LETNIK XVI., ST. 15 (738) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. APRILA 2011 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Andrej Vončina Vstali Gospod razvnema naša srca uf L; le pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna itudi vaša vera" (1 Kor 15,14). S temi besedami nam apostol Pavel pove, kako bistvenega pomena je za kristjane vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih, na tem naša vera pravzaprav stoji ali pade. Prav nič drugače ne velja danes, celo še bolj nujno je vprašanje, ali res kristjani verujemo v to, da je "naš Gospod vstal od mrtvih in nam podaril večno življenje" (3. evharistična molitev). Če to bistveno zadevo odvzamemo krščanstvu, potem še vedno lahko dobimo neko število modrih izrekov in trditev o človeku in svetu, dobimo neko filozofijo, nek spoštovanja vreden religiozni koncept sveta in človeka, pravzaprav pa je naša vera na ta način mrtva in v svetu, zaznamovanem z nihilizmom, ne pomeni nič posebnega, ne prinaša mu nobene dodatne vrednosti. Tudi Jezus brez vstajenja postane tragični junak, modri filozofski ekscentrik, ki nam je povedal toliko lepih in zanimivih stvari, žal pa je tudi slabo končal. Če Jezus s svojim vstajenjem ni premagal smrti, potem se tudi mi lahko s Pilatom vprašamo, "Kaj je resnica"? (Jn 18,38), saj Jezusove besede postanejo relativne in si lahko po mili volji izbiramo, kaj od tega za nas velja in kaj ne - vzamemo malo njegovih besed, malo pa še kakih drugih besed, po potrebi iz katerega od azijskih religijskih izročil. Zato je za nas bistveno vprašanje, ali je Jezus samo tisti, ki je obstajal v preteklosti, ali pa obstaja tudi danes, če je res "vedno ob meni", kakor je dejal v svoji pesmi J. S. Bach. Gre za vprašanje, ali je Kristus zgolj neka OSEBNOST, kot jih je bilo v preteklosti veliko, pozitivnih in negativnih, ali pa je OSEBA. Kajti, če vzamemo samo dejanje govora, potem vidimo, da govorimo O OSEBNOSTIH, da pa nasprotno govorimo Z OSEBO, z njo lahko imamo odnos. To je bistveno za to, da krščanstvo ni samo ena izmed religij, ampak postane za nas vera, v pravem pomenu besede. Vera je namreč zaupljivi odnos z živim Bogom. Da pa z Vstalim stopimo v odnos, nam ni treba nikamor iti, saj je on tisti, ki stopa k nam. S svojim trpljenjem in smrtjo je Bog postal naš brat. Že res, da je bilo ponižanje že to, da se je Bog učlovečil, da je prevzel našo krhko človeško naravo, ampak v Božji vsemogočnosti to najbrž ni pomenilo nič tako posebnega, nekaj posebnega pa je pomenilo to, da je trpel in resnično umrl. Šele tu je resnično postal eden izmed nas. Vendar vemo, da mora seme, če želi posredovati življenje, resnično umreti, kakor je dejal sam Jezus. S svojim učlovečenjem, trpljenjem in smrtjo je v vsakega izmed nas vsejal Bog seme večnega življenja, ki pomeni, da nam pred življenjem, trpljenjem in umiranjem ni več treba bežati. Jezusovo vstajenje nam namreč nudi zagotovilo, da se bo nekoč to seme v vsej polnosti razbohotilo. To je naša vera in naše upanje, ki pa nam nalagata odgovornost, da za to Božje seme, ki je vse od krsta vsejano v nas, tudi ljubeče skrbimo. Samo z našim trudom za čim bolj poln odnos z vstalim Gospodom smo lahko res v polnosti ljudje. Kakor učencema na poti v Emavs tudi nam njegova ljubezen stori, da naša srca gorijo. Anton Cebej: Sveta Rešnja kri, 1760-1770 (Ljubljana, Narodna galerija; foto: Janko Dermastja) Obvestilo Zaradi velikonočnih praznikov bo naše uredništvo zaprto od srede, 20., do četrtka, 28. aprila 2011. Uprava v Gorici bo zaprta samo na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, v Trstu pa bo zaprta od četrtka, 21., do torka, 26. aprila 2011. Ob radostnem oznanilu Kristusovega zmagoslavnega vstajenja želimo dragim bralkam in bralcem ter zvestim sodelavcem veselo alelujo in naj Vstali Odrešenik vsem podeli veliko blagoslova v vsakdanjem življenju in pri delu! Zasedanje Izvršnega odbora SSO v Gorici O težavah na Koroškem, SSG in še marsičem Italija in pribežniki iz Tunizije Z Evropo se ne gre šaliti Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je 13. aprila zasedal v Gorici in tokrat imel v gosteh novoizvoljeno predsednico Slovenskega stalnega gledališča Majo Lapornik. Predsednik SSO Drago Štoka je na začetku zasedanja pozdravil Lapornikovo in izrazil zadoščenje, da se je z imenovanjem novega upravnega odbora SSG končalo dolgo in mučno krizno stanje te temeljne ustanove slovenske narodne skupnosti v Italiji. Obenem je izrazil priložnost, da je podčrtal pomembno usklajeno sodelovanje, ki je potekalo med obema krovnima organizacijama SSO in SKGZ. To je lahko dobra praksa za vsa tista še odprta vprašanja, ki jim je potrebno slediti in ki v glavnem zadevajo vlogo in poslanstvo skupnih članic. Izvršni odbor SSO je na predlog predsednika Štoke izrazil vso solidarnost koroškim rojakom, ki se trudijo, da se z umirjenim pristopom ter naj večjo razpoložljivostjo doseže pošten in pravičen končni dogovor glede dvojezičnih napisov ter ostalih zaščitnih pravic. Pri tem je bila tudi poudarjena pomembna vloga, ki jo pri tem odigrava Slovenija kot najpomembnejša zagovornica tudi meddržavnih pravic tistega dela lastnega naroda, ki živi izven njenih meja, a še vedno na slovenskem narodnem ozemlju. Predsednica SSG Maja Lapornik se je SSO zahvalila za zaupanje in podporo ter orisala trenutno stanje in glavne smernice za novo gledališko obdobje. Podčrtala je, da se je v SSG vzpostavilo prijetno in konstruktivno vzdušje. Pozitivna je vest, da je italijanska vlada zagotovila potrebna sredstva. Med glavnimi prioritetami je funkcija umetniškega ravnatelja, saj bo potrebno v prihodnje prav preko umetniške ponudbe spet približati SSG ljudem. Zato bo treba upoštevati temeljno poslanstvo SSG, ki se je kazalo tudi po številu abonmajev na Tržaškem in Goriškem. Danes so te številke izredno nizke, kar velja še posebno za Goriško. Svojo umetniško sezono bo SSG skušalo uveljaviti tudi preko čezmejnega sodelovanja p\J ZOpN Vsem slovenskim rojakom in rojakinjam, ki se z nami trudite in žrtvujete za to, da bi slovenska narodna zavest, resnično demokratično prepričanje in vera v boljši jutrišnji dan bili vedno bolj globoko zakoreninjeni v srcih nas vseh, voščimo veselo in blagoslovljeno Veliko noč. SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm Svet Slovenskih Organizacij Vsem svojim članicam ter celotni slovenski narodni skupnosti želimo blagoslovljeno in radostno Veliko noč. Naj vstajenjski duh oplodi vsa naša upanja in skupna prizadevanja za lepšo in mirnejšo prihodnost. Velika noč - april 2011 z gledališčema v Kopru in Novi Gorici. Pri tem je bil narejen že prvi korak, saj bo letos SSG podelilo nagrado Tantadruj, slovesnost pa bo potekala v Gorici. SSG bo letos prisotno tudi na Mittelfestu. Izvršni odbor SSO je v živahni razpravi predsednici SSG nakazal več predlogov. SSG naj bo stalno prisotno na Videmskem, namenja naj pozornost in vodi sodelovanje s slovensko šolo, na novo naj privabi publiko s primernim programom ter vsebinami in naj ovrednoti amaterske gledališke skupine, ki uspešno delujejo v slovenskih društvih v zamejstvu. Lapornikova je ob številnih predlogih najprej poudarila, da je bila v celotnem kriznem postopku pomembna pozornost Slovenije, preko Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstva za kulturo. Upati gre, da bo ta bližina prisotna tudi v prihodnje. Glede Benečije pa je Lapornikova podčrtala prisotnost v odboru dr. Marcangija (Nuovo teatro Giovanni da Udi-ne). Povezanost SSG s slovensko šolo pa mora biti redna. Osnovna značilnost naslednje sezone bo ta, da bodo predstave primerne za vse. Pomembno pa bi bilo ustanoviti Svet gledališča, ki bi aktivno spremljal delovanje SSG. S posebnim poudarkom so tako Lapornikova kot