Leto LXXm., št. 235 Ljubljana, ponedeljek 14. oktobra I940 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UBBDN10T¥O IN tJPKAVNteTVO UUBLJAKA, Knafl jeva ulica št. 5 31-22, il-23, 31-34, 31-2» in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tajoron št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADBC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L Za obrambo našega neba Važne izjave vojnega in mornariškega ministra generala Milana Nedića v navzočnosti kraljevega zastopnika, predsednika vlade, letalskega poveljnika in generalitete Skoplje, 14. okt. AA. Južna Srbija je včeraj doživela lepo narodno slavnost. Krščenih je bilo 12 novih jadralnih letal, ki jih je zgradila >skopljanska jadralna šola«. Ob tej priliki je bil prirejen prvi jadralski miting v Jugoslaviji. Svečanosti so se udeležila razna društva. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal letalski podpolkovnik Zdenko Gorjup. Iz Beograda so prispeli z letalom tudi predsednik vlade Dragiša Cvetko-vič, vojni in mornariški minister general Milan Nedić, minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantić, letalski poveljnik general Bora Mirkovič in predsednik Aero-kluba Sondermaver. Slavnostim so prisostvovali tudi ban vardarske banovine živo-jin Rahajlovič s podbanom Aleksandrom Cvetkovičem, komandant armije general Ilija Brasič in njegov pomočnik Svetomir Džukič ter generaliteta. Svečanosti je prisostvoval tudi skopljanski mitropolit Josip Mihajlovič z občinskimi svetniki ter mnoge druge odlične osebnosti. Svečanost se je začela ob 10. dopoldne in so zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II., letalskega podpolkovnika Zdenka Gorjupa sprejeli z burnim aplavzom in dolgotrajnimi vzkliki kralju in Jugoslaviji. Kraljevega zastopnika, predsednika vlade in ostale ugledne osebe je pozdravil general Dragiša Kovačević, predsednik oblastnega odbora Aerokluba, ki je prikazal napore in zgodovino našega letalstva na jugu. Poudaril je posebno veliko ljubezen naše mladine na jugu za letalstvo. Na koncu govora je general Kovačević vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku in svobodnemu jugosloven-skemu narodu. Te besede je zbrano ljudstvo sprejelo s silnim navdušenjem in vzkliki. Po tem se je začel verski obred, nakar je govoril skopljanski metropolit, ki je med drugim rekel, da ni nobena žrtev prevelika za naš narod in za našo domovino. Na koncu je metropolit pozval mladino na delo v tem smislu. Za tem je bilo krščenih 12 jadralnih letal. Prvo jadralno letalo je krstil predsednik vlade Dragiša Cvetko-vič. Predsednik vlade je krstil svoje jadralno letalo na ime »Babuna« po planini, kjer so naši četniki vodili hude borbe. Ko se je pokazal vojni minister Nedić, je zbrana množica začela vzklikati naši hrabri vojski. Minister Nedić je svoje jadralno letalo krstil na ime »Obilic«. Minister za telesno vzgojo naroda Pantić Dušan je svoje letalo krstil na ime »Kraljević Marko . Poveljnik letalstva general Bora Mirković na ime ^Kozjak«, planina, ki ima isti zgodovinski pomen kakor Babuna, predsednik Aerokluba Sondermaver na ime 2>šar pla- nina«. Po krstitvi letal je imel minister vojske in mornarice naslednji govor: Dragi bratje Skopljanci! Danes sem prišel v vašo gostoljubno sredino kot vaš star znanec in prijatelj. Prišel sem v carsko Skoplje, večni spomin naše stare slave in veličine, da vas vidim in da vas pozdravim. Prišel sem na klasični jug, kjer je vse kar imamo, vzvišeno in veliko in kjer je naša najslavnejša zgodovina. Kamorkoli greste, vsaka ped zemlje je namočena z najplemenitejšo krvjo srbskega naroda. Njegovi največji heroji so delali tukaj in delajo, heroji preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, ki so ustvarili visoki kult srbskega naroda. V tej klasični zemlji so vznikle najvzvišenejše ideje, s katerimi se je srbski narod hranil in očuval skozi stoletja. Spomnite se obljube carja Lazarja na Ko-sovem, spomnite se svetega nauka, ki ga daje mati kraljevića Marka: Ne po teti, ne po stricih, ampak po pravičnosti resničnega Boga. Srbski narod je pravičen, noče tujega, toda ne da svojega. V tem se srbski narod razlikuje od drugih: Nikdar od nikogar ni pričakoval, da bi mu kaj podaril. Vse to si je priboril s sabljo in svojo krvjo. Mi nismo bogati na blagu, bogati pa smo na naši slavi, naši svobodi in naši pravici do življenja. Mi smo pripravljeni, da za vse te dobrine umrjemo. Jaz sem vam hotel in moral povedati to brez oklevanja. (Burno ploskanje). Dragi bratje Skopljanci! Tudi to lepo modro nebo, ki ga vsak dan gledamo, tudi to je naše in je dokaz naše pravice do dediščine naših žrtev. Tudi to nebo mora biti svobodno, ker je to nebo najlepše nebo v Evropi. Da ga res ljubite kakor svoje življenje in da ga hočete narediti za našega, ste zgradili celo jato letal, da ga boste branili s svojimi prsi in s krili letal. Za to veliko narodno delo vam dajem priznanje v imenu vrhovnega z»-povednika državne oborožene sile Nj. Vel. kralja Petra n. (Burni in dolgotrajni vzkliki: Živel kralj, živela vojska!) Moja želja je, da eno letalo nosi ime najpriljublienei-šega junaka na jugu, nestorja našega ponosa in hrabrosti, žrtve za domovino, ime Miloša Obilica. Naj na modrem nebu vlada Obiličev duh in niegovo ime naj krepi srce in mišice novih Obiličev naše mladine, naše nade. knkor je tudi njegovo ime skozi stoletja navduševalo srbske rodove Živeli' Govor ministra Milana Nedića je množica sprejela z burnimi vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji in naši hrabri vojski. Potem je zastopnik kralja izročil odlikovanja članom oblastnega odbora Aerokluba v Skoplju. Ob priliki pregleda tečajnikov je minister za telesno vzgojo Dušan Pantić imel govor, v katerem je med drugim rekel, da je dolžnost vseh, da ustvarimo zavedno mladino, ki bo ponos domovine. Samo tak narod more mirno gledati svojo bodočnost, ki ima zdravo mladino. Na koncu govora je minister Dušan Pantić pozval mladino, naj vzklikne kralju. In iz 700 mladih grl je zaoril vzklik: Živel kralj, živela Jugoslavija! Na to je minister prisostvoval vajam tečajnikov, nakar je vojni minister general Nedić obšel posamezno oddelke tečaja in izrazil svoje popolno zadovoljstvo glođe doseženih uspehov. Z redom Belega orla je bil odlikovan dr. Dušan Markovlć. prav tako pa so bili odlikovani vsi drugi fukcionarji oblastnega odbora Aerokluba. ki so sodelovali pri tem narodnem delu Nato je sledil miting. Jadralci in jadralke so vzleteli in delali akrobacije, ki so jih navzoči z velikim zanimanjem opazovali. Oblastni Aeroklub v Skoplju je priredil ob 14. uri v ofieir-skem domu kosilo, katerega so se udeležili kraljevi odposlanec, predsednik vlade In drugi ugledni gostjo, ki so prisostvovali svečanosti. Dogodki na m zn em vzhosa Nemški In italijanski komentarji o pomenu prifKNla nemške vojske v Rum unijo Berlin, 14. okt. s. (Štefani). Današnji >Der Montag« piše, da bi bilo odveč dokazovati upravičenost pošiljanja nemške vojske v Rumunijo. Angleški listi so dovolj jasno pokazali zadnje dni, da je hotela Anglija napram Rumuniji izvesti vojaške operacije. Tako je zlasti »Daily Express< že štiri dni pred prihodom nemške vojske pisal, naj bi angleško letalstvo bombardiralo rumunska petrolejska ležišča. List pripominja, da so Nemci zopet enkrat tudi v Rumuniji prehiteli Angleže, Kim, 14. okt. e. Pošiljanje nemških letal v Rumunijo. je naletelo v Rimu, kakor poudarjajo v krogih rimske, obveščevalne agencije, na polno razumevanje, ker je bil ta ukrep storjen očividno zato, da se zaščiti rumunsko petrolejsko polje pred angleškim ogrožanjem. Anglija neprestano izvaja hud pritisk na Turčijo. Zato je bilo potrebno, da se podvzamejo ukrepi pred eventualno akcijo proti obalam črnega morja s strani angleškega brodovja. Poročilo dalje navaja, da je nemotena proizvodnja rumunskega petroleja neogibno potrebna za gospodarsko življenje Ru-munije, a prav tako za državi osi, da lahko nadaljujeta vojno. Zato je bila izvedena nemška akcija v polnem sporazumu med Rumunijo in državami osi. Nemški vojni kontingenti in njihovo poveljstvo pa bosta tudi koristno služili reorganizaciji ru-munske vojske, na čemer dela general An-tonescu s podporo Železne garde. To aktivno nemško rumunsko vojaško sodelovanje je v polnem skladu 8 solidarnostjo, ki izhaja iz italijansko nemških garancij, da- Italijansko poročilo opozarja slednjič na razourjenje. ki so ga povzročili ti ukrepi v Angliji, saj so se zaradi tega razblinile vse angleške nade, da se onemogoči zalaganje držav osi z rumunskim petrolejem. Grožnje angleškega tiska in radijskih postaj, katerih cilj je razburiti tudi druge države, ne bodo imele uspeha, ker se druge države nimajo ničesar bati in se jih ti ukrepi ne tičejo. Prav s temi ukrepi sta bila ohranjena varnost in mir na Balkanu. Tudi so tendenciozne vesti, da skuša Nemčija prodreti na vzhod, ker se je pojavila ob obalah črnega morja. Svetovni javnosti se skuša ta akcija Nemčije predstavljati kot nekaka okupacija ali invazija, toda poudariti je treba, da je bil ta ukrep napravljen po predhodnem sporazumu med dvema zainteresiranima strankama. Zaplenjeno madžarsko letala v Rumuniji ^akarešta, 14. okt. e. Včerai ie moralo vzhodno od Temišvara pristati madžarsko lcvsko letalo, opremljeno s strojnicami in fotografskimi aparati. Oba madžarska oficirja sta bila aretirana, letalo pa zaplenjeno. Letalca sta izjavila, da sta zaradi slabega vremena zabrodila Angleži zapuščajo Rumunijo Bukarešta, 14. okt. s. (Štefani). Tukaj-Snji angleški konzulat je neprestano zapo- slen z izdajanjem vizumov angleškim državljanom v Rumuniji. Bukarešta. 14. okt. s. (Reuter). Danes odpotuje iz Rumunije prva skupina angleških državljanov, 150 po številu. Angleži bodo zapustili Rumunijo z ladjo iz Kon-stance. Ruska vojska ob črnem morju Moskva, 14. okt. s. (Ass. Press). V tukajšnjih nevtralnih krogih cenijo, da imajo Rusi v Besarabiji sedaj razmeščenih 12 pehotnih divizij. Nadalje so v Besarabiji tri divizije konjenice, pet polkov težkega topništva in 11 motoriziranih edinic. .....i- vojaka je pričela gra.it** i udi pet novih vojaških letališč v Besarabiji. Moskva, 14. okt. s. (Ass. Press). Pretekli petek je neki ruski rušilec ob obali v Črnem morju s topovskimi streli potopil manjšo rumunsko ladjo. Incident je bil med tem popolnoma poravnan, ker se je ugotovilo, da se je rumunska ladja po pomoti približala na prepovedanem mestu ruski obali. Ruski rušilec je tudi rešil vso posadko potopljene lTimunske ladje. Vloga Turčije Boston, 14. okt. s. Urednik »New York Herald Tribune« Eliot pravi v svojem komentarju o položaju, da bo prav tako kakor v napoleonskih vojnah najbrž pomor- ska sila imela odločilno vlogo v sedanji vojni. Eliot pravi, da turško vojno bro-dovje obvlada črno morje, angleško pa Sredozemlje in da ni verjetno, da bi Turčija popustila nemškemu pritisku. Položaj v Grčiji Atene, 14. okt. s. (Reuter). Italijansko poslaništvo je dalo vsem italijanskim državljanom v Grčiji navodilo, naj zapuste državo. Atene, 14. okt. s. (Reuter). Ministrt-*! predsednik Motaksas je imel daljšo konferenco s tukajšnjim angleškim poslanikom. Nemška pogajanja v Moskvi Tokio, 14. okt. s. (Reuter). Berlinski dopisnik agencije Domej javlja, da bodo Nemci v pogajanjih, ki se bodo v kratkem zopet pričela med nemškimi in ruskimi zastopniki v Moskvi, skušali preprečiti vsako tendenco zbližanja med Rusijo in Anglijo. Nemška vlada namerava baje Rusiji ponuditi kompenzacije za nemško ekspanzijo na Balkan. Ameriška odločnost Predsednik R v Evropi in sevelt izjavlja, da nobena zveza diktatorskih držav i ne bo odvrnila Amerike od vojnih priprav, kar je v interesu miru vsega človeštva D»ytPn, 14. okt. e. Na svojem potovanju po državi Ohio je imel predsednik Roo_ sevelt velik govor, v katerem je predvsem poudaril solidarnost ameriškega naroda pri podpiranju kultur, katerih temelj sta svoboda in mednarodno spoštovanje neodvisnih narodov. S totalitarnimi državami ni mogOče skleniti premirja, zato bodo Ze-cttnjene države tudi naprej nudile Angliji vsako materialno pom°č. Nadalje je izvajal; Obrambni ukrepi pa se ne nanašajo samo na obrambo proti napadu na vzhodu ah na zapadu, marveč tudi proti uveljav-ljenju tistih gospodarskih idej. ki ogrožajo ameriško svobodo in demokracijo, če govo rim o obrambi te zemeljske poloble, ne mislim samo na severno, srednjo in južno Ameriko in sosednje otoke, nego tudi na pravico mirne in nemotene uporabe Tihega in Atlantskega oceana. To je bila vedno naša tradicionalna politika. Amerika vidi še vedno v obrambi teh oceanov prvi in najvažnejši korak za zaščito ameriške nedotakljivosti. Danes to politiko znova podcrtavam, da ne bo mogel nihče dvomiti, da je Amerika trdno odločena tudi še nadalje vztrajati pri tej svoji politiki. Opodišča, ki amo jih dobili v angleških področjih, so samo del tega splošnega obrambnega načrta. Naša pot je jasna in naša odločitev je padla. Nadaljevali bomo svoje obrambne in oboroževalne ukrepe ter jih stopnjevan" do viSka, da bomo lahko v vsakem primeru branili svojo in svobodo naših obal. Roosevelt je izjavil, da se Zedinjene države pripravljajo na vojno, ker je to najboljše zagotovilo za mir. Na Američane ne bo vplivala nobena sila, niti nobene grožnje. Diktature nas ne bedo nikdar prisilile, da bi jim sledili. Nobena kombinacija diktatorskih držav v Evropi in Aziji nas ne bo zaustavila na naši poti, ki je tako jasna in cčividna. To je pot, za katero smo se sami odločili, ker je to pot demokracije in v tem nas ne bodo ustavile nobene kombinacije, da bi odrekli pomoč sv^bccVnemu narodu v njegevi berbi. Roosevelt je nato omenil nemške grožnje in dejal, da po izkušnjah zadnjih let in dokazih, ki jih prožijo belgijski, nizozemski, danski in nerveški narod.