske veselice zastavo raz stolp mestne hiše. Izjavljam, da je to grda ls ž klerikalnega dopisana.
J u 1 i j N o v a k.
Klerikalni konsnmi na Bo« renjskem Vsem so še dobro v spominu oni dnevi, ko so hoteli preprečiti goriški Lahoni kolesarsko dirko, ko niso bili varni Slovenci niti po dnevi. S kamenjem so se kazali hvaležne za prejete dobrote iz slo ven -rok. Nastala je na to ona akoija, ki že sedaj rodi obilno sadov in ki dovede goriške Slovence do gospodarske osamosvojitve. Kakor smo infor* mirami, se pa za vse te borbe nič ali pa prav malo zmenijo klerikalni konsumi po Gorenjskem, ki podpirajo, če tudi je vse polno slovenskih tvrdk v Ljubljani, v Trstu in oelo v Gorici, samo narodne nasprotnike pri svojih naročilih. In kdo se smeje r To so laški trgovci, katerim je tako dobro došla nezavednost gorenjskih konsumarjev.
% Borenfskega se nam piše: Ravnokar pridem a Bleda. Pohaj ko vaje tam po našem Gorenjskem raju, pridem tudi do deske, na katero se prilepljajo in pritrjujejo razna leto-višna in zdravilišna naznanila. Ustavim se pred njo in čitam tam le-packe in lepake — med njimi p* tudi tega-le: „Villa Prc«chern ist zu vermiethen mith 3 Zimmer, 1 Ki one, Speis und mith gang«. — „Vila Pre-
geni je u od dati s 3 sobe 1 kobna mith Speis gang". — Kot Slovencu stopi mi kurja polt po koži — osobito, ko poleg mene stoječa dva Nemce tudi Citata to naznanilo a lahnim usmevom na ustnih. — Gorenjci, posebno Se Blejoi, narodni ponos, katerega hvalevredno pri vsaki priliki kažete in poudarjate, zahteva, da taki in enaki pamfleti — prava slov-niSka spakadrija enkrat aa vselej izgine iz javnih krajev in prostorov
— in če so to tudi navadne deske za, naznanila. Ne more se zahtevati od Vas, in tudi treba ni, da bi zmagovali nemščino temeljito in pravilno -— (Nemec se ne nauči kakega slovanskega jezika vse svoje žive dni ne —, če bi tudi dosezal Matuzalemovo starost). Narodno, neodpustljivo pa je, če kdo v sedanjih časih — v 420. stoletju — ne zmaguje svojega materinega jezika vsaj v toliko pravilno, da ga obvaruje javnega škandala.
Pozor Občinstvo! Kakor že znano, priredi pevsko društvo .Ljubljanski Zvonu v nedeljo, dne 9. avgusta v „Narodnem domu" v prid pogorelcem na Bledu veliko vrtno veselico s koncertom, katera obeta biti jako zanimiva. Opozarja se pa še posebno na koncert, kateri se vrši s krasnim pevskim sporedom v areni; pel bode moški zbor z orkestrom ter več solospevov. Skrbljeno pa bode tudi za vsestransko zabavo na vrtu, kjer bode sreČolov, šaljiva pošta, korijandoli itd.; društvo pa je pripravilo krasne dobitke ter več vstopnic za kinematograf. V različnih paviljonih pa bodo dame prodajale cvetlice, jest vine, šampanjec, slaščice, sladoled ter sploh vse, kar si bode obiskovalec poželel. Kdor pa bode imel poskočne noge, plesal pa bode lahko v areni do ranega jutra. Navedlo bi se lahko Še veliko podrobnosti, katere bodo gotovo vsakega kratkočasile. Poudp^jati pa je še posebno, da naj občinstvo mnogobrojno posetd to veselioo v prid nesrečnikom, katera bode po bogatem programu razvedrila vsakega došleoa in pa ker je čisti dobiček namenjen pogoreloem, naj že iz tega ozira vsakdo žrtvuje za ta dobrodelni namen.
Opazovalec.
Poii vin je valcl naroda. Preteklo nedeljo so šli klerikalci oznanjat klerik alizem v Dolino v Istri in hoteli tam ustanoviti „katoliškou izobraževalno društvo. Ker pa Doi;nČani niso rajeni poslušati kranjskih Črnih apostolov in jim povedali, naj ostanejo s svojimi modrostmi le na Kranjskem, so se z javnim shodom popolnoma ponesrečili. Jezni vsled tega, so nekoliko sodrge, kakršne je najti povsodi, najprej opijanili in jo potem v tem p oži vinjenem stanju ščuvali na ulično napade na posamične osebe in na cele skupine. A večna sramota za stranko, ki se je poslužila takih elementov za sirovo maščevanje, je ta, da so poštene narodne ljudi po italijanski zasra-movali s: lora ščavi! To naj bi bili stebri društva, ki hoče biti katoliško in izobraževalno! Ko so se Bolinčani zbrali v gostilni g. Pan-gerca, je drhal začela kamenjati tako, da je kamenje padalo kakor toča. Kaj sirovo so napadli tudi gospoda Ivana P., trgovca iz Trsta, ki je prišel v Dohno slučajno po svojih poslih. Skočili so nanj kakor satan na grešno dušo in le sreča je, da je ta trgovec mož, ki se je znal braniti. Toda dogodilo se je Še nekaj hujšega. Ko je gospa soproga učitelja -Crbančiča iz Boljunoa šla nasproti svojemu soprogu, so to šibko žensko ti žalostni junaki napadli s kamenjem, đa je vsa preplašena prihitela v Dolino. Tako hočejo ti misijonarji pre-porajati naš narod v Kristu ! Taki so elementi, ki jih je najelo za svoje delo društvo, ki hoče biti katoliško in izobraževalno! Ali ne mislite, čitatelji, da so ljudje, ki se poslužujejo takih sredstev, najgrši profanatorji pojmov: naobrazbe, vzgoje, katolicizma in krščanstva! Na tak način se ne preporaja ljudstvo v Kristu, ampak se poživinja.