člani Izvršnega odbora SSO podčrtali pomembnost, da je v upravnem odboru prisoten tudi nekdanji komisar Andrej Berdon, ki ima veliko zaslug za rešitev SSG iz krize. Na podlagi poročila, ki ga je podal predsednik Štoka o sestanku s predstavništvom NŠK, je Izvršni odbor v nadaljevanju ocenil trenutno stanje Narodne in študijske knjižnice. Več vprašanj se pojavlja glede preureditve stavbe v ulici sv. Frančiška, kjer je v načrtih večnamensko središče po zgledu goriškega KB Centra. Pozitivno pa je dejstvo, da bosta obe krovni organizaciji v prihodnje skrbeli za Prešernovo proslavo in za obeležitev vsakoletnega spomina na Bazoviške žrtve. Na predlog, da bi knjižnica Dušana Černeta postala del NŠK, pa je Izvršni odbor mnenja, da je KDČ specifična ustanova s svojo dolgoletno zgodovino, zato je prav, da se to ohrani. Sodelovanje med obema knjižnicama pa je vsekakor dobrodošlo in bo gotovo prineslo več pozitivnih rezultatov. Izvršni odbor SSO je z zadovoljstvom ocenil skupno obeležitev 10. obletnice zaščitnega zakona, ki je potekal prejšnjo soboto v Na-borjetu. Visoka udeležba predstavnikov slovenskih in deželnih ustanov je podčrtala, da zaščitni zakon, kljub pomanjkljivostim, zadobiva vedno večji pomen. Izvršni odbor SSO je tudi sprejel v vednost, da bo 21. aprila potekal občni zbor DZP - PRAE, kjer bo izvoljen nov upravni odbor. Igor Švab, dosedanji predstavnik SSO v odboru, je izrazil željo, da bi prišlo do zamenjave in o tej temi je Izvršni odbor SSO podprl predlog predsednika Štoke, da za nov odbor predlagajo Iva Corvo, ki ima potrebno strokovnost za opravljanje zadolžitve člana upravnega odbora DZP-PRAE. Splošno znano je, da Italija ne blesti v svoji zunanji politiki. Kar se je zgodilo letos v začetku aprila v zvezi s tunizijskimi ilegalnimi pribežniki, je preseglo meje politične in diplomatske resnosti. Potek dogodkov je znan. Na italijanski otok Lam-peduso se je zateklo več tisoč ilegalnih pribežnikov iz nasproti ležeče Tunizije, kar je, razumljivo, povzročilo velike težave ne samo otoškemu prebivalstvu (kakih pet tisoč ljudi), ampak predvsem italijanskim oblastem in samim pri-bežnikom glede njihove začasne nastanitve in nadaljnje napotitve. Na otoku je do pred dobrim letom deloval edini sprejemni center za kakih 1.500 ljudi. Po prekinjenem dotoku tradicionalnih pribežnikov iz raznih delov Afrike in Azije po zaostritvi nadzora obalnega pasu na temelju znanega dogovora med libijskim polkolnikom Gadafijem in italijanskim vladnim predsednikom Berlusconijem, je italijansko notranje ministrstvo, ki ga vodi minister Maroni, eden vodilnih prvakov Severne lige, omenjeno zbirno središče zaprlo in ga povsem opustilo iz politične kratkovidnosti, češ da ne bo več potrebno, prikazajoč to kot velik uspeh italijanske politike do preprečevanja prihajanja ilegalnih priseljencev. Po starem pregovornem reku, da človek obrača, Bog pa obrne, so se sedanji italijanski politiki ušteli v svojem predvidevanju, slepo zaupajoč omenjenemu italijan-sko-libijskemu dogovoru. Zgodilo seje, da se je prav v libijski sosedi Tuniziji pod pritiskom ljudskega upora zrušil diktatorski režim in so se s tem odprla vrata v svobodo. Sad političnih sprememb je želja po izboljšanju gospodarskih razmer z zaposlitvijo v evropskih državah, predvsem v Franciji, kjer živi in dela precej starih in novejših tunizijskih priseljencev. Pomembna okoliščina je tudi ta, da številni Tunizijci obvladajo francoščino, ki jo poučujejo v tunizijskih šolah, kajti Tunizija je bila do leta 1956 francoska kolonija. Ko so italijanske oblasti ugotovile, da se pretežna večina tunizijskih pribežnikov želi zaposliti v Franciji (kjer imajo tudi številne sorodnike) in da italijanska javnost pod močnim propagandnim pritiskom Severne lige in sk- f rajnih desničarjev nasprotuje sprejemanju tujih priseljencev, so skušale v celotno zadevo politično vplesti tudi Evropsko unijo, da bi Italiji ne samo finančno pomagala reševati vprašanja ilegalnih priseljencev, temveč da bi jim dovolila svobodno premikanje po državah šengenske-ga območja. Italijanska vlada je tako brez predhodnega dogovora z Unijo sklenila izdati tunizijskim pribežnikom, ki so se zatekli v Italijo do 5. aprila, dovoljenje za začasno bivanje v državah šen-genskga območja EU. S tem je nekako pomirila vodstvo Severne lige, ki odločno nasprotuje razmestitvi pribežnikov predvsem v severnih italijanskih deželah, v katerih ima posebno močno volilno podporo (Lombardija, Veneto, Piemont). Od vsega začetka je bilo namreč jasno, da namerava italijanska vlada zaradi nasprotovanja Severne lige sprejemanju pribežnikov zahtevati pomoč in solidarnost Evropske unije, čeprav je sez- Povejmo na glas nanjena z njenimi navodili glede ravnanja do navedenih pribežnikov in političnih beguncev. O zahtevah Italije so evropski notranji ministri razpravljali na zasedanju 11. aprila v Luksemburgu. Nobena članica EU ni podprla zahtev Italije. Vse so ji škušali dopovedati, da ni nobene pravne in upravne logike za njeno enostransko izdajanje začasnih dovoljenj za bivanje pribežnikov v državah EU. Evropska komisarka za notranje zadeve Malmstrom je namreč pojasnila, da dosedanje število ilegalnih pribežnikov iz Tunizije, ki bi se želeli zaposliti v Evropi, ne upravičuje sproženja mehanizma solidarnosti. Vse največje evropske države, kot so Francija, Velika Britanija, Španija in Nemčija, so doslej povprečno sprejele nad 200.000 tujih priseljencev, v Italiji pa se trenutno zadržuje kakih 20.000 tunizijskih pribežnikov. Po končanem zasedanju se je italijanski notranji minister Roberto Maroni javno vprašal, ali je še smiselno biti del Evropske unije, s čimer je namigoval na možnost, da bi Italija izstopila iz EU. Podobno stališče je pred tem izrazil tudi predsednik vlade Berlusconi ob svojem prvem obisku na otoku Lampedusi. Takšna neresna razmišljanja pa je odločno zavrnil predsednik republike Na-politano: "Z Evropo se ne gre šaliti”. Omenjeno grožnjo visokih vladnih predstavnikov so ostro obsodili predstavniki opozicijskih strank in poudarili, da je vlada žrtev lastnih protislovij in demagogije, v mreže katerih se je zdaj sama ujela. Voditelj Severne lige Bossi je navedene Maronije-ve izjave skušal opravičiti z okoliščino, da jih je izrekel v trenutku jeze, potem ko svet notranjih ministrov EU ni pristal na njegove predloge glede tunizij- skih pribežnikov. Alojz Tul To je dar brez Nikakršnega dvoma ni, da je Velika noč praznik vseh praznikov, dar, ki mu ni primere. Potem ko je izvoljeni sin oznanil ljudem toliko prečudovitih veselih novic, potem ko je delal dobro, ozdravljal in vsakomur, ki je to hotel, odprl oči srca, potem ko je neutrudno prepričeval, da je Bog dober in da je v tej lastnosti zaobsežena vsa njegova narava, ker druge ni, je na koncu storil še magistralno dejanje in se po smrti pokazal izbranim pričam. Že prej je napovedal, da bo tam, kamor bo odšel, pripravil prostor za svoje prijatelje, čutečemu razbojniku na križu pa obljubil, da bosta kmalu skupaj v nebesih. In kdor v vse to zares verjame, je temu primerno obdarovan, ker je pač Velika noč velikansko znamenje, da se življenje ne konča tukaj na zemlji, s čimer je vsemogočna smrtna poseben način premagana. Pomeni pa tudi, da je stvarstvo sestavljeno iz dveh delov, iz tistega minljivega, ki ga vidimo, in tistega neminljivega ter večno živega, ki mu pravimo nebesa in ga vidimo le preko vere. In v tem je neizrekljivo olajšanje za človeka, ki se šibi pod mnogimi težavami in je od njih pogostoma kruto ogrožen. Dovolj se je spomniti naravnih katastrof, ki jih ne moremo preprečiti, razen tistih, ki so vezane na uničevanje okolja. Ne moremo preprečiti niti minevanja in s tem umiranja naših najdražjih, in to je druga bridka teža, ki ji ne moremo uiti. Z