-ne more priti do resničnega miru. Nemške mi- rovne osnove smo že do dobra spregledali. Oborožujemo se iz ljubezni do svobode, iz pravice do svobode, iz ljubezni do poštenja in človečnosti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Roosevelt opozoril na vlogo Anglije pri obrambi teh stvari. Možje in žene Anglije so pokazali, je naglasil Roosevelt, kako svoboden narod brani stvar, za katero ve, da je pravična in upravičena. Ta junaška borba bo za večne čase zabeležena v zgodovini kot dokaz, da demokracija, kadar je postavljena pred preizkušnjo, dokaže, iz kakšnega blaga je. Svoj govor je Roosevelt zaključil z izrazom globoke vere v zmago demokracije in z vzklikom: Živela demokracija! Skupna obramba Amerike Prvi odmevi izjav predsednika Roosevelta: Brazilija in Čile stavlja ta Zedinjenim državam na razpolago voja- New York, 14. okt. s. »Nexv York Times« poročajo iz Buenos Airesa, da sta Brazilija in Čile pristali, da dovolita na svojem ozemlju Zedinjenim državam mornariška in letalska oporišča. Smatrajo, da je to s strani Brazilije in Čila protiushiga, ker tudi Zedinjene dr- žave stavlja jo nova oporišča ki so jih dobile od Anglije, na razpolago vsem ameriškim državam za skupno obrambo Amerike. Mentevideo, 14. okt. s. (Ass. Press) Baje namerava tudi Urugvaj slediti zgledu Brazilije in Čila in dovoliti Zedinjenim drža- vam vojaška oporišča na svojem ozemlju. Aiontevideo, 14. oikt. s (Ass. Press) Urugvajski predsednik je poslal predsedniku Rooseveltu k njegovemu včerajšnjemu govoru prisrčne brzojavne čestitke. Urugvajski predsednik pravi, da sprejema plemenito in spontano Rooseveltovo ponudbo za skupno obrambo Amerike in da pozdravlja idejo skupne obrambe, ker gre za stvar demokracije. London, 14 okt. s. (Reuter) Govor predsednika Roosevelta je napravil v angleških merodajnih krogih velik vtis V Angliji vidijo, da Zedinjene države zaradi pritiska osnih držav ne nameravajo popustiti, temveč so odločene, da se naprej igrajo svojo vlogo zaščitnice zapadne poloble. Naj gredo osvajanja osnih držav kakorkoli daleč v Evropi, liberalna krščanska civilizac ja v Ameriki bo lahko odbila vse napade. Tokio, 14. okt. s. (Ass Press) Japonski listi komentirajo včerajšnji govor predsednika Roosevelta skoraj vsi pod istim naslovom: Zedinjene države se hočejo zoper-staviti berlinski trozvczi. i vojni uspehi Čungking, 14. okt. s. (Reuter) Po uradnih kitajskih informacijah so kitajske čete po šestdnevni borbi zavzele važne japonske postojanke v srednji Kitajski južno od Šanghaja. Važne japonske kopne in rečne prometne zveze so btte prekinjene. Šanghaj, 14. okt. s (Štefani) Po japonskih informacijah je japonska vojska v soboto pričela veliko ofenzivo preti 20 kitajskim divizijam, ki stoje <, Drugo ladjr sta letali obstreljevali s strojnicam1, pa se jima je umaknila Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška iletala. janska letala z uspehom bombardirala angleško brodovje. Več ton bomb je padlo na sovražno brodovje. Ena bomba je padla na matično ladjo za letala in povzročila veliko škodo. Prav tako je bila zadeta ena križarka, ki je bila tako poškodovana, da je morala takoj zapustiti bojišče in odpluti. Italijanski letalski izvidniki so ugotovili, da je angleško brodovje kmalu nato zapustilo operativno cono, in odplulo v smeri proti grškim vodam. V©fna na Bližnjem Kairo, 14. okt. s. (Kcuter). Komunike vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja snoči: Se nadalje mirno na vseh frontah. Kairo, 14. okt. s. (Reuter). Snočnji ko-muniKe poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V petek so angleška letala uspešno bombardirala Bardijo v Libiji. Najmanj 6 bomb je direktno zadelo cilje. Pri el Adenu je bila povzročena velika škoda na sovražnih vojaških objektih. V Derni je bil povzročen velik požar, zadetih je bilo več vojaških zgradb. V Tob- ruku so bombe zanetile več velikih požarov in povzročile eksplozije. UspeSno so bile napadene ladje in mornariške vojašnice. V Asmari v Eritreji so angleški bombniki direktno zadeli dva hangarja in vzletišče na tamkajšnjem letališču. Dva napada sta bila izvedena na Guro v Abeslniji. Povzročenih ej bilo več požarov. Južnoafriška letala so izvedla obsežne izvldniške polete. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh poletov. IBHHaBHHHBBnnDnHBB revidirati sedanjo kolekUvno pogodbo, ne da bi jo odpovedali. Zahteve delavstva so bile sporočene TPD. Po teh zahtevah bi bilo treba zvišati temeljne mezde rudarskega delavstva vseh petih kategorij tako, da bi se temeljna mezda V. kategorije (mladoletni delavci) zvišala od 24 na 34 din na dan ter da bi tako ustrezala novim predpisanim mmimalnim mezdam- Mezde v VI. kategoriji je treba zvišati od 29 din na 44 din. mezde delavstva ostalih treh kategorij pa sorazmerno temu zvišanju. S tem zvišanjem bi bile mezde približno prilagođene podražitvi Življenjskih potrebočtn. življenjske potrebščine so se namreč podražile od lani za 42 odstotkov. Mezde rudarjev so bile med tem sicer te nekajkrat zvišane vendar ne sorazmerno podražitvi življenj-. skih potrebščin. Zadnje zvišanje mezd so rudarji dobili avgusta, a odtlej so se Življenjske potrebščine zopet znatno podira-žile, Temeljne mezde zdaj znašajo: v I. kategoriji 41.75, v II. 36.5, v m. 32.25. v IV. in V. 24 din. K temu je treba prttKeU še 15 odstotkov brutto doki ado. Delavstvo tudi zahteva prilagoditev mezd za akordno delo spremenjenim razmeram. Nove akordne postavke pa bodo določali v revirjih in ne na pogajanjih v Ljubljani. Ob tej priliki bo treba urediti tud delovne pogoje strojnikov Delavstvo med drugim tudi zahteva dodatek k sedanji kolektivni pogodbi z naslednjimi določili: TPD naj da delavstvu po enkrat na leto, in sicer o božiču posebni prispevek, ki naj znaša «a rudarje v I. kategoriji 300 din, v H. 250, v HI. 200 ln I v IV. in V. 150 din Dalje rudarji zalite- ' Bve anrtni nesreči Ljubljana, 14. oktobra Pred dnevi smo poročali o težki nesreči, ki je doletela 511etnega Antona Pleska, zaposlenega pri Useniku na Tržaški cesti. Ko je skladal deske, je nenadoma omahnil s skladovnice in priletei tako nesrečno na tla. da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa včeraj popoldne umrl. Pokojni zapušča ženo in već otrok. Včeraj popoldne so pri Sv. Križu položili k večnemu počitku komaj 23 letne g-a Šoferja in mehanika Ivana Jerino iz Ljubljane, ki se je pred dvema mesecema na avtomobilski vožnji hudo ponesrečil. Na vožnji proti Brezjam se je z avtomobilom zaletel v drevo in obležal z razbito čeljustjo in nalomljeno hrbtenico. Dva meseca je nihal med življenjem in smrtjo, včeraj pa je ugasnilo njegovo mlado življenje. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Starinski grob etike-pan Metlika. 12. oktobra Ko smo r/red dobrim tednom Dorrčali o cestnih delih pri preurejanju klanca v Drašičih pri Metliki, smo tudi omenili, da pravkar dokončuielo orikliuček klanca na že obstoječo cesto v Drašičih med osnovno šolo in cerkvijo. V Četrtek so delavci. 7apos1eni pri izkopa vani u starega cestišča, kom a i 20 do 25 cm Pod cestiščem nenadoma zadeli na človeški okostniak. ki *a ie pokrivala kamnita Dlast. rx>d okostniskom oa ie debela plast popolnoma preperele zenrfie. Radi nepazljivosti delavcev pri izkopavanju je bila lobanja oškodovana, v čeljusti iste ca ie izredno leno razvito in ohranjeno človeško zobovie. Na istem mestu sta ležala še dva večia kosa žlindre in en nove-, ".aibrže rimskega izvora. Govore rudi. d i i« ood d vi i enim okcMnj?korr- drug »kostnjak. ki na so ^a ou^t'li v miru. Kako sta prišla oko=-tnjaka na to mesto, reko katereaa se ie leta in leta vozilo in bndilo. ie zaenkrat oovsem nerazumljivo. >ai niti najstarejši ljudie oo ustnih izročilih ne vedo povedati ali soominiati. da bi na tem mestu ki bi s*a sicer v?^ lajik označil kot bližnji cerkveni okolš sploh kedai stalo pokopališke. Cerkev sama *e bila zgrajena leta 1773.. pa tudi iz vajo plaćana dopuste, kakor so uvedeni za rudarsko delavstvo državnih rudnikov. Delavstvo drugih obratov TPD, in sicer cementarne, kamnoloma, apnenic itd., naj prejema stanovanjsko doklado, deputat-ni premog ter naj uživa vse dri^ge ugodnosti kakor rudarji. Te ugodnosti morajo biti določene z novtoi določbami kolektivne pogodbe. Veljati morajo za vse rudnike TPD ln druge, omenjene obrate družbe. V dodatku kolektivne pogodbe naj bo tudi določeno, da mora delavstvo prejemati za nedeljsko delo, kolikor traja nad 8 ur, 100 odstotkov poviška. To so glavne zahteve delavstva, ki bi naj bile uresničene s spremembo sedanje kolektivne pogodbe. V kakšni meri bo pokazala razumevanje za nje TPD, se bo I izkazalo jutri na pogajanjih, ki se začno I ob II- pisanih zapiskov ni nikier razvidno, da bi mrliče kdaikoli pokopavali okroe cerkve. To ie tudi temboli verietno. ker ie bilo prvotno mesto za graditev cerkve določeno prav tam kier ie nekdai siala kapelica sv. Petra — današnja kapelica Srca Jezusovega. Prav radi teea ie naidba okostnjakov povzročila med Drašičani. Metličani in okoličani mnoEO neverjetnih razlag Po točni ueotovitvi naideneea novca in še morebitnih novih naidbah pa se bo dalo določno skleDati za kako grobišče gre! Iz Kranja — Nogometne tekme SK Kranj : SK LJubljana 3:1 (2 : 0). V dežju in na izredno razmočenem terenu je bila odigrana važna ligaška tekma, ki so jo domačini odločili v svojo korist z borbeno in hitro igro. V prvem polčasu se gostje niso znašli na tujem in razmočenem terenu, kar je domaČa enajstorica izrabila in Že v 3. min. potresla mrežo nasprotnika. Igra se je nato prenašala iz polja v polje s pritiskom na ljubljanski strani in v izredno hitri akciji je padel drugi gol za domačine. Do odmora ni bilo presenečenj, vendar so domačini imeli še nekaj šans. ki so si jih ustvarjali z dobrim in odločnim startom in presenečali goste z razdiranjem njih dobro zasnovanih kombinacij. V drugem polčasu so Ljubljančani pričeli s sistematskimi akcijami in s precizno igro po tleh. Vse te akcije pa so propadale zaradi kom od r. osti gostov. Treba ie namreč vedeti, da je treba pri prvenstvenih tekmah tudi požrtvovalnosti. Tp ko se je moglo namreč zgoditi, da je padel kljub premoči gostov v drugem polčasu še en zgoditek za Kranj. 6ele zaradi odprte Igre domačih ln nepazljivosti se je posrečilo ustvariti zeleni enajštorlci r.ekq,j nevarnih pozicij, ki pa so bile po večini zastreljane. Naposled je padel tudi gol za Ljubljano. In to lz prostega strela, bil je tudi poslednji zgoditek v tekm*. Zadnje minute so bila vrata Kranja oblegana, a tudi iz gneče ni hotelo biti Žoge za mrežo. c*ole so dali: Božič. Grinta!. Džukič za Kranl ln Pupo ze LiubUano. — v Stra*iMu. SK S*vlcn (StrsJHBee) : SK Slovan (Naklo) 1:1 (0:0). Obe moštvi sta al bili enakovredni in po igri ustreza tudi rezultat. day b* lahko Savica s prednosti domačesra icrrUČa v marsičem pred-nlačila. zarod;tkov nikakor ni hotelo biti in zadnji gol je padel iele ob koncu igre. ako sta oba vodilna gorenjska kluba v medsebojni tekmi pokazala enakovrednost in si razdelila piki. — Začetek prvenstvenega turnirja KfiK bo drevi ob 20. v lovski sobi hotela »Stara posta«. Šahisti, ki Se mislijo sodelovati, naj se javijo pred začetkom vodstvu turnirja Ker vlada za turnir veliko zanimanje, naj se občinstvu, ki ne bo moglo prisostvovati igram, omogoči s turnirsko tabelo na javnem mestu Informiranje o stanju in poteku posameznih kol turnirja KOLEDAR Danes: . Ponedeljek, 14. oktobra: Kališ t DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Volga, Volga... Kino Sloga: Geronimo Kino Union: Strah z ulice (Strachv) Kino Moste: Usoda v planinah in Sindikat zločina Kino diska: šestnajstletniki DE2UKNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Športni pregled Ljubljana. 14. oktobra Prvi del jesenskega nogometnega orv i-stva v slovenski lisi je že absoiviran in jesenski prvak ie kljub porazni postal trboveljski Amater. Tudi zadnje kolo jesenskega prvenstva ie dalo presenetljive rezultate. Tako ie Amater kot rečeno doživel prvi poraz. V Ljubljani ga ie Mars odpravil z 2:0 in to povsem zasluženo. Ljubljana je imela najlepše izglede, da pride po tem kolu na prvo mesto prvenstvene tabele, a morala se ie zadovoljiti z drugim mestom, kaiti v Kranju ie doživela svoj drugi poraz. Krani ie zmagal s 3:1. Mariborski Železničarji prihajalo v ospredje. Včerai so jeseniško Bratstvo krepko porazili s 4:0. Nekoliko si ie popravil svojo poziciio tudi Maribor, ki ie v Celju zmagal nad Olimpom 4:1. V srbski ligi sta si Bask in sarajevska Slavija delila tceki. Tekma le ostala neodločena 2:2. Medmestna tekma Beograd-Zagrob se ie končala z zasluženo zmago Zagreba 2:1. Beograd ie bil boljši, ker ie imel enotnejše in bolj vi prano moštvo, poleg teaa so bili pa Beograjčani v drugem oelčasu v premoči. Po tekmi ie bila seja vrhovne nogometne zveze na kateri so sklenili, da bo meddržavna tekma Nemci j a-Jugoslavija odigrana 3. novembra na igrišču Con-cordije v Zagrebu. Včerai je bila zaključena tudi dvodnevna kolesarska dirka po Severni Srbiji, katere se ie udeležilo tudi io Slovencev. V skupni oceni ie zmagal Vojnov (Jugoslavija) 14:25. 