KRALJEVINA SRBA, HRVATA l SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZ SED 21 (1)
1N D UST RIJ S K E SVOJINE
IZDAN 15. JANUARA 11125
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2408.
Felten & Guilleaume Carlswerk A. G, Koln — Mialheim
Sjinioindukcijska vitclska dvojica, za obtežbo podvojljivili četvernih žil teletonskih kabljev po Pupinovem sistemu.
Prijava z dne 24. junija 1921.	Velja od 1. novembra 1923.
Znana je že uredba samindukcijskih vitlov za podvojljive telefonske dalekogovorne napeljave s katerimi naj bi bilo mogoče obtežiti z isto vitelsko dvojico hkratu dve glavni napeljavi in iz teh tvorjeno dvojno napeljavo s samoindukcijami, brez da bi vitli povzro čili indukcijske nerede med sosednjimi na peljavami
Izvedba takih vitlov je pa pokazala, da v resnici nastanejo raztrošna polja ki, čeprav slabotna, vendar niso dovolj slabotna napram veliki indukcijski občutljivosti v poštev pri bajajočih tokovih obtokov. Pri tem gre za dve vrsti motečih raztrosnih polj; za notranja raztrošna polja, ki potekajo v vitelskem paru in povzrc čijo zato indukcijske nerede med obema glavnima prevodoma oziroma med te ma in dvo no napeljavo, in za sunanja raz-trosna polja, ki prestopijo v sosedne vitelske dvojice in tako motijo sosedne provode
B sliki 1 je prikazana radi načina označbe taka vitelska dvojica, ki služi za obteženje iz dveh glavnih provodov obstoječe četvorne žile- Vite! 1 obteži glavni proved a b, vitel 2 glavni provod c d Po skupnem pelju, ki nastane v dvojnem pretiku v obeh v resnici drug na drugem ležečih vitlih, se obteži dvojni provod a b, c, d Viti , so kot znano tako poviti, da je po eden okrog polovice o-bročastega železnega jedra položeni ovoj vtaknjen v eno vejo glavnega provoda na tak način, da se železno jedro magnetizira brez tečajev od po vejah glavnega provoda v nasprotni smeri tekočih tokov, dočim se
proizvedejo tečaji v vejah glavnih provodov enako naravnanih tokih dvojnega pretika na sprijemnih mestih n s povojev. S tem, da sta oba vitla položena drug na drugega tako da leže raznoimenski tečaji drug na drugem, prestopi dupleksno polje od enega vitla na drugega Ono gre v vsakem vitlu od tečajnega mesta, s tem, da se razdeli v dveh e-nako jakih delih na vitelske polovice S tem v povojnik polovicah glavnih provodov inducirani naponi so pri natančnem izenačenju povojev enaki in tako naravnani, da se za glavne provode uničiju. Ti ostanejo torej neuplivani od dupleksnega polja. Za dupleks no polje leži daleko največji del magnetič nega upora v prehodnih prostorih od ene do druge tuljave.
Da damo dupleksnem polju zahtevano jakost se radi tega premostijo po znanem predlogu (nemški patent 288342) ti prehodi po primerno dimenzijoniranih železnih prečkah Da se te prečke lahko namestijo, ne smejo železna jedra biti pokrita s povojem tam, kjer se imaju zvezati po prečkah, Povojne polovice morajo biti zato skrajšane.