večjim čutom za bližnjega pa bi lahko, če bi to počeli vsi, bistveno zmanjšali rane in udarce, ki si jih prizadevamo drug drugemu, tukaj bi bi bilo mogoče napraviti dosti več in življenje nas vseh bi bilo dosti lažje in manj boleče. Ogromno je torej stvari, ki lomijo človeka in njegovo krhkost, zato je dar Velike noči tako enkraten, tolažilen in po božji presoji tudi nujen. Če človek ni rešen strahu zaradi svoje minljivosti, in to je verjetno najhujši strah, bo krčevito iskal poravnavo za to svojo usodo. Poravnavo bo zahteval za vsako ceno, hlastno in tudi nasilno bo kopičil najraznovrst-nejša tuzemska zadoščenja, hotel bo večin več bogastva, na vsak način še več, kot ga imajo drugi, hotel bo še več oblasti, slave in časti, da bo več od drugih, in tako se bo z drugimi vedno spopadal in drugi z njim in vojn v osebnem življenju ter v velikih razsežnostih ne bo nikoli konca. Če pa človek dar Velike noči resnično sprejme, in tu je mogoče obžalovati, da ga ne sprejme do kraja, seznjega odmakne groza konca in šele tedaj lahko njegova duša zadiha in šele tedaj je drugih ljudi zares vesel in ne vidi v njih tekmecev, šele tedaj privošči vsem le dobro in je vesel uspeha drugih in se reši razjedajoče zavisti, zaradi katere dviga roko nad bližnjega in ga pobija. Šele tedaj je človek pomirjen in srečen, ker se je spravil z drugim človekom in s tem s samim seboj terna ta način postal brat in sestra z vsemi ljudmi. Enkraten je silovit sij Velike noči, sij, ki nikdar ne ugasne v želji, da bomo nekega dne vendar vsi odprli okna svojega srca in pustili vanj odrešujočo božjo svetlobo. Janez Povše ESI Delo p. Marka Rupnika v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa Velikonočna poslanica "Samo novo življenje lahko Surrexit Christus, aleluja! ozdravi narode" P. Marko Ivan Rupnik V župnijski cerkvi Terezije sv. Deteta Jezusa v ul. Manzoni v Trstu sta od prejšnjega tedna prisotna nova krstilnica in umetniško delo, ki govorita o luči in novem življenju. Marmornata krstilnica, ki je postavljena levo ob vhodu v cerkev, je delo kamnoseka Vojka Mužine; približno 25 kvadratnih metrov prostora okrog nje pa prekriva v veliki meri pozlačen mozaik, ki ga je izdelal teolog in umetnik p. Marko Ivan Rupnik s sodelavci ateliera duhovne umetnosti rimskega Centra Aletti. Za podvig, "uresničitev dolgoletnih sanj", ki jih je v soboto, 16. aprila, blagoslovil škof Giampaolo Crepaldi (na sliki) , si je veliko prizadeval župnik g. Paolo Ian-nacone. Slovenski jezuit in Prešernov nagrajenec, ki je s svojo razpoznavno umetniško govorico, prežeto s prodorno teološko mislijo, v zadnjih dobrih desetih letih že izdelal prvovrstne stvaritve v desetih evropskih državah, v ZDA in na Srednjem Vzhodu, je v ponedeljek, 11. aprila, v Trstu ponudil poslušalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa, krstno katehezo, poleg tega pa je orisal slogovne izbire in liturgični pomen novega dela. "Edini razlog, zaradi katerega nekdo stopi v Cerkev, je večno življenje", je začel p. Rupnik svojo katehezo, ki jo povzemamo v glavnih obrisih. Cerkev je edini prostor, v katerem lahko presežemo smrt. Veliki cerkveni očetje 4. in 5. stoletja, učitelji krščanske misli v času, "ko je teologija bila še poezija in ne abstraktna filozofija", so trdili, da Adam in Eva v raju nista bila naga, temveč oblečena v slavo, v svetlobo. Bila sta "kot zvezda, ki hodi po zemlji". Z grehom je ta svetloba ugasnila. Ko je sveča prižgana, zaradi plamena skoraj ne vidiš stenja, sploh pa ga ne moreš zlomiti, saj se spečeš; ko pa sveča ugasne, je stenj viden in hkrati krhek. Podobno se je zgodilo s človekom, navajajo očetje: bil je prižgan Božji ogenj, greh ga je prevaral in postal je ugasel stenj. Smisel življenja je postal tragičen, vezan na krhko telo, ki mu je usojena smrt. Temeljni problem je v tem, ker človek dobro ve, da je ugasel, pa bi se rad prižgal sam. In ne more. Človek, ki je življenje izgubil, bi si ga rad dal sam. Kako? S stvarmi. "Vse, celo bližnjega, smo sposobni imeti za stvari". Če hočemo živeti, moramo imeti nekoga, ki nas rodi; cerkveni očetje pravijo, da je Cerkev mati, krst pa porod. Cerkev na deviški način rodi Božje otroke za večno življenje. Gre za delo Svetega Duha, pri katerem mi sodelujemo. "Če se kdo rodi tako, stopi v odnos z Bogom; če se pa kdo v Cerkvi rodi po zaslugi mojega pastoralnega delovanja, stopi v odnos z mano in me bo prej ali slej odvrnil". Evropa je utrujena in naveličana Cerkve, je podčrtal umetnik. "Prišli smo do točke, ko želi biti kar koli drugega, samo krščanska ne". Protagonisti krščanskega življenja smo postali zgolj mi in naše delovanje. Toda nihalo zgodovine prej ali slej zaniha v drugo smer. "V tem dramatičnem trenutku lahko rečemo, da je določena evangeliza-cija pustila za sabo veliko alergijo do vsega, kar je krščansko". Če je Cerkev mati, krst pa porod, je otrok podoben roditelju. Onkraj vseh zgodovinskih in družbenih navlak je Cerkev občestvo oseb v Kristusu po podobi troedinega Boga. Kot Kristusovo telo živimo v organski harmoniji; življenje, ki ga prejemamo, je občestvo z drugimi. V krstu spoznamo, da smo bratje in sestre, ne pa sovražniki. Po krstu nismo v občestvu le z Bogom in ljudmi, temveč, prek vode, tudi s stvarstvom: "snov sveta v zakramentu postane kraj, kjer Bog hrani človeka, ga zdravi, boža, rešuje in posvečuje". Cerkev je Kristusovo telo, v katerem se lahko vidijo preobraženi ljudje in poveličan svet. To življenje je Kristusovo in se uresničuje na Njegov, velikonočni način: "če hočem življenje rešiti, ga moram darovati; zmaga, kdor izgubi; živi, kdor umre". Dokler je Evropa še krščevala, sta bila cerkvena vrata in krstilnica nekaj zelo pomembnega, je povedal p. Rupnik. Ko je navidez vse postalo krščansko, se je izgubil pomen krstilnice, ki je postajala vedno manjša, postavljali pa so jo kar v bližino oltarja, da bi prisotni bolje videli, kaj se tam dogaja... Krst pa ni več prehod iz Foto IG osamljenosti v občestvo, iz smrti v življenje, temveč le... fotografski obred. Če Cerkev ni kraj novega življenja, lahko ponudi le "bled moralizem": nakaže teorijo, ki naj jo s trudom uresničujemo. "Kakšna je potem sploh razlika med krščanstvom in katero koli ideologijo"? Življenje kristjanov dejansko "upravlja" svet: pustil nam je nekaj vrednot in idej ter župnijsko dejavnost. Domovi ljudi so vsi enaki: divan, dva foteljčka in televizija. Moč in ugled ima javno mnenje: to srkajo otroci že z materinim mlekom. Kako preživljamo praznike? In kako dopust? Naše življenje je vse manj Kristusovo ter vse bolj le telesno in duševno. Danes ni več čas samo za nauk; ljudje želijo videti, ne le poslušati. Župnik v tržaški cerkvi je zato imel dobro zamisel postaviti krstilnico ob vhodu, je povedal pater. Ko so kristjani začeli graditi cerkve, jim je bilo jasno to: kar delamo s kamni, mora biti podoba tega, kar smo kot živo Kristusovo telo. "Dovolj je, da primerjamo Oglej s sodobnimi cerkvami, pa nam bo takoj jasno, da je krščanstvo danes anemično, zmedeno, brez identitete in življenja". V cerkev se ne stopi z izkaznico, temveč prek smrti in vstajenja! O svoji umetnosti je slovenski jezuit povedal, da je bistvena, brez odvečnih detajlov, pozorna na simbole. "Preveč je besed in razlag, ločenih od življenja". Simbol kot naj višji izraz krščanskega uma organsko povezuje vidni in nevidni svet. Krstilnica je v obliki keliha, ki je že od predkrščanskih časov pomenil tr-pljenje, obenem pa razsežnost odnosa, zdravico. Prvi baptiste-riji so bili izdelani v obliki keliha ali križa: pri krstu stopimo v vodo, ki nas prekrije (smrt), nato izstopimo iz nje (vstajenje); v Kristusovi krvi smo tudi umiti, njegova žrtev nas očisti lažne podobe Boga. Skušnjava nas hoče namreč prepričati o dveh stvareh: da je