Nenavaden slnčal. V Dolenjem Vrhpolju pri Šentjerneju na Dolenjskem živi zakonska dvojica Goreno, po domače Miloskovič, že 54 let v srečnem zakonu sredi svojih otrok, vnukov in pravnukov. Žena je 73 let ftara, mož pa 78, oba še prav čila in čvrsta. Dogodilo se je pa pred kratkim, da je žena praznovala svoj god skromno in priprosto^ kakor je *e to navada, sredi svojih dragih. Tedaj pa se pripelje pred hišo^ poštama ženska, Čila in dobro ohranjena, skoči z voza in odhiti v hišo k svoji
— hčeri, praznujoči svoj god. 931etna starka se je pripeljala iz dve uri oddaljenega Rateža, kjer vodi Še vedno obširno gospodinjstvo in opravlja vsa domaČa dela. Res se je sicer težko odtrgala od doma, toda ni si mogla kaj, da ne bi na ta dan prebila vsaj nekaj nr pri svojem -otroku". ____
Sorodna čitalnica v Kamnik*
priredi jubilejno slavnost dne 9. avgusta na korist ^Društvenemu domu" na vrtu gostilne pri „Rodetntf. Pev-
ske točke iavaja iz posebna prijaznosti prvo slovensko pevsko draštvo „Lira", glasbene pa gojenci društva „ Francke" in „ Kamniška mestna godbau. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40 vin. od osebe. Vstopnice bodo kolkovane s Ciril-Metodovim kolkom, občinstvo ae torej vljudno prosi, da to blagohotno vpošteva.
Nova podrninioa dmtbo »v. Cirila in Metoda se je ustanovila za Trebnje in okolico s sedežem v Trebnjem.
Kinematograf „The Woador Bio" v Lattermannovem drevoredu ima od danes do vštete nedelje nov spored, ki je pač najkrasnejši od vseh sedanjih. Iz obširnega sporeda, nai omenimo samo nekaj točk: Slike s Španskega. 1. Bikoborba na Španskem. 2. Boj med tigrom in bikom. Gordon Bene t to v a avtomobilska dirka. Potovanje po Palestini. Umetniške točke iz Bio-Variete: 1. Kaznovana n^hvaležnost. 2. Čudovite oprave. (Kolorirano). 3. Moderni valček. 4. Za kulisami. Indijanci in Gow Boyi. Indijanska pripovedka. Maščevanje tihotapce ve žene. Graničarski prizor v več slikah. Vesele vsakovrstnosti. čarobna hiša. Kakor ti meni, tako jaz tebi. FantastiŠki balet. (V barvah.) Predstava je vsak dan ob pol 9. zvečer, v nedeljo pa še ob 4. pop. Kinematograf priporočamo najtoplejše vsakomur! Predstava traja 2l ., ure.
V komisijo sa pomočniške skušnje   ćevlj»rake  zadruge w
Tržiču je poklican za predsednika g. J o s i p Kralj, za njegovega namestnika pa g. Lovrenc Po« g a č a r, oba čevljarja v Tržiča.
M ili t ari j a je popolnoma ponehala v Mirni peči pri Novem mestu.
Det. Končno smo ve ude*- dobili obilno dežja. Včeraj je jelo deževati, noooj ponoči je lilo kot iz Škafa vso noč. Tudi grmelo in tresk^o je, kot se spodobi. Deževalo je tudi še danes cel dan, tako da je upati, da bomo preskrbljeni z mokroto in z vodo tam, kjer je zdaj bilo ni.
Čebelarski shod ¥ Toplicah na Dolenjskem se vrši 9. t. m. in ne v Zagorju, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
Socila'no»demokratično gospodarstvo Prodajalnioo socijalno-demokratiČnega konsumnega društva v Pulju je oblast zapečatila. Pasiva so baje zelo velika.
