Liubliana, sredi 12. Junija 1929 Cena 2 Din 28 Dta> m laosemstvo 40 Din. UredniStro I Kno&feva nBoa S. TeteAoa Mer. 3122, 3123, 3124. 3123 in 3126. Maribor: Aleksandrov, cesta 13. Telefoa tL 440. Crilet Koceoova vi. S. Tele&o fctev. 190. Rokopisi m na vračajo. . Oztesi po tarifa. UpraroIitT.i LjuMjaaa, Preternova al 54. Telefon it. 3122, 3123, 3124. 3125. 312«. teseratni oddelek: Ljubljana. Pj-eierm** ulica 4. Telefon &t_ 2402. Podružnica Maiibori Aleksandrov« cest it. 13. Telefon it 455. Podružnica Celjei Kocenova oiica it S. Telefon ftt. 100 Rajoni pri >->Jt tet (svodih i Ljubljana it. 11.S42; Praha &slo 78.180; Wle» Nt. I0SJ41. Demarša Male antante v Budimpešti Protestne note so bile včeraj izročene - Odločen nastop proti neprestanemu madžarskemu izzivanju Ljubljana, 11. junija. Danes je izročil naš poslanik v Budimpešti g. Lukovič protestno noto zaradi iredentističnih izgredov pri posvetitvi spomenika madžarskega neznanega vojaka, naperjenih proti državam Male antante. Enake korake sta podvzeli tudi Cehoslovaška in Rumu-nija. Madžarska vlada je pred dnevi zopet dokazala, da je v današnji Madžarski gnezdo spletk proti obstoječemu stanju v srednji Eropi, kakršno se je ustvarilo z mirovnimi pogodbami. Vladajoči krogi v Budimpešti, podpihovani od raznih nasprotnikov miru in sprave med narodi, postajajo tako nekorektni, tako drzni. da je pač skrajni čas za odločne korake, ki naj ohlade razgrete glave v deželi Arpadovi. Kar so si dovolili pri posvetitvi spomenika neznanemu junaku uradni zastopniki madžarske države, presega vse dopustne meje. Diplomatski zbor, med njimi poslaniki Jugoslavije, Rumunije in Cehoslova-ške, so bili povabljeni k tej proslavi z izrecnim zatrdilom, da se ne bo na prireditvi prav nič pripetilo, nad čemer bi se mogla katerakoli država spodtikati. In vendar je smatral sam predsednik madžarske vlade grof Bethlen za umestno, da naglasi pred celim budim-peštanskim diplomatskim zborom, da so meje Madžarske na Karpatih in da Madžarska nikoli ne bo mogla pozabiti pokrajin, odcepljenih od krone sv. Štefana. Podoben je bil govor budimpe-štanskega mestnega župana Sipeca. Oba sta naglašala nevzdržnost stanja, kakršnega je ustvarila trianonska mirovna pogodba. Iredentistični govori ur?dnih predstaviteljev Madžarske so seveda bili spremljani z navdušenimi manifestacijami šovinističnega občinstva. Na samem soomeniku pa ie vklesan napis: Za tisočletne meje Ogrske. Tak nastop madžarske vlade je ne samo nedopusten, marveč je prava zloraba go-stolijublja, ker so morali n.č zlega sluteči povabljenci prisostvovati uradno izzvanim iredentističnim izgredom. Vlade držav Male antante, ki morajo pazljivo bdeti nad trianonsko mirovno pogodbo in mejami, v njej določenimi, so po pravici revoltirane nad takim postopanjem Bethlenove vlade in je bila njihova dolžnost, da opozore zopet enkrat ves politični svet na nekorektnost in nelojalnost madžarskih vodilnih krogov, ki pripravljajo z iredentističnim rovarenjem in odkritimi vojaškimi pripravami novo katastrofo. Popolnoma pravilno je, da se pouče tudi baš sedaj v Madridu zbrani člani Društva narodov o pravih namenih uradne Madžarske, ki jih ie skušal grof Bethlen pokazati v drugačni luči. Zastopniku Rumunije, Jugoslavije in Čehoslo-vaške na zasedanju Sveta Društva narodov bodo, tako smo prepričani, izvršili svojo nalogo s primernim po-vdarkom. Miroljubna Evropa ima z režimom, ki upravlja madžarsko, dokaj neljubih, a nedvoumnih izkušenj. Iz podonavske kotline se je vrstila afera za afero, incident za incidentom, ki so bili naperjeni ne samo proti sosedom, marveč proti miru in redu v Evropi sploh Niso še pozabljeni dogodki iz afere ponarejanja francoskih bankovcev in vtifrotap-Ijenja strojnic, že skrbe vlastodržci v Budirapšti za vedno novo snov vznemirjenja in netenja nasprotstev. Zaveznikov za svojo prevratno akcijo iščejo po celem svetu in ne delajo nobene izbire. Čeprav je tako postopanje bolj izraz obupne onemoglosti in besa. ker se ne vrnejo nikdar več časi. ko ie mogla Madžarska neovirano zatirati in potuj-čevati nemadžarske narode, je vendar prav, da se z energičnimi sredstvi napravi konec brezvestnemu hujskanju v Budimpešti. Evrona rabi mir in zato mora odločno prijeti vse tiste, ki ga vsak dan kale. Sestanek med Briandom in Stresemannom Madrid. U. junija d. Danes se je vršil Intimen sestanek med nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom in francoskim zunanjim ministrom Briandom. O sestanku ni mogoče izvedeti nič gotovega. Domneva pa se, da sta oba državrika razpravljala o rešitvi manjšinskega vprašanja na podlagi kompromisnega predloga Briatida in o sklicanju konference za izpraznitev Porenia. ki bi se vršila pričetkom avgusta v Londonu. Tega posvetovanja bi se udeleži! nai-brže tudi angleški ministrski predsednik Macdonald. Budinpešta, 11. junija s. Danes ob 17. so posetili zunanjega ministra Waika jugoslovenski, češkoslovaški in ruinunski poslanik ter protestirali proti iredentističnim podvigom odgovornih madžarskih politikov. Rumunsk; in češkoslovaški poslanik sta poleg ust-menega protesta izročila zunanjemu ministru še pismene note svojih vlad. Beograd, 11. junija č. Danes je naš poslanik v Budimpešti g. Rade Lukovič skupno s češkoslovaškim in romunskim poslanikom izročil madžarskemu ministru zunanjih del \Val:ku protest naše vlade proti iredentističnim nastopom oficijelmih madžarsikih predstavnikov in proti odkritemu napadanju trianonske mirovne pogodbe. V diplomatskrh krogih držav Male antante se smatra, da so stopili odnošaji držav Male antante do Madžarske po izročitvi sedanjega protesta v novo kritično fazo. V zadržanju madžarskih oblasti je v zadnjem času opažati odkrito tendenco k izzivanju in k akcijam, ki naj izpremene sedanje stanie v Srednji Evropi in vrnejo Madžarski teritorije, ki jih ie izgubila v svetovni vojni in po sklenitvi trianonske mirovne pogodbe. Po mnenju teh diplomatskih krogov je v sedanjem položaju dokaj verjetno. da madžarska vlada ne bo dala zadovoljivega odgovora in da je treba računati s poostritvijo krize. Ta pesimizem je tembolj upravičen, ker so pri zadnjih iredentističnih pojavih sodelovali celo oficiiehii predstavniki sedanje madžarske v!ade in javno izjavljali. da ne priznavajo obvez m določb trianonske pogodbe. Čeprav so bili predstavniki madžarske vlade že opozorjeni na predstoječo demaršo predstavnikov držav Male antante, so ponovno pripustili, da so se ponovile na dan devete obletnice podpisa trianonske pogodbe nove iredentistične manifestacije. Iz vsega tega izhaja, da se je pač Madžarska odločila za novo mednarodno politiko, ki pa ni v skladu z mirovnimi intencijami ogromne večine evropskih držav. V diplomatskih krogih Male antante je bila izražena bojazen, da bodo morale države Male antante pač storiti nove in odločnejše korake, ako bi madžarska vlada ne dala na sedanjo demaršo zadovoljivega pozitivnega odgovora. Pred vsem se v tem primeru predvideva nastop držav Male antante na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Madžarski list! se v svojih današnjih jutranjih izdajah obširno bavijo z napovedanim korakom držav Male antante v Budimpešti. Neki listi pišejo, da .ie romunski vladi dobrodošel sedanji spor med Malo antanto in Madžarsko. češ da bo Rumunija skušala s tem izgovorom prekiniti optantska pogajanja in da bo sploh odSklonila izplačilo odškodnine. Madžarski vitezi rožljajo z orožjem Iredentistične demonstracije ob priliki devetietnice Trianonske pogodbe - Madžari groze državam Male antante z bližnim obračunom Budimpešta, 11. junija, d. O priliki 9-letnice podpisa trianonske pogodbe se je vršila v Budimpešti na trgu Osvobojenia velika protestna skupščina. Skupščine se je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi, ki so bili zelo borbeno razpoloženi. Glavni govornik je bil bivši državni pravdnik dr. Vary, ki je dokazoval, da trianonska pogodba ni ni-kaka pogodba, ker je povsem enostranska. Pri njenem sestavljanju niso upoštevali zahtev in pritožb madžarskega naroda, ki so ga kratkomalo prisilili, da je podpisal to pogodbo. Po njegovem mnenju je izsiljeni podpis trianonske pogodbe večna sramota za velike sile, ki so dovolile tako nasilstvo. Madžarski narod ni in nikoli ne bo priznal trianonske pogodbe. Po govoru dr. Varyja je povzel besedo predsednik madžarskega društva »Madžarska tro-bojnica«, ki je uvodoma ugotovil, da je bila trianonska pogodba podpisana samo zavoljo plašliivosti tedanje madžarske vlade. Ob 9-letnici podpisa tega nesrečnega diplomatskega akta pa pošilja madžarski narod v svet štiri poročila. in sicer prvo velesilam: »Madžarski narod ne bo nikdar pri- znal trianonske pogodbe, niti se ji pokoril! Velike sile naj poskrbe za boljšo ureditev srednjeevropskih razmer, ako žele ohraniti mir v Evropi. Drugo poročilo je naslovljeno sosednjim državam, ki se glasi: »Ne mislite niti za hip, da boste za vedno ohranile ugrabljene dele Madžarske! Vi boste doživele še pošten obračun!« Tretje poročilo ie naslovljeno na zasužnjene Madžare, ki se glasi: »Ne izgubljajte hrabrosti in potrpljenja, ker vas bomo osvobodili.« Četrti sklep pa je naslovljen na madžarsko vlado, ki pravi: »Bilo je dovolj neodločnosti. Madžarski narod si želi dejanj in revizijo tranonske pogodbe, ki jo je treba doseči, ako ne z mirnimi sredstvi, pa makar tudi z orožjem! Končno je govoril bivši šef, tiskovnega odseka ministrskega predsedništva, Ekhardt, ki je naglasil, da je treba uporabiti vsa sredstva za revizijo trianonske pogodbe. Ob zaključku zbora so zapeli demonstranti madžarsko iredentistično himno in nato manifestirali po budimpeštanskih ulicah za revizijo trianonske pogodbe in osvoboditev zasužnjenih Madžarov. Sfresemannov govor o narodnih manjšinah Nemčija odklanja londonsko poročilo odbora trojice -Angleški predlog za preložitev razprave o manjšinskem vprašanju Madrid, 11. junija s. Tričlanski odbor sveta Društva narodov za manjšine se je sestal danes popoldne. Tega posvetovanja so se udeležiii poleg dr. Stresemaiiua tudi Briand, Danduraiid. Prokop in Titulescu. Delegacije so že snoči dobile od prvega poročevalca Adacija izdelani načrt poročila za svet Društva narodov. Največji del seje je zavzel govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemann^, ki je predlagal več načinov za obravnavo celokupnega manjšinskega problema ;r; sicer glede načelne, kakor tudi glede praktične strani. V govoru je precej ostro kritiziral dosedanji način obravnavanja manjšinskega vprašanja in zahteval v imenu Nemčije, da posveti Društvo narodov vso pozornost temu vprašanju. Opozarjal je dalje, da ne bo toliko časa osiguran evropski mir, dokler ne bo nudilo Društvo narodov narodnim manjšinam dovolj garancij za njihov svoboden in nemoten razvoj. Končno je predlagal, da naj se razpravljanje o manjšinskem vprašanju preloži z dnevnega reda madridskega zasedanja sveta Društva narodov, ali pa odstopi vprašanje garancij Društva narodov za varstvo narodnih manjšin haaške-mu stalnemu razsodišču. Dr. Stresemann je ob zaključku govora poudarjal, da je londonsko poročilo v predlagani obliki za Nemčijo nesprejemljivo. Za dr. Stresemannom je Dovzel besedo Briand in se izrekel proti odstopitvi manjšinskega vprašanja haaške-mu razsodišču. Po sedanjem stanju posvetovanj ni izključeno, da se bo glede enega dela vprašanja o postopanju s pritožbami manjšin dosegel sklep, dočim bi bil ostali del tega kompleksa odgoden do meseca septembra. Pariz, II. junija d. Pariški listi poročajo, da je poslala angleška delavska vlada Ouai d' Orsayu noto. v kateri prosi, naj se preloži manjšinska razprava na madridskem zasedanju Društva narodov, ker še ni mogla dovolj proučiti materijala o manjšinskem vprašanju. Pritožba nemške manjšine na Poljskem Madrid, 11. junija, d. Na včerajšnji tajni seji Sveta društva narodov v Madridu je bil sprejet sklep, da se bo raznravljalo o pritožbi nemške manjšine na Poljskem zavoljo nadaljevanja razlaščevanja nemških posestev v eni bodočih tajnih sej madridskega zasedanja. Proti Jugoslovenske demonstracije makedonstvujuščih Praga, 11. junija h. Za snoči je bilo v prostorih »Umelecke Besede« naooved^no oredavanie beograjskega orofesoria Milo-ieviča o narodni oldne prekinjena in se je nadaljevala zvečer ob 6. Dr. Marinkovič prevzel posle svojega resora Beograd, 11. junija, p. Davi je minisfer zunanjih del dr. Voja Marinkovič, ki se je po večmesečni odsotnosti v inozemstvu in zdravljenju v Švici, včeraj vrnil v Beograd, prevzel posle svojega resora. Danes ga je posetil naš pariški poslanik dr. Spalajkovic, ki mu je poročal o reparacijskih pogajanjih v Parizu in o političnem položaju v zapadni Evropi po angleških volitvah. Dr. Spalajko-vič ostane v Beogradu še dva do tri dni, nakar se bo vrnil v Pariz. Pritožbe zagovornikov Puniše Račiča Beograd. 11. junija p. Kakor poroča današnje »Vreme«-, je večina zagovornikov Puniše Račiča tekom današnjega dne vložila prizive zoper obsodbo Puniše Račiča. Ker pa bo razsodba šele te dni dostavljena vsem zagovornikom in ostalim interesentom. se bo zaključni rok za vlaganje prizivov zelo podaljšal, tako da je malo verjetno, da bi apelacijsko sodišče še pred pričetkom sodnih počitnic razpravljalo o teh prizivih. Splošno se domneva, da bo zadeva rešena šele jeseni. »Prager Tagblatt« prepovedan Beograd, U. iuniia p. Min.istrsivo notranjih del ie prepovedalo prodajo dunajskega humo-rističnega lista »t>er Kuckuek*. ki piše proti naši državi in prinaša žaljive članke o našem vladarju. Nadalje je prepovedalo uvoz in prodajo »Prager Tagblatta«, ker objavlja lažniv« »n tendenciijozne vesti o naši državi. Odlikovanje hrvatskih gospodarskih predstavnikov Beograd, 11. junija, p. Danes je kralj na predlog ministra trgovine in industrije dr. Mažuraniča podpisal ukaz. s katerim je od* likovano večje število uglednih predelavnv kov hrvatskega gospodarstva. Grof Julij Andrassy f Budimpešta, 11. junija, s. Poslednji zunanji minister Avstro-ogrske monarhije, tajni svetnik grof Julij Andrassy je danes ob 18. uri umrl v budimpe-štanskem sanatoriju »Tajor«. Pokojni grof Andrassy je že več let bolehal na ledicah. Bolezen se je v zadnjem času tako poslabšala, da je specijalist dr. Ilyes priporočal takojšnjo operacijo. Bolnik je bil danes opoldne operiran, ter je operacijo dobro prestal. Kmalu po operaciii pa ie nastopila slabost srca, ki je povzročila smrt. Madžarska je'izgubila s smrtjo grofa Andrassyja enega svojih najbolj reprezentativnih politikov, madžarski legitimisti pa svojega priznanega voditelja. • Grof Mši Andrassy Je M roleti 30. VI. leta 1S60 kot san znanega madžarskega državnika julija Andrassyja. Njegov oče, ki je bil leta 1S4S—1S49 obsojen na smrt, ie postal pozneje zaupnik cesarja Franca Jožefa in zunanji minister avstro-ogrske monarhije. Sedaj umrli grof JkE.] Andrassy je bil sprva poslaniški ataše v Carigradu in Berlina, nato je leta 1892. posta! državni tajnik v liberalni We'ker!ovi vladi, v kateri je prevzel 1. 