2, Pavlovič (Beograd) 14 25. 3. Peterneli (Hermes). 4. Veliković (Beograd). 5. Davidovie (Beograd), fi. Erdelv (Bata). 7. Davidovič (Sle veni gradeč). R. Val an t. Vsi imajo isti čas kakor Vol nov. Od Slovencev je Gartner zasedel še 12.. Golob pa 13. mesto. Strojniki se izobražujejo Li ubijana. 14. oktobra V megleno, deževno fr-itro ie prisopihal včerai vlak v Laško. Sicer tako mirna, tiha postaia je oživela. Strojniki, strojevodje in kurjači, organizirani v svoji Zvezi strojnikov, strojevrvdjj in Icurjačev. 90 napolnili prostor Pred postajo do zadnjega kotička. Ni čuda. ?aj jih je bilo nad 150. Pod vodstvom ored^ednika centrale a. Siletića iz Zagreba, ki ie prispel na prireditev slovenskih kolegov s tovariši, predsednika ohlastne uprave g. Tonila in tajnika R-Skerla so odšli proti pivovarni. Tam so bili zelo ljubeznivo sprejeti. V imenu Go-stilničarske pivovarne tih ie pozdravil s. Kokolj. Nato 90 si — zvesti svojemu poklicu — najprej oeledali kotlovnico in strolnico V kotlovnici so si zlasti ogledali kotel Babcock-Wilcox sistema, izdelek Pr-vobrnske tovarne, ki ie že desetletja znana ro svojih izdelkih Ko1 el ima 90 m* gorilne površine in 60 At pritiska. Videli so tudi dve Dvuplex črpalki, ki črna ta paro v kotle, kier se kuha#hmel1 s sladkorjem in vodo. Nato so odšli v strojnico, da vidi^ domačo elektrarno, kier stoji generator s 1000 KW kapacitete. Po natančnem ogledu pivovarne so skupno odšli v restavracijo H^ke. Pozdrave be9ede so izrekli gg. Toni. Sile-tič in Skerli ki ie omenial borbo strojnikov za priznanje njihovih pravic, zlasti o 7-aHtevi oo r*HzTmn1u s+ormie viš^"*« do-možnega osebja in minimalni plači za strojnik^ din 2000.—. za kurinča ra 1500.— din. Navzoči so te zahteve z aplavzom ?r>rejeli in odobrili. Ko ie bil s tem kon£an oficielnl del ekskurzije, se ie razvila prisrčna zabava, ki le trajala do poznega oonolrlneva. tia do odhoda vlakov ki so noneljali strojno oseble zooet ^ kraje kier s»e m^ra r>op^-noma posvetit; d^lu. ra kr>te~>~ePa odgo^-aria prr»d zakonom. Spominjali so se let-.šH'h ekskurzij, ki so vse tako leno uposle Tako maramo errren^ti ekskurzijo v Tr^ovM^ kjer jih ie TPD gostoljubno rogortila. ekskurzije v Laško ln Tržič, kjer so bili očarani nad oriiaznost i o podjetnikov, ki so jim razkazali vso tovarno, pa naj si bo to v Krškem ali Tržičn in končno ekskurzijo v Laškem, kjer so bili brezplačno o~*st roženi. P. Sitnega sebe je goljufal Metlika. 12. oktobra Gotovo le Še rmemalo upoštevan star narodni pregovor: »Kdor drugemu temo koplje »srn vanlo pade!« ker se picer ne bi moglo ori mjeriti, da človek ta kor? koč ogoljufa samega sebe. Značilen primer, ki le v vsem oto-egu potrdil Istinitost pregovora, se le pripetil v soboto, ko se je nekemu kupcu nudila prilika kupčije z ovsom, za katerega se le s nro-^alaVern pogodil za ceno 3 din kg. Po rfl^onien! krneči j i je bilo treba vrerV> stehtati, ker pa ni bilo v blizini druee tehtnice, sla sklenila stehtotf jo na kolodvorski deHmalni tehtnici, ki Ima vse potrebne vijake ln pokaže točno Pri tehranlu oa ie "euboeHiva roka hotele z viiakom preuredi H tehtnico sebi v prid. on 1e v smeri zgrešila, kar 90 nekateri prisctnl opazili. Po tehtanju vreče ie kuioec plačal O'^es in okoli 20 k* pamovollnega orib:tka Id si ga ie naredil sam. Ko so drug; no+^m tehtali no1' predmet, so u gotovi U v splo^-n^m ©mehu. da 1e kupec ogoljufal samega sebe! Nemški napadi na London Škoda v angleški prestolnici ni posebno velika, pa je škoda v Liverpoohi London, 14. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Nemški letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč znatno večji obseg nego prejšnje noči. Glavni cilj napadov je bil zopet London, bombardirano pa je bilo tudi področje reke Mersev in severnozapad-na Anglija. Izolirani napadi so bili izvedeni na severnovzhodno Anglijo in mnoge drutje dele države. V Londonu je bila povzročena škoda na Stanovanjskih, trgovskih in industrijskih poslopjih. Število ubitih in ranjenih oseb utegne biti nekoliko večje nego pri napadih prejšnjih noći. Več oseb je bilo ubitih, ko je neka bomba zadela blok hiš. Po naknadnih podatkih sta bili včeraj sestreljeni nad Anglijo dve nemški letali. Dve angleški lovski leta i i sta izgubljeni, vendar sta oba pilota rečena London. 14. okt s (Reuter) Preteklo noč so nem-ka letala bombardirala zopet več londonskih okrajev. Povzročena škoda v Londonu ni posebno velika, pač pa je bilo zopet zadetih več stanovonjskih hiš. Protiletalsko topništvo je dajalo močan zaporni ogenj. Eno izmed nemških letal je v nizki višini preletelo neko londonsko predmestje in obstreljevalo ulice s strojnicami. Večjo škodo je povzročil nemški napad preteklo noč v Liverpoolu. Pri prvem napadu zgodaj zvečer j«! protiletalsko topništvo napadajoča ietala pregnalo Ogenj protiletalskih topov je bil hujši, nego ob katerikoli drugi priliki doslej v Liverpoolu. Pri drugem napadu picti jutru pa je bilo vrženih na mesto več bomb, ki so povzročile nekaj smrtnih žrtev. Dve bombi sta direktno pogodili neko stanovanjsko hiio. Več oseb je bilo pri tem ubitih. Tudi neka tovarna pohištva je biV zadete, V nekem mestu se verno vzhodne Anglije sta dve bombi zadeli javna zaklonišča v zasilnih jarkih. Pri tem je bilo veČ oseb ranjenih in ubitih. Nad vzhodno Anglijo je prišlo ponoči do srdite letalske bitke med nemškimi bombniki in angleškimi lovskimi leteli. London, 14 okt. s. (Reuter) Nemški letalski napadi na Anglijo so bili v teku včerajšnjega dneva izvršeni skoraj izključno popoldne. Nekaj letad je prodrlo do Londona in so bile vržene bombe na več okrajev. Skoda pa je majhna in žrtev ni mnogo. in angleški na Berlin Napad na nemško prestolnico v noči na nedeljo je trajal eno uro — Napadeno je bilo v Nemčiji 40 objektov Pomorska Mtkapri Malti Podrobnosti o napadu italijanskih torpedovk na angleško vojno mornarico Leos Janaček: Jemifa Orkestralno in pevsko vzgledno operna uprizoritev Ljubljana, 14- oktobra Četrtič je L. Janačkova >Jenufaopera iz moravske ga seleke^a življenja v treh dejanjih, po drami Gabriele Freisove, pri-ala na naš rept-rtoar. In zopet nam je s svojo izredno čisto izvirno g-lasbcno silo, s svojim bridkoetnim, a etično triumfalno zaključenim dejanjem ter ne nazadnje s svojo odlično uprizoritvijo prinesla visok umetniški užitek. Občutek Imam, da so bile vse štiri premiere Janačkove 3>Jenufe< na našem opernem odru izjemen svetal praznik in izjemno krasna zmaga slovenske opere. To zmago sta nam v soboto zopet pripravila Niko štrite? kot dirigent in Ciril Debe-vec kot režiser z na SI m opernim orkestrom, opernim zborom in solisti. Žal, da se je moralo zgroditi prvič, da je bila uprizoritev »Jenufe« mogoča le s pomočjo dveh gostov, našega ljubega pevca rojaka Jos. Gostiča iz Zagreba in po njeni Loti v Massenetovem ^VVertherju« prijetno znani Elzi Karlov cevi iz Splita. Tako smo imeli v dusi pač obžalovanje, da v našem solistovskem zboru danes ni stalno več Gjungjenčeve, Vilme Thieryjeve in Gostiča, hkratu pa tudi nrvaJežnost, da sta nam Karlovčeva in Gostič vsai kot zmerom dobrodošla gosta omogočila radost ponovnega svidenja z Janačkovo genialno umetnino. Velikemu delu današnjesra opernega občinstva so bila taka razmišljanja seveda tuja, saj je videl in slišal s>Jenufo« sploh prvič in jo resnično užival kakor premie-ro, originalno, osupljivo novo in zato morda ne lahko sprejemljivo. V resnici je »Jenufa« revolucionarno no-votarska. samosvoja, prav nič po kalupu starih glasbenih tipov. Janaček je Iskal in našel nove glasbene vire. nove poti po kmetih Moravske in Slovaške. Tja je hodil dolga leta po skladbene vrelce, ki so se mu odkrivali v čisti, rasovni vriskajoči, slovansko vrečekrvn! moravski in slovaški ljudski govorici in ljudski pepevki. Tam je preučeval pevnost kmetiške govorice in zapisoval besede in stavkovne na-pevke. Melodijo pristne ljudske govorice je primerjal z napevi narodnih popevk in dognal, da je mnoiro govorjenih nape- :*ov že obseženih v tjudskih pesmih. To odkritje je uporabil za ustvaritev svojskega glasbenega tipa, predvsem Uettufec. Podobno je degnal in ravnal Musorgski in ustvaril >Borisa Godunova«, »Hovan-ščino < in ^Soročinski soiem«, postal je najmočnejši in res prvinrf-ci zastopnik nove, samesveje ruske glasbene smeri stremeče po živi prirodnosti ruske melodike. Tudi Janaček je globoko zajemal iz ljudske motivike, a jo je Drskvaafl z lastno duševnestjo in čustvenostjo. Tako temelji Janačkova glasba nn vzorih napevkov ljudske, govorice, vzeta je iz ljudske duše, iz moravsko slovaške rasne kulture, je nova. prirodna, učinkovita in krasna Predvsem pa dramatična, naša. slovanska. In zato se u morda nehote odpira naša duša na stezaj. Rajni Emil Aciamič je ob »Jenufic ka- kor v opojnosti vzklikal: >To je dramatika in pol! To je dinamit ki fascinira, ki jemlje sapo! Pa ta c-kester: vsak hip presenečajo švigajoči, trepetavi visoki instrumentalni toni, vijugasti, melodični tiri pihal, nizki, zadirčivi trilčki. kriki kakor iz drugega tonskega sveta, strmo rastoči napadalni vali celega orkestra, eksplozije, vsak hip kaj presenetljivo novega!« Ob Smetani in EK-oraiku stoji Janaček s svojo >Jenufoc, slavno že po širnem svetu. Srečno roko je imel Janaček, da je izbral dramo Gabrijele Pretsove, ki mu je dala močno razgibano, psihološko zanimivo dejanje z vrsto krepkih ljudskih značajev, silnih kontrastov v osebah, predvsem pa nežno Jenufo ln cerkovnico Burvjevko. vlogo za umetnico najvišjih dramskih sposobnosti. Saj so v opernem besedilu zaradi tehničnih skrajšav originala v prozi nekateri psihološki skoki in površnosti. Toda ne^statki se spričo vrlin jedva opazijo. Veliki usoeh opere je tesno zvezan z drramo Preisove. C. Debevec je ponovno izrežiral opero s čutno skrbnostjo in poglrblienostjo v splošnem in v detajlih, N. štritof pa je opero postavil orkestralno in pevski z vročim temperamentom . in porazno silo, ki je osvajala. Posebej je priznati uspeh zborov7, ki jih je do popolne učinkovitosti prl-vedel vodja Slmcniti. Prva Slovenka, ki je pela naslovno partijo Jenufe ie V. Heybalova. Zunanje zelo ugodna, je bila spevno ln igralski na višku Vso dolgo vrsto nasprotujočih si čustev je podajala prirodno in prepričevalno, plasovno pa ie bila sveža in zmarovitn do krasnega zaključka. Žela je popoln uspeh in splošno priznanje. Elza Karlovčeva ie bila imnonufoča cer-kovnica ponosna žena. ki jo zgolj ljubezen pritira do zločina. Silno ženo je prikazovala učinkovito, z doživljano tragiko, pevski močno. Odličen Laca je Gostič. vseskozi posebno prikupen v vsakem pogledu: prav dober je žteva, ki era je pel in igral ponovno Marčec; zadovoljiv' v basovskem mlinarju nas rmarlilvi Janko. Zupan se uveljavlja kot župan in starko Burvvko da je pač preveč zadržano N". španova. Glasovno šibka je lepa Karolka Ivančičpve. ustrezliive oa so še PoHceva (županjaV Barbičeva roekla), Polajnarjeva (Barena) Jeromova CJano) in Škrj^nčeva (teta). Zbor je v 1 in 3. dejanju tudi prav lepo in smiselno igral ter so bili plesni prizor, čosMtanie poročnemu paru ter raz-burienost ob odkritju umora podani vse hvale vredno Opera je tudi k ost umno vzorno opremljena ter so maske moške in ženske noše krasne, obe prizorišči pa slikoviti in narodopisno zanimivi. Tako je v celoti predstava prav dobra in na čast unravi kakor vsem soledu-ločim. Bilo je zato mnosro prisrčnega pr~Sk«nia. in so *">iii vsi solisti z dirigentom štritof^m od-liki~\*an1 r. venci ln Šor»h:i Padi odrekamo kvantiteti za kvaliteto opernih uprizoritev! GrtedalUPče *;e bilo razprodano In noini tudi rezervni stoli. Fr. G Jutri pogajanja za rudarske mezde Glavne zahteve delavstva, ki naj bi se uresničile s spremembo sedanje kolektivne pogodbe Ste*. 235 > &L OVENSS1 !f AROĐ<, ponedeljek, 14. oktobra 1040. Stran S Si)a)na ruska muzikalna komedija v stilu nepozabnega filma »Pastir Kostja« z najboljšo rusko umetnico KINO MATICA, _ LJUBO ORLOvO teL 22-41 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri Volga Vo G&ronimo Močno drama ts k o filmsko delo o poslednjem indijanskem osvetniku, ki je bil strah in trepet belih ljudi. ^hr». ki Vam bo ostal v živem spominu in katerega si ne zamudite ogledati! KINO SLOOA — TeL 27-30 Predstave ob 16., 19. in 21 .uri STRAH Z ULICE Poljski film, ki so mu vse slovanske države, kjer je bil predvajan, priznale visoko umetniško kvaliteto. DANES ZADNJIKRAT! (STRACHY) Pretresljiva drama mladega dekleta resi njeno prijateljico iste usode. Predstave ob 16., 19. in 21. uri! KINO UNION _ Ted. 22-21 DNEVNE VESTI — Posvetovanja stalnega jugoslovenako-nemškega lesnega odbora. Danes so se pričela na Dunaju redna povetovanja stalnega jugoslovensko-nemškega lesnega odbora, ki se je zadr._.