Koncert dol. bralndga društva ¥ Idriji v nedeljo 2. t. m. je najlepše uspel. Prostorni vrt br. Grudna je bil natlačeno poln, dasi vreme ni bilo baš prijazno. Mnogobrojna udeležba izmed vseh slojev idrijskega prebivalstva je najlepši dokaz, da so glasbena in pevska proizvajanja del. br. društva na visoki stopnji dovršenosti. Spored koncerta je bil zelo spretno izbran in je obsegal 14 glasbenih in pevskih točk. Vse točke so bile pod vodstvom društvenega pevovodja br. Zorko Prelovca s priznano sigurnostjo proizvajane. V Legenderjevih „kon-certnih polkahu se je pokazal gosp. A. Dežela mojstra v svojem inštrumentu. Lep Bartlov zbor „0j planine" je preoej težak, a vendar je bil tako mešan zbor kakor solist (br. Cvek) izvrsten. Ravno dobro proizvajanje tega zbora je dokaz velike marljivosti pevcev in pevk, ki so s pridnim posečanjem vsaj omogočile tako dovršen nastop. VPrelovčevi „Nedolžni ljubaviu sta se izkazala gospoda Mirko Dežela in Avgust Dežela prvi na gos lih, drugi na flavti mojstra, pa tudi sioer orkester je bil popolnoma kos svoji nalogi. Ta točka se je na splošno željo morala ponavljati. Večno lepi Waguerjev sopran solo z ženskim zborom ^Zaljubil se je vrabec1* je bil vzpričo divnega petja gdč. Anice Sinkovčeve vzprejet z viharnim odo bravanjem in se je moral ponoviti. Zelo so zanimale občinstvo N. Slav-janske „Bolgarske pesmi", ki so bile nekaj povsem novega za Idrijo. Efekt: ponavljanje. Tudi krasna Parmova skladba za sopran solo, mešan zbor in orkester iz Rokovnjačev „Cvetočih deklic . . . .u se je vsled izbornega prednaŠanja morala ponavljati. Pohvalno je omeniti, Dvofakove „Slo-vaoske plese št. 8U. Občinstvo je vsako točko posebej burno aklamiralo in vsled izbornega uspeha koncerta je vladalo med njim izborno razpoloženje. Po koncertu je bil zelo aoimi-rsu ples, ki je trajal do polnoči. Delavsko bralno društvo si lahko čestita k naravnost sijajnemu uspehu.
Kolona farna, to je skupina hiš onstran Južne železnice ob oesti proti pokopališču pri Sv. Križu, spada pod občino Moste in nikakor ne pod mestno ozemlje, kakor se večkrat misli in govori.
Na TriaiM cesti se je našel manjši znesek denarja. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri Antonu Z a j o u, Tržaška oesta it. 13, 2. nadstropje
Obilo tOloda bo letos na Kranjskem. Hrastina se kar šibi pod težo že sedaj, ko se je želod začel sto-prav rasvtfati. Tudi jeiio je obilo na ježičarjih.
■a •orjanclh je nabral minoli teden neki posestnik iz Št Jerneja Šopek lepo dišečih, zrelih jagod ter jih prinesel v ravnino, kjer so še zdavnaj minile.
Ponarejeni goldinarji in poltene krono so krožili po Go-
po
rici. Sumljiv, da razpečava ponarejeni denar, je bil neki Franc Drai-1 e r s Kranjskega, ki je bil tam poprej v več službah. Drašlerja so zaprli, potem pa iskali v njegovem stanovanju in v hiši orodja, ki bi mn bilo služilo pri ponarejanju denarja. Kar so iskali, so našli v stranišču.
Kaka naziralo reveiL Neki 67 letni Rok Drol iz gre bovške občine, star 67 let, je beračil po Gorici in okolici. Slednjič je šel v Solkan ter dobil prenočišče v nekem hlevu. Drugo jutro ga je našel kmet tako slabega, da niti vstati ni mogel. Pripeljal ga je v Gorico v bolnišnico, kjer je revež v par urah umrl, ne da bi mogel spregovoriti kako besedo.
Lahi V OOricij in sioer oni, ki so vedno v prvih vrstah proti SLovencem, so napadli minolo nedeljo štiri paznike in sicer brez vsakega povoda. Slabo bi se jim godilo, ker pazn«ki so potegn^'i sablje v silobran. Sedaj ima policija vso zadevo v rokah. Eksemplarična kazen bi Že po hladila tem vročekrvnežem srd na Slovence in hladni prostori sodnijske palače bi prav lahko nadomeščali njihovo letovišče.
V Bradetn se je preobrnil čoln, ki je vozil tujoe na parnik. Neki nemški uradnik je padel s svojo družino v morje. K sreči so jih kmp]a rešili iz neprostovoljne kopeli.
Nesreča. V Trstu je 36 etno Karolino Lipoštek vrgla bož-jast, ko je kuhala. Pri tem je ženska prevrnila nase lonec vrele vode, da se je vsa opekla po obrazu in rokah. Morali so jo prepeljati v bolnišnico.