1S94. pro-svetno ministrstvo. Leta 1898. se je ločil od liberalne stranke in »e S po padcu Banffj-ja zopet pridružil. Nato fe kmalu postal vodja nove ustavne stranke in ;e boril proti Tiszi. Ob priliki bojev za vojaški obrambni zakon je ponovno zapustil liberalno stranko ter postal leta 1906. notranji minister. Pred koncem vojne pa je postal zunanji minister avstro-ogrske monarhije in opravljal ta pose! do prevrata. Ko je prišel eksoesar Karel na Madžarsko, je bil nekaj časa madžarski zunanji minister. Pri volitvah leta 1921 je vzbudi! ve-Htoo presenečenje na Madžarskem, ker se !e popolnoma odpovedal 9voji liberalni preteklostih Kot pristaš in vodija legitimistov se je ponovno mudil pri bivši cesarici Žiti. Desetletnica Versailleske pogodbe Berlin, 11. junija, d. Kakor poročajo nemški listi, misli izdati nemška vlada na pobudo predsednika Hindenburga za 28. junij ob lOIetnici podpisa versailleske po* godbe manifest na celokupni nemški na* rod. Sporedno z vlado pripravljajo nemška racijonalna stranka, nemška ljudska stran* ka, razne bojne organizacije in liga za raz* iskovanje krivde o svetovni vojni velike spominske manifestacije, ki se bodo vršile teden dni. Rekonstrukcija bolgarske vlade Sofija, 11. junija d. V vrstah pristašev Cankova se stalno širijo govorice, da je neizbežna rekonstrukcija bolgarske vlade. S to rekonstrukcijo naj bi se izgladili spori in odstranila nesoglasja, ki se pojavljajo v zadnjem času vedno pogosteje v bolgarskem političnem življenju. , Canko^.in Burov sta že ponovno konfe-Tirala o političnem položaju in pripravila vse potrebno za spremembo vlade. Po do-#edanjili rezultatih njihovih razgovorov Je pričakovati izpremembo bolgarske vlade v kakih 10 dneh. Konkordat med Prusijo in Vatikanom Berlin, 11. junija d. Pogajanja za sestavo velike koalicije v okviru pruske deželne \lade so se razbila zaradi stališča Nemške ljudske stranke, ki je odbila sprejem mesta trgovinskega ministra v pruski dež. vladi. Sočasno je poslalo vodstvo Nemške ljudske stranke predsedniku puške vlade Otto Braunu daljše pismo, v katerem izraža svoje pomisleke proti podpisu konkordata Prusiie z Vatikanom. Koncem pisma zahteva Nemška ljudska stranka, da ie treba v konkordatu upoštevati interese evangeljske cerkve. Izmirjenje Anglije z Rusijo London, 11. junija, s. »Dailv Express« poroča, da se je pričelo preizkušanje te* rena za vspostavitev diplomatskih odno* šajev med Anglijo in Rusijo. V kratkem je pričakovati pričetka pogajanj za izved* bo trgovinske pogodbe z Rusijo Kongres slovanske agrarne mladine Praga, 11. junija h. Kongres slovanske agrar-re omiadine se vrši 16. in 17. junija v Poznanju. Zastopane bodo Pbijska, Češkoslovaška, Bolgarija, Jugoslavija in Lužiški Srbi. Protižidovske demonstracije na Poljskem Varšava, M. junija s. Protižidovski izgredi v Lvovu so se nadaljevali tudi včeraj. Razširili pa so se ponovno tudi v Varšavi, kjer so dijaki oapadli uredništvo nekega vladnega lista ter pabiK šipe. Kolovodje demonstracij so bili aretirani. Železniška nesreča v Kolumbiji Newyork, 11. j,unija a. Na železniški progi Bo so ta—Gi ra r de t v Kolumbiji je skočil s tira hrzovlak. Trije vagoni so se popolnoma razbili. Doslej so izvlekli izpod razvalin 4 mrtve in 17 ranjencev. Podjetni ukrajinski rekruti Lvov, II. junija a. V Za!eszczyku na južnem Pb-Ijskem Je napadlo 50. vojaških novincev, rodom Ukrajincev, mestne trgovine in jih ople. iik>. Obmejne čete so zopet vzpostavile red. Pri izgredih je bilo težko ranjenih 16 oseb. Angleška vlada za Rokavski predor London. U. Junija s. Kakor poroča »Daily Mail« bo eden prvih korakov delovnega tnlni-efcra Thomasa za omiljenje brezposelnosti graditev predora pod Rokavskim prelivom. Smola švedskega prekoocean-skega letalca KodanJ, 11. Junija s. Švedski letalski tapeta n Abrentoerg, ki je davi ob sedmih v Reikjaviku v drugič starta! k prekooceanskemu poletu v Ameriko, se je po polurnem poletu zopet vrnil v Rejkjavik. Letalu »Sverige« se je to pot zlomil! propeler. Znižana železniška tarifa za drva Beograd, 11. junija, p. Generalna direkcija državnih železnic objavlja, da je znižala tarifno postavko za prevoz drv za kurjavo. Znižanje bo veljalo samo do 1. septembra. Zato poziva generalna direkcija vse konzu-mente, naj bi izrabili to ugodnost ter «e pravočasno založili z drvmi, ker prične s 1. septembrom izvozna sezona za živila. Velik požar v Zagrebu Zagreb, 11. junija n. Nocoj okrog 7. ie nastal požar v trinadstropni palači dr. Haladia v Tvornički ulici v neposredni bližini tobačne tovarne. Ogenj se je naglo širil in izgledalo je, da se bo razširil tudi na sosedno tobačno tovarno. Alarmirani so bili vsi oddelki gasilstva, na pomoč pa je bilo pozvano tudi vojaštvo. Po skupnem naporu se je končno posrečilo, da so ogenj omejili in rešili objekte tobačne tovarne. Ob 9. zvečer ie bil požar docela oogašen. Kakor se ie naknadno ugotovilo, je nastal ogenj zaradi kratkega stika na podstrešju. Gasilna akcija ie bila zelo otežkočena, ker ie bilo podstrešje zaklenjeno in gasilci sprva niso mogli k ognjišču požara. Streha je popolnoma pogorela, poškodovana oa so tudi stanovanja v tretiem nadstropju. Škoda ie orecet velika ie oa krita z zavarovalnino. Obupen čin družinskega očeta Subotica, 11. junija, n. Davi so pripeljali v tukajšnjo bolnico brivskega mojstra Ste« va Šodorja iu njegova dva otroka, deklici v starosti 4 in 6 let. Vsi trije so bili v no zavesti. Zdravniki so ugotovili, da so za* strupljeni s sublimatom. Šodor se je čez nekaj časa zavedel in izpovedal, da je za* strupil sebe in oba otroka, ker se s svojo obrtjo ni mogel več preživljati. Kmalu za tem je ponovno padel v nezavest in iz* dihnil. Tudi oba otroka bosta najbrže pod* legla zastrupljenju. Pričetek poslovanja centralnega dopisnega urada Beograd, 11. {unija č. Z današnjim dnem }e začel poslovati centralni presbiro pri predsed-ništvu vlade. Šef presbiroja Milan Marjanovič je danes pozval novinarje k sebi ter Jim že izročil razna poročila, informacije, komunikeje tn drugo poročevalsko gradivo. Za enkrat deluje samo informativni oddelek. Publicistični oddelek bo organiziran šele kasneje. Slavnostna skupščina slušateljev univerze Ljubllana, 11. junija. V nizu prireditev v tekočih »Visokošolskih dnevih« v proslavo desetletnice obstoja ljubljanske univerze se je vršila danes popoldne v zbornični dvorani slavnostna skupščina slušateljev ljubljanske univerze. Skupščino akademikov je otvoril predsednik SSLU tehnik Dušan Ekar. Nato so govorili v imenu posameznih skupin razni govorniki, in sicer jurist Janko Kosti za listo Enotne napredne omladine, jurist Anton Hribovšek za Slovensko listo in jurist Vek. Iskra za listo Delovne omladine. Na koncu je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Skupščini je poslala Zveza ruskih vojakov čestiitke. Navzoč je bil tudi zastopnik češkega dijaštva dr. Jul. Hei-denreich iz Brna. Smrt v prepiru dveh dečkov Z Bleda nam poročajo: Včeraj v oonedeliek sta se sprla vaienca pri mizariu Staretu na Rečici nri Bledu. V prepiru ie 15 letni vajenec Janez Vovk zabodel svojega 17 letnega tovariša Viljema Puclia .z dletom v desno nogo.. Zadel ga ie tako nesrečno, da mu ie orerezal žilo odvodnico Puceli ie zaradi tega izkrvavel in umrl. Vovka so aretirali. „Evgenij Onjegin" v ljubljanski operi Po daljšem presledku smo slišali včeraj na našem odru zopet Cajkovskega prekras* no lirično opero »Evgenij Onjegin«. Je to opera, ki vsled svojih nesmrtnih melodij, vsled svoje ljubkosti in globoke občuteno* sti zavzema med liričnimi operami eno izmed prvih mest v svetovni literaturi. Hvaležni smo upravi, da nam jo je znova prinesla, žal le. da precej na brzo roko in ob koncu sezone. Kako pa navzlic temu ve publika ceniti lepo opero, je pokazalo malodane polno poslopje in toplo prizna* vanje, ki so ga bili deležni izvajalci. V pr* vi vrsti gre za lepo uspelo prcmijero za* sluga dirigentu g. štritofu, ki je izčrpal iz dela vse in celo več, kakor pa se je v tako kratkem času dalo. Tatjano je pela gospo* dična Majdičeva, ki bi me popolnoma za* dovoljila, ako bi ne bila tako frigidna in igralski skromna. V pevskem oziru pa je svojo vlogo podala veledostojno. Olga se ge. Medvedovi prav tesno ne prilega, mor* da pa se pri reprizah uspokoji in poda vlogo igralski mirnejše in pevski umer* jenejše. Prav dobri sta bili Španova (Fi* lipjevna) in Štag!jar*Kogejeva (Larina). Iz* med moških partij je bi! g. Banovec naj* odličnejši. Partija Lenskega se mu pev* ski, pa tudi igralski izvrstno podaja. Nje* gov glas, poln lirske mehkobe in iskreno« sti je prišel do polne veljave. Imponiral je g. Primožič (Evgenij Onjegin), vendaT bi ugajal še bolj, ako bi bil nekoliko manj teaterski. Težko partijo pa je obvladal su« vereno, igraje. Prijetno in prepričevalno je pel g. Rumpel Gremina in je zlasti v zna* meniti ariji dosegel svoj umetniški višek. Tudi ostali solisti, zbor in orkester so v okviru celote pripomogli do nadvse čast* nega uspeha Evgenija Onjegina. Slikarsko pa.Je k',r> Postavljeno bedno, tudi režija g. Kriveckega ni mogla popolnoma prepričati. Že na našem odru smo v tem oziru doživeli živahnejše, resmčnejše pred* stave. V splošnem pa. kot rečeno, je bila v umetniškem smislu opera včeraj izredno prijeten užitek. _g. Hmeljski trg Eatee. 11. junija, h. Tendenca zelo mirna. Cene so padle na 650 do 850 Kč. V Dolenjski Caruga v rokah pravice Na Zidanem mostu so aretirali zloglasnega roparja Jakopina - Ropar je priznal svoje zločine, noče pa izdati svojih pomagačev Ljubljana, 11. junija. Vsa Dolenjska se bo oddahnila ob vesti, da je zloglasni in prebrisani »dolenjski Caruga« Nace Jakopin končno vendarle prišel v roke pravice. Ker je bil minul teden za tednom, ne da bi se žandarmeriji, ki je bila noč in dan na nogah, posrečilo ujeti tega drznega roparja, se je ljudi po Dolenjskem lotevalo vedno večje razburjenje. Po mnogih vaseh so vaščani sami organizirali posebne straže, ki so pazile, da se Jakopin ne bi prikradel v vas. Ker naši kmečki ljudje po ogromni večini doma nimajo nikakega orožja, so se iz nekaterih občin obrnili na pristojne oblasti s prošnjami, da jim dostavijo najpotrebnejše orožje za nočne straže. Vse Jakopinovo nastopanje je kazalo, da mora imeti razbojnik ne le pomočnike pri svojih tatvinah in ropih, temveč tudi zaveznike, ki ga bodisi iz strahu, bodisi iz kakega drugega razloga skrivajo pred orožniki in mu dajejo informacije, ki so mu bile potrebne za njegove vlome in rope. Umevno je, da je padel sum tudi na Jakopi-nove sorodnike, ki žive v vasici Potoku na Dolenjskem. Pred par dnevi ie zato žandarmerija aretirala več njegovih ožjih sorodnikov. Žandarmerija je dalje dognala, da je imel Jakopin nekje v okolici Potoka večje skladišče, kjer Je shranjeval razna živila, da se je lah^o prehranil ob dnevih, ko si ni upal k nobeni hiši. Bržčas je tam shranjeval tudi ukradene stvari, dokler jih ni razpečal po svojih pomočnikih med ljudi. Aretirani Jako-pinovi sorodniki pa vztrajno izjavljajo, da jim ni znano, kje bi imel Nace svojo shrambo. Pač pa se je žandarmeriji posrečilo izslediti in prijeti par ljudi, ki so po raznih dolenjskih hribih prodajali od Načeta nakradeno in naropano blago. Na ta način se je krog Jakopinovih privržencev znatno zmanjšal in roparju so tla očividno postala vroča, ker ga v zadnjih dneh ni nihče več videl. Ljudie so začeli govoriti, da se je najbrže preselil kam drugam, saj si je nabral že precej denarja, tako da bi lahko v kakem oddaljenem kraju nekaj časa mirno od tega živel. Kakor se je izkazalo, ta domnevanja niso bila pravilna. Jakopin se ni preselil, temveč se je samo za nekaj časa bolj skrbno skrival in ni prihajal med ljudi. Sinoči je prišel iz neznane smeri v Radeče in tam vstopil v večerni osebni vlak, ki prihaja iz Zagreba. V Zidanem mostu je prestopil na mariborski vlak proti Ljubljani. Bodisi iz objestnosti, bodisi, ker je upal, da bo vzbujal manj suma in pozornosti, si je vzel karto za II. razred. Kliub temu pa ga je na Zidanem mostu doletela zaslužena usoda in je padel v roke pravice. O aretaciji drznega roparja nam poročajo z Zidanega mosta: Kako je bil Jakopin aretiran? Zidani most. 11. hm i i a. S sinočniirn osebnim vlakom št. 626. ki vozi iz Maribora v Liubliano ie potoval med drugimi tudi orožniški kaolar z. Jože Toplak, službujoč v Liubliani. Ko ie pri iskanju prostora šej skozi vagon II razreda. ie opazil v nekem kupeiu moškega, ki se mu ie zdel po obrazu znan. V prvem liipu se ni mogel spomniti, kie bi ga bi! že videl, nato pa ie opazil, da Je potnik sumljivo podoben zloglasnemu roparju Jakopinu, čegar slika Je bila objavljena v policliskem dnevniku in ki si Jo Je orožnik dobro vtisnil v spomin. Toplak ie takoj zopet izstopil, poiskal uradnika železniške policiie v Zidanem mostu g. Plahuto in ga opozoril na sumljivega potnika Oba sta se vrnila v vagon in Plahuta ie po-zva! neznanca nai se legitimira. Ta se ie delal zelo presenečenega in ie ogorčeno protestiral, da sa imalo za kakega nepoštenega človeka. Na ponovno zahtevo nai se legitimira, ie fziavil. da nri sebi nima nikake legitimacije. Piše da se Ignac Koščak. doma i r Krke nri Stični, kier irtia svoje posestvo.'Orožnik Toplak mu ie nato zabrusil v obraz, da ni nihče drugi kakor Jakopin. Potnik se ie hio zdrznil.