č sestal v februarju na Bledu. Na Dunaju bodo govorili predvsem o uspehih sklepov, storjenih na Bledu. Obravnavali se bodo tucii uspehi izkoriščanja kvot v treh četrtletjih tekočega leta in razdelitev globalne kvote za tekoče četrtletje. Razen tega se bo skušal določiti enoten načrt izvoza našega lesa v Nemčijo za daljšo dobo. Posvete anja se bodo nanašala tudi na obnovo pogodbe glede mehkega lesa, na izvoz pragov, na tehnična in prometna vprašanja ter strokovna lesna vprašanja. Našo delegacijo vodi načelnik oddelka za izvoz v ravnateljstvu za zunanjo trgovino dr. Dragoslav Mihajlovič. med člani je pa tudi glavni tajnik Zveze in-dustriicev za Slovenijo dr. Adolf Golia. — Izredni občni zbor UJME. Včeraj je bil v Beogradu izredni občni zbor Udruženja jugoslovenskih muz'*kih avtorjev (UJME) Sklican je bil zaradi vprašanja izstopa hrvatskih avtorjev, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji. Soglasno je bil sprejet sklep, da se z 31. decembrom t. 1. odobri izstop vseh dosedanjih članov UJME za ozemlje banovine Hrvatske, kjer se ustanovi posebno društvo, ki prevzame nanj odpadajoči inventar v vrednosti 75.C00 dinarjev. Z istim dnem poteče mandat dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru UJME ter upravnim odborom skupin Beograd, Zagreb in Ljubljana. Najpozneje do 15. aprila 1941 mora biti sklican občni zl-.or UJME. Ko bo prosvetno ministrstvo potrdilo nova pravila, mora biti sklican izredni občni zbor beograjske in ljubljanske skupine po novih pravilih. Ena.ko mora biti sklican tudi izredni občni zbor UJME v Beogradu. Sedež UJME se prenese iz Za-srreba v Beograd najkasneje do 20. januarja 1941. — Gradnja novih paviljonov na ljubljanskem veleseJmu. V soboto smo priobčili ood naslovom »Ne veleseimu oavilirm za oavilionom pada« Članek o podiranju starih in gradnii novih veleseimskih paviljonov. V članku ie oa mnoeo netočnosti. Naš Dorcč^valec ie namreč dobil na veleseimu informaciie od nekega gradbenega tehnika, ne Da od uprave veleseima same. Točen opis gradnje in pravilne podatke priobčino. čim iih dobimo od vel esej mske uprave tako. da bo javnost o gradnii novih veleseimskih paviljonov pravilno obveščena. — Razpisana služba banovlnskesra cestarja. Banska uprava razpisuje uri okrajnem certnem odboru v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti II. reda št. 189. Trbovlje —Zidani most—Sevnica—Videm od km 21.200 do km 27.000. Pročnie ie treba vložiti na i kasneje do 20. novembra pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah. — Polževa pot ameriške dediščine! Leta 1932. je umrl v Clevelandu v Ameriki neki S ovcr.ee, ki je zapustil kot samec precejšnjo imovino, katero pa so hoteli prikriti, a z dokazili vložnih knjižic je prišla le na dan. Ena tretjina zapuščine je bila poslana pristojnemu okrajnemu sodišču v T. na Gorenjskem. Sodšče je poverilo razpravo javnemu notarju v T., ki jo je izvršil pred povabljenimi dediči in določil vsakemu dediču zakoniti delež, čez nekaj mescev so bili deleži poslani zakonitim dedičem. Letos pa je prispel Iz Amerike na pristojno mesto drugi manjši znesek, za katerega je bila ravno tako razprava pri istem notarju kakor prvič, in sicer 14. junija. A od tega časa ni o dediščini ne duha ne sluha. V kateri luknjici tiči ta poljski murenček, da ne pride na svetlo, to morda vedo pristojni faktorji, ki naj izvabijo to živalco na dan. — Dedič. — Kontrola nad nvozom blaga. Trgovinski minister je podpisal v soboto prvo naredbo o kontroli nad uvozom blaga. Uredba o kontroli zunanje trgovine, izdana v septembru, se nanaša na bodoči izvoz in uvoz. Trgovinski minister lahko s svojo naredbo postavi pod kontrolo uvoz in izvoz poedinih vrst blaga. Prva naredba o kontroli uvoza se nanaša na parafin. V bodoče ga bodo lahko uvažale samo tiste tvrdke. ki so registrirane pri Ravnateljstvu za zunanjo trgovino ali po nji pooblaščenem organu. Uvozna potrdila bo iz-fajalo ravnateljstvo, na Hrvatskem pa banska oblast. — Zahteve hrvatskih privatnih nameščen oe v. v soboto in včeraj so imeli privatni nameščeno! Hrvatske važna posvetovanja. Hrvatski privatni nameščenci zahtevajo med drugim, da morajo biti v Uradu za kontrolo cen zastopani tudi zastopniki potrošnikov in da naj se ugodnosti, ki jih imajo oni. razširijo na vso državo, teko da jih bodo deležni vsi privatni nameščenci. — Ustanovitev7 glavne zveze deiavsKo-nametčen^klh ln gospodar« klh zadrug. Včeraj je bil v Beogradu občni zbor Zveze gospodarskih zadrug, na katerem je bila sklenjena fuzija te zveze z Glavno zvezo delavsko namesčenskih zadrug. Novoraz-širjena zveza se imenuje Glavna zveza delavsko namcscenskih in gospodarskih zadrug Vsaka zadruga lahko dobi do 100.000 din kredita. Glavna zveza pa lahko prevzema obveznosti do 10.000.000. V resoluciji se naproša vlada, naj izda uredbo, ki bi točno določala pod katero revizijsko zvezo spadajo poedlne zadruge. _ Vprašanje enotne cene pšenice. Na pristojnih mestih proučujejo vprašanje, kako bi uvedli v vseh krajih države enotne cene pšenice tako da bi tudi v najod-daljenejših in zlasti v pasivnih krajih žito ne bilo dražje. Zdaj je žito, kakor tudi moka v bolj oddaljenih krajih države dražja, zato je tudi kruh dražji kakor v središču države. To velja zlasti za Slovenijo, ki mora leto za letom piačevati visok žitni davek. To vprašanje bi lahko rešili predvsem z znižanjem prevozne tarife za žito in moko. — Živahna stavbna sezona v Zagrebu. Letošnja stavbna sezona v Zagrebu ni bila nič slabša od lanske, po nekaterih cenitvah je bila celo boljša. Ljudje dvigajo denar iz b?nk in ga nalagajo v nepremičnine. Do septembra je mestna občina izdala uporabnih dovoljenj za posiop^a v vrednosti 84 milijonov din, stavbnih dovoljenj pa za stavbe v vrednosti nad 119 milijonov din Ljubljana se pa ne more pohvaliti s *ako dobro stavbno sezono. Pri nas vlada zastoj že od lanske jeseni. Prejšnja leta je bila posebno živahna stavbna delavnost ob tem Času pred zimo, letos pa vlada mrtvilo. — Predlog, naj bi d°bili še oblačilno direkcijo. Beograjski »Privredni pregled« predlaga ustanovitev oblačilne direkcije v Beogradu. Država bi naj prevzela potrebne naloge, da bi tekstilne tovarne prilagodile svoje delo interesom gospodarstva. Kako preski ijeti revnejše prebivalstvo z obleko, je dandanes prav tako važno vprašanje, kakor, kako organizirati preskrbo prebivalstva s hrano. — Tino Paiiera je dobil *>d nemške vlade dosmrtno rento. Naš operni pevec Tino Patiera, ki nastopa že 25 let v Nemčiji, zlasti v operi v Dresdenu, in ki živi zdaj doma v Cavtatu, je prejel od nemške vlade visoko odlikovanje, pismeno zahvalo in dosmrtno rento 300 nemških mark mesečno ali v npšem denarju nad 5.000 din. — Nov grob. Umrl ie včerai v Ljubljani skladiščnik g. Anton P 1 e ž k o . Pckojni zapušča žalujočo soprogo Cecilijo in 6 otrok. Pogreb bo jutri ob 15. z Zal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim nase iskreno so-žalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi.da bo oblačno z rahlim dežjem. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu ln Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 20. v Splitu in Rabu 18, na Vi6u 12, v Ljubljani 15, v Zagrebu in Beogradu 12. v Sarajevu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala 12. — Žrtve nedeljskih rabuk. Včeraj so v bolnico prepeljali več žrtev rabuk in spopadov, kar bo najbrž posledica prvega mošta. Prvi je bil 241etni šofer Veliko Obra-dović. ki ga je v Cerknici neki t zvariš z nožem sunil v nogo. — 351etni Janko Lo-kar. mizarski pomočnik iz Ljubljane, io ie v soboto zvečer dobil po glavi, a treti; je bil 511etni soboslikar Ferdinand Jenko, ki ga je v Št. Vidu njegov nečak pretepel tako, da se ie tudi moral zateči v bolnico. — Nesreča na lovu? Včerai so pripeljali v bolnico precej težko ranieneno 19 elne-ga oosestnikovega sina Ivana S_-bala iz Prezida. Bil je v aozdu. ko ie nenadoma odjeknil strel. Šebal je bil zadet v hrbet in se ie zgrudil. Ni še ugotovljeno, ali ga je nekdo po nesreči obstreiil na lovu ali morda iz osvete. Šebalovo stanie ie precej resno. — Brez sledu je izginil. Iz Zagreba je brez sledu izginil kmet Ivan Križnik, star 75 let. Zadnjič so ga videli v KustošijL Njegov sin se je obrnil na policijo s prošnjo, naj mu pomaga najti očeta. — Zaradi enega grozda ga je ubil. V vasi Mlinovi pri Petrinji je zasačil kmet Stanko Adamović v svojem vinogradu 14-letnega Miloša Adamoviča. da mu krade grozdje. Deček je bil odtrgal en grozd. Kmet ga je tako pretepel s kolom, da mu je zlomil več reber, in da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je po štirih dneh v silnih mukah izdihnil. Podivjanega kmeta so orožniki aretirali. Preden so ga pognali v zapor, so ga hoteli ogorčeni sosedje Linča ti. — Tašča v prepiru ubila zeta. V vasi Koši čina blizu Varaždina je nastal v četrtek prepir med Rozalilo Vršič in njenim zetom Petrom Galskom. Med prepirom je zet brcnil taščo v trebuh. Ko jo je hotel drugič brcniti, ga je tašča zabodla z velikim kuhinjskim nožem v desno nogo nad kolenom in mu prerezala glavno žilo. Gal-šek je kmalu izkrvavel. Vršičevo so pa aretirali. Iz LfnMiane —Ij Zakaj pa mi ne? Iz krogov magistrat nih upokojencev nižje kategorije smo prejeli tole vprašanje in prošnjo: Mestni magistrat je v soglasju z občinskim svetom dovolil in izplačal mestnemu uslužbenstvu draginjski prispevek že sedaj namesto bo-Žičnice. Vsi mestni uslužbenci, ki so 1. oktobra t. 1. v aktivni službi ali že v pokoju, pa tudi magistratni dnevničarji so prejeli enkraten izreden nabavni prispevek k plači ali pokojnini. Zato se nam upokojencem nižje kategorije zdi Čudno, zakaj so prezrli nas zopet, kakor so nas prezrli Že lani za božićnico. Tudi upokojeni stalni mestni delavci smo pustili skoraj vse svoje moči, marsikdo med njimi celo svoje zdravje v dolgoletnem delu za mestno občino. In prav mi smo v današnji dobi takega prispevka k pokojnini, s katero je nemogoče živeti, posebno potrebni. Zato se obračamo na mestni magistrat ter na gospoda župana s prošnjo, naj blagovoli tudi nam nakloniti prispevek, za katerega mu bomo starci ln naše žene starke iskreno hvaležni. Ne pozabljajte nas, prosimo, saj smo med siromaki najpotrebnejši! —lj Popravila vseh ur zopet prevzamem F. Cruden, urar v Prešernovi 1 —specialist za precizijske ure. 416—n -—lj Ljubljanske občinske davščine za III. četrtletje proračunskega leta 1940-41 dospejo v plačilo najpozneje do 15. novembra 1940. Zato opozarja mestno poglavarstvo vse lastnike in upravitelje hiš, da ee tega roka pri plačilu hišnih davščin in pristojbin kakor vodarine. gostaščine. kanalske pristojbine itd. točno drže. V istem roku dospejo v plačilo občinske davščine na motoma vozila. Hkrati se opozarjajo vsi lastniki motornih vozil na dolobče Pravilnika o občinskih davščinah na vozila, po katerih je vsaK lastnik dolžan pismeno javiti mestnemu poglavarstvu najkasneje v 14 dneh nastop, oziroma prestanek razlogov za predpis ali odpis davka na vozila. —lj Zapora Strme poti. Mestno poglavarstvo javlja, ca je Strmi pot zaradi naprave podpornih zidov za novo stavbo ob StreliŠki ulici v vsej svoji doižini do preklica zaprt za vojc: . promet. —lj Iz Leg'je koroških borcev. V nedeljo zjutraj je preminul v ljubljanski bolnici član naše organizacije, tovariš Anton P 1 e S k o. Vabimo čianstvo krajevne organizacije LKB Ljubljana, da pospremi svojega člana in nekdanjega soborca na njegovi zadnji poti v torek 15. t. m. Pogreb bo ob 15. iz 2al. Zbirališče za članstvo ob 14.45 pred Žalami. Tovariši, izkažite zadnjo čast svojemu nekdanjemu soborcu, ki je z Vami sodeloval pri obrambi naše severne meje. - LKB. Ljubljana. u— Tehnični pregled novih motornih vozil bo v sredo 16. t. m ob 11. v Ljubljani Kot prihodnje novosti pripravlja drama tri slovenske igre: Ferda Kozaka dramo »Lepa Vida« v režiji dr. Krefta, Fr. Milčin-skega burko > Cigani« v režiji prof. Šesta in Funtkovo »Tekmo« v režiji Milana Skr-binška. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 14. oktobra: zaprto Torek, 15. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Jenufa) ★ Gostovanje naše opere v Celju. Naša opera bo gostovala prvič v letošnji sezoni v torek v Celju in sicer bodo izvajali Ja-načkovo opero »Jenufa«, katere premiera je dosegla pri občinstvu, sodeč po močnih aplavzih, uspeh. Glavne partije bodo peli: Janko .Zupan, španova, PoliČeta, Ivanči-čeva. Barbičeva, Polajnarjeva in Jeromo-va. Dirigent: Niko Stritof. Režiser: Ciril Debevec. pred upravo policije. Šubičeva ulica 3. Pri j ukra*teJ. tej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki iz kakršnega kdi razloga še niso bila komisijsko pregledana odnosno odobrena za promet v letu 1940. kakor tudi avtotaksiji in avtobusi, ki letos za drugo polietje niso bih še preg'edani. —lj Družabni večer CMD v Spodnja Šiški. Dne 5. t. m. sta tukajšnji podružnici CMD priredili v dvorani pri »Keršiču^ družabni večer s pestrim program m ood vodstvom predsednice g. Prelčeve in predsednika g. Cirila Petrovca. Zahval ju i :mo se vsem darovateljem, odbornikom in nastopajočim, posebno pa oevskemu zboru tukajšnje Čitalnice, ki so doprinesli, da ie prireditev v vsakem oziru tako leno uspea. Hvaia tudi gostilničarju ori »Keršiču«. ki je v to svrho brezplačno odstopil dvorano. 