Bog hudoben in ljubosumen ter da se bomo bolje počutili, če bomo daleč od njega- Mozaik ponazarja odlomek iz 22. poglavja Razodetja, prikazuje pa jagnje na prestolu. Pod prestolom izvira reka, zraven pa je videti vejevje in listje drevesa, ki zdravi ljudstva. "Mislim, da tudi tržaška zemlja potrebuje ozdravljenje". Sami ne zmoremo; potrebujemo nekoga, ki nas očisti. Samo novo življenje, ki razmišlja kot Kristus, lahko ozdravi narode. Zaradi različnih pozlačenih mozaičnih kamenčkov bo vogal ob krstilnici vedno osvetljen, je povedal p. Rupnik na koncu, "ker tam je vir svetlobe". / DD Surrexit Christus, spes no-stra! Non estin alio aliquo salus: Kristus, naše upanje, je vstal od mrtvih; v nikomer drugem ni odrešenja (Apd 4,12). S temi besedami, ki jih beremo v Apostolskih delih, voščim vsem sveto Veliko noč. Surrexit Christus, aleluja! Vstajenje Gospoda Jezusa je za vsakega izmed nas vir ozdravljenja, upanja in tolažbe. Zdravilno zelišče zoper smrt obstaja. Kristus je drevo življenja, ki je ponovno dosegljivo. Če mu sledimo, smo v življenju. Velikonočno voščilo nosi v sebi novo perspektivo naše človeške in krščanske biti. Ta nova perspektiva izhaja iz življenja, ne pa iz smrti; izhaja iz miru, ne iz sporov; izhaja iz solidarnosti, ne iz individualistične sebičnosti; izhaja iz sijajnosti resnice, iz luči in čistosti, ne pa iz lažnivosti. Velika noč bo resnično dobra in plodna v vsem dobrem, le če bo naše grešno življenje krenilo v Božjo smer. Oddaljenost in ravnodušnost do Boga življenja sta izraza dramatične bolezni, ki kvari naš vsakdan in naše upanje v prihodnost. Sveti oče Benedikt XVI nas s svojim sijajnim pastoralnim delom opominja, naj izkoristimo milost, ki izhaja iz velikonočne skrivnosti Gospoda Jezusa: "Velika noč Jezusa Kristusa je znak naj-višje in ne-prekosljive Božje moči. Je nadvse izreden dogodek, je najlepši in najbolj zrel sad Božje skrivnosti. Je dogodek, ki daje temelj vsej naši veri". Iz- redno lepo je ime, s katerim so angeli poimenovali Vstalega: Tisti, ki živi! V tem je srž naše vere in našega bivanja: živi Kristus, sedaj, tukaj. Ne le njegov nauk in njegove misli, ampak tudi njegova Oseba: on je živ, kliče nas, dotika se nas, diha z nami, seje radost ter nas ljubi s popolno in zvesto ljubeznijo. To počenja ne simbolno ne navidezno ne idealno, a stvarno. "Če Kristus ni vstal", pravi Sveto pismo, "je vaša vera prazna": ravno tista vera, ki že dva tisoč let podpira nešteto število moških in žensk, daje pomen njihovemu življenju, jih roti k doseganju velikih izzivov in jih vodi v vsakdanjem početju, jih odpira upanju. Tudi Trst potrebuje velikonočno upanje, ki nam ga vliva vstali Kristus; potrebuje upanje v duhovni preporod, ki je temelj vsake obnovitve; potrebuje upanje v obdobje delovnega jav- Vstali Kristus, Beato Angelico (1395-1455) Foto IG nega prijateljstva, ki lahko ponudi službo in vlije upanje našim mladim; potrebuje upanje v spravo vseh različnosti; potrebuje upanje v življenje, ki ga bogatijo vrline dobrote in bratstva; potrebuje upanje, ki naj botruje prenovljeni pomladi rojstev mnogih otrok. Sveti oče nam zagotavlja: "Naše neuspehe, naša razočaranja, naše grenkobe, ki se zdi, da zaznamujejo propad vsega, razsvetljuje upanje. Dejanje ljubezni križa je potrjeno od Očeta in sijajna luč Vstajenja vse objema in spreminja. Iz izdajstva se lahko rodi prijateljstvo, iz zatajitve oproščenje, iz sovraštva ljubezen". Vsem voščim veselo in upanja polno Veliko noč! + Giampaolo Crepaldi Nadškof- Tržaški škof Beneškemu duhovniku v spomin Dragi g. Arturo Blasutto! Zadnjič sem Vam pisal poleti 2006, ko je Slovenska zamejska skavtska organizacija v tipanski občini priredila svoj jamboree in obujal spomine na lepe tabore, ki smo jih doživeli na travnikih nad cerkvico Sv. Duha v Viškorsi in na ostala srečanja z Vami in Vašim nečakom ter njegovo družino. Danes ste mi spet prišli v misli, ker sem z velikim veseljem prebral vest, da je občinski svet v občini Tipana, h kateri spada tudi Viškorša, 7. aprila 2011 soglasno izglasoval sklep, da na osnovi zakona o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji št. 38 in občinskega statuta zaprosi za u-stanovitev dvojezičnega otroškega vrtca in osnovne šole, torej s poukom v slovenščini in italijanščini. Občinski svet se sklicuje na svoj statut, ki občino obvezuje, da "vzpodbuja take družbene in kulturne pobude, ki so primerne za ohranitev in ovrednotenje slovenskega jezika ter zaščito zgodovinske, etnične in kulturne dediščine krajevne skupnosti". Občinski upravitelji z županom Berrom na čelu so torej menili, da je za otroke dobro, da se v vrtcu in šoli učijo tudi slovenskega jezika. Gre torej za nadgradnjo dosedanjih tečajev slovenščine, ki so jih v šoli itak prirejali. Zani- mivo je, da so se v utemeljitvi sklicevali tudi na dejstvo, da so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo odpadle vse politične in ideološke napetosti, ki so v vsem povojnem času močno oškodovale razvoj občinskega ozemlja, v sedanjem času pa je prvenstvenega pomena obnoviti dobrososedske odnose in sodelovanje med obmejnimi vasmi Breginjskega kota, s katerimi so se vasi pod Veliko glavo od nekdaj družile. Zelo vzpodbuden se mi je zdel tudi podatek, da dvojezično šolo podpirajo tudi sami učitelji tipan-ske šole, kakor tudi starši otrok, ki to šolo obiskujejo in s katerimi so se upravitelji predhodno srečali. Ob tej vesti, dragi g. Blasutto, sem pomislil na vse gorje, ki ste ga pretrpeli ne le v predvojnem in medvojnem času v Reziji, ampak predvsem na dobo, ko ste po vojni službovali na Lesah vNediških dolinah in so Vas preganjali in obrekovali prav zaradi zvestobe domači slovenski besedi in pesmi. Ni tu mesto, da bi obnavljal Vašo zgodbo, ki je v marsičem podobna usodi drugih benečanskih duhovnikov, ki so in še vztrajajo pri oznanjanju božje besede v materinščini. Vem le, da vas je tedanji videmski nadškof leta 1955 komaj 43-letnega po krivici upokojil in da Vas je to zelo prizadelo, a ker ste vedeli, da trpite krivico, ste vse z veliko žrtvijo tudi prenašali in dočakali lepo starost v rojstni vasi. Tako, dragi g. Blasutto, časi se spreminjajo. Prepričan sem, da so tudi vaša vera, zgled in zvestoba, vaše trpljenje in žrtve prispevali, da so se stvari spremenile in da danes inštitucije, ki so še pred kakim desetletjem odklanjale slovenski jezik, same spoznavajo, kako pomembno in v vseh smislih zdravo in koristno je za ljudi, da ohranijo svojo identiteto in kulturo, in kako je treba v tem smislu delati. V dneh, ko se pripravljamo na vstajenje Gospodovo, naj Vas najlepše pozdravim in se z Vami veselim tega prebujanja pod Veliko glavo v vaseh Karnajske doline, kjer domača beseda še ni zamrla in se bo lahko s to novo pobudo na ravni državne šole, še razvila, podobno kot to lahko rečemo za dvojezično šolo, ki deluje v Špe-tru. Bodite Vi sami in ostali Čedermaci, ki ste verjeli v pomen oznanjanja Besede v slovenskem jeziku, pa čeprav narečnem, veliki in zvesti priprošnjiki za splošno prenovo župnij, v katerih ste službovali. Izprosite pri Najvišjem to milost, da bi ljudje ostali zvesti svoji materni besedi in naukom, ki so jih naše matere in stare matere delile, ko smo bili otroci. Zbogom! Vaš Marko Tavčar Devin, na oljčno nedeljo 2011 21. aprila 2011 Kristjani in družba ve policijske in vojaške represalije. Je pa res, da Uganda daje vse bolj vtis policijsko-vojaške dežele, kar po drugi strani daje dovolj varnosti obiskovalcem in turistom. Ker je hkrati prehodna dežela za oskrbo južnih in zahodnih dežel, sosed si ne more privoščiti zapore glavnih cest V zadnjih štirih mesecih je zaradi izredne in dolgotrajne suše naš misijon domala 'pogorel', da se sedaj lahko vidijo kupčki slamnatih hiš, nametanih med polji (zaselki -velike