^oo-tem na se porogljivo zasmeial. češ: *Cesa vsega vi ne veste!,«. Plahuta ie naposled pozval potnika, nai izstoni in mu sledi v pisarno železniške ooiiciie. Po kratkem obo-tavlianru ie ta res ubogal. Razkrinkan V pisarni so kaj kmalu ugotovili, da sum-IJivec res ni nihče drugi, kakor sloviti dolenjski Caruga Nace Jakopin. Ker so se dobro zavedali, da se Jakopin ne plaši niti umora, če gre za to. da se izmaže iz zanke. so ga najprej natačno nreis'--ki so iivi naš!: pri niem so v oolni meri oo. trdile sum. Vse kaže na to. da se Je Jakopin pravkar vračal s kakega roparskega pohoda. Pri niem so namreč našli nabasan samokres s 6 naboji, mali in veliki ku.iiniski nož žepno svetiliko z rezervno baterijo, denarnico z 2^0 Din. srebrno žensko in srebrno moško uro z verižicama, rezervne naboie za samokres, zlat Prstan in izrezke vseh poročil »Jntra«. ki onlsuie'o Jakopino-ve pustolovščine in tatvine. Pozornost Je vzbudila tudi štampHJfea Mlekarske zadruge v St. Rupertu. s katero si ie menda hotel pomagati v zadregi. Med nan>rii so našli tudi naslov niegove sestre Marije, stanujoče v St Vidu nad Liubliano. Prvo priznanje Pa tudi sedai. ko so našli nri niem tako kri čece dokaze se Jakopiif še ni hotel vdati. VztraM ?e pri trditvi, da nI Jakopin, marveč Koščak iz Krke. Glede izrezkov Iz »Jntra« se ie izgovarjal, da lih le izstrlgel samo zato, ker ga je pač Jakopin zanimal. A vse to mu ni pomagalo. Policilski agent Plahuta, ki ie tekom svoiega službovania ugnal že marsikakega looova. ie tudi Jakopina pošteno oriie! im ga oo dveurnem zasliševanju spravil v tako zadrego, da \t končno malodušno priznal, da imaio pravega Jakopina v pesteh. Tekom nadaliniega zaslišanja ie priznal, da ie res izvršil več tatvin, vlomov iu ropov Ko ie pobegnil iz zaporov okrainega sodišča v Višnji gori. ie ves čas živel samo od tega. Denarja mu ni nikoli zmanjkalo, ker ie vedno naše! prave žrtve. Podrobnosti o svoiih činih in svojih pomočnikin pa ni hotel izdati, češ da se ne soominia ničesar. Zlasti oa ni hote! povedati kdo mu ie pomagal nri niegovih zločinih. Prepeljan v Ljubljano O aretaciii so bile takoi obveščene vse pristojneo blasti. Jakopina oa so pod močno eskorto z nočnim brzoviakom oreneliali v zapore deželnega sodišča v Liubliani. Ja. kopin ie pač trvidel. da bi bil vsak poskus pobegniti zaman in se ie zato vsaj navidezno mirno vdal v svoio usodo. Jakopin na Dolenjskem LJubljana, 11. "junija. Vest o aretaciji roparja Jakopina, ki so ga po časopisnih poročilih tudi v Ljubljani splošino poznali, se je do-pold/ne hitro razširila po mestu. Na prošnjo varnostnih oblasti »Slovenski Narod« o aretaciji še ni poročal, da ne bi bili prehitro opozorjeni Jakopin o vi pajdaši. Kltub temu pa se je po mestu hitro razvedelo, da je bil Jakopin prepeljan v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. Kljub temu pa ni skoro nihče opazil, da sta popoldne pripeljala dva orožnika vklenjenega Jakopina na kolodvor in se z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri, odpeliala ž/njim na Dolenjsko. Šele, ko so vsi trije izginili v vagonu, so nekateri spoznali v aretiran-cu zloglasnega Načeta, a zdaj ga ni bilo mogoče več videti. Kakor nam poročajo iz št. Vida na Dolenjskem, sta pripeljala orožnika Jakopina tjakaj, ker je v okolici Št. Vida izvršil največ zločinov in ga tam največ ljudi pozma. Jakopin je deloma že med potom, deloma pa na kraju svojih zločinov, priznal vsa očitana mu dejanja, ni pa hotel povedati, ali in kdo miu je pomagal. Njegov prihod v tako »častnem« spremstvu je vzbudil med Budrni ogromno senzacijo in obenem splošno zadoščenje. Vsem je odleglo, ko so videli in slišali, da je Jakopin, ki jim je prizadejal toliko skrbi in strahu, naposled na varnem. Z večernim vlakom so prepeliiajj roparja nazaj v Ljubljano, od koder pa bo najbrž v prihodnjih dneh izročen novomeškemu okrožnemu sodišču, da mu prisodi zasluženo kazen. Preb:-valstvo Dolenjske si bo zopet oddahnilo in ostalo hvaležno gg. Plahuti in Toplaku, ki sta Jakopina razkrinkala in prijela. Seja ljubljanskega občinskega sveta Župan o zavrnitvi mestnega proračuna po finančnem ministrstvu — Rešitev cele vrste'tekočih zadev — Tehnični urad za regulacijo Ljubljanice jo večinoma majhne hiše s par strankami in dobivajo od najemnin malo dohodkov, ta- Ljubijana, 11. junija Danes popoldne se je vršila seja občinskega sveta. Zupan dr. Puc je sejo otvoril ob 5. uri in ugotovil sklepčnost. Svojo odsotnost so opravičili obč. svet. Golmajer, Rupnik, Turk in Meze. Župan je dalje sporočil, da je finančno ministrstvo vrnilo občinski proračun z zahtevo, da se zmanjšajo dohodki in izdatki. Finančno ministrstvo ni hotelo samo tega storiti, ker je smatralo, da bo občinska uprava najbolje vedela, kako bi to najprimerneje uredila. Zakaj finančno ministrstvo mestnega proračuna ni odobrilo Finančno minjstrstvo pravi v svoji zavrnitvi: Ker je bil proračun sprejet na seji občinskega sveta dne 26. aprila t. 1., ko je stopil že v veljavo finančni zakon od 29. marca, ki prepoveduje zvišanje doklad preko mej lanskega proračuna, ministrstvo novega proračuna ne more odobriti, ker predvideva zvišanje različnih davščin za preko 2 milijona dinarjev. Posebno ne more odobriti novo vpeljanih davščin na zavarovalne police, davka na nezazidane parcele, taks za pretvorjenje stanovanj v poslovne lokale in nadalje ne trošarinskih uvozniških tarif v obliki kakor so bile predlagane. Nadalje zahteva finančno ministrstvo, da se morajo povišati najemnine v mestnih hišah, kakor je to običaj v privatnih hišah, češ, da je občina storila dovolj s tem, da Je prispevala k pomnožen Ju števil stanovani. Na* dalje priporoča ministrstvo štedenje pri mestnem usiužbenstvu. V splošnem pa naj se v občinskem proračunu črtajo stroški, ki so v zvezi s črtanimi dohodki. K odloku finančnega ministrstva je župan mnenja, da morda informacije ministrstva financ niso bile popolnoma točne. Finančni zakon je bil objavljen in je stopil v veljavo 30. marca 1929, občinski proračun je bil razpoložen na javni deski od 1. februarja do 15. februarja, finančni odsek ga je sprejel že do 15. marca. Na prošnjo nekaterih občinskih svetnikov ie občina prosila pri finančnem ministrstvu za odlog enega meseca, da bi mogli proračun bolje proučiti. Finančno ministrstvo je ta odlok dovolilo in občinski svet ie bil zaradi tega uverjen, da določbe šele kasneje uveljavljenega finančnega zakona za mestni proračun še ne veljajo. Ker ni bilo proti zapisniku zadnje seje nobenega ugovora, ga proglasi župan odobrenim. Nato je prešel občinski svet na dnevni red. odobrit računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1928 in istotako računski zaključek kreditnega društva Mestne hranilnice ter zavrni! pritožbe nekaterih interesentov proti odmeri prirast-karine Sledila so fjoročila gradbenega odseka. župan ie sporočil, da se je gradbeni odsek na novo konstituiral in izvolil za svoiega načelnika obč. svet. prof. Jarca in za podnačelnika i"ž. Ditricha. Rešenih je bito več oarcelaciiskih zadev in več prošenj oziroma pritožb proti odklonitvi stavbenega dovoljenja, dalje tudi več pritožb z ozirom na stavbno dovoljenje in z ozirom na kavcijske hinofeke. O pritožbi Ivana Marinška proti odklonitvi stavbenega dovoljenja za gradnjo modernega higiierskega konjskega hleva namesto dosedanjega nezadostnega, se ie razvila daliSa debata. Gradbeni odsek je predlagal. nai se pritožbi ugodi in dovoli interesentu gradbn Irgijenskega hleva v Prečni ulici za tri konie. ki iih potrebuje za svoj obrat, ne pa za klavne konje. Primarii dr. Oregorič ie iz higiienskih razlogov proti temu dovolieniu. ker je treba vse konjske hleve odpraviti iz mesta. Njegovim izvaia-niem so se nridružili obč. svetniki Jeglič, Dachs. dr. Jerič, za predlog gradbenega odsek« govorili obč. svetniki Zajec. Ur-bas. Rebek Sledniič ie Dri glasovanju bil SDrei»t nredlog gradbenega odseka z večino glasov. Prispevki za trotoar Sledilo je več točk dnevnega reda o pritožbah interesentov proti prispevkom za nanravo trotoariev. Pri pritožbi Ludovika Roškaria nroti takemu prispevku za trotoar v Ftoriianski ulici ie predlagal gradbeni odsek, nai se pritožba zavrne, naj se mu pa dovoli plačilo v treh obrokih. Proti nredlogu je nastonil obč. svet. Dachs. ki le '■»ii mnenia. da rovi trotoarij v asfaltu ni^o bili potrebni, pri tem pa še predragi in bi iih hišni posestniki sami napravili za manjšo ceno. Posestniki v Florijanski ulici ima- ko da so stroški za novi trotoar v razmerju previsoki. Ce že moraio plačati, naj se prispevki znižajo. Župan je pojasnil, da je bila izdelava tro-toarjev sklenjena po natančno določenem programu v občinskem svetu in da nima občinski svet pravice zmanjšati prispevkov, ker je to zakon. Isto stališče ie zastopal tudi poročevalec prof. Jarc. Pri glasovanju je bil predlog gradbenega odseka v tej zadevi, kakor tudi v vseh drugih nadaljnjih pritožbah sprejet z vsemi glasovi proti glasu občinskega svetnika Daclisa. Tehnična pisarna za regulacijo Ljubljanice Načelnik gradbenega odseka prof. Jarc je nato poročal o ukrepih za regulacijo Ljubljanice, ki je eno najbolj perečih vora-šanj Ljubljane. Zaradi nedovršene regulacije je nemogoča pred vojno pričeta ureditev kanalizacije, sedanje stanje Ljublajnice tu-da ni v okras mestu ter je skrajno nehigi-jenično. Nujno je potrebno, da se otvori tehnična pisarna, ki bi revidirala načrt o še neizvršenih delih, sestavila podroben proračun stroškov za potrebna dela ter izvršila tudi novo merjenje prečnih profilov Ljubljanične struge, ki so se po vojni iz-premenili. Naloga tehnične pisarne bo tudi poiskati primerne prostore za odlaganje zemlje pri poglobljevanju struge. Za vsa ta pripravljalna dela bo potrebna doba približno enega leta. Tehnično pisarno naj bi tvorili gradbeni vodja, dva inženjerja, dva risarja, ena strojepiska in en sluga. Na leto bi stalo vse to okroglo 300.000 Din. Gradbeni odsek predlaga, nai bi od teh stroškov prevzela mestna občina eno tretjino. za prispevek drugih dveh tretjin pa se obrnila na državo, oblastno samoupravo, interesente in higijenski zavod. V državnem proračunu je postavka dveh milijonov za osuševanje raznih barij, med katerimi ie navedeno tudi Ljubljansko barje. Po dobljenih informacijah je dana tudi možnost. da bi komisar oblastne samouprave prispeva! gotovo vsoto. Predlog odseka pomeni prvi konkretni korak za regulacijo Ljubljanice. Po nekaterih pojasnilih poročevalca Je bil sprejet predlog, da se ustanovi tehnična pisarna za regulacijo Ljubljanice. Druge zadeve V imenu personalnopravnega odseka Je Poroča! obč. svet. Urbančič o razmr. »š-njah za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo. Izvolitev šestih članov v odbor za upravo meščanske imovine je bila odgodena na prihodnjo sejo, nato pa je občinski svet potrdil spremembo pravil Mestne hranilnice. kakor je bila predlagana. Za policijsko zdravstveni odsek je poroča! načelnik dr. Lukan o ureditvi voznega prometa na Ljubljanski grad, kakor tudi o odredbah za čistočo in higiieno v mestnem področju ter so bili tozadevni predlogi sprejeti. Sprejet je bil tudi predlog, da se prepoveduje v Grubarjevem kanalu kopanje od karlovskega do štepanjskega mosta. V imenu socijalno političnega odseka je poročal podnačehiik dr. Bohinjec, na čigar predlog so bile odobrene nekatere formalne izpremembe pravi! bolniške blagajne mestnih uslužbencev, ter pravilnik o okrajnih načelnikih kot pomožnih organih obč. uprave v vseh zadevah občinskega soci.ial-ne?a skrbstva. Ker je bivši član upravnega odbora Mestne hranilnice dr. I emež odložil svoje mesto. je bil namesto njega izvoljen z veČino glasov občinski svetnik Fran Miklo^č. ko je bi! odklonien predlog obč. svet. Baliov-ca, naj se izvoli v upravni odbor .Mestne hranilnice obč. svet. Ivan Hribar. Več samostojnih predlogov občinskih svetnikov Dachsa. Piška in Lombarja ie žunan odkaza! pristojnim odsekom. Na ooozorilo obč. svet. Miklošiča, da se mora okoli 15. družin izseliti iz barak na stavbišču stavbne družbe »Mali dom« v Sp. Šiški, ie župan dr. Puc izjavil, da mu je znan težak Položaj teh revežev. vendar Pa ie tudi občina v težkem položaiu, ker nima razpoložljivih kreditov. Zaenkrat jim je odkazala svet, kier se morejo za siio nastaniti, ako pa bo mogoče. Jim bo dala tudi nekaj lesa. Obč. svet. Likozar je onozorfl. dn Je do danes bi'o napovedanih S? deložacii in da iih izm-d prizadetih prosi 54. naj bi se 'im postavile barake. Zatem žunan zaključi! javno sejo, ki Ji je sledila tajna. Naši Kraji in ljudje Vlak povozil voz s potniki Lastnik voza in njegov sin mrtva Kamnik, 11. junija. Ni se še polegla vest o strašni ne-fcreči avtomobila, ki je zavozil pri Naklem v vlak, ko je že nova nesreča poiskala svoje žrtve to pot v Kamniku. Danes je bil v Kamniku kramarski tn živinski sejem, ki je bil precj živahen. Okrog poldneva so začeli prodajalci polagoma odhajati s svojimi vozovi. Janez Hafner, mesar iz Stražišča št. 144 pri Kranju, star okoli 75 let, je v spremstvu sina Antona, starega okrog 30 let, in še v družbi treh oseb z enovpreženim lojtrskim vozom iz Kamnika vozil mimo kolodvora proti Podgorju. Pri železniškem prelazu, ki nima nikakih zatvornic je Janez Hafner šele poslednji hip zapazil, da se iz nasprotne strani, iz smeri od Homca, pomika kamniški vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 13.07. Čeprav vozi vlak na tem mestu zelo počasi, je bila nesreča neizogibna. Voz se ni mogel nikamor ogniti in vlak ga je povozil, potegnil za seboj in pokopal osebe, ki so se vozile na vozu. Janeza Hafnerja je vlekel vlak s seboj proti postaji kakih 15 metrov, nakar je nesrečnega moža vrglo ob progo. Nesreča se je zgodila ob 14.44. Hafner je dobil smrtne poškodbe na desni strani glave in mu je bilo meso do kosti odtrgano. Smrt je nastopila takoj. Sinu Antonu je vlak zmečkal levo nogo do boka. ki se je še jedva držala telesa. Ponesrečenca so prenesli v kolodvorsko čaklanico, ki se nahaja par korakov od mesta nesreče, kjer mu je Z. postajenačelnik ustavil kri in pozval zdravnika dr. Julija Polca. Ta mu je nudil prvo pomoč. Potrebna je bila ta- Rešitelj življenja Jesenice, U. iunlla. Joška Freliha. 6-1etnega sina tovarniškega delavca na Savi so poslali po cigarete v Zvanovo trafiko. Deček se je spustil po strmem desnem bregu Save tik pod Savskim Jezom navzdol, da bi reko prebredel in prišel tako po mnogo krajši poti do trafike. Voda pa je zaradi zadnjega deževja precej narasla. Valovi so zgrabili dečka ter ga v svojem toku zaganjali ob skale, da je takoj izgubil zavest ter tako odplaval kot igrača močnih valov. K sreči je zagledal nesrečnega otroka tovarniški delavec Miha Šronc, ki se je soln-čil nad visoko škarpo poleg svojega stanovanja. Z visoke škarpe ni mogel prihiteti na Pomoč in je na ves glas klical druge, ki bi se nahajali ob vodi. Na oni strani Save je slišal njegovo klicanje 20-letni vrtnarski pomočnik Anton Lukan. ki se je takoj oblečen zagnal v deročo reko. Srečno ie prinesel malega Joška. ki je v rokah krčevito držal par dinarjev za cigarete, nezavestnega na breg ter ga je kmalu obudil k življenju. Deček je zadobil več manjših prasK, kar pa je junaško prenašal in je že druci dan čil korakal v otroški vrtec. Tedaj, ko Je plaval v smtni nevarnosti, njegovih staršev ni bilo doma. Ko so ga vprašali, če bo Še hodil preko Save po cirarete. se je odrezal, da bo počakal, dokler ne doraste. Mladenič Lukan zasluži za svoie junaštvo ln požrtvovanje častno priznanje. Požar v Latkovi vasi pri Št. Pavlu Ko so bili v soboto dopoldne ljudje do tadnjega na polju je zakurila kopica nenadzorovanih otrok od 2 do 6 let pod kozolcem posestnika Otavnika. Ob desetih so se pričeli dvigati gosti oblaki dima in cele butare ognjenih ztibljev. Ker je pihal močan zapaden veter, je zagrabil ogenj takoj gospodar. poslopje soseda Verdeva, njegove lesene svinjake in lani zgrajeno leseno lopo in drvarnico obč. tajnika Cestnika. Spričo vetra in tesno skupaj stoječih poslopij je bila nevarnost, da pogori del vasi. Le nagli !n izdatni pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. Poleg domačih gasilcev so k temu največ pripomogli sosedni kapljanski gasilci s svoio Smekalovo motorko. ki je celo uro lila kar ploho na ogrožene objekte predvsem na najbolj ogroženega na hišo posestnika Verdeva. V kratkih 30 minutah so bila kljub nujnemu poljskemu delu vsa sosedna gasilna društva pri gašenju, tako Prebold, Št. Lovrenc, Gomiisko. Št. Peter. Žalec z avto-brizgalno itd. Gašenje je močno olajšala tu- kojšnja amputacija noge, ki jo je dr. Polec tudi izvršil. Iz Ljubljane pozvani rešilni avto je v kratkem času prispel na mesto nesreče in ob 16.13 odpeljal Antona Hafnerja v ljubljansko bolnico. Lokomotiva je voz popolnoma strla in vlekla tudi