To je eden vzrokov za zgoraj omenjena notranja moteča polja- S tem namreč, da povojne polovice niso več sprijemno ovite, povoj vitelskih jeder ni več nepretrgan, ampak je razveza i v d/a drug od drugega ločena solenoida s polukrožno osjo Ti solenoidi sicer magnetizirajo železno' jedro za in pred tečajem, oni sami pa tvorijo, četudi jako slabotne tečaje, od katerih potekajo okrog po-
Oin. IS

vojnega oboda magnetična raztrosile črte v ; raku, kakor je označeno v sliki 2. za ravnino skozi črto s. /'ko sta dva taka vitla, kot v predležečem slučaju, oba po prečkah zvezana vitla v tesni Soseščini, potem vstopijo te raz-trosne črte v povojne polovice sosednega vi tla, in inducirajo v njih elektromotorične sile, ki so tako usmerjene, da se v glavnem provodu adirajo in zato povzročijo preskok med obema glavnima prevodoma
Drugi vzrok notranjih motečih polj sledi iz naslednjega, (je so magnetični upori jedrnih polovic enega vitla in od povojnih polovic proizvajane, elektromotorične sile natančno e-nake, ne prestopi če gredo skozi vitel toki glavnega provoda, skozi vitel toki glavnega provoda, skozi prečke nobeno magnetično polje v drugi vitel. Praktično pa popolne enakosti ni mogoče doseči. Najprej, kar poena-čenje na drobce enega ovoja (ki bi bilo največkrat potreben) ni mogoče, in potem ker niso toki v obeh vejah glavnega provoda vsled majhnih kapacitetnih razlik v poedinih žilah natanko enako jaki. V resnici pošilja torej eni gljvni provod razstrosno polje prečki v vitel drugega glavnega provoda. To raztrosno polje se razdeli na polovici tega vitla odgovarjajo če magnetičnim uporom njih jedrnih polovic in inducira v njihovih povojih elektromoto rične sile, H imajo v obeh vejah glavnega provoda tega vitla enako smer. Ker so med seboj približno enake, se zbok tega približno uničijo v svojem učinku na glavni provod, povzročijo pa tok v dupleksnem provodu Potom brvi nastane torej sogovorenje dupleksne-ga provoda iz glavnih prevodov.
Da napravimo ta moteča polja neškodljiva, ne more priti v poštev njih uničenje potom tvoritve vrtinčastih tokov v železnih ali splošno kovinskih varstvenih zavojih. Ker povzročajo koristni toki tudi moteča polja ter bi zbok tega vrtičasti toki povišali učinkujoči upor vitlov. V slučaju drugega motočega polja bi bila taka odbranitev brez odškodovanja dupleksne-ga polja tudi komaj mogoča. Enako nemogoč je postanek motečih polj. Po izumu se radi tega tako postopa, da se moteča polja, nc da bi se s tem oškodovalo koristna polja, vrtinčastih tokov prosta tako odklonijo, da ne vstopijo ali samo v izgubljajoči množini v var stveni vitel.
Po iznajdbi se to doseže potom v sledečem opisane in v sliki 3 prikazovane nove uredbe. Pri njem sta oba vitla na enaki način orijen tirana, kot zgoraj opisano Nista pa več s prečkami direktno med seboj zvezana, ampak se nahajata na obeh straneh obročastega koluta z i,z porazdeljenega železa in stojita s to po prečkah v magnetični zvezi.