Trije „čednostninl". 301etni Jakob Ošlovnik, pomožni čuvaj v Trebovljah pri Marenberku, je imel spolsko opraviti s kozo. Obsojen je bil na 3 tedne ječe. — 201erui posestnikov sin Karel Markus v Selnici na Muri se je „speČal" s konjem. Obsojen je bil isto tako na 3 tedne ječe. — 15letni Ivan LaŠič, gostačev sin v Radgoni se je pa na isti način sprijaznil s kravo. Dobil je 6 tednov težke ječe.
Bečaui za čast stolih ion.
Kakor zneno, je bil spomladi urednik madžarskega lista „ATengerpart", ki je izhajal na Raki, Oskar Fodor, izgnan iz tega mesta, ker je na podel način žalil reške žene. Uredništvo lista se je preselilo v Opatijo, Fodor se je pa nastanil na Sušaku, odkoder je sodeloval za omenjeni list. Reška policijska oblast mu je dala dovoljenje, da sme hoditi skozi Reko iz Sušaka v Opatijo, samo vselej mora to naznaniti policiji. Fodor se je po tem ravnal do predvčerajšnjim. Stražnik Pajnović ga je takoj prijel in o d vedel na policijski urad, kjer so ga obsodili na tri dni zapora. Fodor je vzkliknil: To je pa v resnici smeš no
H grozovitemu umoru v Trata.
(Uničujoč dokaz Fodr* u sper-gove krivde) Med sosedi, ki so bili nezavedne priče umora, je zlasti važna priča gospa Riglerova. Ta se je nahajala ono usodno soboto ob 10l/4 zjutraj pod oknom Fodransper-govega stanovanja že od začetka, ko se je slišal prepir med njim in Fa-brisovo. Zadonel je krik: „Ajuto!u, potem neko zaduhlo grijanje in potem — nič. Iz ropota je posnemala, da je bil notri spopad med obema: Fabrisova se je zvijala, dočim je Fo-dran udarjal. Ko jo je ubil, se je Fodrpn prikazal pri oknu. Čim je zapazil, da je Riglerova prisluškovala, jo obstal neprijetno presenečen in, da bi se potuhnil, je prosil gospo, naj mu da umivalnico z vodo, da bi si umil lice in roke, ki so bile opraskane in okrvavljene. Gospa Riglerova ga je vprašala, kaj da se je pripetilo; Fodran je odgovoril: „Natepel sem jo, ker je zahtevala denarja." Fodransperg, ki v svoji trdovratni obrambi zanika, da bi bil kaj videl ali slišal o umoru, je potemtakem po lastni izjavi postavljen na laž. Delavec Fran Trnoveo je v soboto zjutraj okolu 9. slišal prepir med Fodranspergom in Fabrisovo. Ta je kričala po italijanski: „Lažnjiveo! Ti nisi gospodar vile! Zvabil si me sem! Tat! Daj mi onih dvesto tolarjev!" Kmalu na to pa je zavpila: »Aiuto! Aiuto!u in potem je vse utihnilo. — Soseda Marija Miheličeva je videla is daljave 120 korakov, kako je Fodran nedaleč od okna udarjal Fabrisovo. Ni mogla pa razločevati, dali je on imel bodalo v roki. — Uro potem, ko je utihnil prepir ali bolje rečeno, po umoru je prišel Fodran dol, kjer so delali zidarji. Prosil jih je za vodo. Opraskan je bil po nosu. Fodran je pri tem rekel delavcem: .Za eno noč je ta baba hotela, da jo plačam. Poj dem na pc'iojjo in jo dam odgnati."
lahlalt se je v mestni klavnici ljubljanski od 20. julija do vštevši 26. jul. 77 volov,  6 krav, 3 biki, 90
prašičev, 210 telet, 25 koštrunov in kozlov in 2 kozlička; zaklane živine ae je vpeljalo 1 prašič, 7 telet, 1 koštenn in 699 kg mesa.
Jknitoona  godna ljniljan-
lf< kon cer tuje danes pri večerni
predstavi „The Elite Biograf na vrtu hotela pri „MaliČua. Začetek ob 8. zvečer.
-DmJtvena godba l|ubllaa-aha" konoertuje jutri zvečer v hotelu .Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Slovenci v Ameriki. V Dodson, Md. je umrl 8. julija Anton Levstik vsled rane, ki jo je dobil v pretepu na glavi. Zaprli so napadalca Ivana Adama, doma z Notranjskega in Hrvata Nikolaja Bračiko. — V Omahi, Nebraska je umrl Josip Pez-derc. — V Chisholm, Minn. je uničil požar 6 hiš v takozvanem Clark Lo-cation; hiše so bile last Jurja Rozmana, Mat. Kočevarja, M. Ognanoviča, Jakoba Skale-t a in drugih. Škoda znaša 50.000 K, zavarovalnine je pa le 10.000 K. — Poročil se je Chisholm, Minn. A*oj-zij Baraga z gdč. Karolino Štrumbel j ter Alojzij O b e r -s t a r z gdč. Marijo S t e r 1 e. — V Chisholmu odpre Štefan Z g o n e c novo slovensko lekarno. To je prva slovenska lekarna v Ameriki. — Pri kopanju sta v Chisholmu utonila Franc Babic in Franc M a t e 1 i č , 17 let stara. Oba sta bila iz okraja Volosko.