družine) ob kakšnem mangovcu ali drugem drevesu; prej so se skrivale v dva metra visoki travi in grmičevju. Tako imamo vsaj idejo, kje se 'skrivajo' naši verniki. Torej ogenj je dobrodošel, saj v njem pogorijo tudi kače in žuželke; seveda je vsako pogozdovanje proti eroziji brez koristi. Naša kritina je slama, ki jo vsakih 5 letna okro- gli kolibi zamenjajo, ker preperi v soncu in dežju. Ce kaj kradejo, potem je to gotovo slama, vendar tista že povezana v snope in namenjena prodaji. Gradnja novega misijona, župnije Atede, zelo hitro napreduje. Lotili smo se cerkve (15. februarja), za katero je načrt naredila Slovenka in veseli smo, da je Misijonsko središče Slovenije prisluhnilo naši prošnji za pomoč pri gradnji. Slovenski misijonar Ignacij Knoblehar (okr. 1850) je po pričevanju sv. Danijela Combonija 'oče ponilskih misijonov' in slovenska pomoč pri postavitvi novega misijona naj bo tudi simbolično priznanje njemu in drugim slovenskim misijonarjem, ki so ga spremljali. S primernim obeležjem v novi cerkvi bi radi tudi to napisali. Misijon bo poleg cerkve najprej zgradil internat za deklice in dečke osnovne šole in tudi štiri nove razrede in šele nato tudi druge prostore za duhovnika in upravne prostore. Vse to je zasnovano v skromni in funkcionalni obliki. Nekaj od tega bo tudi s slamo pokrito kot znamenje solidarnosti z našimi ljudmi. Moj hvaležni 'boglonej' vsem v zamejstvu, ki me podpirate tako duhovno in gmotno, in tudi Novemu glasu, ki je 'glas' slovenskih misijonarjev. Vstal je Kristus, Aleluja! Vaš Danilo Iz misijona v Ugandi Oglaša se misijonar Danilo Lisjak Dragi prijatelji in sodelavci pri našem misijonskem delu na severu Ugande! Prisrčen velikonočni pozdrav ve- na krivda, ki je bila vredna imeti... ', bo spet zarezalo v našo misel, ki išče odgovor za vsa nasilja tega sveta. Kdo neki od mogočnežev tega sveta bi mogel biti tov po vsem svetu. Seveda je to tudi posledica megalomanskega zapravljanja denarja predsednika, ki je potvoril zadnje volitve v februarju in je za svoje ponovno ustoličenje zahteval 2 milijardi shilingov. Tako je prekipelo in opozicija, potisnjena v nepomenskost, je izkoristila priložnost. Več kot 30% Ugandčanov ne je dovolj dnevno (32 milijov je Ugandčanov) selja in novega upanja, ki nam ga vedno znova zagotavlja vstali Gospod! Ta naj doseže vaše domove in zajame vaša srca! Njega, ki je premagal smrt in odprl horizonte večnosti, sobivanja z Njim v večni sreči, ki se začenja že tu na zemlji, oznanjamo in Zanj pričujemo misijonarji, kar smo prav vsi kristjani. 'Oh, sreč- bliže trpečemu in odrinjenemu človeku v tej naši dolini? Mnogi so me prosili, naj napišem vrstico ali dve o zadnjih nemirih in žrtvah v Ugandi. Res, vzplamtelo je v četrtek, 7. aprila, domala po vsej Ugandi. Poulični neredi so bili uperjeni proti vsem podražitvam, ki so posledica tudi podražitev bencinskih deriva- in so tudi po izredno dolgi suši štirih mesecev vse poljščine podvojile ceno. Sedaj je spet mirno in molimo za ubijalce kot za žrtve. Menda je bilo v glavnem mestu okrog 50, tukaj v Gulu pa 3 žrt- Ko se Bog skloni k človeku Vstajenjskemu jutru naproti Ko je čisto slučajno zapazil, da je fant Slovenec, me je poklical, češ, le zakaj bi ne bil ob njem ob slovesu sonarodnjak. Letošnji obisk pa je bil nekoliko Nekoč smo na cvetni petek praznovali god Žalostne Matere Božje. Kar nekaj Slovenk je ta dan godova-lo, saj je bil lik Marije sedmih žalosti tesno vpet v simboliko slovenske žene. Na ta dan že nekaj let dobivam obisk. Tedaj se mi čas zavrti nazaj za kako desetletje. Obiščeta me starejša zakonca. Vedno enak obred. Globoko se priklonita, gospod se odkrije, gospa pa mi ponudi šopek vijolic in vedno enako reče: "Te so iz našega vrta. Poglejte, kako so lepe! Prav enake bom nesla svojemu Ar-mandu na velikonočno jutro po vstajenjski procesiji". Gospod pa doda: "Da, to delava že deset let, odkar je šel od nas k našemu Očetu"! Nato iz avta prinese 'gaj-bo' sveže zelenjave, vedno z enako pripombo: "To je zraslo na našem vrtu. Poglejte, kako je lepa, sveža, kar takšno bi jedel... " V hiši posedemo. Gospa s klobučkom drži na kolenih torbico, že malo oguljeno, vedno enako. Gospod zamišljeno spremlja pogovor in včasih kaj pripomni. -Dogajanje se deset let ni spremenilo ... Mene pa od tihe nedelje dalje spremlja skrb, kaj naj jima povem, da bi odšla potolažena. Bilo je pred dobrim desetletjem, ko sem bil poklican v eno od bolnišnic v Piemontu, kjer je umiral njun sin. Delal je na železnici, zašel v neko družbo, po kratki bolezni, ki je hitro napredovala, se je poslovil. Starša sta ga redno dvakrat na teden obiskovala, sam pa sem bil ob njem, ko je umiral. Tja me je poklical redovni brat, ki vodi tamkajšnjo bolnišnico. drugačen, lahko bi rekel vstajenjski. "Deset let žalujeva", je dodala gospa, "deset let se sprašujeva, zakaj je pri nas tako, zakaj bi ne bil tudi v naši hiši otroški jok in smeh, zakaj mora biti tako... Vse polno ugibanj, pa vendar... Vi učite, da je Bog dober, pravičen, usmiljen ... Pa veste, da je? Jaz v to verujem. Oba sva dobila spoznanje, da je to volja Božja. - Veste, kje sva to spoznala? Na Sv. Gori. Ko sva tako sama bila pred Marijinim oltarjem - kot da bi nama Marija prišepnila: ne žalujta, živita dalje, zaupajta, vajin sin živi in vaju spremlja in je vedno z vama. - In od tistega trenutka dalje sva postala drugačna. Oba sva začutila nekaj, kar ne znava povedati, je pa to bilo neko spoznanje, ki nama je po desetih letih žalovanja vlilo novo moč, in od tedaj, ko greva k najinemu Ar-mandu, se drživa za roko, tako kot sva se držala v mladosti. Vidite, gospod, če človek veruje, se Bog skloni k njemu, in to celo tako, da človeku ni treba do Njega! To govorite, gospod, to oznanjujte, velikonočno jutro ni samo na Veliko noč, ampak vedno, ko se Bog skloni k človeku ..." Ambrož Kodelja Tradicionalna pobožnost v Gorici Mestni križev pot na veliki petek V sredo, 13. aprila, je bilo v dvorani pri Sv. Roku (Podturnu) v Gorici srečanje vseh sodelujočih komponent mestnega križevega pota. Zaradi del na Goriškem gradu bo letos sprevod krenil s Trga sv. Antona mimo trga Cavour, po ulici Mazzini do trga pred občino, po ulici De Gaspe-ri in ul. Roma na Travnik, kjer bo končno misel podal goriški nadškof Dino De Antoni. Naslov letošnje "via crucis" je Iz- beri pot križa in obarvaj svoje življenje. Štirinajst običajnih postaj bo strnjenih v sedem postankov ob poti. Vsak postanek, ki bo vseboval dve postaji, bo označevala ena barva in ključna beseda. Barve bodo na koncu sestavile mavrico, simbol zaveze med Bogom in ljudmi. Slovenski verni skupnosti v Gorici sta bili dodeljeni prvi dve postaji (Pilat obsodi Jezusa na smrt in Jezus vzame križ na svoje rame) na Trgu sv. Antona. Barva, ki bo označevala postajo, je rumena, ključna beseda pa pravičnost. Besedilo bodo oblikovali člani birmanske skupine pri sv. Ivanu v sodelovanju s slovenskimi goriškimi skavti, ki že dve leti zaporedoma sodelujejo pri tej pobožnosti. Poskr- bljeno bo tudi, da nekdo v slovenskem jeziku med potjo prebere naslov posameznih postaj. Tudi to je lepa priložnost, da se izpriča živa slovenska prisotnost v mestu. Zato: vsi toplo vabljeni v petek, 22. aprila, ob 20.30 na Trg sv. Antona! Na oljčno nedeljo v Gorici Kimovcev Pasijon v cerkvi sv. Ignacija na Travniku Po lepi, nad polstoletja stari tradiciji so tudi letos na oljčno nedeljo, 17. aprila, v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku med jutranjo slovensko sveto mašo izvajali presunljiv Pasijon, ki ga je skladatel F. Kimovec uglasbil po evangeliju sv. Mateja. Mašno daritev, pri kateri je bilo nad sto vernikov, med temi skupinica otrok, je vodil mladi je poleg pevcev Silvana Bense in Martina Srebrniča zapel tudi solistične dele. Prisotni