S to uredbo se najprej nič ne izpremeni
na koristnih poljih. Za glavne provode je to brez nadaljuega jasno V dupleksnem pretiku si stojilo nasproti vitli na mest h prečk s te čaji enake jakosti ampak različnega predzna ka Sam za sebe bi moral vsaki vitel povzročiti eno polje v kolutu, ki bi bilo, potekajoč v dveh delih od prečkinega mesta do prečki* nega mesta skozi kolutove polovice, onemu drugega vitla enako, toda nasproti obrnjeni. V resnici pa ne nastane tako nobeno tako polje Dupleksno Polje gre skozi kolut samo na prečkinih mestih, ne da bi zaisto tvoril magnetični stranski sklep. DuPleksno Polje teče torej Prejkot poslej izključno samo skozi oba vitla To je važno, ker je skupnost du-pleksnega polja za oba vitla jamstvo, da o-stane tudi pri različnem staranju obeh vitel skih jeder samoindukcijska obtežba očitno e-naka
Medtem ko kolut ne Pogaja za koristna Polja nobene izPremembe je to drugače Pri motečih Poljih Sedanja pot od Povojnih tečajev izhajajočih zračnih raztrosnih črt se sedaj, Predno doseže Povoje drugih vitlov, prekriža Po kolutu Z, ki nudi Pot daleko manjšega magnetičnoga uPora kot zrak Na tej je magnetični Potencijalni Padec raztrosnega Polja tako mal, da se samo del Polja ki izgine, od njega odcepi in stopi v drugi vitel Ravno tako najde drugo notna nje moteče Polje, ki je dosedaj prestopilo Po Prečkah od enega vitla na drugega. Po kolu-tovih polovicah poravnalno Pot daleko manj šega niagnetičnega upora kot Po za kolutom ležečem vitlu, kjer tvori prečkin par tega vitla s svojimi štirimi sprijemnimi mesti največji del upora. > a tem izenačenju po kolutu se raztrosno polje v nasprotju k dupleksnemu polju ne ovira po protiučinku dru ega vitla, ker ga napravlja samo moteč vitel.
Da nastopi opisani varnostni učinek, more kolut adostno presegati vitelski presek v smeri visočine na zunaj in notraj, da prestreže doslej med obema vitloma potekajoči del zračnega raztrosnega polja; razun tega mora nuditi s primerno debelostjo zad stn > majhen magnetični upor. V sliki so prikazovani vitli, ki jih je izvedla izumiteljica v pravilnih razmerjih, ki zadostujejo na pr. za en vitelski par, s katerim se obremenijo glavni provodi z 0 16 Henryjev in dupleksni provod z 0*05 Henryjev Kolut je pri tem narejen iz istega materijala, kot vitelsko jedro.
Da so v kolut odkrenjena moteča polja praktično vrti častega toka prosti, mora biti kolut podrazdeljen v taki meri, da učinkujoči upor vitlov v obeh pretihih ne pokazuje znatnega prirastka po navzočnosti k tura.
Po izumljenu se doseže podrazdeljenje na za skupna gradbo vitlov, posebno prime-
ren način s teni, da je kolut, kot je označeno v sliki 3 v prerezu na čr ta iz tankega železnega traka z uporabo lepečega laka Zunanji in notranji konec traka se pritvrdi z zalotanjem in zanetanjem s ko lutom. Lahko pa se naravno vporabijo tudi druge oblike podrazdeljenja kot na pr. navijanje s tanko žico.
Raztrosila polja, ki smo jih preudarili začetkom opisa do sedaj znane uredbe vitlov, kot moteča raztrosna polja druge vrste so zunanja moteča polja. Ona nastanejo vsled magnetičnih tečajev, ki nastanejo v duplek snem pretiku S tem, da sta oba vitla položena z različnoimenskimi tečaji drug na dru gega in zvezana na tečajnih mestih z želez nimi prečkami, naj bi nastajajoče dupleksno polje vsled obojestranskega poseganja obeh viteljskih polj popolnoma poteklo v tako narejeni zaprti železni stezi. V resnici pa nasta nejo, ko so pokazali poizkusi vendarle raz-trosne Črte v zraku, ki povzročijo Še v prav precejšnji oddalji od viteljske dvojice indukcijsko motenje v drugih vitelskih dvojicah iste omare Potek teh raztrosuih polj je v sliki 2 označen s črtami s. One so poglavito simetrično koncentrirane na ravnino, ki si jo moramo misliti položeno skozi podolžno os vitelskih prečk (ravnina risbe prereza v sliki 3) in na njihovo soseščino.