konja kakšnih 130 korakov po progi za seboj. Konj je bil tako močno poškodovan, da so ga morali takoj ustreliti. Po nesreči je prispel na lice mesta drugi sin Hafnerja in z grozo zaznal za strašno nesrečo. Ostalim sopotnikom, ki so se vozili z obema Hafnerjema, se ni zgodilo nič hudega. Vest o nesreči se je takoj razširila po Kamniku in okolici ter so na mesto nesreče začeli prihajati številni Kamni-čani. ki so s sočustvovanjem debatirali o vzrokih nesreče. Orožništvo je bilo takoj na mestu in je odredilo vse potrebno, med drugim tudi prevoz mrtvega Hafnerja v mrtvašnico na Žale. Ob pol 18. je bil izvršen sodni ogled pod vodstvom sodnika dr. Gruma. O nesreči je bila obveščena tudi ljubljanska železniška direkcija, ki bo odposlala jutri posebno preiskovalno komisijo, da ugotovi vzroke nesreče. Ta grozna nesreča ponovno dokazuje nujno potrebo, da se na vseh železniških prelazih, zlasti tam, kjer je pregled proge na eno ali drugo stran nemogoč, napravijo zatvornice, ki bodo preprečile podobne strašne dogodke. * Kakor nam javljajo Iz javne bolnice, je Anton Hafner kmalu po 18. na ki-rurgičnem oddelku podlegel težki poškodbi. di važna okolnost. da je bilo v vasi. ki je precej oddaljena od potokov, dovolj vode. Uvidevni vaščani, so že pred par leti izkopali ob najhujši suši nalašč za nevarnost požara vodnjak sredi vasi, ,3 metre v premeru in dovolj globok kot rezervoar za tisoče litrov vode. Skoda je precejšnja, vendar je precej krita z zavarovalnino. Naibolj je udarjen Otavnik. ki mu je že predlanskem udarila strela v gospodarsko poslopje in ga upepe-lila. Vedno se ponavljajoči strašni požari naj bodo ljudstvu v opomin, da naj ne pušča otrok doma in naj zapira vžigalice. Vzemite otroke seboi na polje, da se igrajo, kakor smo se včasih, na ozarab. ker je tudi za njihovo zdravje bolje na vročem solncu. kakor po parnah, hlevih in v prahu pod kozolci. Sicer na ne odlašajte s konaniem požarnih vodnjakov po vzgledu Latkovlja-nov na središčih vasi! Ce je razsežna vas, jih napravite dvoje, kajti kai vam koristijo vse motorke. če vode ni. Trud in denar, vložen v požarne vodnjake, ie najbolje naložen saj vam čuva vse vaše imetje. Gasilna društva oa naj gledajo, da drže svoie brizealne. predvsem motorne vedno v redu, da ne bo sramote, prepirov in škode. Predvsem pa imejte vse v redu zavarovano! Samomor nidaria Hrastnik, 11. junija. Kelner Jožef, 50-letni rudar, je že dalje časa imel samomorilne namene. Kadar ga je kaj ujezilo doma ali pri delu, je vedno dejal »bom šel kar v Savo.« ali »obesil se bom,« ali »pod vlak se bom vrgel.« Tako, da tem grožnjam nihče več ni verjel. V nedeljo dopoldne je Kelner popravljal svoji 20-letni hčerki delavne čevlje. Pri tem ie zgubil čevljarsko šivanko. Ker ie ni mogel najti, se je zelo razburil in zopet grozil domačim, da bo šel od doma, in da ga ne bo nikdar več nazaj. In res opoldne je Kelner zapustil stanovanje. Ker je oče že večkrat tako storil, niso žena in hčerki nič hudega slutile. Kelnerja ni bilo do večera domov, pa tudi ponoči se ni vrnil. Zeno je začelo le skrbeti in ob štirih zjutraj ie prosila sosede, da so šli z njo iskat izgubljenega moža. Podali so se najprej v Boben, proti kateri smeri se je prejšnji dan nesrečnež nameril. Pri Vavt-karievi žagi so se pa ločili in šli vsak svoio pot proti Jelenci navzgor. Zena je vzela najhujšo strmo in ozko stezo. Že precej v hribu je skoraj onemogla in malo odpočila. Ozirajoč se okrog, zagleda svojega možna na slabotnem hrastiču napol sloue-čega, napol visečega. Ustrašila se je in tekla v dolino. Več sto ljudi se je zbralo v hribu Pod Jelenko okoli nesrečneža. Orož- nik mu Je pa odrezal vrv, — katero si je prinesel nesrečnež seboj od doma. Na zasilni nosilnici so nesli truplo Kelnerja v rudniško mrtvašnico v Hrastnik, kjer je rudniški zdravnik ugotovil le smrt, ki je mogla nastopiti pred kakimi 12 urami. Strašno neurje nad Belo Krajino V nedeljo zvečer se je nad Zumberkom utrgal oblak in povzročil ogromno škodo v Žumberku samem in v njegovem bližnjem .-»kolišu. Neurje je divjalo deloma nad ja-strebarskitn srezom. deloma pa prešlo tudi na černomeljski okraj. 2e podnevi se je napovedovala nevihta, ki pa je šele zvečer oriliumela z vso divjostjo. Oblak, ki se je utrgal nad Zumberkom, je valil vodovje v hudournik Sušico, ki se izteka pri Metliki v Kolpo. Sušica je trenutno narasla na 4 metre globine. Pobesneli vodni element je hipoma odnesel 2 mlina. Razdejanje je bilo tako temeljito, da se o enem mlinu ne da ugotoviti, kje je stal. Obenem so vodne mase odnesle vse mostove nad hudournikom Sušico. Na posameznih mestih ob strugi hudournika sploh ni spoznati, kje so pre-ie ležale njive in tudi obširnejša polja, ker ie hudournik v kratkih minutah vse razril in uničil tudi vse posevke. Kjer je pred nevihto stala visoka pšenica, se sedaj niti ne pozna, da je bila tamkaj vsajena. Prav tako je voda odnesla ves krompir in izruvala koruzo, tako da je škoda prav občutna. Posebno pretresljivi prizori so se odigrali na nekem mlinu, v katerem se je nahajala žena s tremi otroci. Voda je začela vdirati skozi okna. Videč nevarnost, je žena hipoma pograbila svoje otroke in ž njim zbežala na krov hiše. Nevihta je povzročila v Žumberku kaknr v černomeljskem okraju ogromno škodo, ki ie še ni mogoče oceniti. Nesreče in nezgode Ljubljana, 11. junija. Prometnih nezgod na ljubljanskih cestah in ulicah je vedno več. Takim dogodkom so krivi po največ neprevidni vozniki, kolesarji pa tudi pasantje sami, ki premalo uvažu-iejo predpise. Na Celovški cesti je bil včeraj poškodovan od avtomobila mizarski vajenec Alojzij Šlajoah z Broda pri Tacnu. Šlajpah je peljal okrog IS. po Celovški cesti na enovprežnem vozičku z velesejma nekai pohištva. Vo/il je pravilno po desni strani, nedaleč od Simončičeve trgovine pa ga je dohitel tržiški avto in ga stopajočega ob konju zadel z blatnikom. Fanta je vrglo po tleh in se je močno potolkel. Avtomobi-iist M. je avto ustavil ter naložil ponesrečenca v svoj voz in ga nemudoma odpeljal v bolnico, kjer so dečka obvezali. Na Poljanski cesti se je zgodila težja nesreča. Okrog poldneva se ie peljala Ivana Rezarieva, soproga mesarskeea tno.ictra z Dolenjske ceste na mesarskem vozičku v klavnico. Pred njo se je peljal na ko'esu mesarski mojster France Krašovec iz Društvene ulice. Tik pred kasarno Kralja Petra se je pripeljal Krašovcu nasproti na kolesu neki poročnik in se mu skušal oeniti. Pri ogibaniu Pa je hotela nesreča, da je zavozil baš ood konja Rezarjeve in ze zaletel v nrsi ob soro. Poročnik je padel pred konja, kier je obležal močno poškodovan. Po ponesrečenca so prihiteli na vpitje Re-zarieve in Krašovca ter pasantov vojaki z nosilnico in ga prenesli v kasarno. Od tam so ga prepeljali z vojaškim rešilnim avtom v garnizijsko bolnico. Poročnik P. je zadobil težje notranje poškodbe. Ko je vozil izvošček Ivan Cesar s kočijo po Dalmatinovi ulici v smeri proti Dunajski cesti, je pripeljal za njim na triciklu trgovski sluga Vinko Dolinar. doma iz Smart-na vrečo sladkorja. Dolinar je hotel Cesarjevega konja prehiteti, a Je imel smolo, da je baš mimovozeč izpustil krmilo ter se zaletel s svojim vozilom naravnost pod konja. Tricikel se je pri tem močno nokva-ril in ie odnesel nekaj poškodb tudi Dolinar sam. Nepozabna Nina Petrovna. divna Brigita Helm kot »Ljubica Rozvolskega« ali SkandaC v (faaden- (foadettu pride v Elitni kino Matica Zagoneten roparski umor pred petimi leti Kdo je umoril Jero Severj evo ? — Slovenski Razputin Ljubljana, 11. junija. Danes le publika napolnila zadnje kotičke porotne dvorane. Zadnja razprava tega zasedanja bo namreč skušala razkriti strašno skrivnost smrti Jere Severjeve, katero so 22. marca 1924. našli umorjeno v Spodnjih Lokah pri Krašnji na gozdni poti. Zaradi tega strašnega umora je bilo z današnjim obtožencem vred že osem oseb v sod-nijski preiskavi. Skrivnostni berač ?e tedaj pred leti, ko so odkrili strašen zločin, je padel ves sum na nekega berača Jurčeta iz Jezice. Iz tega berača je ljudska govorica napravila tedaj pravcatega Raz-putina. Po Jezici in zlasti v Klečah in Sav-Ijah je tedaj beračil pobožen berač. Pokleknil je v blato, na prage in v sredo hiš, zamaknjeno je gledal v nebo. visoko je dvigal roke ter na ves glas molil dolgo vrsto raznih molitvic. Na zunaj častitljivo visok, upognjene bradate glave je nosil temno ku-to Ta čudni berač se je često ustavljal v Spodnjih Savljah pri posestnici Jeri Sever-ievi. vulgo Katernici. Jerin mož je par dni oo vrnitvi iz vojnega ujetništva umrl ter zapustil vdovi obširno posestvo in štiri sinove. Na posestvu pa ni bilo sreče kljub veliki pridnosti gospodinje. Poginilo je več živine in še druge nezgode so se vrstile. Tedaj pa je prišel pobožni berač lurče ter menil, da je vse »zacoprano*. Obljubil je pomoč in Katernica mu je zaupala. »Ce hočeš biti za 20 let rešena nesreče pri živini, kuni v soboto kilo mesa in ga daj dvema psoma, ki potem pogineta. Oba psa zakoplii. enega en meter, drugega dva metra globoko.« — »Daj mi poročno obleko rainega moža, da jo prežegna žuonik v Moravčah.« — »Daj mi 10.000 kron v posebne namene.« — tako in podobno ie svetoval in velel pobožni berač in lahkoverna vdnv? ie »torila. kar je želel. Revno ženo ie popolnoma zbegal in spravil pod svojo oblast. Na zadnje sta se skupno podala na neko pot. Gospodinja je pobrala doma ves denar in deiala je. da bo kunila v Moravčah ali pa v LJubljani nekai živine. Sla je in se ni vrnila. Ko so io našli z razbito lobanjo in z dnurimi ranami, povzročenimi z močnim kolom in prizadetimi nepričakovano od zadaj, je vse mislilo na čudnega berača. Zlasti ie to mnenje podkrepil finančni preglednik Ivan Papež, ki je na cesti proti Moravčam srečal umorjeno v družbi nekega čudnega moža. katerega si je dobro zapomnil. Bil ie visoke močne postave, s temnim širokokrajnim klobukom. v roki pa je nosil kol. S tem opisom se je strinjalo tudi to. kar so Jerini otroci pripovedovali o beraču, ki je bil tolikokrat v hiši. Dolgo so iskali zavratnega roparskega morilca in razne sumljive tipe so vtaknili v preiskavo. Lani 2. novembra, pa je finančni preglednik Papež opazil pred Unio-nom moža popolnoma podobnega onemu, ki ga je usodni dan videl v družbi nesrečne Severjeve. Ta mož je bil današnji obtoženec Franc Zdešar, rojen 1876 v Belem, pristojen v Polhov gradeč, nekdaj delavec, sedaj berač. Senatu predseduje višji svetnik dr. Kaiser. votirata svetnik Avsec in sodnik Me-rala. državno tožiteljstvo zastopa namestnik dr. Fellacher. obtoženca brani odvetHk dr. Kreiči. Pred senatom je okrog 40 prič. Obdolženec sedi mirno na zatožni klooi ter gleda z drobnimi očmi okoli <=ebe. Precej ve'ik je in dokaj kreoke stoke po«tave. Obraz mu obkroža kostanjeva melirana brada in veliko plešo ima. »Nisem kriv in nisem kriv!« Tako odgovarja skoro na vsako vprašanje. — »Takega hudodelstva nisem zmožen, nikakor ne!« — Nekdo vas že več let pozna, pa pravi, da ste tega zmožni? —Lahko govori, ampak ni res. ne, ni res. Potem je obdolženec opisoval svojo mladost. Njegov • oče je bil posestnik. Fant je dovršil dva gimn. razreda. Piti je pričel Že mlad. Kesneje ie Pomagal stricu prodajati žganie. Bil je tudi vojak. Kasneje je jel sam prodajati žganje. Pozneje je pričel beračiti. — Pravijo, da ste vi hodili k Sever-jevf ? — Ne. nikoli ne! — Pa pravijo, da čarate! — Čaram pa ne. • — Kaj pa kol. ki ga imamo na sodniji. — Ne poznam ga. Pred senatom leži dežni nlašč. klobuk in še nekai take obleke, kakoršno je nosil no izpovedi Jerinih otrok zločinski berač. Zdešar je moral obleči plašč in se pokriti z zelenim klobukom. Priče so tudi navajale, da je berač govoril dolenjsko narečje, da se je nervozno praskal po bradi, da je imel, tedai ko je hodil k Severjevi, gnojno rano na nalcii desne roke. sive lase in začetek pleše. Obtoženec ne govori v narečju, ne praska se po bradi, ima pa na palcu obru- nek in pravi, da se je obrezal na kosi, ko je bil še mlad. Plešo pravi, da ima že 15 let. Po mnenju izvedencev pa se je pleša razvila v petih do sedmih letih in obrunek na roki je star najmanj pet let. Kaj pravijo otroci umorjene Tone, sin umorjene, ki je bil ob smrti svoje matere star 16 let, je navajal v zapisniku, da je prišel berač tri tedne pred umorom v hišo. Na glavi je imel kučmo, oblečen je fr! v rujavo suknjo do gležnjev. Na rami je imel vrečo, v roki pa cekar. Molil je in tarnal, kako je hudo na svetu in da ie nekaterim kar zavdano. Ker je imela mati nesrečo z živino, ji je obljubil pomoč. Zahteval je prsti iz hleva, češ, da bo ugotovil, kdo zavdaja njeni živini. Omenil je nekega Tomaškovca. češ, da bo on pomagal. ker mu pomaga sam sv. Valentin. Naslednji dan se je vrnil in trdil, da je zavdal živini sosed. Prišel je še drugič po prst, češ, da je sosed nekaj za njim vrgel, menda samega hudiča, zato zakletev ne pomaga. Njegov brat je izpovedal: — Spominjam se berača, ki Je prišel 8-krat k nam. Kdaj je prvič prišel ne vem. Rekel je. da je star 72 let, da ima v Kraš-nii 100 let starega očeta. Jaz mu nisem verjel, imel sem ga za 68-letnega. Imel je precej sive lase. Na plešo se ne spominjam. Enkrat je imel rujav plašč kakor iz šotorove plahte. — Leta 1924. si rekel, da Je imel rujav suknjič in zelen klobuk? — Danes sem to že malo pozabil. — Mesec po materini smrti, si rekel sodniku. da se ne spominjaš, kakšen je bfl v nogah, zdaj pa praviš, da je bil šantov? — Takrat, ko sem mu pomagal nestf obleko, sem videl, da šanta zdaj mi je to na misel prišlo. Na ukaz predsednika je šel Zdešar okoli klopi in priča je trdil, da je tisti. — Koliko je star obtoženi? — Po mojem 70 let. — Vidiš, pa je le 52 let. — Kolikor jaz vem. je pravi... Podobno je izpovedala Gabrijela Sever- ieva: -—Prisegam, da je on pravi, ker Je pra* ♦ako velik in prav tak! — Lani si rekla, da mu je le podoben? — Pa je pravi! — Mi ne moremo obesiti podobnega, pa8 oa nravega. Glede pleše se priča ne spominja, bil Je pa močno zaraščene brade. Bile so Da tudi rriče. ki so trdile, da se je neki. obdolžencu podobni berač potikal tedai v okraiu. Fna je odločno zatrdila, da obdolženca že dolgo pozna, da pa ni identičen 7. dnurim pobožnim beračem, dasi je tudi on dosti molji in pridigoval po vaseh. Predlogu zaslišanla novih prič se Ie ugo-di'o. razprava ie bila ob 20. prekinjena in tsko še ostane v uganki smrt Jere Severjeve, žrtve skrivnostnega zločina. Greta Garbo in John Gilbert t velefilrmi ljubezni Pod jarmom strasti Po romanu H. Suderman« »C« war«, Danes ob 4., >46., H«, in 9. uri. Tel. 2124. Elitni kino MATICA. Smrtna žrtev Mure Gornja Radgona, 11. junija. Ze v nedeljo dopoldne je začela reka Mura naglo naraščati. Zaradi dosedanjih neviht je bila zelo kalna in deroča. Vts dan je vladala precejšnja soparica ter je bilo pričakovati novih neviht. Pri Muri se je popoldne zbralo par fantov, ki so se hoteli ohladiti in okopati v kalni reki, ki se jim ni zdela nevarna. Med kopalci je bil tudi 17-letni čevljarski vajenec Ivan Lang. Ko se je oddaljil od svojih tovarišev, ki so se držali brega, so ga zagrabili valovi in odnesli s seboj s toliko naglico, da je bila vsaka pomoč nemogoča. Trupla prve žrtve v letošnji kopalni sezoni v Muri dosedaj še niso našli. Pri obledeli, slvorumenkastl barvi kože, motnih očeh. skibetn nočutku. zmanišani delavni moči. duševni deoresiii. težkih sanjah. želodčnih bolečinah, pritisku v sriavi. namišMeni bolezni ie pametno, da izoiiete nekaj dni zapored vsako iutro na tešče kozarček naravne »Franc Jose*f grenčice«. V zdravniški praksi se >Franc Josef voda« radi tega sosebno vPorabKa. ker naglo odstrani vzroke mnogih poiavov bolezni. Dobiva se v vseh drogeriiah in špecerijskih trgovinah. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe označene.) Ireda, 12: Theodor in Comp. A. Četrtek, 13.: Igra ljubezni in smrti. D. Petek, 14.: Romeo in Julija. Gostovanje članov Narodnega gledališča v Mariboru. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izt. Sobota. 15.: Dnevi našega življenja. Tgrajo akademiki ljubljanske univerze. LJUBLJANSKA OPERA. (Zafotek ob pol 20., spremembe označene.) Sreda. 12.: Cigan baron. C. Četrtek. 13.: Mignon. A. Petek, 14.: Zaprto. Sobota, 15.: Črne maske. B. Kedelja, 16.: Cigan baron. Na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Ljud. predstava po znižanih cenah. Izven. Literarna prireditev na univenrf. Opo-larjamo ponovno na recitacijeko prireditev, ki bo danes ob 17. uri v zbornici naše uni-▼erxe. Kritik Josip Vidmar bo imel uvodno besedo o odnosu med univerzo in literarnim Življenjem. Imena mladih književnikov, ki bodo čitali svoja dela. smo navedli v včerajšnji številki; omenjamo le, da bodo brali večidel neobjavljene pesmi in prozo. Vstop je prost. Skrajšan program se bo dajal nocoj tudi v ljubljanskem radiju. »Koncert akademskega pevskega zbora v Ljubljani V ponedeljek se je vršil bržkone zadnji koncert te sezije, nastop akademskega pevskega zbora v programu proslave desetletnice Univerze kralja Aleksandra I. Vzlic že žare« mučni vročini se je vendarle obsežna Unionska dvorana napolnila z zanimanci, ki so vsem 25. točkam sporeda sledili z nezmanjšanim interesom. Spored sam je bil jako bogato sestavljen iz skladb domačih skladateljev, povečini takih, ki jih je sicer malokdaj čuti na koncertih. Prireditelji so s tem napravili uslugo ne-le skladateljem, temveč tudi publiki, ki želi izvedeti, kakšna je naša moderna zborovska produkcija. V tem oziru sicer pri pesmih sporeda ni bilo opažati kakšne enotnosti, razen morda v njih nastroju: večji del sporeda je bil melanholičen, in ta melanholija se je javljala i v izbiri besedila, i v tempih, med katerimi je prevladoval adagio. Morda je bil to vzrok nekakšni enoličnosti in bi bilo dobro- ako bi sestavljalec sporeda vsaj vmesne soloepe-ve izbral tako, da bi tvorili malo kontrasta: tako pa se je patetična žalobnoet le preveč razpasla in ni dala dihati, kar je imelo neposredni vpliv tudi na aplavz Od skladateljev je bil najmočneje fpet-krat) zastopan Marij Kogoj, in sicer s tremi solospevi in dvema zboroma. Od vseh teh skladb je napravil največ vtisa »Requiem?, mogočno zgrajen zf>or z močno impresionističnim izrazom. Manj spevne so njegove pesmi za glas in klavir: preobložene v klavirju. nehvaležne za pevca in (posebno: »Oh, ne verjemi t) naporne obenem. Adamič je imel tri pesmi na sporedu, med njima dve jako močni: »Kadar vstanemo* in »Napitni-rac Brez dvoma je. da on med vsemi najbolj obvlada zborovski slog in so že zategadelj njegove pesmi, tudi na tehnično težjih mestih, vedno primerne glasu. Lajovčev solospe.v »Begunka pri zibeli* je gotovo vzor pesmi sloga, ki ga lahko imenujemo njegovega: moč izraza leži v glasu, kije vzlic modernemu spremljevaniu v klavirju (klavirski part je vedrio res klavirski) vseskozi speven. Ne tako Ukmar, ki se je topot bržkone prvič izva »al v Ljubliani. Tudi nri njem prevladuje težnja, postaviti težišče skladbe v klavir in tam se motivi logično razpletajo, medtem ko je glas nekam nepotreben. Uspela je njegova »Melanholija«:, »Starka za vasjo* pa je ponesrečena v zasnutku: melodramatični vložki so poskus, ki mika vsakega začetnika, pa se slednjič le izkaže kot me-saljansa. Osterc je konrizen v izrazu; odlika. ki se posebno prijetno javlja pri pesmi »Solnce v zavesah*, kjer bi sicer sentimentalen skladatelj lahko raztegnil skladbo v brezbrežnost Njegove »Belokranjske« so | dovtipne in sveže. Jako težavna je Lajovčeva »Breza in hrast«, a silna v izrazu. V ostalem so bili še zastopani J. Ravnik (nagrajena zbora »Kam si šla« in »Solnce v zenitu«), Slanko Premrl z dvema solospevoma (»Beg« in »Skrivnosti?), Pavčič (»Pesem o kapitanu«), Dev (»Kvišku plava? in dve narodni) ter kot prireditelja narodnih Bajuk in Marolt. Solospeve sta absolvirala konservatori-sta Anica Meze (sopran) in Marjan Rus (bas), prva s še malim, a zelo prijetnim glasom, drugi že kot poznan pevec, ki poleg obsežnega glasu razpolaga že tudi z lepo tehniko. Zbor sam šteje krog 50 mož. ki jih vodi s posebno incizivnostjo France Marolt. Velikanski spored je absolviral z vzorno intona-cijo (in to pri nekaterih pesmih ni bila igrača) in v lepi nemanirirani interpretaciji. Glasovno je izenačen ;poleg krepkih basov razpolaga tudi z dokaj svežimi tenorji, tako da se more lotiti i najtežjih skladb naše literature z uspehom. Ako niso vse skladbe enako vnele, ni to krivda zbora, ki ee je vsem posvetil z dušo. Tiskani spored je imel prednost, da je pri vsaki skladbi navedel izdajo, avtorja pesnitve in izvirno zbirko. Žal da je bila stilna analiza sporeda poverjena dr. S. Vurniku, ki kot nestrokovnjak muzikalne pojave ru-bricira za6e priročno in samovoljno, dasi ne-često na rovaš in v škodo točnosti podatkov. Taka razlaga more nepoučenega, kateremu je pač namenjena, le zavesti v zablod0. L. M. Š. Gledališki list. 17. številka ljubljanskega »Gledališkega lista« je v glavnem posvečena premieri drame »Piskač ee smeje« Her-mona Oulda. Razen tega piše SI. Oster o novi operi Kurta Weilla »Die Dreigroschen-oper«. H. Gervenx. V Parizu je umrl francoski slikar Henri Gerveux. Bil je Parižan, gojenec ondotne akademije; prebil je razvoj od formalističnega akademizma preko slikar, realizma v impresionizem Zlasti je slovel kot portretist. Umrl je 77 let star. »Nova Evropa« z dne 11. junija objavlja zelo zanimivo predavanje W. Setona -Watsona »Savremena historija«. Odlični angleški publicist, profesor za zgodovino osrednje Evrope na londonski univerzi, razpravlja o važnosti poznavanja in proučevanja 7,godovine našega časa. Besede, ki bi bile potrebne tudi pri nas! — Dušan Semiz je v članku »Pred zoru velikih dana« zaključil svoje spomine na bivanje v Rusiji pred svetovno vojno in med njo. — Bivši črnogorski ministrski predsednik dr. L. Tomanovid objavlja odlomke svojih epominov: v tem članku razpravlja o odnosu kralja Nikole do Avstrije. _ Bogdan Radica je prispeval zanimive opazke h knjigi V. Lorovine o Machia-velliju: »Aktuelnost Machiavellija«, dr. H. Holzman piše o predvojnih dolgovih Srbije, ing. Vereščak pa o gospodarstvu sovjetske Rusije. Po članku »Sigurnost života na mo-ru« ee oglaša intendant VI. Treščec k vprašanju: »Naša kaališna kritika«. G. Treščee daje porazno sodbo o nivoju giedaliSke kritike v zagrebških dnevnikih. Nove srečke SlEErSrizSžf Bristoi - novi sad 1__ kupite ali naročite pri ŽelJeznlCka ulica Ste*. 27 Domače vesti • Profesor Tessler ▼ JugosIavIJI. V Beograd 1« prispel profesor pariške univerze e. Tessier s soprogo ter poseti najprej Topolo in grobnico kralja Petra. V bližnjih dneh bo odpotoval profesor Tessler v Slavonijo, da pregleda tamkajšnje hrastove šum«, o katerih se mnogo razpravlja v znanstvenih krogih, ki se bavljo s šumarstvom, ker se doslej ni mogel ugotoviti vzrok sušenja teh prastarih šum. Profesor Tessier bo pregledal tudi bosenske šume ter se končno podal v Dalmacijo, da si ogleda prirodne lepote naše jadralske obale. • Seaton Watson v Beograda. V Beograd Je prispel znani prijatelj Jugoslovenov dr Seaton Watson ter se nastanil v hotelu Srp-skl kralj.« V Beogradu bo ostal štirinajst dni. Pri tej priliki bo profesor dr. Watson promoviran za častnega doktorja beograjske univerze. • Odlikovani« Rdečega krila. Za zasluge Id so si jih pridobili za organizacijo Rdečega križa, je glavni odbor v Beogradu podelil visoka odlikovanja tudi nekaterim funk-ctfonarjem v Sloveniji. Preieli so najvišje odlikovanje, križec, mestni fizik ljubljanski g. dr. Mavrici! Rus, Slan oblastnega odbora Rdečega križa, g. Josip Mešek. blagajnik oblastnega odbora Rdečega križa in g. dr Boštjan Erath, predsednik krajevnega odbora Rdečega križa v Guštanju. drugo naj višje odlikovanje, srebrno kolajno Rdečega križa pa sta prejela tajnik krajevnega odbora v Guštantlu, g. Rajko Kotnik in predsednik Podmladka Rdečega križa v Mart boru profesor g. Fran Fink. • Promocija. Na katoliški univerzi v Pa> rizu Je bil te dni promoviran za doktorja teologije g. Janez Janžekovič. duhovnik la-vantinske škofije, rodom iz Moškanjcev pri Ptuju. • Sprejem ▼ naše državljanstvo. V dr- favEanstvo naše kraljevine so sprejeti: trgovec Alojzij Babka v Ljubljani, abiturijent Drago Puc v Ljubljani, usmiljena sestra Terezija Benzak v Radečah in zasebnica Cirila Mavri č v LJubljani. • Izplačilo uradniških razlik ▼ Sloveniji Fiirančno ministrstvo je pred tedni nakazalo finančni direkciji v Ljubljani 12 milijonov Din, da Izplača državnim uradnikom še drugI obrok uradniških razlik. Finančna direkcija Je takoj odredila, da se je pričelo z nakazovanjem razlik posameznim uradniškim skupinam. Ker je izplačilo zvezano z mnogimi računskotehničnimi težkočami. zato nekatere skupine še niso prejele razlik, kar se bo pa zgodilo v najkrajšem času. • Spomenik hvaležnosti Franciji. V Beogradu nameravajo postaviti spomenik hvaležnosti Franciji. V ta namen ie bil osnovan poseben odlbor, ki se bo danes sestal, da poda poročilo o dosedanjem delovanju ter pojasni stanje, v katerem se sedaj nahaja akcija za spomenik. • Organizacija pokrajinskih občinskih uradnikov. Ze dalj časa vodijo občinski uradniki in nameščenci akcijo, da se ustanovi trdna ln enotna organizacija, ki nai bi ščitila stanovske interese ter med člani dvigala stanovsko zavest. V nedeljo 2. t. m. se je že vršil na ljubljanskem mestnem magistratu sestanek občinskih uslužbencev iz ljubljanske ofblasti. Udeležba iz raznih občin je bila prav povoljna. Po vsestranskih razmotrivanjih se je izvolil pripravljalni odbor pod predsedstvom občinskega blagajnika g. Mateja Arneka lz Trbovelj. Odbor ima aalogo izdelati načrt deruštvenih pravil. Nato se bo sklicala skupščina občinskih uradnikov, ki naj bi pravila odobrila ter izvolila društvene funkcijonarje. V interesu občinskih nameščencev ljubljanske oblasti Je, da polnoštevilno pristopijo k tej organizaciji. Slična organizacija, ki prav uspešno deluje, obstoja že za mariborsko oblast. Dru štvo obč. nameščencev za mariborsko oblast je bilo že decembra 1928. ustanovljeno. • »Uradni list« objavlja v 60. številki zakon o dcžavnia cestah, nadalje zakon o samoupravnih cestah in uredbo o ureditvi ministrstva pravde. • »Putnikova« društvena potovanja ▼ Inozemstvo. Tekom letošnjega poletja bo priredil »Putnik« nekoliko društvenih potovanj v inozemstvo: od 26. junija do 4. julija na Poljsko v zvezi z vsesoklskim zletom in razstavo v Poznanju, od 28. junija do 12. julija poučno potovanje v Barcelono, a od 15. Julija do 13. avgusta poučno potovanje v severne države Evrope. • FerijalcI na morju. Za letošnje Jetova-nje v kolonijah Ferijalnega saveza je pri-iavljenfn toliko ferijalcev, da se ie uprava odločila, da otvori še nekoliko novih kolonij razen ornih, ki so obstojale že lani. Predsednik Saveza je v to svrho odpotoval v Dalmacijo. Člani bodo šli na letovanje počefikom prihodnjega meseca. • Naši v Ameriki. Kakor je »Jtrtro« svo-Jedobno poročalo, je 15. maja letos mesto Cleveland zadela grozna nesreča: največja moderna klinika v Zedinjenih državah je postala tega dne grob zdravnikom in bolnikom, ki so iskali zdravja v tem slovitem zavodu. Pri eksploziji so strupeni plini zadušili vse, kar je bilo živega v bolnici. Katastrofa je zahtevala 127 smrtnih žrtev. Kakor poroča v Clevelandu izhajajoča »Arne riška Domovina« sta med žrtvami katastrofe tudi dve Slovenki: Frančiška in Rezika Logar, prva soproga med našimi naseljeniki dobro znanega trgovca Antona Logarja v Euclidu, ki je rodom iz Cerknice, druga pa njegova sestrična, rojena Kasteličeva iz Cerknice, poročena z Josipom Logarjem v Clevelandu. Frančiška je bila nedavno v kliniki operirana in je hodila na kliniko. Usodnega dne jo je spremila na kliniko njena sorodnica Nežika Logarjeva. Katastrofa v kliniki je zahtevala tudi njuno življenje. Nežika Logarjeva zapušča v stari domovini mater, dva brata in dve sestri, v Clevelandu oa sestro Josipino Debevčevo. — Med na- Shrrf ameriškimi rojaki Je Imela smrt v zadnjem času bogato žetev. V Chisholmu z državi Minnesota Je umrl Anton Martinčič, rodom iz Pudoba pri Starem trgu, v starosti 46 let. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok, ki so ostali sami, ker mu je žena umrla meseca januarja letos. V kraju Stra-bane je preminula za pljučnico Marija Pod-boieva, stara 38 let, ki zapušča moža ln devet otrok. V Clevelandu je umrla Neža Biz-jakova, rojena Špenkova, stara 59 let, rodom iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki je bivala 26 let. Istotam je umrla g, Jerica Ske-betova Iz znane Turkove rodbine, katera je bila prva naseljena v Clevelandu in je imela prva trgovinsko podjetje. V Sheboyganu je preminul Josip Starič, ki zapušča ženo in štiri otroke. * Most čez Savo ▼ Soteski na oblastni cesti Bled-Bohinj Je iz ozrrov javne varnosti od 9. t. m. naprej zaprt za vsak promet. * Pojasnilo! Minuli teden se Je po Krški dolini razširila vest, da se nahaja na otoku na Krki na moji solastnini mrtvec. Ta vest pa ne odgovarja resnici. Kosci mojega so-lalastnika so sicer res opazili razpadlo truplo, ki je pa navadne domač« svinje, katero je bržčas vrgel v vodo kak posestnik. Prosim tudi pristojno oblastvo, da to moje pojasnilo potrdi. — V. Pisansky. * Toča uničila boštaniska polja. Pišejo nam iz Boštanja ob Savi: Minulo nedelio le vladala pri nas neznosna soparica. Proti večeru se Je naenkrat pooblačilo, tako da se je že ob pol 20. popolnoma stemnilo. Po hudem viharju, ki je posestniku Liparju na ravni cesti prevrnil voz sena, je iz smeri od Lisce, kjer je morala biti tudi huda toča, prihrumelo strahovito neurje s točo, debelejšo od ordnov. Tekom dobre ure je bil skoro po vsej občini uničen dobršen del poljskih pridelkov in na oknih .ie bilo pobitih mnogo šip. Najhušje je bilo prizadeto polje od graščine do Papeža ter vas Boštanj z neposredno okolico, kjer bodo morali žito najbrže kar pokositi. Občina ceni škodo nad dva milijona dinarjev. * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah ln plislra tovarna Jos. Relcb. * KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen Dobiva se v lekarnah 357 * Udeležite se velike veselice 16. t. m. na Taboru pri Zupanovi Jami. Železniška postaja Grosuplje. Vozovi na razpolago. 