417-n —I i Ukradeno motorno kolo. V petek popoldne ie bilo v Igrišk; ulici ukra eno črno pleska no motorno ko'o DKW 100 con. evidenčna številka 338 MotoMkel je last zasebnega uradnika g. Le >na Gr ma, Kdor ga izsledi in vrne lastniku, dobi nagrado. —lj Preselil se je iz Frančiškanske ulice v Tavčarjevo ulico, nasprot Preloga. ux*ar Fr. Bazelj. Ure, zlatnina, strokovna popravila ur. Iz škofje Loke — Letalski napad na mesto. V sredo popoldne in zvečer so »sovražua« letala napadla naše mesto in okolico. Odbor za zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi je organiziral vaje. ki so v splošnem dobro uspele, le ob'instvo je bilo precej nedisciplinirano. Reditelji mu niso bili" kos, kršilce odredb ob takih vajah bo kazalo v bodoče strogo kaznovati. Mnoge je motilo, da posamezni Člani odbora niso obvladovali položaja in da reditelji niso imeli znakov. — 2500 din ji je izglnUo. Micka Hafnerjeva iz Stare Loke, ki .iosi v Ljubljano surovo maslo, je pred dnevi izgubila 2500 din, ki jih je imela pri sebi shranjme v navadni papirnati vreHci. Hafnerjeva sama ne ve. ali je denar izgubila, ali ji ga je kdo — 53 let v isti hiil. Na starološkem po-I kopališču so pokopali 721etno Marijo Cepi- novo, ki je služila pri nekem posestniku j v Starem dvoru nepretrgoma 53 let. Doma je bila iz Podgore v občini Oselica in je prišla k hiši kot mlado dekle. — Zastrupil se je. Posestnikov sinček Jožek Žagar iz Stare Loke se je oprasnil i na desni roki in rana se mu je zastrupila. Na srečo je priše* še ob pravem času k ! zdravniku, ki je fantku rešil življenje. — Nimajo kje prati, škofjeloške gospo-1 dinje se pritožujejo, da nimajo kjer prati. : Odgovorni činitelji naj bi omogočili zopet pranje v Poljanščici. kjer bi bile potrebne I primerne stopnice, da bi se tod perice razvrstil? m prale brez nevarnosti. — Tatvine poljskih pridelkov se množe. Iz Veštra. Crngroba.Virmaša. Starega dvo- I ra, Trate, škofje Loke in Puštala poročajo o večjih tatvinah krompirja. — Tri nove učne osebe. S preimenovanjem škofjeloške državne meščanske sole v deško so bile na zavod nameščene tri ; ženske učne moči. — Trgovci bodo razobesili cenike v i*- ložbah, da bo takoj vidno, po kakšnih cenah prodajajo blago, škofjeloška občina je izdala glede cenikov poseben proglas vsem trgovcem. SOKOL — Sokol Ljubijana-šiska je priredil v nedeljo 6. t. m. društveno tekmo v streljanju z malokalibrsko puško na razdaljo 40 m in tarčo v premeru 50 cm, za nišanj-sko točko pa premer 2.50 cm. Tekmovanja se je udeležilo 16 članov in 6 naraščajni-kov. ki so dosegli od 50 dosegljivih točk: I. br. Robert Antcsievvicz 44 točk. II. inž. Stane Jesih, III. Drago Klemene 40 točk. Moški naraščaj: I. Mirko Kragelj 33 točk, II. Marko Mrak 33 točk, IH. Marjan Mal-gaj 30 točk. Članstvo in naraščaj obveščamo, da so strelske vaje vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure v Sokolskem domu. — Zdravo! — Lutkovni r Ljubljanskega Sokola otvori svojo sezono 20. t. m. z v• *eloigro *Gašperček prvič v Ljubljani«. Zopet se bliža jesenski čas, ko prihaja Gašperček na svojih potovanjih prvič v Ljubljano, to pot pa kot srečni dobitnik glavne srečke. Vesel velike sreče, se vozi prvič s tramvajem, kjer se zaplete v razne dogodke. Iz kater^a se srečno i eši. Z novim avtomobilom se vrne nazaj na Bled v svojo domaČo vas. Vabimo starše in mladino, da pridejo na ta veseli dogodek — S°kolska /upa v Ljubljani. V nedeljo 20. t. m. bodo društveni in župni vaditelj-ski izpiti za članice in sicer v župnih prostorih in v telovadnici na Taboru. Začetek ob 9. zjutraj. Prijavni rok se podaljša do 17. oktobra 1940 na kar opozarjamo vse članice, ki se za to zanimajo. Zdravo! Na-čelstvo. Qhup mlađe gospodinje Celje, 14. oktobra V soboto dopoldne se je raznesla po se-ernfiii delu petrovške občine novica, da so našli v c'-imačem vodnjaku v Rušah pri PetrovČah mrtvo 381etno Elizabeto Letni-kovo. ženo tapetnika, ki je uslužben v Celju. Miada gospodinja in mati je doma vse lepo pospravila in nakrmila živino nato pa je izginila. Ker je bila zadnje čase živčno bolna, so se njeni svojci bali najhujšega. Po kratkem ie-kanju so nokrjnieo našli v vodnjaku. Na pomoč je bil poklican banovinski zdravnik dr. Ločnlškar iz Žalca. Id na je mogel ugotoviti le smrt. Pokojnica .je za izustila moža in dve hčerki. MODERNI OTROCI — No. Janezek, kako ti je pa kaj všeč g^spa učiteljica? — Veš, striček, v splošnem še gre, toda moj tip to ni. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek, 14. oktobra: zaprto Torek. 15. oktobra: Razvalina življenja. Red torek Sreda, 16. oktobra: Kovarstvo in ljubezen. Red B četrtek. 17. oktobra: Pohujšanje v dolini šentflorijanaki. R^d A Petek, 18. oktobra: Skrivalnice. Red pre- mierski V veseloig-i »SkrivnIniee«, ki jo je napisala znana c ška pisateljica Olga Scheinp-flugova, je orisala delavno moč sodobnega dekleta, ki ni možu samo luksuzna ženica in ijrračka. temveč zvest tovariš v boju za obstanek. Zanimiv dogodek pri tej predstavi bo nastop Avguste Danilove, ki že mnogo let ni igrala v naši drami. Igro je zrežiral prof. šest. Premiera bo v petek za red premierski. Horoskop &a tekočI teden od 14* 19* oktobra 194$ glede na pozicijo solnca ob rojstvu Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem (Vodnar): še nekaj dobrih dni za zdravje. Ne spuščajte se v špekulacije, ker boste razočarani. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem (Ribe): Povodi za razburjanje izginjajo, čuvajte skrbno, kar ste si pridobili. Rojeni med 21* marcem in 20. aprilom (Oven): Preplrčki zaradi računov in slabšega zdravstvenega počutenja. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem (Bik): Zadržujte korespondenco, ako morete, ali pa bodite v pismih stvarni in kratki. Rojeni med 22. m*jem In 21. junijem (Dvojčki): Načnite zdaj znova, v čemer niste v preteklih dneh uspeli. Rojeni med 22. junijem ln 22. julijem (Kak): Zadovoljstvo v ljubezni ali zakonu narašča, če niste v teh zadevah že prej zavozili. Rojeni med 23. Julijem in 23. avgustom (Lev): v ljubezni ne preveč zadovoljstva, pač pa se obetajo uspehi v financah. Rojeni med 24. avgustom ln 23. septembrom (Devica): čeprav imate zdaj smolo, ne smete obupati, le s pogumom nadaljujte pričete akcije. Rojeni med 24. septembrom in 23. Oktobrom (Tehtnica): Družabne radosti in dobro razmerje do nadrejenih oseb. Rojeni med 24. oktobrom in 22. novembrom (Škorpijon): Ugoden čas za trgovsko in zasebno korespondenco, kakor tudi za krajša potovanja in za sklepanje novih poznanstev. Rojeni med 23. novembrom in 22. decembrom (Strelec): Ljubezenske zadeve vam bodo zastavile nove, težke uganke. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem (Kozorog): Vsi vzroki za razno-vrs'.ne nevšečnosti počasi izginjajo. Zelo Ugodoi teden za duševno delo. K. B. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Azno 9i ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri PRESRER Sv. Petra cesta 14 ■ a ■ ■ ■ Posložite se malih oglasov v »Slov. Nareku« Id so najcent-jšil ■ i ■ STAVBNA DELA Vrtne ograje vseh vrst, hitra dobava, adaptacije, načrte, proračune ter vsa v to stroko spa-iajoca dela, kakor tudi stavbna mnenja izvršuje poceni m solidno: Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški 235S Kil SIJE Vi l"NG' " . NA JESENICAH prodam lepo stavbno parcelo 10^0 m-, primerno za vsako zgradbo. Na prometni točki. — Svetina, Rečica 124, Bled. 2366 kupim Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8-— riin STARE VREČE embalažo, kupujem vsako količino Egon ZakrajSek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ sOKS•DRVA nudi I. P0GAĆNIF BOHORIČEV I 6 — TEL. 20-5u Postre* * orezhibnai TRGOVINE, INDUSTRIJE hotele, trafiiH^, restavracije, kavarne, mlek^ne, parfume-rije, bonboniere, drogerije, pe-Karne, mesnice — prodajamo tn posredujemo nakup vestno ln hitro: Poslovnica Pavlekovič — Zagreb, Ilica 144. 2367 AVTO BLTCK 3 clllndrskl, malo rabljen, z dobro gumo, se ugodno proda. — Anton Adamič, Kranj. 2355 Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouU (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od ^7. do 8. in od Vi 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu Novi tečaji se prično 15. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja strojepisaica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82 2332 Sladki dalmatinski mošt v gostilni „Pri lovcu" Rimska — Bleiweisova cesta. — Telefon 46-95 Beseda 50 par. Davek pose bel. Najmarvš' znesek b.- din KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose sprejmem takoj. Benedičič Franc, Ciril Metodova 8, Jesenice. 2352 Mestni pogreom aavoo jt 0"v5!na Ljubljana Umrl nam je naš ljubljeni mož, ata, brat, stric in svak, gospod Pleško Anton skladiščnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z žal -— kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. oktobra 1940. CECILIJA — žena; TONČKA, ANGELCA, VINKO, JULČEK, MARIJA in PETERĆEK — otroci, ter ostalo sorodstvo. Ste«. 235 Lepa proslava gasilskega jubileja Kako je Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto včeraj proslavila svojo 70 letnico Ljubljana, 14. oktobra Tako pomemben jubilej bi zaslužil proslavo s prireditvami večjega obsega, a ljubljanski gasilci so pokazali tudi ob tej priliki, da cenijo predvsem delo in se ne ogrevajo za pomp. Ko so člani Pi ostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto včeraj dopoldne korakali V sprevodu po mesLu od maše v florijanski cerkvi, bi bilo pra\, da bi jih meščani pozdravljali. Toda te^a se ni nihče domislil, a gasilci v svoji skromnosti tudi niso pričakovali, da bi jih kug pozdravljal na cesti. Sicer je pa slabe vreme nekoliko pokvarilo praznično razpoloženje in ulice so bile skoraj povsem prazne med gasilskim obhodom. V sprevodu, ki je bil po šentjakobskem mostu, Bregu, Novem trgu, Gosposki ulici, Kongresnem trgu. šelenburgovi ulici, Tyr-ševi cesti. Dalmatinovi in Komenskega ulici ter Resljevi cesti na Krekov trg, je bilo 170 uniformiranih gasilcev, članov ljubljanske Prostovoljne čete in zastopnikov gasilskih organizacij. Godba ?Sloge<*- je igraia koračnice. Na Krekovem trgu je bil defile čete pred zastopniki oblasti in organizacij. Med zastopniki so bili: župan dr. J. Adle-šič. kot zastopnik divizionarja polkovnik Živanovič, zastopnik bana dr. Fr. Logar, starešina Gasilske zajednice za dravsko banovino dr. Kodre s tajnikom Mežkom, podstar?šina ljubljanske gasilske župe V. štrukelj, zastopnik banovinskega in krajevnega odbora Rdečega križa dr. O. Fetich, inspektor gasilstva ing. Fr. Dolenc in prijatelji naših gasilcev, med njimi tudi bivši poslanec R. Turk. Proslava društvene 70-letnice se je začela že v soboto s slavnostno sejo uprave. To je bila prav za prav interna proslava in zato se je je tudi udeležil razen društvenih odbornikov le zastopnik ljubljanske gasilske župe. Najprisrčnejša je bila slovesnost na Krekovem trgu, pred vhodom v društveno oro-dišče. Na jamborih so plapolale zastave in del stene je bil zakrit z državno zastavo: za njo se je skrivala preprosta^ kamnita plošča V njo sc vklesana imena štirih članov Prostovoljne čete, ki so žrtvovali svoje življenje kot gasilci. Po obhodu so se gasilci zbrali na trgu pred vzidano spominsko ploščo. Na govorniški oder je stopil predsednik Prostovoljce gasilske čete Leopold - Zupančič. S kratkim govorom se je spomnil tovarišev, ki so dali življenje za gasilstvo. L. 1894 se je smrtno ponesrečil na Barju pri požaru nekega gospodarskega poslopja Ivan Indof. Druga žrtev iz vrst ljubljanske prostovoljne čete je bil Anton Zgonc, ki se je ponesrečil pri gasilski vaji 1. 1918 v Mestnem domu. Pri velikem požaru na ljubljanskem kolodvoru L 1920 sta se ponesrečila dva člana čete; Albert Zargi je obležal takoj mrtev ob eksploziji nafte med številnimi ranjenimi tovariši, Maks Leveč je pa dotrpel čez štiri dni v bolnici. Starešina je ob koncu govora, ko so udeleženci zaklicali gasilskim žrtvam »Slava!