Nesreča. Včeraj je prišel 541etni delavec Franc Brodar v Zagorju pod voz rudniške železnice in mu je zmečkalo levo nogo nad kolenom. Pripeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Nepoštena natakarica. Natakarica Ana Piberjeva, rojena 1890. L v Neudanu okraj Hartberg je služila v Šmartnem pri Litiji pri gostilničarju Ivanu Robausu. Tam je službo brez odpovedi zapustila in odnesla seboj 150 K gostilničarjevega denarja. Ko je prišla v Ljubljano, si je nakupila razne obleke in prav dobro živela. Ko je bila aretovana, so dobili pri njej še 84 K denarja. Piberjevo so izročili deželnemu sodišču.
Strela je udarila danes na Gradu v top in ga sprožila. Občinstvo je sprva mislilo, da je čuvaj naznanil s strelom ogenj.
Izgubljeno in najdeno. Mesarski pomočnik Ferdinand Kregar je izgubil nove štiflete, vredne 10 K. — Gdč. Marija Megliceva je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 5 K in petkronski tolar. — Orožniški postajevodja g. Maks Jelene je izgubil denarnico z vsoto 21 kron 80 vin. — Uradnikova žena g. Emilija Kovačeva je izgubila zlato zapestnico v obliki štiristremenske verižice z obeskom v podobi deteljice z briljantom in imenom Jean 3./7. 1903, vredna 250 K.
Drobne novice.
— Ponesrečeni zrakoplov grofa Zeppelina. Nesreča se je zgodila ob cesti med Echterdingenom in Bern-hausenom, ko je bil zrakoplov pritrjen k zemlji z mnogimi vrvmi in s posebnim sidrom, da se popravijo nekatere poškodbe: Grof Zeppelin se je med tem odpeljal v Echterdingen. Med tem se je pripodil silen vihar, in dasi je hitelo vse k vrvem, da drže zrakoplov, je vihar zrakoplov nagnil na stran, pri tem se je sidro utrgalo, in vojaki, ki so držali sidro, niso mogli več obdržati orjaškega zrakoplova. Mašinisti so poskakali iz zrakoplova z visočine 5 do 10 metrov. V par sekundah je bila katastrofa končana. Inženirji so mnenja, da se zrakoplov ni vnel vsled eksplozije, temuč ker se je vsled drgnenja plin sam nžgal. Od celega velikana je na kraju nesreče le kup zvitega aluminija. Le eden motor se je rešil. Grof Zeppelin dobiva na tisoče so-žalnic. Razen cesarja Viljema mu je brzojavil tudi bavarski vladar. V Friedrichshafenu je prejel Zeppelin prvi dan po nesreči 300.000 brzojav-1 j enih besed. Uredništva večjih časopisov, banke in drugi zavodi so začeli nabirati prostovoljne prispevke za grofa Zeppelina, da zgradi novi zrakoplov. V dveh dneh je bilo nabranih 1,300.000 mark, razun tega je država darovala 500.000 mark. Na borzi v Berolinu so nabrali v enem dnevu 90.000 mark, vse večje bero-linske banke so podpisale po 10.000 mark. V Friedrichshafenu je prirejalo prebivalstvo na kolodvoru in pred stanovanjem grofu Zeppelinu ganljive manifestacije.
— Pol mesta pogorelo. Isti vihar, ki je uničil Zeppelinov zrakoplov, je bil vzrok, da je zgorelo v mestu jDonaueschingenu polovica hiš. Vsled viharja se je požar tako naglo razširil, da je v par urah zgorelo 150 hiš. 1600 ljudi je brez strehe. 3 osebe so zgorele.
— Smrt Erichsena. Vodja pogumne ekspedicije v Grenlandijo, Mubij Erichsen, je zabredel med ekspedicijo z neko damo   in dvema
spremljevalcema na veliko ledeno ploščo, ko jo je vihar gnal v morje, kjer so razun enega Eskima vsi vsled lakote umrli.
— Kolera na Ruskem se šivi čimdalje hujše. V astrahanski guherniji umre v enem dnevu nad 100 oseb za kolero. Tudi v Petrogradu se je že pojavil slučaj kolere.
Bazne stvori.
* Sanatorij dr. Luithlena. Otvoritev tega privatnega, na novo zgrajenega zavoda na Dunaju, VIII., Auersperggasse 9, ki bo služil kožnim in sečnim boleznim, — bode odpo-mogla že dolgo Čnteni potrebi. Zavod vodi dooent dr. Lnithlen, na strani mu pa 8toje specialistično Solani zdravniki in strežniki. Zavod obsega 34 bolniških sob z lastnimi stranišči in kopališči, državna telefonska zveza itd. Lastni Rontgenov oddelek, vse metode fiziške terapije, vodna ležišča, dve veliki operacijski sobi s postranskimi prostori. Obedov al niče in kon-verzacijske dvorane s kadil no in igralno sobo, zimski vrt in od okolice popolnoma odločeno vrtno napravo, kar se naj bolniku napravi bivanje kar najbolj prijetno. Ambula-torno zdravljenje je mogoče samo po odredbi zunanjega zdravnika.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Z revolverjem je streljal. Posestnikov sin Janez Rode je v noči na 12. julija t. 1. slišal mimo domače hiše upiti in razgrajati laške fante. Sel je vun pogledat in videl tri fante na cesti. Ko je prišel v njih neposredno bližino, je ustrelil z revolverjem proti njemu 29 let stari Juri Gia-Batta, laški delavec na Črnučah, ter ga zadel v vrat. Poškodba je bila smrtnonevarna. Obdolženec je lažnivo trdil, da ga je Rode s koso v roki napadel. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Ministrski   predsednik   dr. Wekerle.