801 * Bik nabodel svojega gospodarja. V mestno bolnico v Karlovcu so pripeljali Nikolaja Rokiča, kmeta iz Dolnjega Sjeničaka zaradi težke telesne poškodbe. Rokiča je napadel domač bik, ki mu je z rogovi razparal trebuh, da so mu izpadla čreva. KINO IDEAL Pat in Patachon kralja smeha v filmu: »Detektivska agencija« Znižane ljudske oene 2.—, 4.— in 6.- Din. * MIsterlJozen mrtvec v Podsusedu. V Podsusedu pri Zagrebu je vlak povozil neznanega moškega, čigar identiteta se doslej ni mogla ugotoviti. Mrtveca so pokopali na pokopališču v Podsusedu. Ako pa se kdo lavi, ki bi vedel kaj o tem neznancu, bodo mrtveca ekshumirali. * Utopljenega psa so Imeli za mrliča. Delavci, ki so zaposleni nad litijsko topilnico, so opazili v kalni savski strugi, kako nosi voda neko truplo s seboj. »Gotovo bo kak utopljenec«, je dejal eden delavcev. »Poteg-nimo ga iz vode. Res so stekli ob breigu navzdol in so s kavlji zasledovali čudno prikazen, ki se je le za hip pokazala prav malo iz motne vode. Na neki skali blizu brega pa je naplavina obstala. »Mrliča iščejo,« je šlo od ust do ust med ljudmi, ki so se zbrali na bregu. Dva možaka sta se spustila v vodo in sta s kavlji povlekla k sebi — Je utopljenega psa. fotoigrafične plošče, paipirH in kemikalije so najboljSe in so kijiJb temu najcenejše. Zahtevajte cenik! Glavna zaloga: Drogerija GregorJč, Ljubljana, Prešernova S. Pozor hotelirji, gostilničarji in trgovci! Ima« na razpolago večjo mnofino prlstaih prvovrstnih domačih salam od pffamh kranjskih prašičev po izredno usodnih cenah. PAVEL DOLINŠEK, mesar, Karlov ška cesta 28, Ljubljana. OTROŠKE ilv NOGAVICE Iz Ljubljane ■'T- o— Iz ljubljanske gledališke pisarne. Dramska sezona se te dni zakliuči. Zadnja predstava bo v petek 14. t. m. s sodelovanjem nekaterih mariborskih igralcev. V sredo 12. t. m. bodo imeli abonenti reda A zadnjo dramsko predstavo, in sicer veleza« bavno komedijo »Theodor & Comp. Abonenti reda D pa dobe zadnjo predstavo v četrtek, in sicer dramo »Igra ljubezni in smrti«. V operi se bo pel v sredo 12. t. m. »Cigan baron« v običajni zasedbi za abonma C. Opera pripravlja za prihodnje dni dve za letošnjo sezono novi predstavi, in sicer se bo vprizorila prihodnji teden opera »Marta«, ki je lansko sezono tako lepo uspela proti koncu meseca pa bo premijera najboljše češke opere novejše literature, »Švanda dudak«, ki se pravkar igra z največjim uspehom v Pragi. u— Dramska predstava akademikov. Akademiki ljubljanske univerze bodo uprizorili, kakor smo že poročali v proslavo desetletnice obstoja univerze kralja Alek -dra I. predstavo »Študentovska ljub v soboto 15. t. m. ob 20. v dramskem dališču. V štiridejanski drami nam prikazuje pisatelj Leonid Andrejev življenje ruskih študentov. Režijo je prevzel iz prijaznosti višji režiser dramskegag ledališča g. prof. Osip Šest. Vabimo občinstvo, da v velikem številu poseti predstavo. Vstopnice se rezervirajo in prodajalo na univerzi pri vratarju g. Jeranu. u— Zanimivo medicinsko predavanje. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi člane na predavande člana Pasteurjevega instituta v Parizu, pro.f. dr. Sergeja Metalj-nikova o problemu imunitete, ki bo v četrtek 13. t. m. ob pol 20. v balkonski dvorani univerze. Predavanje prireja Ruska Matica, ki vabi na obisk tudi druge interesente. u— Svarilo Pred poškodovanjem vodnih zgradb pri Gruberjevem prekopu. Pri pregledu Gruberjevega prekopa se ie ugotovilo da so bile v minulem letu občutno poškodovane njegove brežine. Tako so kopalci v Štepanji vasi nasproti Povšetove gostilne izruvali iz obrežne škarpe na levem bregu kamenje, iz katerega so postavili skakalnico. Okrajno glavarstvo opozarja, da je vsako poškodovanje vodnih zgradb nedopustno in kaznivo in da bo prepovedalo kopanje v prekopu, če bi to svarilo ne zaleglo. u— Akademski pevski zbor bo priredil v Delavski zbornici 15. t. m. ob 20. koncert z istim sporedom kakor ga je izvaial v Uni-onu. Vstopnina 2—10 Din. n— Tuiski promet v Ljubljani. V aprilu Je prispelo v Ljubljano 213 a v maiu 318 ino-zemcev, večinoma trgovcev in industrijcev. Gotovo velik bo dotok tujcev v Juniju glede na minuli velesejem. Zanimivo ie, da je letos prišlo v Ljubljano 21 Madžarov, dočim so se prejšnja leta madžarski potniki Ljubljane izogibali. Izmed inozemcev tvorijo večino potniki iz Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Italije in ostalih držav. n— Potovanje Ljubljančanov v Inozemstvo. Ljubljanska policijska direkcija je izdala v aprilu in maju 1324 potnih listov Ljubljančanom, od teh aprila 546, a maia 778. Večina Ljubljančanov je potovala v Ita lijo. Da je maja število izdanih potnih listov tako poskočilo, je vzrok v tem. ker je izredno veliko število Ljubljančanov za bin-košfcne praznike odšlo v Postojnsko jamo. u— Domače češnje na liublianskem trgu. Nekatere kmetice iz Sostrega. Sv. Lenarta in drugih bližnjih vasi so včeraj na ljubljanski trg prinesle večjo množino prvih domačih črešenj, ki so jih ljubljanske gospodinje prav hitro pokupile, črešnje so bile razmeroma še drage. Kmetice so zanje zahtevale 9—10 Din kg po kakovosti. Nekatere češnje so bile prav lepe. Letošnje leto ie za črešnje zelo rodovitno ter je računati, da bo ljubljanski trg z njimi prav bogato založen in da bodo cene prihodnji teden znatno padle. Na trgu Je bilo tudi precej jagod, ki so Ma kmetice prodajale po 3 Din za skodelico. n— Preložena tombola. Ker se Je premalo število tablic prodalo, da društvo niti stroškov ni krilo se je morala tombola Društva skrb za mladino preložiti. — Odbor. u— V dramskem gledališču so se našli tekom letošnje sezone naslednji predmeti: 2 športni kapi, 1 par otroških rokavic, 2 pasova za plašče, 4 rokavice (brez para: ena usnjena), 1 otroška zimska čepica, 1 otroška ročna torbica v njej robec in usniena denarnica), 1 usnjena denarnica z neznatno vsoto, 1 majhen vezen robec. 1 ustnik, 1 svilen damski šal. Najdeni predmeti so na razpolago pri vratarju v dramskem gledališču. u— Pod voz Je padel. Včeraj je vozil 20 letni hlapec pri Leonu Kosu na Ciglar-jevi ulici 144 v Mostah Anton Koščak pesek po Rakovniški ulici. Ko je hotel skočiti na voz, mu je spodrsnilo, da je pade! pod kolo, ki mu je zdrobilo desno nogo v stegnu. Prepevali so ga v splošno bolnico. u— Vlom v šupo. Posestnik Leopold Zupančič na A.iacljevi cesti je prijavil, da so v ponedeljek vlomili neznani tatovi v njegovi dve šupi na Vilharjevi cesti. Tatovi so menili, da bodo našli v lupah večji plen, pa so se zmotili in so se morali zadovoljiti Ie z visečimi ključavnicami, ki so jih odnesli. u— Celo lestve kradejo. Posestnik Alojzij Jerančič s Karlovske ceste Je opazil te dni, da Je na njegovi šupi na Ilovici odtrganih več desk. Pozneje je ugotovil, da so odprtino napravili neki neznanci, ki so odnesli iz zaklenjenega skednja 10 m do>lgo lestev. Lestev so spravili iz šupe pri odprtini. Kam so jo zanesli, ni znano. n— Male tatvine. Delavec Anton Rafrne Is Podgore le imel v ponedeljek opravka v palači OUZD na Miklošičevi cesti, kjer j« pustil kolo v veži. Kolo pa Je izginilo z neznanim tatom. Ukradeno kolo je bilo še skoro novo. Je znamke Orkan ter vredno 1750 Din. Kleparski mojster Josip Ml-helčič, stanujoč v Samotni ulici 8, je prijavil, da mu je neznan tat ukradel iz zajčjega hleva na dvorišču par črnih zajcev. u— Sleparstvo. Pred par dnevi je prišel v trgovino Oblačilni bazar na Mestnem trgu neznan moški, ki se je izdal za učitelja Josipa Miheliča na Trati pri Kočeviji. S seboj je imel garancijsko potrdilo od upravitelja te šole, opremljeno z uradnim žigom. To potrdilo Pa je bilo falzificirano. Navedenec je kupil v omenjenem bazarju blago za moško obleko v rednosti 1400 Din, ki naj bi jih plačal v obrokih. Da je bilo potrdilo falzificirano, so ugotovili šele naknadno. Spretni slepar je precej visoke postave, elegantnega nastcpa in okrog 30 let star. u— Žalne obleke In plašče, modeme, vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica. 81 Iz Maribora Najboljše, naftrajnejše, zato 13 najcenejše! Po nepozabnih uspehih v filmih »Metropoli««, »Alrauna« in »Nina Petrovma« je najnovejši trtami drazesfrie Brijfite ffelm v filmiu k,pote, razkošja, bogastva, elegance in ljubezni Škandal v Baden - Badenu Premijera bo v Elitnem kš.mj Matica. a— Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je bila te dni Interna razstava risb in ročni,i del, na katero ie bil dovoljen vstop tudi občinstvu. Ugajale so zlasti ob-lekce s krasnimi narodnimi vezeninami, ki so jih izdelale gojenke gdč. M. Bračičeve. Zanimivi so bili dalje nalepljeni izrezki in tudi nekateri portreti so uspeli. Gospod R. Klopčič je pokazal, kako se da ori risanju negovati narodna ornamentika. vadniške učiteljice pa so razstavile lepe risbe in lična ročna dela. a— Mariborsko olepševalno društvo Je finančno ministrstvo oprostilo plačevanja taks za vloge na oblastva. a— Pogreb gospe Karba. V nedeljo so pokopali v Ljutomeru gospo M. Karba, vdovo po znaem narodnem buditeliu in učitelju I. Karba. Pokojnico bodo pogrešala zlasti narodna društva, ki jih je vedno podpirala. Zapustila je hčerko Inko. ki je poro-čena z inž. Kladnikom v Prištini. Bodi vrli slovenski ženi lahka domača žemljica! a— Nezgode. Pri plezanju po lestvi na češnjo je spodrsnilo 4 letnemu Antonu Jur-koviču, ki si je pri padcu zlomil desno roko v nadlaktu. — 29 letni oskrbnik Hutter-jevega posestva na Plaču, Roman Klein-dienst, je padel pod voz in si poškodoval hrbtenico. — Splavarja Valentina Groša iz Breznega je na Pobrežju zagrabil neki tovorni voz, ki je vozil po klancu navzdol brez zavore. Pri padcu si je Groš zlomil desno nogo. — V 58 letno viničarko Ano Švarcovo iz Radijela pri Framu se je zaletela krava in ji povzročila na trebuhu 20 cm dolgo rano. Vsem ponesrečencem je nudi! prvo pomoč rešilni oddelek in jih prepeljal v bolnico. a— Poizkus samomora. V ponedeljek zvečer je izvršil upokojeni policijski nadzornik T. poskus samomora. V hipni duševni zmedenosti si je iz samokresa hotel pognati kroglo v glavo, a se ie samo lahko ranil. Ostal je v domači oskrbi. VIXOGRAI>XIKI pazite na Vaše trsle Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisM Srviček. Dokazano sredstvo za uničevanje le »Sehvveinfurtso« zelenilo. Točno navodilo ter sredstvo se dobi v »Dro-zeriK Sanitas«, Celje. (Pri naročilu le prinesti oblastveno dovolilnico sa nabavo strupa.) 6598 I Iz Celja e— Sestanek celjskih legiionarjev. O priliki letošnje desetletnice udeležbe celjskih legijonarjev pri koroški osvobodilnin boiih se bodo sestali celjski legionarji na praziiik sv. Petra in Pavla 29. t. m. na Ljubnem. Odhod 29. t. m. zjutraj s posebnim avtobusom iz Celja, povratek istega dne zvečer. Zaradi prehrane in vožnje z avtobusom naj se vsi udeleženci prijavijo najpozneje do 20. t. m. na naslov: dr. Ervin Meiak, Celje, Prešernova ulica. Točnejši spored bo objavljen pravočasno. Željena je poinoštcvilna udeležba. e— Uradni dan sreskega gremlla trgovcev v Celiu za člane iz šmarskega okra'a. Tajnik sreskega gremija trgovcev v Celju ura-duje za člane iz področja sreza Šmarje pri Jelšah 15. t m. dopoldne od 9. do 12. v posebni sobi gostilne g. Šporna v Rogatcu, popoldne od 2. do 5. v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. e— Štedenje v mestnem kadnem ln parnem kopališču. Mestna občina je z 10. t. m. omejila obratovanje v mestnem parnem in kadnem kopališču, in sicer posluieta kopališči odslej tako-le: Kadno kopališče obratuje vsak torek, sredo, četrtek in petek samo popoldne, v sobto pa ves dan. V nedeljo in ponedeljek je kopališče zaprto. Parno kepa-1 išče je odprto vsak torek in četrtek popoldne za moške in vsako sredo in petek popoldne za ženske. e— Stanovanjska posredovalnica v Celju. Mariji Rudolfovi je bila te dni podeljena koncesija za posredovalnico stanovanj in sob v Prešernovi ulici 3. Kot posredovalni-na se zaračuna 10% pogojene stanarine. ©— Truplo utopljenega Gleščiča na'deno. Včeraj smo poročali, da je v nedelio Popoldne utonil v Voglajni pri železniške n mostu poleg Confidentijeve hiše 19 letni goriški rojak Teodor Gleščič, zaposlen pri stavbeniku Jezerniku, čigar trupia pa kliub napornemu in dolgotrajnemu ;skan>a niso m igi! najti zaradi globoke in kalne vode. Šeie včeraj popoldne je podpovel.inik Prostovoljnega gasilnega društva iz Gaberia lernej Šarlah s pomočjo rečnega moistra hidro-tehničnega oddelka tukajšnjega sreskega poglavarstva Pleterška in več drugih pomočnikov s čolnom, ki ga uporabljajo pri regulaciji Savinje, izvlekel iz motne globine Voglajne okrog 17. Gleščičevi trup'.j Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokpališča. [""^n^^ut^an^TdvoH^j Danes prvič Pelitaki Kralj PAT in PATAHON Ljudske cene! I 0> 4 ''.7., ' « n Q e— Kolesarska nezgoda. V Aisiia^ndrovi ulici se je zaletel predvčerajšnjim zvečer kamnosek Franc B. po nesreči v Milivoja Šariča, 10 letnega učenca mestne osnovne šole, ki je stal na cesti poleg hodnika in ga podrl na tla. Deček je dobil na levi roki več prask, ki pa so lažjega značaia. Nezgodo Je deloma zakrivil deček sam. ki je v živahnem razgovoru s tovariši pre s išal slabotno znamenje z zvoncem. e— Preprečena nesreča na železniški progi. Včeraj zjutraj okrog 7. je zasačil službujoči železniški progovni čuva1) na progi med Dolgim poljem, in Mariborsko cesto delavca Ivana K., ki je kolesaril po stezici ob progi. V tem trenutku Je prispel jutranji savinjski vlak, ki bi neprevidnega kolesarja skoro podrl. Do smrtne nesreče je manjkalo le za las. K. se je izgovarjal, da ni vede!, da se po progi s kolesom ne sme voziti. e— Tri tavlne. Brzojavnemu mojstru Tomažu R. je ukradel v soboto zvečer neznan tat med delom na Glaziji Iz suknjiča črno r.snjato listnico, v kateri je imel mojster 10 Din denarja, železniško legitimacijo, neki račun in važno advokatsko pismo. — Dijaku Zdravku Kenteiu v Prešernovi ulici je ukradel neznan dolgoprstnež med tem, ko Je Kente telovadi! na dvorišču mestne osnovne šole, iz suknjiča, ki je visel v garderobi r.iavo usnjato listnico z vsebino 150 Din. — Zasebnici Mariji Gobčevi Iz Razlagove ul. je odnesel predrzen tat z divana v nezaklenjenem stanovanju v poslopju Delavske zbornice aktovko, v kateri se ie naviajalo poleg raznih spisov tudi 400 Din gotovine. Aktovko so našli nekai ur pozneie na stopnicah, vodečih v I. nadstropje celjskega kolodvora: seveda ni bilo v njej nobenega denarja. O drznem tatu ni nobenega sledu, 3Ied. nniv. dr. France P avl odi č specijalist za zobne tn ustne bolezni se ie preselil in ordinira sedaj redno vsak de« lovnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure t Lfublrani, Pražakova 11./I. poleg Miklošičeve ceste. 7819 Šolan creme ali olje dokazano najboljše za soltiJenje. Dobi se povsod ali v drogeriji A. KANC sinova, Ljubljana. Židovska ulica 1. or! &€urwoi Z czirom na slabe izkušnje v letošnji zimi priporočamo cenjenimi naročnikom, da pravočasno naroče kurivo pri svojih dobaviteljih. 