Ker narej tudi ta rastrošna polja koristna struja pridejo, da se jih naredi neškodljive isti vidiki v poštev kot pri notranjih roztros-nih poljih. Tudi ona se morajo, ne da bi se s tem zna no vplivalo na dupleksno polje vrtinčaste struje prosto tako odklonjena, da ne vstopijo v sosedne viteljske dvojice ali vsaj vidno ne-
Po izumu se to zgodi z novo uredbo prikazano v sliki 4 Ta je označeno s okvirom majhnega magnetičnega upora iz podrazdelje nega železa ki obdaja vitelsko dvojico v smeri ravnine rastrosnega polja in simetrično k tej z vzdrževanjem zračnega vmesnega prostora in je take višine, da pokriva tečajna mesta vitlov. Okvir vzame, ker nadomešča iz en svo jega oboda ležeče de’e dosedanjih potov raz Posnih polj v se in jih prinese na teh po tih s tako majhnim magnetičnim potencijalnim padcem do izenačenja da se odceplja samo prav majhno število raztrosnih črt od njega nazven. Zato mora k' t omenjeno pokrivati tečajna mesta vitlov v zadostni širini in imeti s primernim prerezom zadostno majhen magnetični upor.
Na drugi strani se tek raztrosnih polj ne sme preveO čutno ojačiti z zmanjšanjem ma-
gnetičnega upora delov potov raztrosnih polj; najprej radi zahtevanega malega magnetičnega potencijalnega padca v okvirju, in nadalje, ker so raztrosna polja tudi če so odstranjena izven okvira, še vsled tega škodljiva da naredijo dele dupleksnih polj, ki ne tečejo skupno skozi oba vitla Ojačenje tekov raztrosnih polj bi povečalo te nezaželjene dele dupleksnega po -Ija- Celotni magnetični upor potov razstrosnih polj mora zbok tega ostati kljub okviru zadostno velik. Tak ostane po zračnih potih, ki leže v okviru med tem in vitelskimi tečaji v potih raztrosnih polj. Okvir ne sme radi tega obdajati nikake tečaje tesno temveč z vzdr-žanjem zadostnega zračnega vmesnega prostora. 1’rimerna razmerja slede na pr iz slike 4, v kateri je za vitelsko dvojico slike 3 prikazivan od izumiteljice narejen okv r Podra-zdeljenie okvirja mora biti take stopnje, da nima učinkujoči upor v telske dvojice v du-pleksnem pretiku nobenega v poštev prihaja jočega prirastka I>ober način izvedbe okvir ja sastoji po izumljenju v tem, da se okvir navije s tanko železno žico z uporabo lepe čega laka in se potem, dokljer je še mehek, siisne v na sliki 4 narisano obliko
PATENTNE ZAHTEVE:
1)	Samoindukcijska vitelska dvojica za obtežitev podvojljivih četvornih žil telefonskih kabljov po Pupinovem sistemu čegar v enega obeh glavnih prevodov vtaknjeni vitli s stoje nasproti z raznoimenskimi, vsled tokov dupleksnega provoda nastajajočih tečajev, pri čemur so ti tečaji zvezani z mostovi iz magnetičnega materijala, označena s tem da sta oba vitla nameščena na obeh straneh obro-čashga iz podra deljenega železa sestoječega k luta, in da so vitelska jedra na teč inih me-stin magnetično zvezana po železnih podra-zdeljenih prečkah, najprvo s tem kolutom in po tej tudi med seboj.
2)	Uredba po zahtevi 1, označena s tem, da je obročasti kolut navit s tankim železnim trakom
T Uredba po zahtevih 1 in 2), označena s tem da je vitelska dvojica obdana v smeri ravnine raztrosnega polja in simetrično k tej z vzdržanjem zračnega vmesnega prostora z okvirjem iz p drazdeljenega železa ki pokri va tečajna mesta vitljev.
4) Postopek za izdelanje okvirja po zalite vi :i) označen s tem da se okvir najprvo navije samo v približni enostavni obliki s tanko žico in se šele po povitju prinese v končno obliko primerjeno vitelski dvojici.

/
i






Ad patent- brof 24-08,


- . «
A -;












•V

-	-	■ v
-■
A