Dunaj, 7. avgustt. Danes zjutraj je dospel semkaj iz Išla ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle. Takoj po svojem prihodu je imel razgovor z ogrskim drž. tajnikom v palači ogrskega ministrstva Ob 10. dopoldne je odšel v ministrstvo zunanjih del, kjer je imel dolgo konferenco z baronom Aehrenthalom. Tej konferenci se pripisuje velika važnost, ker sta na njej državnika pred vsem razpravljala o zunanji politiki, zlasti pa o balkanskih vprašanjih. Konferenca je trajala od 10. do 1. ure popoldne. Napram uredniku »N. Wiener Tagblatt« se je \Vekerle izrazil, da je bilo na tej konferenci tudi govora o turškem problemu in drugih aktualnih vprašanjih. Na vprašanje, da li kompetentni faktorji mislijo na uvedbo ustave v Bosni in Hercegovini, dr. Wekerle ni odgovoril. Glede delegacij je rekel, da je že skupni proračun toliko kakor sestavljen, da bo se takoj lahko predložil delegacijam.
Atentat na španskega ministra.
Madrid, 7. avgusta. Ko je danes zjutraj stopil minister notranjih zadev iz svoje hiše, da se napoti v ministrstvo, ga je napadel neki odpuščeni uradnik in ga s kamnom lahko ranil na nogi. Napadalca so zaprli.
Srbska skupščina.
Belgrad, 7. avgusta. Skupščina je nadaljevala razpravo o trgovinski pogodbi z Avstro - Ogrsko. Naprednjak Marinkovič je predlogo ostro kritiziral in izjavil, da bo proti glasoval. Radikalec Peric je naglašal, da je s pogodbo z Avstro - Ogrsko razveljavljen § 25. berolinske pogodbe, vsled česar bo on glasoval za to, da skupščina sprejme trgovinsko pogodbo z Avstro - Ogrsko. Nato je prišlo do burnih ^prizorov med starora-dikalcem Mišičem in voditeljema narodne in napredujaške stranke Vel-kovičem in Ribarcem. Tema dvema je Mišić očital, da sta se tudi 1. 1903. udeležila zarote proti kralju Aleksandru, ker sta mislila, da bosta na ta način s svojima strankama prišla na površje. Ker se to ni zgodilo, skušata sedaj svojo udeležbo pri zaroti vtajiti. Med Ribarcem in Veljako-vićem na eni strani in Mišićem na drugi strani je prišlo, do tako burnih prizorov, da so morali sejo prekiniti.
Gospodarstvo.
— Ti mitih n-V LJubljani. V mesecu juliju je bilo vloženih 190 397 K 06 v, dvi^henih pa 51332 K 50 v. Saldo koncem junija 23&79G K 12 v, saldo koncem julija 318 854 K 68 v. Skupnega prometa konoem julija 7,659 567 K 48 v.
Meteorolosiino poročilo,
n»d morjem 10«. Srednji meni tlak 7|6 9 <*m.
>
0.
7.
Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	U	Vetrovi	Nebo
9. zv.	7328	18*1	sl. jzahod	oblačno
7. zj. 2. pop.	732*1 7di0;	153 16 l	sr. jug sl. jvzhod	nevihta dež
Srednja včerajšnja temperatura 17 5 % norm 19*5°. Padavina v 24 urah 36-1 mm
Vsem prijateljem in znancem naznanjava tužno vest, da je najina iskreno ljubljena hčerka 2732
VIDA
po [kratki in mučni bolezni danes, dne 5. avgusta ob 8*/4* zvečer preminila.
Nepozabno rajnico priporočava v blag spomin.
V Hruševju pri Postojni, dne 5. avgusta 1908.
Ida in Josip Žllih.
Namesto vsakega drugega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naš preljubljeni sin, oziroma brat itd., gospod
Janko Sitar
cand. j ur.
danes ob 1. po* oldne po kratki, zelo mučni bolezni v 22. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega nam rajnika bode v soboto, dne 8. t. m. ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. ^
Nepozabnega r jnika priporočamo v blag spomin in molitev. 2748
V Ljubljani, 6. avgusta 1908.