pevci so, kljub temu da vsako nedeljo sodelujejo pri mašnem obredu v domačih župnijskih cerkvah, radovoljno prispevali svoj glas pri tem Pasijonu, ki je res edinstven, saj ga izvajajo malokje, zato bi bilo vredno to travniško tradicijo ohraniti tako, da bi se študije tega pre- pomočnik župnijskega upravitelja Slovenskega pastoralnega središča pri sv. Ivanu Alessio Stasi, ki se je iz Rima, kjer študira, vrnil v Gorico za velikonočne praznike, da bi pomagal našim duhovnikom, ki jih je, kot znano, zmeraj manj. G. Stasi je pri Pasijonu odpel vlogo Kristusa, pripovedovalec je bil kot že nekaj let Dario Berti-nazzi, pevec in dirigent, sedaj pa še predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica. Na koru je skupino pevcev, ki so prišli iz raznih okoliških vasi, vodil požrtvovalni dirigent Zdravko Klanjšček, ki tresljivega dela lotili tudi mladi pevci. Razveseljivo je dejstvo, da je bil med zrelimi moškimi glasovi letos tudi 16-letni Lorenzo Vizin z Jazbin. Upati je, da se mu bo v prihodnje pridružil še kak mlad pevski navdušenec. Pasijon je na orgle že drugo leto spremljala mlada in zelo obetavna organistka Eva Dolinšek iz Mirna. Pri izvedbi ostalih mašnih pesmi pa je pri tem veličastnem glasbilu kot vsako nedeljo sedel prof. Andrej Bratuž, že mnogo let vestni organist pri tej slovenski mašni daritvi na Travniku. m 1OS 3KK NOVI GLAS Kristjani in družba 21. aprila 2011 Zrušila se je hierarhija vrednot Maj '68 v današnji krizi Za nos bi vlekli drug drugega, če bi trdili, da je danes v Sloveniji vse v redu. Še bolj se od resnice oddaljujejo tisti, ki pravijo, da smo vsestranski zgled drugim evropskim državam. Žal resnice o naši situaciji, ki dan za dnem brutalno prihajajo na dan, govorijo nasprotno. Škandalom se vsak dan pridružujejo novi. Zato se ni več mogoče skrivati za razne krilatice, kakor je "zgodba o uspehu". Država pospešeno drsi navzdol - z njo so v prostem padu politika in kultura, šolstvo in ekonomija, družbena solidarnost in poštenost. Namesto da bi oblast drsenje navzdol zaustavila z odločitvami, ki so v prid vsem, lovi še zadnje trenutke, da bi uveljavila ozke, stalinistične ali libertinistične ideološke poglede, ki kakor domine padajo na referendumih. Vlada se niti malo ne zmeni za to, koliko bo s tem povzročene škode, ampak enostavno sledi vodilu: "Pa poskušajmo! Če bo šlo, bo šlo, če ne, pa ne". Takšnemu načinu mišljenja se reče “loterija", ne pa "politika". Če je takšna porazna situacija enemu ali drugemu prišla prav, da je lahko pokazal na vladajoče stranke z očitkom: "Poglejte, kako zelo so nesposobni"!, smo zdaj dospeli v fazo, da seje treba nad smiselnostjo takih očitkov resno zamisliti. Zdi se, da se vse naše energije stekajo le še v medsebojno obtoževanje in pričakovanje novih škandalov. Veliki francoski antropolog Rene' Girard, ki danes velja za enega največjih poznavalcev človekove kulture od samih začetkov človeštva do danes, ugotavlja, da so takšne krize stalnice v človeški kulturi. Krize se ponavljajo ritmično. Takšne krize imajo svoj izvor v tem, da se je sesul stari kulturni red. Girard pravi, da se kulturni red sesuje takrat, ko začenjajo izginjati razlike. V krizi ne znam več razlikovati med tem, kaj smem in česa ne smem, kdo sem in kdo nisem, k čemu sem poklican, k čemu ne. V kriznih trenutkih se vsakdo čuti poklicanega in sposobnega za vse; slehernemu se zdi, da lahko vlada nad drugim. To je vir nasilja, ki se začne širiti kakor kuga; eno nasilje potegne za seboj drugo, večje, en škandal drugega, bolj škandaloznega. Kriza se le še poglablja, dokler se ne najde "grešni kozel". Vsi naenkrat pokažejo nanj, obdolžijo ga krivde za vse zlo in ga žrtvujejo, izženejo ali celo ubijejo. Ta pojav, pravi Girard, je stalnica v človeški kulturi od njenih začetkov vse do danes. Tudi sam iz tega nisem izvzet; tudi sam se namreč kdaj znajdem pred skušnjavo, ali bi krivdo priznal ali bi jo raje prevalil na druge. Ta pojav stoji v vsej razvidnosti pred našimi očmi. Kultura množice nas vedno bolj požira vase: razmišljam, govorim in delujem tako kakor drugi in zato, ker to vidim pri drugih -samostojnega, kritičnega razmišljanja nisem več zmožen. Nenehno iščemo grešne kozle, da bi nanje prevalili odgovornost za vse gorje, in se ne vprašamo, ali ti niso morda nedolžne žrtve, ki pa jih je skupnost pripravljena žrtvovati v prid ljubega miru. Kultura množic, ki padamo pod njen vpliv, povzroča veliko nasilja in pritiskov. Množica preusmerja svoje nasilje na posameznike, ki jih izbere za tarče. Naša vsakdanja stvarnost je polna takšnega nasilja, ki sega od zgolj verbalnega, političnega, kulturnega, socialnega, ekonomskega pa vse do fizičnega nasilja vseh vrst. V takšni zmedeni, konfuzni, kaotični situaciji, ki jo v pocestnem jeziku opišemo kot situacijo, v kateri ni jasno, "kdo pije in kdo plača", se nihče več ne počuti varnega. Če pa se ne počutim dovolj varnega, zavzamem obrambno držo, ki se lahko hitro prevesi v napadalno in agresivno. Ob tem se zastavljata dve vprašanji: kje ima duh, ki nas je privedel v takšno situacijo, svoj izvor? In drugič: kaj sem v takšni situaciji dolžan storiti? Vzrok za sedanjo krizo najde Girard v "maju '68". V maju in juniju leta 1968 seje v Franciji prebudilo gibanje, ki je s svojimi zahtevami močno zaznamovalo vsa kasnejša desetletja po svetu. Gibanje je bilo protestno: najprej je bilo usmerjeno proti politični doktrini generala De Gaulla, proti njegovemu patriotizmu in humanizmu, ne nazadnje proti tradicionalnim krščanskim vrednotam. To protestno gibanje je zamajalo tradicionalni kulturni red, ki si ga je človeštvo ustvarjalo skozi tisočletja. Gibanje je sledilo sloganu: "Živeti brez prisile in uživati brez preprek". To načelo pa je bilo v popolnem nasprotju s tradicionalnimi vrednotami. Človek si je namreč že v začetku svoje zgodovine postavil meje, zapovedi in prepovedi, da ne bi padal nazaj v živalskost, ampak bi dosegal vedno višje norme človečnosti. Desetero zapovedi so temelj vse zahodne kulture. Te meje pa je maj '68 poskušal porušiti in v marsičem mu je uspelo. Maj '68 je uvedel novo prepoved: to je prepoved dajati prepovedi. Dovoljeno je vse; prepovedane so le prepovedi. Željam so se s tem odprle neskončne možnosti. To gibanje se ni ustavilo leta '68 v Franciji, ampak se je njegov duh razširil onkraj njenih meja in tudi danes - po več kakor 40 letih - je še živ, tudi v naši sredi, kjer nekatere politične stranke živijo prav od tega, da zagovarjajo neomejeni permisivizem, idejo, da je vsakomur vse dovoljeno. Takšna politična stališča so seveda vaba za množice. Na ta način liberalna politika zadnji dve stoletji osvaja zahodni politični prostor, ne da bi se ji bilo za to treba truditi. Posledice danes bijejo v oči. Kultura človeškosti seje spremenila v pogorišče. Maj '68 je najprej zavrnil besedo morala. Ta je bila po prepričanju protestnikov zadnji oklep, ki je človeku onemogočal dostojno dihanje. S tem da se je osvobodil morale, je postal svoboden; temu je sledil intelektualni in moralni relativizem, ki pravi, da ima vsak svoje resnice in svoje dobro. V luči relativizma je vse enako dobro, zato med dobrim in zlim, resničnim in neresničnim, lepim in grdim ni nobene razlike. Vsak ima enako prav; dejanj, ki bi bila neopravičljiva, ni več. To gre celo tako daleč, da naša uradna politika ne ščiti žrtev pred storilci, ampak obratno - storilce pred žrtvami. Skratka, zrušila se je hierarhija vrednot in skupaj z besedo morala, ki se ji danes posmehujejo, so bile na smetišče zgodovine odvržene še druge besede, kakor so sveto, norma, prepoved, spoštovanje, prijaznost. Posebna tarča gibanja pa je bila avtoriteta. Zlom avtoritete je najbolj prizadel družino in šolstvo. Človeštvu je bilo od nekdaj jasno, da vzgoja temelji na avtoriteti; sedaj pa so ji ta tla spodnesli. V govoru, ki ga je imel francoski predsednik Nicolas Sarkozy v Bercyju pred štirimi leti (29. 