«, naprosil g. župana, naj prevzame mestna občina spominsko ploščo v svoje varstvo. Godba je potem zaigrala žalostinko, nakar je stopil na oder župan dr. Adlešič. Dejal je, da mestna občina prevzema spominsko ploščo z veseljem v svoje varstvo, ploščo, ki naj bo spomin vzorne požrtvovalnosti v svetel zgled potomcem. Takoj po odkritju spominske plošče je bil v veliki dvorani Mestnega doma slavnostni občni zbor Prostovoljne gasilske čete. Dvorana je bila v ospredju okusno okrašena. Predsedoval je starešina L. Zupančič, ki je pred prehodom na dnevni red nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu, nakar je godba zaigrala državno himno. Z občnega zbora so bile poslane brzojavke: kralju Petru II., kraljeviču Tomislavu in ministru za telesno vzgojo Dušanu Pantiču. Starešina je toplo pozdravil številne zastopnike in gasilske tovariše, nakar se je zahvalil vsem, ki so podpirali četo, predvsem banski upravi, mestni občini in ljubljanskemu meščanstvu. Zahvalil se je tudi tovarišem za zvesto sodelovanje in jih pozval, naj vztrajajo pri svojem odgovornem in vzvišenem delu za napredek čete in varnost meščanov. Društveni tajnik Fr. Bahar je podal v svojem poročilu kratko zgodovino Prostovoljne gasilske čete. Iz poročila je razvidno, da ima Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-mesto velike zasluge za razvoj vsega gasilstva pri nas ter da so se v nji udej-stvovali tudi številni zaslužni gasilski organizatorji. Društvu je najprej čestital k izrednemu jubileju župan dr. J. Adlešič. V daljšem govoru je naglasil povezanost mestne občine s prostovoljnimi gasilci. Društvo je nastalo iz mestnih potreb in zato so tudi gasilci dobili svoj dom v Mestnem domu, ki bo zopet kmalu postal pravi gasilski dom ter bo izročen svojemu prvotnemu namena. Z iskrenimi, toplimi besedami je izrazil svoje veselje nad društvenim praznikom kot zastopnik banovinskega in ljubljanskega odbora Rdečega križa dr. O. Fetich. Opozoril je, da sta bila organizaciji gasilcev in RK ustanovljeni ob istem času ter naglasil, da je bilo njuno delo vedno tesno povezano. Delavce obeh organizacij, ki se pogosto udejstvujejo tu in tam, saj, kdor je dober gasilec, deluje tudi pri Rdečem križu, ali kdor je član RK, je tudi dober gasilec, so vodile vedno skupne ideje. Praznik gasilcev je delavcem Rdečega križa proslava bratskega društva. Spregovoril je še starešina Gasilske zajednice dravske banovine dr. A. Kodre, in sicer o poslanstvu našega gasilstva ter o njegovih velikih nalogah danes. V imenu ljubljanske gasilske župe je društvu čestital še podstarešina župe V. štrukelj in hkrati izročil jubilantu častno diplomo. Ob koncu slovesnosti so bili odlikovani številni gasilci, od najstarejših, ki se udejstvujejo v društvu že nad 50 let do mlajših, ki so se izkazali požrtvovalni med desetletnim delovanjem. Najstarejše je odlikovala Gasilska zajednica s srebrnimi križci, druge pa s kolajnami. Mlajši so prejeli diplome. Končno je tajnik prečital številne pismene čestitke, ki jih je četa prejela od bratskih društev in prijateljev. Prispela je tudi čestitka Vatrogasnega saveza, dalje podstarešine Gasilske zajednice B. Pogačnika, mariborske prostovoljne gasilske čete, novomeške gasil, župe, ministra dr. A. Kramerja in drugih. Takoj po zborovanju so se zborovalci odpeljali s tramvajskimi vozovi na pokopališče k Sv. Križu. Častni oddelek gasilcev v uniformi se je postavil ob velikem križu ter počastil s pozdravom mrtve tovariše, med tem ko je starešina ob kratkem pietetnem nagovoru položil ob vznožju križa krasen venec. S tem je bila proslava pomembnega jubileja naših gasilcev končana. Boji za Suez v starih časih Mnogi osvajala so že vodili svoje vojske skozi puščavo ob Suezu Aleksandra Velikega Pedikkaz. da bi prodrl skozi puščavo v Egipt in zatrl tam upor. Njegova vojska je prišla v Egipt vsa izčrpana in tam ni imeia sreče v bitkah. To je imelo za državo Aleksandra Velikega zelo težke posledice. To ie pa edini primer, ki ga ie zabeležila zgodovina o nesrečnem voinem pohodu skoz: puščavo pri Suezu. Tudi prejšnji vpadi Turkov v Egipt niso naleteli na posebne težko.: e. Iz novejših časov je znana sirska ekspedicija Napoleona leta 1779.. ki ie šla v začetku gladko, potem ko ie izbruhnila v vojski kuga. se ie pa moral Napoleon vrniti v Egipt. Krajina okrog Sueza, kjer se razprostira sueška puščava, zavzema ogromen prostor med Sirijo in Sueškim prekopom, ki tudi to pot ne bo prvič prizorišče krvavih bojev. Ze v starih časih so potovali tod egiptski kralji, zlasti Ramses v 14. stoletju pred Kristusom in vodili seboj velike armade preko puščave v Sirijo, da bi si podjarmili narod Hetov ah Hekitov. kakor jih naziva sveto pismo. Tudi asirski kralj Sar gon se ni ustrašil vojnih težav in ovir v tei puščavi, preko katere ie vodil leta 715. pred Kristusom svojo vojsko. Njegova pot ie šla gladko. Ko se ie pa Čez. dve leti vračal je utrpel velike izgube, kajti v aie-govi vojski je izbruhnila kuga. To priliko so izrabili Egipčani, ki so se skušali rešeti asirskega jarma. Pozneje sra Sargova naslednika Sanhorib in Asar-rhadon prodirala z vsemi vojnimi silami skozi to puščavo, da bi zopet zlomila odpor Egipčanov. Kako sta vodila svojo voj- sko preko puščave lahko sklepamo iz opisovanja ekspedicije perzijskega kralja Kambyza v 6. stoletju pred Krist, v Egipt. Ko ie prispela perzijska vojska na meio ogromna karavana velbledov, natovoriena z mehi vode. Vodili so jih njihovi lastniki, poglavarji beduinskih plemen. Z vel-blodi so si morali pomagati tudi dru41 osvajalci, ki so bili navadno v zvezi z be-duinskimi plemeni, prebivaj očim: v oazah. Kambvzes je prišel brez težav v Egipt, kjer se je takoj spustil v odločilno bit:o pri Pelusiji. V tistih časih ie bi; Eg pt k; je bil ob Kambvzovem vladanju izgubil samostojnost, pozorišče pogostih vojnih eks-pedicij. Le teh so se udeleževal: v jaki različnih narodov, toda zgodovina je nam ohranila le malo poročil o teh vojnih pohodih. O Aleksandru Velikem ie tudi znano, da je leta 332. pred Krist, pr dirai skozi puščavo pri Suezu. Nes ečno s-1 ie pa končala ekspedicija, ki jo je vodil po srnrd Kopalni stolpi v premogovnikih Kaj karakterizira na prvi pogled kraj, kjer je bil v zemlji premog? Razen posebnega zraka, nasičenega s črnim dimom. ' vidimo predvsem kopalne stolpe, ki se edini dvigajo iz zemlje, medtem ko je malone vse drugo, kar je v zvezi s kopanjem premoga, skrito pod zemljo. Sedanji ko-palni stolpi železne konstrukcije niso tako stari. I>o konca preteklega stoletja so bili kopalni stolpi leseni. Ti so doslužili in že davno jih ne vidimo več, razen pri poskusnem kopanju. Strokovnjaku zadostuje že sam pogled na stolp in takoj bo vedel, kakšna je jama pod njim. Zlasti pa, koliko ! se nakoplje v nji premoga. Po tem se nam-I reč grade stolpi. Globina jame nima posobno važne vloge. Kopalni stolp je visek do 50 m in njegove vrvi lahko segajo tudi 1000 m globoko. Tako globokih premogovnikov odnosno rovov je pa malo. Vrv prenese težo do 25 tisoč kilogramov, njena meja trpežnosti pa znaša blizu 250.000 kg. Predpisi za vrvi so zelo strogi. Prvotno so bile vrvi v kopalnih stolpih iz lanene preje, pozneje pa železne, spletene iz žic. V nekaterih vrveh je do 48 žic. Toda tudi take vrvi so se v nekaj mesecih obrabile, zato so začeli izdelovati jeklene vrvi, k: preneso do 20 kg na kvadratni milimeter. Jeklena vrv konamega stop- tehta pr; dolžini okrog 500 m do 1800 kg. če hoče torei stolp nositi razen lastne teže, kletke s tovorom ali posadke še to težo. mora oit trden. In vendar zadostujejo strašni podzemni plini, da ob eksploziji raznese vso to trdno jekleno konstrukcijo, kakor da lomijo vžigalice. Vrvi morajo biti seveda večkrat pregledane. Pa tudi če bi slučajno popustile, so moderni stroji preskrbljeni s štirimi avtomatičnimi zavorami, delujočimi neodvisno druga od druge. Tragična smrt Toma Mixa Včeraj se je v Arizoni na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil znani filmski igralec Tom Mix. Njegov spremljevalec je bil težko ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. Tom Mixa, legendarnega junaka divjega zapada, je poznal ves svet, saj je bil eden najdrznejših in najspretnejših jaha-čev, kar smo jih kdaj videli na filmskem platnu. Kakor večina teh junakov, je tudi Tom Mix izšel iz kovbojskih vrst. V mladosti je bil kovboj na neki farmi in je zaradi svoje drznosti, veščega jahanja, spretnosti metanja lasa in drugih kovbojskih veščin tako zaslovel, da je kmalu prišel k filmu. Njegovi filmi so zasenčili slavo drugih junakov divjega zapada. Zlasti mladini je bil Tom Mix ncprekosljiv vzor takega junaka in zato ga bo tudi najbolj pogrešala, a prav tako tudi vsi oni. ki se radi navdušujejo za romantiko divjega zapada. Iz Celja —c Obsodba Žida Marcela Steinerja potrjena. Pred enim mesecem je celjska policija zaplenila v nekem skladišču v Ga-berju 1.900 kg slanine, last Žida Marcela Steinerja iz Sombora. Steiner je bil namreč naročil svojemu celjskemu zastopniku Henriku S., ua te slanine ne sme prodati Lzpoj 25.10 din kg, čeprav je znašala maksimalna cena slanine 22 din. Policija je ovadila Steinerja sodišču. Sresko sodišče v Celju je obsodilo Marcela Steinerja zaradi prestopka po Čl. 2. in 8. uredbe o kontroli cen na 30 dni zapora nepogojno, 30.000 din denarne kazni odnosno v primeru neizterljivosti na nadaljnje 3 mesece zapora, dalje na plačilo povprečnine v znesku 500 ^in, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, po čl. 14—II uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije pa na odvzem 1.900 kg zaplenjene slanine v prid sklada za prehrano siromakov. Marcel Steiner je vložil proti sodbi priziv, ki ga je sedaj okrožno sodišče v Celju zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sreskega sodišča. Javnost je sprejela to vest z velikim zadoščenjem. —c Iz orožniške službe. Orožniški poročnik g. Vinko Bon, vodnik orežniške čete v Celju, je premeščen v Ljubljano. Priljubljenemu častniku želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov in zadovoljstva! —c Uprizoritev Janačkove opere »Jenu- fe«, s katero bo ljubljanska opera otvorila novo sezono Mestnega gledališča v Celju, se bo pričela v torek 15. t. m. že ob 19. Občinstvo naj zasede prostore že pred 19., da ne bo motilo začetka predstave. —c Zadnja pot dr. Gvidona Serneca. V soboto ob 16 se je zbrala v Gregorčičevi ulici zelo velika množica ljudi, da spremi pokojnega celjskega sokolskega in nacionalnega delavca, odvetnika dr. Gvidona Serneca na njegovi poslednji poti. Po blagoslovitvi trupla je moški zbor Celjskega pevskega eruštva zapel Prelovčevo »Zadnje slovo«. Nato je krenil dolg pogrebni sprevod skozi mesto na okoliško pokopališče. Za križem sta stopala sokolska praporščaka s praporom celjske sokolske župe in Sokolskega društva Celja-matice. Sledili so Sokoli in Sokoliće v krojih z župnim starosto br. Jožetom Smertnikom na čelu, za njimi pevci, voz z venci in duhovščina. Za vozom s krsto so stopali po- kojnikovi svojci in drugi sorodniki, stopniki oblastev, uradov, korporacij in društev, pokojnikovi stanovski tovariši ter dolga vrsta občinstva iz Celja in okolice in drugih krajev. Po cerkvenem obredu na okoliškem pokopališču sta se ob odprti grobnici z globoko občutenima govoroma poslovila od nepozabnega pokojnika starosta celjske sokolske župe br. Jože Smertnik in starosta celjskih Slovencev, odvetnik in predsednik Celjske posojilnice dr. Juro Hrasovec. Pevci so zapeli »Blagor mu«, sokolska prapora pa sta se sklonila nad grobnico v zadnji pozdrav. —c V celjski bolnici je umrl 23letni Ferdinand Skale, san posetrrice iz Bukovja pri Slivnici. —c Napad in nesreča. Na Miklavževem hribu nad Celjem je neki moški v prepiru napadel 53-letnega Franca Petrika iz Celja in ga obrcal. Petrik je dobil poškodbe na rebrih. V Loki pri žusmu je hlod stisnil Josipa Kodrina in mu poškodoval desno koleno. Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c Darilo. Ob priliki komemoracije za Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedini-teljem dne 9. oktobra je bilo za socialni Sklad Sokolskega društva Celja matice nabranih 712 din. Istemu skladu je darovala tvrdka »Elka« v Celju 100 din namesto venca na grob dr. Gvidona Serneca. —c ISSK Maribor : SK Olimp 4:1 (3:0). Moštvo Maribora je v nedeljo popoldne na O Um povem igrišču zasluženo zmagalo nad SK Olimpom. Gostje so predvajali dobro termično igro in so tudi v kombinacijah in startu prekašali nasprotnike. Napad Maribora je bil dokaj povezan in prodoren, tudi knlska vrsta in ožja obramba sta bili na mestu. Olimp je igral požrtvovalno tehnično pa ni bil dorasel nasprotniku! Olimpov napad je igral brez sistema poleg tega ga je pa krilska vrsta vse' premalo podpirala. Na mestu pa je bila ožja obramba z odličnim vratarjem, ki je preprečila še večji poraz. Tekma' je postala že takoj v začetku razgibana. Maribor je začel nevarno pritiskati in je že v 5. minuti zabeležil prvi uspeh, ko je Jan že kovic s krila poslal žogo Starcu, ki je iz neposredne bližine potisnil žogo v mrežo. Nato je valovila igra s polja v polje, a nobena stran ni znala izkoristiti številnih lepih prilik. Premoč gostov je postajala čedalje očitnejša in v 28. minuti je Ogrizek po hitri soloakciji povišal na 2:0. V 43. minuti je streljal Gajšek s kota pred Olimpov gol. Stare je bil na mestu in je z glavo povišal na 3:0. Po odmoru je Olimp napel vse sile, da bi znižal rezultat, in je bil prvih 20 minut v premoči, ki jo je izrazil tudi s častnim golom, ki' ga je zabil Ca ter v 14. minuti iz razdalje 18 m. Olimp pa je kmalu popustil in Maribor je spet prešel v premoč, ki jo je obdržal do konca. V 27. minuti je Stare iz bližine po-tresel Olimpovo mrežo in postavil končni rezultat. Olimp se je proti koncu umaknil v obrambo in je z uspehom čuval svojo svetišče. Tekma je bila v drugem polčasu zanimivejša nego v prvem. Sodil je g. Lu-kežič iz Ljubljane objektivno, a premalo strogo. Drugorazredna prvenstvena tekma med SK Borutom in SK štorami. ki je bila prav tako na Olimpovem igrišču, je bila zaključena nekaj minut pred regularnim koncem. Stanje tekme je bilo 3:3 (2:2), ko je sodnik diktiral enajstmetrovko proti SK štoram. Vratar štor pa je odšel iz gola na igrišče k svojim tovarišem. Sodmik je čakal pet minut in nato zaključil tekmo. —c Pred petčlanskim senatom ^kmžnega sodišča v Celju se ie zagovarin1 v petek 391etni rudar Avgust Konča r iz Hrastnika zaradi zločinstva po čl. 3. zakona o zaštiti države. Končar je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora. —c Pri delu *a je zadela kan. Ko le bil 56 letni mestni delavec Viktor F tika z Lave Pri Celju v sredo dopoldne zaposlen pri delu na cesti na hribu sv. Jožefa, ea ie okrog pol 11. zadela kap. Prepeljali so ga v bolnico, kjer ie v Četrtek zvečer i/diri-nil. —c Lhibi fantka opera bo otvorila novo sezono Mestnega gledališča v Celju v torek 15. t. m. ob 20. z uprizoritvijo slovite Janačkove opere ^Jenufe«. Predstava 1e za abonma. —c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela ie bilo 10. t. m. v evidenci 307 brezposelnih (165 moških in 142 žensk) nasproti 290 (150 moškim in 140 ženskam) dne 30. septembra Delo dobi 15 rudniških kopačev, po 4 dninarh" in hlapci, 2 krojaška oomoenika, po 1 klorjnrski. mesarski, usnjarski pomočnik in zidar. R kuharic. 