7860 Zadruga trgovcev s kurivom v Ljubljani Z Jesenic 9— Priznanja vredna vztrajnost. V ne< deljo zjutraj je med številnimi turisti vzbujal veliko pozornost biciklist Ivan Va> lant iz Blejske Dobrave, ki se je po strmi cesti pripeljal s svojim vozilom do Kopi« šarja pod Golico, kar znači višino 1000 m. Vozil je zelo previdno in v zmernem tem« pu ter se je opazilo na njem, da votzi brez posebnega napora. Vozil se je, seveda, tu» di nazaj. s— Nogometne tekme. V nedeljo se je vršila na igrišču v Kurji vasi nogometna tekma med tukajšnjim SK Bratstvo ter celovškim SK Sturm, ki se je končala z zmago gostov v razmerju 3 : 2 (1 : 0). Igra je bila še dosti dobro obiskana ter je potekala v stalni premoči domačinov. Izmed domačih igralcev so bili najboljši Smoiej, Kočar i strija nima nobenega prostega termina. Pač pa je južnonemški savez odgovoril na povabilo, da je pripravljen sodelovati na naši proslavi ter prosi, da se mu sporočijo pogoji. Še nekaj inozemskih tekem. V Stock« holmu je Švedska porazila Nizozemsko s 6 : 2 (2 : 0). Italijansko prvenstvo: Milano : Atalanta 5 : 1, Roma : Torino 6 : 1, Bari : Casale 4 : 1, Padova : Dominante 3 : 0, Pro Patria : Novara 7 : 0, Trieste : Legnano 3 : 2, Livorno : Modena 2 : 0, Prato : Alessandria 3 : 1, Napoli ; Am> brosiana 4 : 1, Lazio : Juventus 1 : 0, Biel. la : Venezia 2:1, Brescia : Genova 5 : 0, Bologna : Fiume 2 : 0, Pistoia : Reggiana 8 : 2, Verona : Firenze 4 : 0, Pro Vercelli Cremonese 2 : 0. V Budimpešti se je vršila konferenca onih držav, ki sodelujejo v tekmovanju za srednjeevropski nokal. Kot ustanovna čla. niča z vsemi pravicami in dolžnostmi je bila sprejeta Italija. Za drugo kolo je žreb določil naslednje pare: zmagovalec tekme Hungaria : Vienna proti zmagovalcu tek. me Slavija : Juventus, dalje zmagovalec tekme Rapid : italijansko moštvo proti zmagovalcu tekme Ujpest : češkoslovaško moštvo. Za sodnika za tekmo Hungaria : Viena je bil določen češkoslovaški sodnik Cejnar. Za tekmo Slavija : Juventus sta predlagana Dunajčan Braun in Madžar Majorskv. Češkoslovaški rekord v metu diska za dame je izboljšala ga. Vodičkova (SK Srni. chov) na 3308. Seja poslovnega odbora LNP bo danes v sredo ob 20.30 na veran-di kavarne Evropa. — Tajnik II. Službeoo Iz JSH In ŽS. Prihodnja seja no. se vrši mesto danes še!e v petek 15. VI. ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Udeležba Je ta vse odbornike obvezna. — Tajnik. SK Ilirija (plavalna sekcija). Po od* redbi g. predsednika sklicujem za danes v sredo 12. t. m. ob 19. uri v kavarno Ev= ropa nujen važen sestanek celokupnega članstva. Točna in polnoštevilna udeležba vseh strogo obvezna. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes popoldne trening za vse igralike oSlograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani; »Triglav«, tovarna hranil, d. d. v Šmarci 22. t. m. = Neugodno finančno stanje tržaške paro-plovne družbe Cosulich. Kakor poročajo iz Trsta, je finančno stanje tržaške paroplovne družbe Cosulich, ki ima veliko ladjedelnico v Monfalcone in kontrolira tudi družbo Lloiyd Triestino, v zadnjem času zelo napeto. Družba je v dve novi veliki prekooceanski motorni ladji investirala okrog 300 milijonov lir. Ladiji pa nista rentabilni, ker ni v Italiji dovoli potnikov za take luksuzne ladje. Družba ne bo izplačala nikake dividende. Trenotno se vršijo razprave zaradi eventuel-ne sanacije. Predvideno je znižanje in zo-petno povišanje glavnice. Država pa namerava družbi dati brezobrestno posojilo. = Slab uspeh nemškega notranjega posojila. Pred dnevi je bil zaključen vpis prve tranše novega nemškega notranjega posojila v višini 300 milijonov mark. Kakon poroča-io iz Berlina pa ta vsota ni bila dosežena. Navzlic velikim davčnim ugodnostim, ki jih nudijo obveznice novega posojila, je bilo vpisanih le okrog 180 milijonov mark. S tem slabim uspehom je postala negotova tudi emisija druge tranše v višini 200 milijonov mark. Odol je po vsem svetu razširjen. Ničesar ne more bolj prepričujoče dokazati, da je Odol po današnjem stanju vede dokazano najboljše sredstvo za nego zob in ust. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 401.5—402, kasa 400—402, za junij 401 den., za december 423—424.5, investicijsko 84—84.50, agrarne 50.5—51; bančne vrednote: Praštediona 852.50 — 860, Union 202 — 203, Kreditna 93 den., Srpska 150 — 151, Jugo 83 — 84, Zemaliska 127 — 130, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15.75 — 16; industrijske vrednote: Nar. šumska 20—30, Nihag 10 den., Gutmann 202.50—205, Slaveks 105—110, Slavonija 185—195, Drava 410 bi., Šečerana 437.50 _ 440, Brod vagon 140 — 170, Union mlin 170 — 180, Dubro-vačka 500 bi., Oceanija 190 den., Vevče 121 den., Trbovlje 483 — 490. Beograd. Vojna škoda 397.50—398.50, za junij 399 — 401, investicijsko 83.50—84.50, agrarne 50—50.75. Blagovna tržišča Borze 11. jnnija. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet slab. Le v devizah na Prago, Curih in Berlin je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza na Newyork se je nekoliko okrepila. Med efekti je bila Celjska posojilnica zaključena po 165. Na beograjski borzi je speknlacijn danes ponovno pričela rušiti tečaj Vojne škode. Promptna Voina škoda je nazadovala na 397.50 do 398.50. Zagrebško tržišče je le deloma sledilo beograjski tendenci. Tečaji so popustili le za eno točko ter se je Vojna škoda za aranžma trgovala po 401.50, za kasa po 4i'2 in za december po 424 — 425. Investicijsko posojilo je nazadovalo na 84—84.50 brez prometa, agrarne obveznice pa so bile zaključene po 50.50. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Union banki po 102j v Srbski po 150, v Jugobanki po 83 in v Ze-maljski banki po 127. Med industrijskimi vrednotami se je Gutmann trgoval po 202 50 — 205, Narodna šumska po 25 — 30, Šečerana pa po 440. Trboveljska je dalje čvrsta ter je bila zaključena po 485. Devize in valnte. Ljubljana. Amsterdam 22.8625. Berlin 13.565—13.595 (13.58). Bruselj 7-9079, Budimpešta 9.9277, Curih 1004.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7-9939—8.0139 (7.9989), London 276.14, Newyork 56.84, Pariz 222.60, Praga 168.20-169 (168.60), Trst 296.75_ 298.75 (297-75). Zagreb. London 275.74—276.54, Newyork 56.74 - 56.94, Pariz 221.60 — 223.60, Milan 296..791 - 298.791. Curih 1094.4 — 1097.4, Berlin 13565 — 13.595, Dunaj 7.9839 — 8.01T9, Praga 168.2 — 169, Budimpešta 9.9125 — 9.9425. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.205,' Newyork 519.85, Pariz 20.32, Milan 27.1875. Berlin 12395, Dunaj 73.03, Praga 153825, Bukarešta 3.0875, Budimpešta 90.58, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Efekti. Ljubljana. Celjska 165 zaklj.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d, Kreditni 170 d, Vevče 118 d. Ruše 275—285, Stavbna 50 d, šešir 105 d. VREMFNSK0 POROČILO Meteorološki zavod v Liubljani. II. junija 1929. ViSina barometra 308 8 m. + Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 62 vagonov, in sicer 52 vagonov bukovih drv, 8 vagonov hrastovih drv in dva vagona oglja. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 255.50 — 257, za junij 260.50 — 262.50; koruza : baška promptna, mlevska tarifa, si. post. po 272.50 — 275; moka: »Og«. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 370 — 375; oves: baški, slov. post., navadna voznina 275 — ■ 277.50. + Žitni trg (11. t m.). Na chicaški borzi je julijska pšenica, ki je v soboto dosegla tečaj 109 — 109^/^, včeraj popustila na 1053/, do 105%. Glede na dejstvo, da se na Vojvodinskem tržišču pšenica pretekli ted^n v ceni ni dvignila, tudi nazadovanje chicaš-kega tečaja zaenkrat ni vplivalo na c^ne. Pšenica stane trenotno 207.50 — 210 Din franko baška postaja, koruza pa se je dan^s dvignila na 225 — 230 ter je pri tej ceni še vedno cenejša kakor laplatska koruza, ki stane franko Rakek ocarinjena 267 — 270 Din za 100 kg. Kupčija je na našem domačem tržišču dalje zelo slaba. V vojvodinski žitni trgovini vlada precejšnje vznemirjenje, ker se bližajo termini za likvidacijo starih sklepov. Za ultimo in media junij so bile pred meseci sklenjene precejšnje kupčije v pšenici jx> 270 — 280 Din, v koruzi pa jx> 285 — 290 Din. Zaradi ogromne tečajne razlike, ki se bo pojavila ob priliki likvidacije teh starih angažmanov, bodo trgovci impli ogromne izgube. Za novo pšenico trenotn;» ni skoro nikakega zanimanja, blago se nudi po 210 — 215 Din. -f Novosadska blagovna borza (11. t. m.). Tendenca nespremenjena. Cene koruzi so se dvignile. Promet: 38.5 vag pšenice, 165 vag. koruze in 6 vag. moke. Pšenica: baška in sremska 207-50—212.50; banaška in sremska 210 — 212.50. Koruza: baška, sremska in banaška 225 — 230 — Moka: baška >Og« in >Ogg« 307-50—315; »2« 287.50 —2.95; >5« 277.50—260; »6« 272.50—275: >7« 257.50—260; >8« 172.50—185. Otrobi: baški in banaški 140—150. + Dunajski goveji sejem (10. t m.). Do-gon: 2654 komadov, od tega 952 iz Rumunije in 525 iz Madžarske. Pri nekoliko živahnejšem povpraševanju se je prvovrstno govedo podražilo za 5 grošev, slabejše kakovosti pa za 10 grošev. Za kg žive teže noti-rajo: voli: izjemno 2 — 2.15. I. 1.80—1.95, II. 1.55 — 1.75, III. 1.35 _ 1.4o, biki 1.30— 1.55, krave 1.25 — 1.60 in slaba živina 0 90 _ 1.20. + Dunajska borza za kmetijske proizvode. (10. t. m.). Situacija na borzi je bila glede na inozemska tržišča negotova. Na budimpe-štanski borzi so tečaji nekoliko nazadovali. Kupci kakor producenti so ostali zelo rezervirani. Poročila o stanju posevkov pa so dalje precej ugodna. Čvrstejša tendenca je bila v koruzi in v ovsu, kjer so se cene dvignile Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, franko Dunaj: pšenica: domača 33.50 _ 33.75, madžarska potiska 33.25 — 36.75, jugoslovenska 34.25 — 34 50; rž: marchfeldska 28 — 28.50. madžarska 26.25— 27; koruza: 31.50 — 32. Kraj Cas Barom. Tempef. S > Opazovanja u ca > Uubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 766-4 766 4 766-5 763-7 19 19 21 23 70 PO 80 80 Skoplje 7 764-3 25 60 Split 762-9 26 60 Smer vetra in brzina v m io sek. mirno WSW 2 E 4 mirno mirno ESE 2 ENE 1 lo 3 I O ° 10 9 10 9 1 Padavin« Vrsta del t mm do 7. ar« 20 Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.41, luna vzhaja ob 8.0. zahaja ob 23.55. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26 C, najnižja 19 C. Dunajska vremenska napoved za sredo; Poletno lepo vreme, topleje, le majhna možnost neviht. Vsem sorodnikom in znancem javljamo preža los t no vest, da je gospod Karel Gumze šofer pri tvrdki »Peko« v ponedeljek popoldne nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v srodo ob pol 5. iz mrtvašnice splošne bolnic« na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 11. junija 1929. ELI, soproga; PUCl, hčerkica. Iz življenja in sveta Jedilni list človeka pred 16,000 leti Interesantne najdbe v spil ji človeka iz ledene dobe — Homo Eggenburgensis, ki je moral živeti pod eno streho s četvero- nozcr Eggenburg, romantično mestece na Nižjeavstrijskem, je že nekaj časa po« zorišče zanimivih izkopavanj, ki dobi« vajo v pogledu paleontologije čedalje važnejše obeležje. V letih 1887. do 1889. je ondotni domačin Krahulec iz« kopal toliko zanimivih predmetov, da je z njimi obrnil pozornost znanstve« nikov na starinske najdbe. Našli so se strokovnjaki, ki so Krahulčevo delo nadaljevali — kakor kaže, ne brez re* zultata. Danes imajo v Eggenburgu že cel muzej z ostanki mamuta, jamske« ga medveda in hijene, severnega jele« na in nosoroga. Najzanimivejša najd« ba pa je nedvomno ognjišče človeka iz ledene dobe, na katerega so nale* teli raziskovalci šele v zadnjem času. človek, ki je zapustil te sledove.^ je živel po računu geologov pred kakšni« mi 16 ali 18.000 leti. Prebival je v spi« Iji, kjer je moral deliti prostorček z ostalimi četveronožci tedanjega časa. Kajti Homo Eggenburgensis, kakor je znanost krstila tega človeka, ni bil ne poljedelec ne živinorejec ;živel ie od lova. Četveronožci mu niso služili sa« mo za hrano, ampak ie moral z njimi deliti tudi skromno zavetje. Starinoslovci so dognali, da je bil jedilni list tega človeka dokaj obširen: sai so našli po njem ostanke kosti in zobovja najrazličnejših živali, ki so ga prehranjevale. V prvi vrsti so se našli ostanki mamuta, nosoroga, divjega ko« nja, bivola, jamskega medveda in jam« ske hijene, jelena, ki živi dandanes le še na severu, jamskega volkq in jam« ske lisice, jazbeca in drugih živali. In« teresanten objekt nudijo raziskoval« cem votle kosti imenovanih četvero« nožcev, ker pričajo, da je bil že Ho« mo Eggenburgensis velik sladokusec. Srebal je iz kosti mozgovino, ki mu je, kakor lahko sklepamo, zelo tekni« la. Seveda so bile priprave človeka iz ledene dobe zelo nrimitivne. Rabilo mu je orodje iz kremenca. največje priprave so bile komaj neka*i kvadrat« nih centimetrov velike. Kremenec. ki ga je uporabljal za svoie prinrave. je prihajal časih iz zelo dalekih krajev — dokaz, da so že v tedaniem času ob« stojale zveze med oddaljenimi dežela« mi na svetu. Največie zanimanje med najdbami so vzbudili koščki oglia ki so se ohra« nili skozi vsa ta tisočletia Mikrosko« pična preiskava ie dognala, da so ti predmeti za znanost neprecenljivega pomena. Oglie izvira baie od iglavcev v najvišjih alpskih 'egah kar govori zonet za to. da ie bilo tedaj na zemlii zelo mrzlo Klimati^ne razmere so pri« morale človeka tedanje dobe, da je stanoval v špiliah. kier ie bil zaščiten pred mrazom. Učeniaki sedai prouču« jpio nai^be in unaio da s p iim bo na njih podlagi posrečilo odkriti marši« kaj, kar je za znanost še temna ugan« ka. Kopalni kostumi v Italiii Že nekajkrat se je letos pisalo o strogih ukrepih rimske vlade napram kopalcem in kopalkam v italijanskih kopališčih in letoviščih. Podoba je, da se bodo morali italijanski državljani in tudi tujci v italijanskih kopališčih kmalu kopati le še v hlačah dopetačah in v bluzah, ki bodo imele rokave do zapestij. Prefekt ligurske pokrajine je namreč zadnje dni izdal novo nared« bo, ki prinaša še strožje zadevne predpise. Kopalni kostumi in plašči morajo biti tako prirezani. da v resnici po« krivaio cel život. Noben moški se ne sme kopati samo v kopalnih hlačah dame pa ne smejo nositi trikotaže, ki se tesno oprijema života. Zabranjeno je sprehajanje v kopalnem kostumu kakor tudi posedevanje za mizo v re« stavraciiah in okrepčevalnicah. Kdor bo zasačen, da pleše v kopalni opre« mi, zanade težki kazni. Kopalci smeio nositi kopalne plašče samo na peščini in ko jo zapuste, morajo biti preoble« ceni, kakor zahtevajo predpisi za uli« co in družbo. V petih minutah od zemlje do Marsa Polet v stratosfero je problem, s ka« terim se izza poskusnih konstrukcij raketnega letala najbolj bavi človeška fantazija v zadnjih letih. Vendar je tudi v teh drznih domislicah Amerika prekosila Evropo. Med tem ko si ev» ropski inženjerji noč in dan belijo gla« ve s konstrukcijskimi nalogami in Aparati, je Everett Hunt, profesor ma« tematike na visoki šoli v Oakland Ci« tvju (Indiana) napravil smel načrt za napravo, ki naj bi v borih petih minu« tah privršala z zemlje na Mars. Huntov stroj bo imel obliko hru* ške. Obod in vsi kosi v njem bodo iz duraluminija. Tam, kjer ima hruška pecelj, bo kompliciran motor, ki se ne bo napajal z bencinom ne z drugim gorivom. Po neskončnem prostoru bo plaval s pomočjo eteričnih valov. S tem pripomočkom meni Hunt, se bo dala doseči približno ista brzina kakor jo razvija svetloba. Letalo bo tako napravljeno, da se bo dvignilo strmo v višino: prav tako str« mo se bo tudi vračalo na zemljo. Ta možnost rešuje sama ob sebi problem priprav, ki so danes potrebne za pri« stajanje in vzlet aeronlanov Huntova hruška bo lahko v poliubnem kotu fr« čala skozi vsemirie. Za pravilno funk« cijoniranje bo skrbel motor, od kate* rega ie vse odvisno in na katerega sta« vi ameriški matematik vse upe. Pro« blem bo rešep na podlagi oddaljitve iz privlačne sile naše zemlje. Seveda, nravi profesor Hunt. bo morala imeti hruška nih. Srečke drž. raz. loterije 18. kola so dospele Opo®arjam» oenj. občinstvo, da so naše srečke ove oglasni oddelek »Jj-tra«. 