4. 2007), je poudaril katastrofalno spremembo v francoskem šolstvu po izgubi avtoritete. Tako pravi: "Maj '68 je uničil šolo, ki je bila šola odličnosti, zaslug, spoštovanja, državljanske vzgoje; šolo, ki je hotela pomagati otrokom, da bi odrasli in ne bi ostali odrasli otroci; šolo, ki je hotela učiti in ne pootročjati". Temu je sledil val cinizma. Danes psihologi ugotavljajo, da je vzgoja neučinkovita, ker ni avtoritete. Bistvo avtoritete ni prisila; ni v tem, da bi mladostniku uničili njegov jaz. Nasprotno, mladostnik sam kliče po avtoriteti, ker čuti, da je avtoriteta pot, ki mu bo pomagala, da se bo razvil v samostojno, kritično in odraslo osebnost. Brez avtoritete ostane mladostnik večni otrok. In prav neodraslost, otročjost, neodgovornost je temeljni problem slovenske politike. Ker ne misli odraslo, ampak otročje, ne misli na jutri, ampak le še na danes, na to, kako bo preživela ta hip. Jutrišnjega dne nima več pred očmi. Zato ostaja jutrišnji dan negotov; zato se ga mladi -in celo upokojenci - bojijo in ne vedo, kaj jih čaka. Zato bežijo v sedanji trenutek, v tiste omame, ki jih sedanji trenutek nudi, od alkohola in spolnosti do droge. Naloga slovenskega državljana -zlasti pa kristjana - danes je, da se takšni kulturi množičnosti upre. Razen h kritičnosti smo vsi poklicani k temu, da drug drugemu pokažemo, da prihodnost je, da jo je mogoče oblikovati, usmerjati - da torej ni brezupna. Zlasti pa je treba "projektu Slovenija" dati jasno vizijo in se vprašati: kakšna je Slovenija, ki jo hočemo kot vrednoto imeti jutri, drugo leto, čez deset, čez petdeset let? Zgolj govoriti, da si želimo tehnološko razvito Slovenijo ali Slovenijo z odličnostjo znanja, ni dovolj. Nikomur - zlasti mlademu človeku - to ni zadosten izziv. V tem projektu mora prepoznati like, norme, vrednote, ki so vredne, da zanje živi, da se zanje trudi in premaguje razne ovire, da se je zanje pripravljen tudi čemu odreči in reči sebi kakšen "ne". Prvo oviro, ki jo velja premagati, je duh permisivizma, duh, ki mi pravi: "Saj je vse dovoljeno". Prav s tem duhom danes mnogi v politiki osvajajo dragocene politične točke, nato pa jih ne uporabljajo v prid vseh, ampak v prid svojih klik in klien-tel. Vemo torej, kaj ni prav. Poznamo tudi izvore problema! Pogorišče, ki je iz tega nastalo, je vidno. Treba je le enkrat reči: Dovolj je -in pika! Robert Petkovšek f ; Duhovniki pomagajo vsem. Pomagaj vsem duhovnikom. Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi. Dar za naše duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem. Darujete lahko na 4 načine: • z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009 • s kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno številko 800.82.50.00 • z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah • neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji. Dar je odtegljiv: Kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto. Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska škofovska konferenca ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke V galeriji Ars na Travniku Miro Petek gost Prihodnosti - mladih SSk V torek, 12. aprila, je v galeriji Ars na Travniku skupina Prihodnost - Mladi SSk Gorica organizirala srečanje z Mirom Petkom, predsednikom komisije DZ za Slovence v Zamejstvu in po svetu. Nekdanji novinar Večera se je v pogovoru, ki ga je vodil Simon Peter Leban, dotaknil tem svobode tiska, odnosa medijev s politiko, zaščitnega zakona in vidne dvojezičnosti ter ekonomskega stanja manjšine in javnega financiranja zamejskih ustanov. Spregovoril je tudi o svoji osebni zgodbi, o tem, kako je bil 28. februarja 2001 tarča brutalnega napada - poskusa umora in kako je bil o tem voden sodnijski postopek. Glede svobode tiska je Petek dejal, da v Sloveniji ni občutiti te problematike, kljub temu da je na svetovni lestvici Slovenija s 30. mesta iz 1.2008 padla na 46. mesto. Vsekakor je desna stran javnega mnenja v medijih manj zastopana. Vedno večjo pomembnost prevzemajo splet in mediji na njem, kot je v našem primeru Slomedia. it; v mnogih primerih spletne strani prekašajo tradicionalni tisk po številu obiskovalcev. Pogovor je nato tekel tudi o delovanju Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po Petkovih besedah bi ta morala postati Odbor, ker bi na tak način imela večje pristojnosti. Pohvalil je delovanje Urada za Slovence v srečna, da ima take ustanove, katerih pomanjkanje je občutiti na avstrijskem Koroškem in Madžarskem. Zatrdil je, da je šola osnovni temelj pri ohranjanju jezika in je zato vredna posebne pozornosti. Sam ima o našem šolstvu optimistično vizijo, ker število vpisanih, naj bodo iz slo- zamejstvu in po svetu, ker ima sodobnejše oprijeme in je zato opazen pozitiven premik. O slovenskem šolstvu v Italiji je izjavil, da je naša skupnost lahko venske, mešane ali italijanske družine, stalno raste. Po pogovoru je bila na vrsti še debata, ki se je dotaknila medijske stvarnosti Slovencev v Italiji. Enajsta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici Slovo od pravljic s kokoško Karmelo jižničarka Luisa, ki se je seveda predstavila v pravem "kokošjem" kostumu in z živim izvajanjem, ki je bilo že pravi drobni odrski prizor, popolnoma osvojila otroke. Ti so še sami podoživljali kokoškine dogodivščine, saj Ko sonce začne s svojimi toplejšimi žarki poredno mežikati otrokom in jih vabiti v cvetočo naravo, se od malčkov prisrčno poslovijo Pravljične urice, ki so jih vabile v pustih jesenskih in zimskih dneh na lepa, doživetij polna srečanja. Tudi letos so ta pravljična snidenja imela domovanje v čarobnosti mladinske sobe v Feiglovi knjižnici v Gorici. Za slovo je na zadnji, enajsti Pravljični urici, v ponedeljek, 28. marca, številna skupina malih cicibanov doživela presenečenje: svojo zgodbo jim je živo, neposredno pripovedovala zvedava kokoška Karmela, ki se ji je zdelo grozno dolgočasno čepeti v kokošnjaku in nositi jajca. Želela si je videti morje. Želje so se ji izpolnile in se je celo odpeljala v daljno deželo s Kolumbovimi ladjami in tam doživela marsikaj, tudi srečanje s prijaznim petelinčkom Pitikokom, s kater- trenutkov, a mladinska soba bo tudi v tem pomladnem in dalje v vročem poletnem času nestrpno pričakovala, da jo obiščejo otroci in na njenih policah izbrskajo tiste lepe ilustrirane knjige, ki jih najbolj privlačujejo in ob katerih se lahko prepustijo sanjskemu potovanju na nevidnih, vsemogočnih krilih domišljije. Starši so knjižničarkam, ki že vrsto let neutrudno in z nezmanjšanim navdušenjem pripravljajo ta srečanja s pravljicami in posredno z mladinsko literaturo in njenimi ustvarjalci, ter spretnim pravljičarkam upravičeno hvaležni, da se otroci z njihovo pomočjo na privlačen način začenjajo seznanjati s knjigami in z dragoceno kulturo branja. IK im je odplula nazaj v svoj rodni kraj in si tam ustvarila družinico. Rodil se je piščanček, zelo željan novih spoznanj in odkrivanja novih svetov. V trmoglavo kokoško Karmelo, ki je ob koncu s pomočjo knjižničarke Brede otrokom razdelila čokoladna jajčka, se je živahno in prijetno, kot le on zna, prelevila kn- Slovensko pastoralno središče vabi Obredi v velikem tednu Veliki četrtek, 21. aprila: ob 10. uri bo v stolnici slovesna krizmena maša. Ob 20. uri pri sv. Ivanu pa slovesna maša v spomin na zadnjo večerjo; po maši skupno češčenje. Veliki petek, 22. aprila: ob 15. uri pri sv. Ivanu križev pot za mlajše in spoved; ob 18.30 križev pot za odrasle; ob 19. uri obredi velikega petka; ob 20.30 mestni križev pot, ki ga vodi nadškof. Velika sobota, 23. aprila: v vseh cerkvah češčenje ob božjem