6 kmečkih dekel. 00 2 krojačici in služkinji ter no 1 vzgojiteljica in po Mrežnica. —c Letni živinski in kramarski sejem, imenovan Uršulin sejem, bo v Celju v ponedeljek 21. t. m. —c Preskrba prebivalstva z velenjskim premogom. Zaradi visokih cen in pomanjkanja drv za kurjavo priporoča mestno poglavarstvo v Celju prebivalstvu, da se preskrbi z velenjskim premogom, ki je po svoji kurilni vrednosti boljši in cenejši od drv. Mestna občina obenem prosi direkcijo državnega rudnika v Velenju, da v največji meri ugodi naročilom. Edmund O' Hara: Tujim profesorja Morbidusa Roman — Zakaj pa? Kako to? Pojasnite mi to! — Čujte torej, ko ste Strongu poverili to nalogo, je bil ves presenečen. To je bilo čisto naravno, saj je vedel, za kaj gre, ker je bil že prečital akte. Jaz sem pa obenem opazil, kako radostno so mu zažarele oči. Vprašal sem se, zakaj? Mar se je razveselil priložnosti, da bi se odlikoval? Toda v tem primeru bi ne imel povoda delati se, kakor da prevzema to nevarno nalogo samo pod pritiskom. Moj sum je postajal vedno konkretnejši in zato sem se drznil vpričo Stronga opustiti svojo nalogo. Računal sem takole: Če sem se zmotil in če je Strong res pošten uradnik, mu to ne bo škodovalo, če pa spada sam med zločince, potem ... Torej vi najbrž niste opazili, toda Strong me je pogledal in ta pogled je bil kakor klešče. Eno sekundo so me držale te klešče. Strong me je naravnost fotografiral s svojimi očmi. Bodite prepričani, da me bo Strong odslej spoznal v vsaki maski, v vsaki obleki in v vsakem okolju. To pa pomeni zame: smrt, zastrupi jen je s plinom. V Lenglenovem obrazu so drgetale vse mišice. — Neverjetno, — je zašepetal, — pa vendar, če vse to dobro premislim .. . Strong je bil premeščen k nam iz Chicaga šele pred tedni, seveda z najboljšimi priporočili . . . hm, toda priporočila so lahko ponarejena. To bomo kmalu dognali. Sicer pa se pri nas ni odlikoval. To je bil tudi razlog, da r-em prav njemu poveril to dozdevno nalogo. — Oprostite, prosim, — ga je prekinil Tcvnsen.'i. — ali mislite, da more biti čisto navaden policijski uradnik mož, ki iz mojih kratkih besed takoj spozna, za kaj gre. mož, ki zna neverjetno hitro misliti m računati? In da bi mogel tak mož samo ne!:-4i tednov delati, da ne bi obrnil vaše pozornosti nase in na svoje sposobnosti? Šef policije je molčal. Globoko zamišljen si je grizel zgornjo ustnico, potem je pa segel po telefonski slušalki. Hitro je zaklical v telefon nekaj povelj. Čez nekaj minut je zapustil Strong policijsko ravnateljstvo. Na dvorišču je pa nenadoma stopil preden j detektiv, kakor da je zrasel iz zemlje. — Le nikar nobenih neumnosti. Strong. — je dejal skoraj prijateljsko. Strong se je bliskovito obrnil. Za njegovim hrbtom ob zidu so stali trije redarji hladnih, mrkih obrazov z napetimi samokresi v rokah. — Vse je v redu, kapitan, — je dejal Strong smeje in mu pomolil svoje roke. Zarožljali so okovi in s tem je bile to vprašanje urejeno. H. Tovvnsend je rabil tri dni, da je ugotovil, da ga nihče ne zasleduje. Zdelo se mu je zelo važno pre-pričati se o tem. Telefonski pogovor s šefom policije m njegov sum potrdil. Strongovi papirji so bili res ponarejeni, šlo je torej za vohuna dobro organizirane tolpr* zloe^neev. Strong je bil sicer na varnem za mrežo, toda Tovvnsend ni smel pozabiti, da je bil p; ost in brez nadzorstva celih pet minut potem, ko ga ;"e videl pri Lenglenu. Ali ni mogel izrabiti teh pet minut, da je obvestil svojega pajdaša, ki je bil mci ia \vA: uVužben pri policiji? To je bilo odločilno vprašanje :n šole ko so minili trije dnevi, ne da bi se bilo zgjodilo kaj sumljivega, je detektiv mislil, da lahko odgovori na to vprašanje nikalno. Oprezno, kakor še nikoli, je Tovvnsend ukrenil vse potrebno. Vse je bilo odvisno od tega, ali se mu bo posrečlio priti v tvornico Russell, ne da bi se zdel komurkoli sumljiv. Napravil je poskus: Njegov prijatelj je moral s ponarejenimi papirji in najboljšimi priporočili kot dozdevni inženir ponuditi ravnateljstvu tvornice svoje usluge. Bil je prijazno, toda odločno odklonjen. Dejstvo, da sta bila drugi dan v isti tvornici nameščena dva druga inženirja, ki sicer nista imela tako odličnih, pač pa pristna izpričevala, je potrdilo detektiva v njegovem prepričanju, da v normalnih razmerah nima nobenih izgledov, da bi pri^/1 kot inženir v tvornico. Logičen sklep je bil: Prizadevati si mora priti v tvornico kot delavec. V tovarni je bilo zaposlenih več tisoč delavcev in gotovo ne bo nihče tako iz- birčen, kakor pri inženirjih, ki jih je bilo samo kakih trideset ali štirideset. Teoretično je bil ta zaključek pravilen, toda v praksi so se pokazale velike tež-koče. Tovvnsend je sedel v kavarni »Luxor« in razmišljal. Njegovo poznavanje delavskega življenja, zlasti pa vedenja detektiva, ki naj igra nekaj časa vlogo navadnega delavca, je izviralo glavno iz dveh filmov, ki ju je videl nekaj dni prej. Bil je prepričan, da nikoli ne bo mogel dolgo uspešno igrati vloge navadnega delavca. Pri vsaki malenkosti bi se lahko izdal z nerodno kretnjo, ki bi se morda delavcem ne zdela čudna, pač pa bi jo takoj opazili člani zločinske tolpe, če so se vtihotapili med delavce. In teh se je moral dobro čuvati. — Plačati! — je zaklical Townsend natakarju. Položil je denar na mizo, potem je pa tiho vzdihnil in vstal. Ne, tako to ne gre. Razen tega je bila še nevarnost, da bi se mogli zanimati za njegovo preteklost. Kaj mu pomaga tuje ime, kaj spretno ponarejeni tuji papirji in celo pravi žigi na njih, če njihov lastnik ne more ničesar povedati o svoji preteklosti? Ne, ne, izmisliti si mora kaj drugega. Recimo... če bi — ali še bolje ... ah, končno mu je šinila v glavo prava misel. — Ali ni kaj v redu, gospod? — je vprašal natakar vznemirjeno, ker se je bil Townsend zagledal vanj izbuljenih oči. — Nasprotno, vse je v najlepšem redu, — se je nasmehnil Tovvnsend. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratm del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stev. 235 >8LOVENSKl NAROD«, ponedeljek, 14. oktobra 1940. Otvoritev nove gledališke sezone Velik uspeli Rostandove heroične komedije „Cyrano de Bergerac44 v Župančičevem prevodu Maribor, 13. oktobra. Bilo je treba precej poguma, pa tudi ambicije in samozavesti za oddočitev, da se na mariborskem odru uprizori Rostan-dova heroična in romantična komedija >Cvrano de Bergerac«, saj predstavlja to odrsko delo celo za odre s svetovnim slovesom trd oreh predvsem zaradi zahtev, ki jih postavlja gledališki upravi, reži^r-ju in igralcem. Od gledališke uprave terja precejšnje denarne žrtve, saj si ne moremo predstavljati predstave >Cyrana de Bergeraca« brez bleska in prepričljive realnosti okolja. Od režiserja zahteva precejšnje spretnosti ter invencije, v naših maribciskih prilikah pa Se umne prilagoditve danim možnostim, cd igralcev pa spretnosti, osebnega zanosa in osebne kulturne dognanosti Vsi trije činitelji v našem g!edali.*ču so se resno potrudili in so nam omogočili močno predstavo, ki jo lahko uvrstimo med najpomembnejše na našem mariborskem odru v vsej povojni dobi. Ustvarili so predstavo, v kateri je živo vznlknila preJ nami zanimiva doba duhovitih >preciozRoksanine vrste in so stali pred nami reanični. iskreno podo-življeni njeni liki, ki jih prerašča osrednja podoba ponosnega viteza, duhevitega pesnika, neustrašnega pretepača, galantne ga nasilneža Cvrana de Bergerac, čigar ljubezenska tragika se nam razodeva šele ob poslednjem dihu na odru, saj je viteški penes do poslednjega tlačil ljubezen, ki ni mogla na p.an zarasli pleše in dolgega nosu, ki sta kazila Cvranovo osebnost. Režijo pomembnega Rostandovega dela sta prevzela režiserja Vladimir Skrbin-šek in Milan Košič, ki sta z uspešno organizacijo ter literarno in odrsko močne drame utrddla svoj sloves, ki je sedaj prestal svojo ponovno preizkušnjo. Tisoč orobtin nista pozabila, pri tem pa nista prezrla celote, ki je bila učinkovita, razgibana in historično adekvatna. Oba režiserja sta skušala čim verodostojne je prikazati na odru odtenke dobe po Molieru zasmehovanih >smešnih precios* in kardinala Richelieuja, ki se odražajo v posameznih značiLnih prizorih z zgodovinsko osebnost jo Cvrana de Bergeraca v središču vseh dogajanj. Ljubljanska gledališka uprava je blagohotno posodila naši drami nekatere kostume, Jirankova odrska glasba pa je poživljala tok odrskih dogodkov, ki so se odigravali zdaj v scenah nasilnega ponosa in epskega bleska, zdaj v najfinejših izlivih mehkega, nežnega li-rizma. Nosilec izredno težke in naporne naslovne vloge, ki absolutno dominira nad vsemi važnejšimi odrskimi liki, je bil Vladimir Skrbinšek. V maski, v vseh izraznih sredstvih je bil markanten Cvrano. ki je skrteo obvladal odrsko situacijo. Bila je to nedvomno doslej najmočnejša odrska stvaritev Vladimirja Skrbinška na mariborskem odru. I>ragoceno, zrelo odrsko umetnino nam je podala ga. Branka Ver-donik-Rasbergerjeva. tipično začrtana > p reci osa« z vsemi značilnimi potezami svojih sovrstnic. Njena svetla odrska prikazen ljubeče Roksane se stopnjuje v lirično sentimentalnem okolju tretjega dejanja pod balkonom in v tragičnem vzdušju poslednjega dejanja. Naš novo angažirani igralec Milan Venišnik je v vlogi ga-stonskega kadeta Christiana dobro prestal svoj ognieni krst kot poklicni igralec. Njegov Chiistian je bil simpatičen, četudi neduhovit ljubimec. Nakrstov grof Guiche je smiselno doTK>lnjeval pestro galerijo 11- Lep praznik mariborskih asilcev Slovesna otvoritev obnovljenega Gasilskega doma, ki bo služil odslej samo gasilcem Maribor, 13. oktobra Danes dopoldne se je v znani hiši na Koroški cesti, od koder je v 70, letih izšlo že toliko dobrega in plemenitega na pomoč bližnjemu, vršila za zaprtimi vrati — torej na skromen način — slavnost, ki je zgodovinskega pomena tudi za osamosvojitev Slovencev v Mariboru. Dom mariborskih gasilcev je pod slovensko upravo in spretnim in ski bnim vodstvom bančnega ravnatelja Bogdana Pogačnika dobil zanj tako rekoč nove prostore — nove, ker jih društvo vos ta čas ni imelo, ker so bili uporabljeni v druge svrhe. Dozdaj je bila v pritličju levo zraven kuhinje mala soba, spreiemnica in za vse. Kakor v vsem drugem, so tili ustano\ itelji te plemenite, človekoljubne ustanove tudi v tem poslopju silno konservativni, čim pa so Slovenci menda 1. 1933 definitivno prevzeli vodstvo tudi te ustanove, so takoj uvideli potrebo, da so v omogočenje točnejšega poslovanja neizogibno potrebni drugi, primernejši prostori. To veliko skrb je prevzel nase pred vsem novi predsednik g. Pogačnik, ki je našel toplo razumevanje tudi pri županu g. dr. Juvanu. kakor tudi sploh pri mestni občini! že zato si je g. Pogačnik zaslužil mramornato spominsko ploščo na hodniku novih prostorov, s primernim napisom, katerega značilni začetek se glasi: Bogdan, tovariš naš Pogačnik najboljši gasilcev je vodnik zaslužil z delom si je ta skromni spomenik.... Z otvoritvijo novih prostorov združeno je bila slovesna otvoritev alarmnih naprav — najmodernejšega aparata, ki se nahaja v prejšnji pisarni. Slovesnosti so se udeležili predstavniki vojaških in državnih oblasti ter mestne občine. Slavnost se je pričela ob 10. na dvorišču z raportom poveljnika Krambergerja. s pozdravom predsednika Pogačnika in blagoslovitvijo novih prostorov, kateri obred je izvršfl stolni in mestni župnik monsig. Umek. Svirala je lastna godba pod vodstvom g. Germa. Temu uvodu Je sledil ogled prostorov, začenši cd stare pisarne, kjer se zdaj na- haja že omenjeni moderni alarmni aparat :n te] foni (med njimi tudi dežuren, od onih drugih pa eden za gledališče in za stolp). Od tu smo krenili preko veže desno v prvo nadstropje, kjer je bilo svojčas no-Hc. poveljstvo. Ze prebeljene stene zidovja z rdečim robom pripoveduje ozir. pojasnju-I je poseben namen teh prostorov. Na hod-| niku desno se nahaja lična soba za šoferja Borovica. Na hodniku levo pa pridemu naj-preje v prostorno svetlo sejno sobo, od tu v četno pisarno, iz te v župno pisarno. Nad pisarno se nahaja električna ura. v predsobi pa arhiv. Foleg pisarne je stanovanje g. Benedičiča, nasproti shramba za obleko. V zapadnem traktu se nahaja čitalnica in knjižnica, nato dve spalnici in umivalnica. Tu na koncu preurejenih proseorov nas g. poveljnik že opozori, da je čez dan zaposlenih 16. a preko noči 7 oseb. Temu, tu le bežno opisanemu ogledu je sledila šele prava svečanost, združena s skromno zakusko v veliki dvorani, kjer se je pred kratkim vršil tečaj za ustanovitev industrijske gasilske župe. Tu smo med drugim videli gg.: generala Paraca, komandanta voj. okroga Markulja, komandanta artil. polka Kilerja. oba sreska načelnika lEiletza in dr. Šiško, šefa policije Kosa, ravnatelja Mestnega magistrata Rodoška itd.). Od drugih gasiicev je bil navzoč pod stare šina gasilske župe g. Ke-sler, ki je tudi predsednik gasilske župe Delavnice drž. železnic in znan kot posebno vnet organizator gasilstva, o čemer pa ob drugi priliki še posebe spregovorimo. Po zakuski so sledili slavnostni govori, ki jih je otvoril predsednik Pogačnik s pozdravom navzočih gostov in s primernim pojasnilom pomena te slavnosti. Za njim je govoril stolni in mestni župnik msgi*. Umek, potem magistrat ni ravnatelj Ro došek (v imenu Mestne občine), a naposled podstarešina Kesler. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč« je predsednik zaključil to, kot rečno, za nas mariborske Slovence tudi zgodovinsko znamenito slavje, h kateremu se še povrnemo — tedaj se spomnimo tudi zaslug g. tajnika Jovčiča. —rc Msra*fwe*flM hi ©fc«!i§Ve novice — Nočno lekarniško službo v Mariboru imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu v Frankopanovi ulici št. 18. teL 27-01. in Kdnigova lekarna pri Mariji po.ougaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Nekdanjo Bergovo usnjaruo so pričeli poJirati ob Dravski ulici, in sicer tiste objekte, ki so na severni strani omenjene ulice. Podiranje je v zvezi z začetnimi gradbenimi deli nove petnadstropne stavbe Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu na prostoru med Bergovim dvorcem in državnim mostom. — Mezde so zvišali delavstvu, ki je zaposleno v gornjebistriški tvornici bakra in medenine. Povišana je bila tudi družinska doklada od 10 na 16 din na dan. — Staroupokojenci naj pošljejo prijave zaradi draginjskih do klad direktno na direkcijo drž. železnic v Ljubljani. — Sončnic &o letos nasadili na njivah po deželi zelo veliko. Toda seme teh sončnic ne bo prišlo v oljarne, ampak ga bodo najbrž v večini primerov porabili za krmljenje živine. (Del. pol.) — Matični orkestralni od*ek si je na svojem občnem zboru izvolil naslednje vodstvo za novo poslovno dobo: načelnik Inž. Rane, podnačelnica gdč. Ida Periceva, tajnica Dašenka Pertotova, blagajničarka Dragica Nežičeva. Orkestralni odsek Glasbene matice v Mariboru se je v zadnjem poslovnem letu zelo lepo razvil, kar je prec^" zasluga novega dirigenta kapetan,- >nka. — poračun s reškega cestnega odbora v Mariboru za proračunsko leto 1939/1940 izkazuje izdatke v znesku 4,790.806 din. Primanjkljaj izkazuje 74.578 din. Dograjenih je bilo 11 km novih banovinskih in občinskih cest. — O tem in onem. V Trže u so odnesli Žagarju Lutmanu gonilni jermen, vreden 2000 din. — Zapornice na Tržaški cesti je prelomil mestni avtobus, ki pa je v zadnjem hipu obetal tik ob tiru, po katerem je prisopihala lokomotiva. — Pri mariborskem državnem tožilstvu je upokojen sodni sluga Ivan žohar. — Mesarskemu vajencu Stanku Zupaniču so odpeljali kolo znamke »NSU« z evid. št. 24 983. — Dvolastniku Ivanu Fajlerju s Sladkega vrha so pokradli grozdja za 1500 din. — Orožniki so zajeli nevarno skupino petih vlomilcev, ki je .strahovala v zadnjem času Slovenske gorice, zlasti v okolici Sv. Trojice. — Neki Franc H. je od časa do časa izmaknil svojemu gospodarju L. Lešniku iz Studencev denar, ki ga je potem dajal svoji materi. Mati in sin sta prijavljena sodišču. — Kolo so odpeljali šivilji Klari Keber s Pobrežja. Kolo je znamke »Matador« In ima evidenčno št. 128410. — Ljudska nnlverza v Mariboru prične s svojim delovanjem dre vi v ponedeljek 14. t. m. Predavala bo pisateljica dr. Silva Trdina o največji slovenski slikarici Ivani Kobilci. Predavanje zasluži prav posebno pažnjo, saj je življenje in delo naše najpomembnejše slikarice le malo znano naši javnosti. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Tatvina jabolk iz strahu pred zimo. Fric Pšunder. trgovec v Rad vanju, ima posestvo odnosno vinograd v Hrenci, občina Košaki. Pa je kakor letos toliko drugih tudi on pogrešal jabolka, ki so bila, pa jih ni bilo več. Sum se je sukal okoli najbližjega, ki ima priliko, da jabolka zgineva jo. To je z redkimi Izjemami — viničar. Najprej je tajil, toda pri hišni preiskavi so našli po posteljah In na podstrešju vsega skupaj 200 kg jabolk lz Pšundrovega sado-nosnlka. Bila so to po večini boljša jabolka v vrednosti 1000 din. Obdolženi se izgovarja na strah pred zimo, pred katero kov, ki jih je nanizal E- Rostand v tem svojem najslavnejšem delu. Miian Košič je prispeval k lepemu uspehu snočnje premiere in letošnje otvoritvene predstave tudi svoj izdatni delež kot nosilec hvaležne komične vloge dobrodušnega, zvestega Cvranovega občudovalca slaščičarja Ragueneaua. V ostalih vlogah so sodelovali vsi člani našega dramskega ansambla in nešteto drugih sodelujočih. Omeniti je predvsem Lizo E. Starčeve, točajko D- Savinove, pre dnico E. Kraljeve, igralko V. KoviČeve, subreto S. Gorinškove, Roksanino spremljevalko M. Zakrajškove. Gorinškovega stotnika Podkrajškovega Val ve rta. Ver-donikovega prvega kadeta. P. Kovičevega in A. Harastovičevega igralca. Ligniera L. Crnoborega, Babičevega izvrstnega kapucina. Turkovega mušketirja, razen tega so še sodelovali Križa jeva. Gabrovčeva, Halinova. Justi in Tončka Nara tova, Tove mik ova. Beručko, Kumer, Orešlč. Ipa-vec, L^dinek, Kager. Planine, Lukež. Kobilica, šauperl, Camer, Blatnik, Ferževa, Pezdiček in Lukež. Predstava se je zavlekla skoraj do tri-četrt na 24. Priporočljivo bi bilo črtanje nekaterih manj važnih nebistvenih delov-Krasno je zvenela naša slovenska beseda v Mestecem Župančičevem prevodu, o katerem je svojcas izčrpno pisal dr. Karlin v Ljubljanskem Zvonu. Slikovita scena je bUa izvedena po zamisli Inž. arh. Maksa Hlada ob sodelovanju gledališkega slikarja B. Ussarja. Vsi sodelujoči so bili deležni toplega priznanja izbranega občinstva, ki je ob otvoritveni predstavi popolnoma napolnilo naše gledališče. Mariborska drama si je priborila nov, prepričevalen uspeh, iskreno pilznanje. — V. slene pri tistem gospodarju na posestvu v Hrast j u pri Lim bušu. Fant je priznal, da je že dlje časa jemal denar, vsega skupaj do 200 din. Od tega pa je dal materi 150 din, ki ga je k tej tatvini nagovarjala, češ da mu za ta denar kupi obleko. To obdolžitev otroka napram lastni materi pa ona skuša utajiti in sicer z obremenitvijo svojega otroka, Češ da ga je ona vedno svarila, naj bo pošten. Nekaj denarja je res vzela od fanta, toda le, ker ji je na njeno vprašanje, od kod ima ta tra-sdkomični dogodek« v šestih slikah t-N e - navaden človek«, mnogih jugosiovans..n uspehom sprejet. ki je odi ih bil že na z velikim se je na ta način hotel nekoliko zavarovati — torej zopet nesrečno viničarsko vprašanje, ki je kljub vsem poskusom in reformam viničarskega reda v bistvu ostalo na stari, mrtvi točki in se je s spremenjenimi razmerami — letos pa še z občutno podražitvijo — še tako poostrilo, da je mnogo viničarjev letos res v obupnem položaju. Kako je v tei- (Pšundrovem) primeru, to se bv> pokazalo šele pri razpravi. — >Tova grolH>va, Na Zrkovski cesti 58 je umrl posestnik Ivan Glavič, star 77 let, v splošni bolnici pa uradnik drž. žel. Alojzij Kramberger, star 46 let. žalujočim svojcem naše globoko sožalje! — Združi m je prevozniških obrtov v Mariboru je sklicalo včeraj dopoldne zborovanje svojih članov v prostorih Mariborskega dvora. Zborovanje je otvoril predsednik združenja g. Sluga, ki je v daljših izvajanjih prikazal stanje, v katerem so danes avtomobilski prevozniki in avtoiz-voščki v zvezi z novo uredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili. Društveni člani so v svojem gmotnem stanju in poslovanju zelo prizadeti. Zborovalci so po izčrpni debati sprejeli sklepe, ki naj pomagajo čim izdatneje zavarovati ter ohraniti eksistenco in nemoteno poslovanje društvenih članov. — Dijaški kuhinji v Mariboru so nakazali dr. Franc Breznik, sanitet • i reierent v Celju, namesto venca na grob rajnega dvornega svetnika dr. Josipa Kronvogla in zdravnika dr. Alfonza \Vankmullerja 200 din; J. Marzidovšek. vojni kurat v p., v Sv. Juriju ob juž. železnici 100 din; neimenovani v Beogradu 400 din; sreski odbor DRK SCO din; Jurij Gracijanski, osmo-šolec I. rea.1. gimn., 20 din. Iskrena hvala! — Mati, ki navaja, 8vojega sina k tatvini. Pri posestniku Lešniku v Studencih je hči Karolina v kuhinjski omari spravljala denar za mleko. Opazila pa je, da ji od tega denarja večkrat kaj zmanjka. Nekoč pa je zalotila pri kraji tega denarja 141etnega pastirčka, sina viničarke, zapo- Na šeg&anju so kradli Iz hiše odsotnega posestnika so odnesli mladi vlomilci za din plena Maribor. 13. oktobra. 2e včeraj smo opozorili, da je žegnanje pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah letos rodilo izredno število grehov, ki se nikakor ne ujemajo s svetostjo takega praznika in z ugledom kraja. Izrazili pa smo upanje, da je zdaj vendarle že konec naknadno doznanih takih javnih grehov in da so ti zadnji že bolj nedolžni. Zato smo bili tembolj presenečeni, ko današnja pošta prinaša to pot ne od znamenite orožniške postaje Sv. Barbare in ne od Sv. Trojice same, marveč iz Cmureka obširno poročilo o vlomni tatvini v vari Velka na domu Ivana Kavrana, ki se je ze na ta večer napotil na žegnanje k Sv.Trojici — kakor je to že pri takih božjih potih stara navada, ker se ob tej priliki vrši tako imenovana »rimska procesija« ali podobna cerkvena pobožnost. Ob tistem času je postalo tudi izven Velke znano, da Kavran hrani doma večjo vsoto denarja, ker namerava nekaj večjega nakupiti. To je izvohala tudi družba še mladih »nadobudnežev«, in sicer: Jože Še-rec iz Vratiie pri Apačah, Jože BrunčiČ iz Varde pri Sv. Juriju in Alojzij Božič iz Trate pri Mariji Snežni. Da ne bo kdo mislil, da so to reveži, ki jih je gnala sila na pot vloma, pripomnimo, da so sinovi posestnikov, ki jim je šlo samo za denar. V Božičevi pekarni so zasnovali načrt najprej za vlom v zaklenjeno hišo In potem za tatvino samo. Kako so eno kot drugo izvršili, o tem • orno govorili morda že ob priliki, ko dobe še medtem pobegla dva, Ivana Klobaso in Franceta Šiško, ki sta bila člana druge tatinske družbe, pa sta se udeležila tudi te tatvine. Pri Kavranu niso našli vsega, kar so iskali, dobili pa so vendarle 1200 din. odejo, obleko in perilo, tako da je bilo vse skupaj vredno 2630 din. Ta trojica odnosno petorica pa se nI dolgo veselila svojega plena; izdali so se po c>voii lastni »nerodne3tic. Najbolj žalostno za spričevalo ljudske morale je tudi v tem primeru ugotovljeno dejstvo, da se za take zločine zlorablja celo drugim največja svetost cerkvenih žegnanj. gospsdanje Celje, 14. oktobra V soboto dopoldne se je raznesla po severnem delu petrovške občine novica, da so nr.-Mi v domačem vodnjaku v Rušah pri Petrovčah mrtvo 381etno Elizabeto Letni-kovo, ženo tapetnika, ki je uslužben v Celju. Mlada gospodinja in mati je doma vse lepo pospravila in nakrmila živino, nato pa je izginila. Ker je bila zadnje čase živčno bolna, so se njeni svojci bali najhujšega. Po kratkem iskanju so pokojnico našli v vodnjaku. Na pomoč je bil poklican banovinski zdravnik dr. Ločniškar iz Žalca, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Pokojnica je zapustila moža in dve hčerki. raz no ZA VSAKO PRILIKO oajboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri PRESKER Sv. Petra cesta 14 • ■■■aa«oxaasaai •■■■■■■•■sraasa a a a k Poslužite se malih oglasov v »Slov, Naroda« »so najcenejši! STAVBNA DELA Vrtne ograje vseh vr^t. hitra dobava, adaptacije, na* : -e, proračune ter vsa v to s* roko spa-iajoča dela, kakor tudi stavbna mnenja izvršuje poceni in solidno: Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški 2358 KUlEJE JUOOGBAflKA NA JESENICAH prodam lepo stavbno parcelo 1050 m2, primerno za vsako zgradbo. Na prometni točki. — Svetina, Rečica 124, Bled. 2366 ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. UafcV^I Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARE VREĆE ~ embalažo, kupujem vsako količino Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 ZLATO vsakovrstno kupuje ZLATAR B. RANGUS kr. dvorni dobavitelj Beseda 50 par. Davek posebej. Najma niš- znesek H — din KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose sprejmem takoj. Benedičič Franc, Ciril Metodo-[ va 8, Jesenice. 2352 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PREMOČ S**> ;.OF.S • DRVA H04M I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-5* Postrežba orezhiona j ! TRGOVINE, INDUSTRIJE hotele, trafike, restavracije, kavarne, mlekarne, p ar f umeri je, bonboniere, drogerije, pekarne, mesnice — prodajamo In posredujemo nakup vestno in hitro: Ponovni ca Pavlekovič — Zavreo, lica 144. 2367 POGOVOR MED ZALJUBLJENCEMA — Kdaj se sestaneva, srček ? — Kadar hočeš. — In kje? — Kjer hočeš. — Ob katerem času? — Kakor hočeš. — Dobro torej, samo glej da boš točna. PONOČI NA CESTI — Čuj prijatelj, kam pa hočeš tako pozno ponoči? — Stanovanje grem iskat. — Kaj ponoči? — Da, svoje stanovanje iščem- AVTO BUICK S cilindrski, malo rabljen, z dobro gumo, se ugodno proda. — Anton Adamič, Kranj. 2355 ■POUK. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od y28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaj! se prič no 15. oktobra. — šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska c. 15, teL 43-82 2332 Sladki dalmatinski mošt v gostilni „Pri lovcu" Rimska — Blem eisova cesta. — Telefon 46-95 alestru pogrebni zavoa O'-tčina LJubljana Umrl nam je naš ljubljeni mož, ata, brat, stric ln svak, gospod Pleško Anton skladiščnik Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jakoba — k Sv Križu. LJUBLJANA, dne 14. oktobra 1940. CKCILU a — žena; TONČKA, ANGELCA, VINKO, JULCEK, MARIJA in PETERČEK — otroci, ter ostalo sorodstvo.