Valentin in Katarina Sitar, starši. Ivanka, Tončka, Mlcl in Albina,
sestre.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Zahvala*
2746
Za vse izkaze iskrenega sočutja, ki se nam je izkazalo ob priliki pre-britke izgube naše iskreno ljubljene soproge, ozir. matere, stare matere, tašče, sestre, tete in svakinje, gospe
Morije Ane Tost!
gostiiničarkfj
»•rekamo všem sorodnikom, znancem in prijateljem, gosebno pa čč. usmiljenim sestram, gospe Ani Ku-hel iz Šiške, gg dr. Rusu in dr. Dol-šaku, gospe Zalaznikovi in gospe Peršina iz Šenčurja ter rodbini Kra-peš, Id so raj niči v njeni dolgi bolezni stregli s pravo samaritansko ljubeznijo, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev ter cenjenim gg. pevcem za ganljivo petje, sploh vsem, ki so preblago spremili k zadnjemu počitku ter pomogli ublažiti našo veliko žalost; našo najpri-srčnejšo zahvalo«
V Ljubljani, 1. avgusta 1907.
HBg8 g ŽaifliPžl ostaJL ||
Zahvala«
2728
Povodom bolezni in smrti angelsko dobrega soproga, oz. očeta in svaka, gospoda]
Friderika Herata _
c. kr. sodnega |adjunkta
nam je došlo toliko in tako ginljivih izrazov pravega sočutja in sožalja od blizu in daleč, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Dovoljujemo si torej tem potom izreči vsem in vsakemu posebej naj-vdanejšo in najsrčnejšo zahvalo.
Imenoma pa še posebej blago-rodremu g. županu Franu Slancu in njegovi dobrosrčni gospe soprogi za vse izkazane dobrote v naš h najtežjih dneh. G. sodnemu svetniku za njegov veliki trud, g. zdravniku, ve-lecenjenim litijskim damam, vsem gg. c. kr. uradnikom, gg. šefom obeh tovaren, sl. požarnima brambama iz Šmartna in litije, sl. društvu »Sokol« iz Zagorja, slav. litijskemu in šmartinskemu pevskemu društvu aZvon« za v srce segajoče petje, za prekrasne vence in sploh vsem, ki so spremili rajnika k zadnjemu počitku.
V Litiji, 6, avgusta 1908.
Žalujoči ostali.
Stanoutiiiie
obstoječe in treh sob, knhinje m dragih pritiklin, v m nadstr. v litovskih ulicah it. 1« so eida aa ao-vember. Raa^led na Dvorni trg. -— Vpraša se v I. nadstropja. 2729—1
10*000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo K 6*60.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa ae odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, Crnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par Ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Val a pari aamo K 6 50.
Za naroči te v zadostuje dolgost.
2740 Razpošiljanje po povzetju,
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Nengajajoče rad zamenjam.
IteUnMtoMrof.
CA. »oflamol.*
Jutri, u soboto. 8. avgustu
- velik -
K0NC6RT
popola*
Ljubljanske društvene godbe
Začetek ob 8. Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
2747
Mizar za zabole
(akordoo teto) 2742
so spre|see v psretveruioi mm SBllO V Kmaftaf Prednost imajo do-tioniki, ki so še delali enaka dela.
•profano so
trgov, pomočnik
prva moč, Se mogoče vojaščine prost, smožen obeh deželnih jezikov, v trgovino m mešanim blagom M. Voloveo v Št, Jornoln. 2744-1
sprejme Vstop čimpreje.   2668 2
IVO BAKOVNIK .
o. kr. notar v Metliki.
Zvestega, pridnega
hlapca
fta kon|4 sprejme takoj v slat bo A. Dosni eelf, Zagorle, St Petor na KranJ-
Skeaa. Plača po dogovoru.      2697 — 1
hotelir
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVII. (1907).
lihaja po 4 pole obsežen ▼ veliki oemerki po eden pot aa mesec v zvezkih ter stoji ves leto 9 K so h, pol leta 4 K 60 b, Četrt
let« s K 30 h. Za vse neavstrijske delale 11 K 10 b na leto Posamezni zvezki os dobivajo po So h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani
le Kipi f dir i
Tke greatest Bio-Theater ol tho
WOrld. 2738
Danes, 7. in lutri, 8. avgusta
velika
predstavo
v Laflermonnonem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček is sporeda:
Slike S Španskega. I. Bikoborbe na Španskem. 2. Boj med tigrom in bikom v areni v St. Sebastopolu. — Oordon-Benettova avtomobilska dirka. — Potovanje po Palestini. — Umetniške točke Is Bio-Va-riete: 1. Kaznovana nehvaležnost. 2 Čudovite oprave. (V barvah) 3 Moderni valček. 4. Za kulisami. — Indijanci In Cow Boyl. Indijanska pripovedka. — Maščevanje ti-hOtapceve Seno  Graničarski prizor v štirih
slikah.     Vesele vsakovrstnosti Čarobna kisa.     Kakor ti meni, tako las tebL — Fantastlski balet. (V barvah).
Jubilejni sprevod zadnje tri dni.
¥§ak  dan mv>*-«^cl*»tja^
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Gene: Loža za 4 osebe S K; fotelj 100 K; I. prostor 1*20 K; II. prostor 80 vin.; III. prostor 80 v.; IV. prostor 40 V.