grobu; ob 20. uri pri sv. Ivanu obredi velikonočne vigilije: blagoslov ognja, velikonočna hvalnica, blagoslov vode, obnovitev krstnih obljub, prva velikonočna maša s slovesno alelujo, bjagoslov jedil. Velika not, 24. aprila: ob 6.30 v stolnici slovesno vstajenjsko slavje s procesijo in slovesno mašo. Svoj blagoslov bo podelil nadškof; ob koncu blagoslov jedil. Ob 8. uri maša pri sestrah na Korzu in v ul. Don Bosco. Ob 9. uri maša na Travniku. Ob 10. uri slovesna maša pri sv. Ivanu. Ob 19. uri maša pri kapucinih. Velikonočni ponedeljek, 25. aprila: maše kot ob nedeljah, razen pri kapucinih (odpade). Sv. Spoved v velikem tednu pri sv. Ivanu: vsak večer eno uro pred mašo ali obredi. Postno akcijo za lačne bodo pri sv. Ivanu sklenili v nedeljo, 8. maja. Župnik poziva: “Bodite velikodušni kot vedno”. Lani so namreč verniki v ta namen prispevali več kot 2.500 evrov. Skupna slovenska maša ob beatifikaciji papeža Wojtyle Slovensko pastoralno središče vabi V nedeljo, l.maja,ob 10. liri v telovadnico ob Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici k skupni slovenski maši z direktno videopovezavo beatifikacije papeža Janeza Pavla II. iz Rima. Zato odpadejo redne svete maše ob 9. uri v Rupi-Peči, ob 10. uri pri sv. Ivanu v Gorici, v Pevmi in Štandrežu, ob 11. uri v Štmavru in Sovodnjah, ob 11.15 v Štandrežu, ob 11.30 na Vrhu Sv. Mihaela. Dan prej, 30. aprila, bodo večerne nedeljske maše: ob 19. uri v Gabrjah in Rupi, ob 20. uri v Sovodnjah in Štandrežu. si tudi oni želijo odkrivati ožji in širši svet okoli sebe. S sladkim priokusom čokolade in s pustolovskim občutkom v srcu so se malčki poslovili od čarobnih PRODAJA IN POPRAVILA KOLES E. CUK GORICA - Trg Cavour 9 Tel. 0481 535019 grofica goriziana tipografia tiskarna printi buchdr 34170 Gorica Ul. Gregorčič, 18 tel. 0481 22116 fax 0481 22079 ionziana.com ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tclbclj F.lli s.n.c. Miloš in Rajmund ŠTANDREŽ - GORICA ul. A. Gregorčič 24 Tel. 0481/21514 > Faks 0481/21987 barbara@tabaj -191.it kraj Monte 22 Krmin (GO) Tel. (0481)60531 www.lasubida.it NARDIN G. GORICA Ulica Svetega Mihaela 324 Tel. 0481.21065, Faks 0481.522410 ZASTOPSTVO P0RST /John\ /<^\ /*>/ *0\ Bull | \ BITTER ALE J L. ~ ^ J r "if.ir i’ -" j;.!. Spolna vzgoja na tehničnem zavodu V ponedeljek, 4. aprila, smo se dijaki vseh 3. in 4. razredov tehničnega pola iz Gorice udeležili predavanja o spolni vzgoji, ki gaje vodila babica ga. Matejka Gruden iz Trsta. Po uvodni predstavitvi smo se dijaki postavili v krog in z zanimanjem poslušali in postavljali vprašanja babici glede anatomije in fiziologije spolnih organov. Sledila je izdelava plakata o pozitivnih in negativnih plateh spolnosti. Na plakat smo vstavili besede, ki smo jih kasneje uvrstili v eno izmed treh skupin: v čustva, telesnost ali um. Tako smo ugotovili, da negativne lastnosti ne spadajo nikoli v vse tri skupine. Po krajšem predahu smo nadaljevali predavanje. Govor je bil o spolnih boleznih in kako le-te preprečiti oz. kako se zavarovati pred njimi. Spoznali smo, daje zdrava spolnost pomembna in da temelji na medsebojnem spoštovanju in iskrenosti. Izvedeli smo tudi, kako delujejo različne kontracepcijske metode, in ugotovili, da je najvarnejši način kontracepcije uporaba kondoma, ki sočasno tudi zavaruje pred spolnimi boleznimi. Pred koncem smo obnovili znanje o značilnostih in lastnostih spolnih organov ter izpolnili anketo. Gospe Matejki Gruden se toplo zahvaljujemo za izčrpno in poučno predavanje, ki nas bo pospremilo v bolj zavestno in odgovorno spolnost. / Tadej Vetrih, Tamara Podversic Mara Černič in Mario Brescia o možnosti kolesarske poti v Štandrežu Pokrajinska odbornica SSk Mara Černič, ki bo na pokrajinskih volitvah kandidirala na listi Demokratske stranke v volilnem okrožju Gorica VI, kamor spadajo Štandrež, Rojce in del Gorice, sije pred kratkim v spremstvu predsednika rajonskega sveta Maria Brescie ogledala breg reke Soče pri Štandrežu. Černičeva in Brescia sta celotno območje prekolesarila, pri tem pa ugotavljala možnost ureditve kolesarske poti. Ta bi se lahko priključila sistemu kolesarskih poti, ki se začne pri izviru Soče in bi ga bilo potrebno speljati do izliva pri Gradežu. Območje pri Štandrežu bi bilo pomemben del celotnega sistema. Ureditev kolesarske poti bi bila v veliko korist tudi prebivalcem Štandreža in Rojc, saj bi to prispevalo k urejenemu prostoru, ki bi ga prebivalci uporabljali za sprostitev, rekreacijo in sprehode v naravi. Sedanje stanje je namreč dokaj slabo in potrebno bi ga bilo ovrednotiti, še posebno, če upoštevamo dejstvo, da je pred izgraditvijo industrijske cone ob soškem bregu bila speljana pot, ki je povezovala vas Štandrež s polji in njivami. Križev pot v Pod ori V petek, 15. aprila, zvečer je bil v Podgori križev pot. Začel se je pred poslopjem nekdanje osnovne šole v ulici Slataper in se končal na Kalvariji. Križevega pota pod vodstvom domačega župnika g. Josipa Caha seje udeležilo mnogo vaščanov vseh starosti, pa tudi mladi Štandrežci, ki jih je spremljal župnik Karel Bolčina. Pobožnosti se je udeležil tudi župnijski pevski zbor. Darujte za Hospic Mirko Špacapan Združenje ASS. Cure palliative Mirko Špacapan Amore per sempre, Ljubezen za vedno, sporoča, da lahko pri davčni prijavi namenite 5 tisočink Združenju, ki skrbi za terminalne bolnike s svojim hospicem. C. F. 94111340306, el. pošta: mirko. spacapan@alice. it, spletna stran: www. srček, beepvvorld. it, IBAN Banca di Cividale Udine: IT22D0548412305064571001651. FotoJMP Giuseppe Guarrera - klavirski recital Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je tudi letos pripravil pomladni ciklus koncertov z naslovom Snovanja; začel se je v petek, 15. aprila, s klavirskim koncertom mladega pianista Giuseppeja Guarrere, zmagovalca prestižne nagrade "Premio Vene-zia" 2010. Za letošnja Snovanja, ki so že šesta po vrsti, je vodstvo šole s pomočjo učiteljev pripravilo zanimiv in raznolik program. Pri tem je sodeloval tudi Arsate-lier - Mednarodni center za glas- bo in umetnost. Izbrali so različne glasbene zvrsti, zvrstili se bodo koncerti klasične, ljudske, cerkvene glasbe in jazza. Predstavili se bodo učenci Centra Komel, sodelovali pa bodo tudi številni drugi, domači in tuji glasbeniki ter sorodne ustanove. Na petkovem koncertu v goriški palači Attems Petzenstein je Giuseppe Guarrera nastopil s skladbami treh ključnih skladateljev zahodne glasbe, ki so obvezna etapa v repertoarju vsakega pianista. Odlično je odigral Chopinovo Barcarolo, pogrebni Nokturno in Scherzo. Chopina je sam Guarrera opisal kot skladatelja, ki je v svojih kompozicijah znal spojiti prefinjenost čustev z izmikajočim in spremenljivim pianiz-mom. Sledila so dela Rachmani-nova, Etude tableaux in dve Romanci, Margherite in Lilla'. Skladateljeva dela je Guarrera označil za skrajno skrivnostna, sad čara dekadence, ostra, možata in hkrati nežna. Koncert se je končal z mladostno Lisztovo Špansko rapsodijo, prežeto s trenutki folklore in genialno razsvetljenostjo. Giuseppe Guarrera, ki se je rodil leta 1991 vEnni na Siciliji, je začel že zelo mlad študij klavirja. Izkazal se je na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter koncertiral v najpomembnejših italijanskih in evropskih dvoranah. Od leta 2007 študira na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel pod mentorstvom profesorja Sijavuša Gadžijeva. Mi smo pomlad V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž so se v soboto, 16. aprila, na drugem koncertu letošnjih Snovanj, predstavili učenci Slovenskega centra za glasbeno VRH SVETEGA MIHAELA Tel. 0481.882488 “rDevetaJ/ U1870 www.devetak.com OKUSNE DOBROTE DOMAČE ZEMLJE Čotova družina vošči vsem 6Ca.gosCovCje.ne ‘iSetilčpnočne praznike Gostllna Pri /