L Geni H. Govrlč
ravnatelj. poslovodja.
Več vagonov
LEDU
se kupi.
Ponudbe pod „M z" « navedbo cene za vagon na npravništvo „Slov. Naroda4*. 2725-1
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel Iz vrče vati
tesarsko obrt
na Bleda (Gorenjsko)
ter se priporočam sa vsa v to stroko spadajoča dela. 2727 -1
Avg. Erat
oblastveno sknseni tesarski mojster.
2716
Slavna zaloga v lekarni 1
Ub. pl. Trnk6czyJo o Ljubljani.
Št. 26877,
Razglas.
2730-1
Da se Čimpreje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled stile, se bo oddalo na račun od o. kr. poljedelskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija t. 1. 5t. 30962 dovoljene podpore 200.000 s posredovanjem „Gospodarske zveze* in „Zveze slovenskih zadrug"
- seno po znižanih cenah -
onim kmetovalcem, ki trpijo na pomanjkanju krme In so uboini, da
bodo lažje gospodarili in si ohranili živino.
Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme oelo deželo in z ozi-rom na omejena sreostva, ee more ozirati samo na One kmetovalce, ki SO res zelo ubogi in potemtakem niso v položaju, potrebno sono sl po obstoječih trtnlh censh nabavltL
Po oblastvenih poizvedbah fle bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore.
Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo presegle 6—7 K pri meterskem centu Ta cena bi se samo v posebno ozira-vrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotičnega kmetovalca od najbližje Železniške postaje zelo oddaljeno.
Seno po označeni oeni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotičnomu bivališču; s« odpeljsvo Od postsje ¥ UvalUČO pa imalo skrbeti kmetovalci sami na lastno stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi.
Prošnje za dobivanje sana po znižanih cenah se imajo vložiti
najkasneje do 14. avgusta 1908
pri podpisanem mestnem magistratu ali ustmeno ali pismeno ter je v njih napovedati bivališč*, Število konj in fjovelo litice, kakor tudi na-
proiono mnoiino sena.
Na pozneje vložene prošnje SO na bo moglo ozirati.
Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezan, napovedano množino sana spreleti.
Vsaka zloraba, posebno prodala pridobljenega sens Je strogo prepovedana! ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem zakonu.
Jtteslni magistrat v Cjubtjani,
dne 5. avgusta 1908.
" primarius
dr* Uo Gregortč
Kronsiio ustna voda
EUODIIi
Zakonito varovano. *
Specijaliteta za kadilce, j s
10 9o 15 kapljic v kozarec vode. || 9
Cona 2 kroni.
Glavna zaloga v lekarni
Ob. pl. Trnk6czyja u Ljubljani, i
d
«
; #
m
Spretni agenti
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo. Velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wlesmaler, Hauptpost lagerad Monakovo (Maneken L). 2648-5
Za november se odda na Mi ki o ^ šičevi cesti it. 0
stonovonle
obstoječe iz treh sob in pritiklin
Več tam. 2711—2
Pritlično
stonovonle
obstoječe iz 2 sob in kuhinje, le Od dati takoj ali za november v novo
zgrajeni vili na Erjavčevi cesti 24.
Natančneje se izve pri lastniku ravno tam v I. nadstropju. 2715-1
Srejmeta se takol zanesljiv
nočni vratar
m
2706—2
hotelski sluge
v hotela pri „Maticu".
Slavnemu občinstvu vljudno na-znanjem, da imam zopet na razpolago dobro 2723-
$0db0 no loli
(8, ozir. več mož), in sicer za v mesto in na deželo.
A. ZORNIČ
koncesijonsr v LJubljani, Stara pravda štev. Z
Spre]mejo  se v stalno službo v Ljubljani:
Izurjen sorupoadiai
obenem dober kalkulant, dalje
skladiščnik
in več
m pomočnikov
Ozira se samo na ponudbe onih, ki so v ieleznlnskl Stroki res izurjeni in vojaščine prosti.
Ponudbe pod „Železuinsr" na
uprav. „Slov. Naroda", 2467—3
Kavarno „ILIRIJA
Ijubljana ■ ■ 3 minute od južnega kolodvora a m Ljubljana
Je vsak dan
vso noč odprta.
2658 2
Za vsako ceno prodajam
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
CM
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vretnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživele in smrt b manj šaj očimi se vplačili.
Vsak član   ma^po preteku J petih let pra vi cok,doQ dividende.
SS
S LaY UH"
45— 9
-  -  - -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  . -  . » Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseeltoil «1«« m* k o-narodno upravo.
Vas pofaaaiU daj«:
S LJubljani, eigar pisarne so t lastnej banSnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj in najknlantneje. Uliva  najboljši  sloves, koder poalnje.
Dovoljuje  is čistega   dobička isdatne podpore v   narodne in občnokoristne namena.
Izdajatelj In odgovorni urednik Rssto Euitoilemšek,
Lastnina in tlak »Narodne tlakam««.
41