21564 Ključavničarski pomočnik kvalificiran delavec, dobi takoj trajno nu-sto proti dobri plači. Samo re^ni re-flektanti naj vprašajo na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Ključavničar«. 21563 Vzgojiteljico k^ ljubi otroke, z znanjem »'ovenckega in nemškega jetika ter klavirja želim k dvema otrokoma v starosti S ji 10 let Ponudbe s sliko in navedbo plače je poslati na naslov: Hartner. Murska Sobota. 21393 Alanikerko in frizerja (ko) ta dame, dobro izurjena ta Bled &če salon Mila, Ljubliana, Dunajrka c. 7. 21644 Vajenca *» pekovsko obrt, z vso »skrbo v hiši sprejme Hela Svigelj, Borovnica. 21626 Posredovalnica Ogriuc v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 28 teterurban 3109 — nujno »abi natakarice, gostilniške in privatne kuharice ter niužkinje. Za odgovor priložite dvodinars-ko z-nainuo 21293 Mizar «*AT=j*i. samski, pošten, v Ljubljani zaposlen — vešč popravila pohištva ln poli-tiranja, dobi sobo. Naslov T ogia«. oddelku »Jutra«. Dekle pridno in pripravno. Iti bi .'-e rado brezplačno izučilo kuhanja, sprejme gostilna »Pri šestici« v Ljubliani. 21637 Učenca pridnega in poštenega, ki je dovršil najmanj 2 razreda meščanske šole z dobrim uspehom, sprejme takoj tvrdka Rudolf Anderlič v Ormožu. 21601 mo tisti, ki so v stanju proti takojšnjemu plačilu prevzeti odrejeno mesečno količino Ponudbe Da naslov: Rekord Babv Kolica, Zagreb, Preradovičeva 16. 21603 Komplet, mlatilnico v dobrem stanju z geplnom poceni proda Jakob Sler — posestnik, Duplje štev. 31. 21528 Hladilna omara dobro ohranjena, za pivo, ____ „ .—.o«,.,« tc- ceno uaiirodaj. Bohoričeva1 no. Naslov v oglasnem od-uiica 3, Ljubljana. 2141)5 delku »Jutra«. 21499 Trgovsko opravo za meš. blago, po izredno nizki ceni prodani tistemu, ki prevzame tuli zalogo blaga 5 % pod fakturno ce- Suho klet 5 X 15. poleg kiua »Matica« oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra, 21670 Želim nameščenje »Vorreiserja« ali »Skartirer- ja« brusača Ponudbe pod »Slovenec« na ogla-ni oddelek »Jutra«. 21544 Klepar, pomočnika v stalno delo sprejme Ci-zelj, Vransko. 21600 Čevljar, vajenca sprejme Jernej Vadnal, Zg. Šiška 52 Hrana in stanovanje prosto. 21634 Prodajalko zanesljivo in z dobrimi spričevali 'sprejme tvrdka Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. 21630 Korespondent (inja) pe.rfekten v slovenskem in nemškem jeziku, stenografiji in strojepisju, dobi takoj službo pri <-vetovni družbi. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost«. 21635 Krojaškega vajenca sorejme takoj Alojzij Bele, Vižmarje 60 — St. Vid nad Ljubljano. 21658 Pek. pomočnika mlajšega, najraje z dežele sprejme takoj »Parna pekarna«, Hrastnik. 21656 Učenca na triletno učno dobo, e hrano opoldne siprejmem v trgovino z železnino v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21650 Potnike manufakturne stroke, zanesljive, proti dobri plači iščemo za obisk privatnih strank,— Pi-mene ponudbe na o»lasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plača« 20507 Dekle ca »m h." ne po.-le z dobrimi priporočili, sprejmem. Ponudbe r>oslati na go Jelen o Benko, Zemun. 21510 Skladiščnika verziranega v lesni manipulaciji. navajenega poslovati z železniško upravo, energičnega, sprejmem. — Pomije z navdho dosedanjega službovanja in za-fctefvo plačp na poštni predal št. 143. 21618 21498 Kupimo knjigi: Sienkiewicz, Mali vitez — Iz viharia v zavetje. Jugoslovanska knjigarna Ljubljani. 21638 « * «1 d t II i^irti f Postranski zaslužek nudim vpo-kojencem, invalidom in brezposelnim z nabiranjem naslovov po Ljubljani in celi Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nabiralec«. 21636 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 59. Vrel je dragoeeno umetnino pod pazduho ln odšel. Na to. da je barva še mokra, m nt»gnil pomisliti. Najbrže je bil še vedno ves zmešan od padca v vodo. »Gospod! Go-gpod! Pazite na barvo!« jc slikar zaklical ta njim. Žagovodja z dolgoletno prakso, per-fekten in samostojen, dober organizator, knjigovodja in korespondent. s poznanjem tu- in inozemskega tržišča, vešč v izdelavi speeijalnih (amerikanskih) dimenzij, zmožen kavcije — i s • • e odgovarjajoče mesto. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra« 2145« Gaterlst-brusač išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 21417 Dojilja Nesrečna nezakonska mati. zdravniško preiskana — popolnoma zdrava. prevzame mesto dojilje pri boljši in dobri rodbini. Z zaslužkom bi dala nezakonsko dete v rejo dobrim ljudem. Ponudbe na naslov »Dojilja« na ogl oddelek Jutra. 21373 Trgovska učenka ki se že 15 mesecev uči trgovine, želi premeniti mesto radi drut insikih razmer. Cenj. dopise prosi na ogl. odd. »Jutra« pod: »Pridna in poštena« 21613 Lesni manipulant obenem lesni prejemalec ali žasrovodja išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Manrpulant-«. 21611 Šofer-mehanik vojaščine prost, z večletno prakso, želi premeniti dosedanjo službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-ra«. 21599 Pekovski pomočnik mlad. tudi kot raznašalec peciva išče službe. Cenjene naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »pekov ski pomočnik«. 21639 Prodajalka izvežhana v trgovini mešanega blaga Da deželi, želi premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Spremenim mesto«. 21622 Plačilni natakar prvovrsten, ki položi Din 15.000 kavcije, išče nameščenje. Cenj. ponudbe pod ^Plačilni« na oglasni oddelek »Jutra«. 21631 Službo natakarice za takoj iščem, event. tudi izven mesta Stara sem 20 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica«. 21627 Kot pomočnica kuharici grem samo proti hrani In stanovanju — da bi se nekoliko priučila kuhe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnica*. 21628 Penzijonist strokovnjak, samec, išče službo proti hrani in sia-novanju. Ponudb** na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Penzijonist« 21663 Pozor, trgovci' Pridno d»kle. poštenih staršev, absolventka III. razr. mešč. šole, želi vstopiti kot učenka, v trgovino z mešan'm blagom Gre tudi na o najvišjih dnevnih cenah 147 15—20.000 Din posojila iščem za 2 leti, v svrho izplačila kupljenega mlina s posestvom. Denar se lahko vknjiži. Sprejmem pa tudi starega mlinarja v dosmrtno oskrbo, ako položi 20.000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotova varnost 20.000 Din«. 21655 Hiša v kateri je dobro upeljana pekarna in špecerijska trgovina nekdaj Herman Pra-ger, v Ljutomeru na prodaj. Ponudbe poslati g. Ila-divo; Kosmanovič, Bisktipa Markoviča ul., Banjaluka 21591 Parcelo v Šiški ob Celovški cesti, ali v smeri nove cerkve, od 500 do 700 m! kupim takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 21661 Učiteljska rodbina sprejme za prihodnje šol sko leto mlajšega dijaka v dobro os k'bo ter pod strogo nadzorstvo Pomoč pri učenju brezplačna. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20979 ilMiikfiJvJAt 1 iv Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstoji 8e iz 2 sob. kuhinje in priti klin, po mogočnosti tudi kopalnice, išče miren ta konski par brez otrok. — Ponudbe Da oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij« 21118 Stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje, predsobe in drugih pritiklin, z 2 balkonoma od dam v I. nadstropju eno-nadotropne dvostanovanjske hiše. Pojasnila daje fvan Okorn, pekovski mojster, Cernetova ulica 25 — pri novi cerkvi v Sišld. 21619 Stanovanje *obo in solnčno, 2 p«rke-tiranib »ob, kopalnice in pritiklin odda takoj Schuarz, Kodeljevo. .298 ~ 21610 Sobo s kuhinjo iščem za julij ali avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Novo- poročena«. 21620 Letovišče! Ovc lepo opremljeni sobi (4 posteljo) 1 vso oskrbo in hrano oddam, najraje gospodičnam ali goapem brez otrok, za par mesecev v Poljanski dolini na Gorenjskem. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 21596 Oskrbo na Gorenjskem (hrano in stanovanje za bo-lehnega mladeniča) iščem najraje pri starejt' cm upokojenem paru. ki bi se zanj zavzel Plačam dobro. Ponudbe pod »Zdravje« na oglas, oddelek »Jutra«. 21511 ZanesI ji v iioeni čuvaj se sprejme ■ pri tukajšnji veletrgovini. Prednost imajo pervzijoni- fH rani stražniki ali orožniki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« nod »7atipc!»iv nnčrr čuvaj«. 7856 *yavci°Gve, lipove iti hufcove cepanice 65—100 cm dolge, po možnosti suhe, kupimo vsako množino. Ponudbe pod »Javor« na oglasni oddelek »Jutra«. 7S50 Pozor, trgovci in gospodinje! Za vkuhavan.ie CELLOPHAN nisrijenska prozorna opna najholja zapor? za vse marmelade in želee. repro-pnstljiva za vonj in baterije Najsigurnejše očuva-nje svežine, stalna kontrola vsebine. V vodi neraz-stopljiva Absolutno sterilna. Najidealnejše sredstvo za zapiranje st«!;lenic. namesto pergameiita Dobiva se v vseh trgovinah — Za«*opstvn za Pil?: Brača Weiser Zagreb, Marovska u!ic» 5. 20861 ....LEZI NA ULICI S GAJeVAUlICAl VZDIGNI! Pri provknr imm žrebanju 17 kola državne razredne loterije so dobili naši od§etna!d pole? velikega Števila dobitkov po 4000 in 2000 Din še. sledeče dobitke: Din 600.000 na štev. 88.511 D n 250.000 na štev. 68.679 Din 200.000 na §te 87.071 » 80.000 » » 6.837 » 60.000 » 10.702 » 60.000 > > 20.580 » 60.000 » 51.734 » 40.000 » » 18.066 » 30.000 » 17.254 » 30.000 » > 28.537 » 30.000 » 53.343 » 30.000 » » 121.720 » 24.000 » 37.749 » 20.000 » » 19.159 » 20.000 » 19.290 > 20.000 » » 29.818 » 20.000 > 66.767 » 20.000 » » 71.752 » 20.000 » 71.761 » 10.000 » » 3.727 » 10.000 » 4.379 » 10.000 » > 23.113 '» 10.000 » 23.325 » 10.000 » » 4.3.573 » 10.000 » 65242 » 10.000 > > 69.562 » 10.000 » 92.368 Bankovno Komanditno društvo A. RE1N I DRUG. Zagreb. Gajeva ul. 8 o-dično od 18—20 let staro, ki ima kako trgovino ali nekoliko premoženja. Resne ponudbe s sliko na osi. oddelek »Jutra« pod šifro »Življenje«. 21604 Klavirji in planini novodožli po brtzkonku-renčnih c»nah Poleg t^ga Lhrhar. Fiir-ter in Stir.gl orie na zalogi v I Mori boru, klarire&i salon F. Baurle, Gosposka ulica 56 1 20460 Žimo cvilh tn druge ootrebščins kupujte vedno samo pri -trokovntaku Rudolf Sever s tapetništvo Ma.rijji trg i ki vik najliolj«' in najce nejše postreže I M Več kot 21 let «e uporabljajo Larucm kap tule z najboljšim u-pe.iiom prt tapavici (triperju). b« lem perilu žensk in bolezn: *ečnib organov V vseh le karnab škatljica po 25 D.n — Po pošt' pošilja lekarLa Blutn. Subotir« Id . 115 priporoča A. & E. Skabernb Ljubljana Objava. Uprava državnih monopola razpisuje II. ofeT-tainu licitaciju za nabavku jedne mehaničke instalacije za izradu beskrainih pantlika za potrebe cigaretnih mašina upravnih iabrika duvaoa. Licitacija če se održati na dan 8. ju!a 1929 g. u kancelariji uprave državnih monopola u 11. časova pre podne. Uslovi i b'iža obaveštenja mogu se dobiti a kancelariji industrijsko? odelenja svakog dana od 10—12 časova pre podne. Iz kancelarlje industrijskog odelenja uprave državnih monopola I. M. br. 9568 od 6. juna 1929. a. Mali Jglasi so najboljša reklama! Premogovnik v hrvatskem Zagorju išče za skorajšnji nastop dva izkušena )ambka na&tojnifba (Steiger) z daMšo prakso ter dimni&aufiega pomočnica za nastop tako? ali I. julija industriiakio podjetje. Ta bi bil tudi sicer v podjeaju zaposlen. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod 333. RAKEK: Posestvo: hiša z moderno betonirano kletjo (do 1500 hO. enonadstropna. najboljše stanje, gospodarska poslopja, velika se-nožet in njiva, obe na Rakeku, Din 230.000. PLANINA: Posestvo z dobro znano gostilno ob meji, gostilniški inventar in kuhinjska oprema. opremljene 4 spalne sobe. klet, ledenica. prostorna veranda, 6 oralov zemlje in 4 orali črnega gozda. Usodna cena. Pojasnila za prodajo: Di. Ivan Čeme, gospodarska pisarna, Miklošičeva 6. Pozor obiskovalci kopališča »Ilirije,,! Garderoba za kolesa bo na dvorišču restavracije pri »Levu«. Gosposvetska cesta 16. — P. b. obis-kovalcem priporočava krasen senčnat vrt, vedno sveže pivo, izborna vina ter gorka in mrzla jed;la. — S spoštovanjem Iv. in R. Herzog, restavracija pri »Levu«. 6 &0 Mlcfiel Zčvaco: 147 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. »Tedaj ste tudi vi prepričani, da je moje življenje ogroženo?« »Prepričan sem, da boste šele tedaj resnično varni, kadar bo španska meja na vekomaj za vašim h rtv tom. Zato me je vaša želja, da odidete z menoj na francosko, neizrekljivo razveselila.« Torero Je pogledal Pardaillamiu naravnosti v oči iin dejal nato z ganjenim glasom: »Vsi, ki mi strežejo po živfljenju, me sovražijo samo zaradi mojega skrivnostnega porekla. Vi, Pardaillan, poznate to skrivnost Kako ste mogli kot tujec v tako kratkem času odkriti, česar sem jaz toliko let zaman iskal? Mar velja ta skrivnost samo zame? Ah bom moral do svoje smrti srečava« ljudi, ki vse vedo in mi ne povedo ničesar?« »Zelo malo jih je, ki to vedo,« je mehko rekel Pardaillan, zakaj mladeničevo bclesw:o začudenje mu je šlo do živega. »Tudi jaz sem le po naključju zvedel resnico.« »Ali mi je ne mislite odkriti?« Pardaillan je nekaj tremittkov okleval. »Da,« je de ial nato, »preveč neusmiljeno bi bilo, če bi vas pustili v negotovosti. Povedati vam hočem vse.« »»Kdaj?« je živahno vprašal Torero. »Kadar bova na Francoskem.« Torero je trpko zmajal z glavo. »Zapomnil si bom vašo besedo,« Je rekel In čez čas je dodal: »Ali vestejkai trdi gospa Favsta?« Pardaillan ga je radovedno pogledal. »Ona trdi, da je kralj moj edini sovražnik in edini, ki hoče mojo smrt. Vi pa pravite, da storim ziločin, če se dotaiknem njegove glave.« »Tako pravim in pri tem ostanem, smrti nri božje!« Torero ie videl, da Pardaillan noče naravnost odgovoriti na njegovo vprašanje. Zato je prestal siliti vanj. »Ali se udeležite jutrišnje bilkoborbe?« je vprašal vitez s kar najbolj malomarnim glasom. »Vseka ko.« »To je vaš trdini namen?« »Kaj hočem drugega? Kralj mi je sporočil sivoj ukaz, da nastopim. Lahko si mislite, kako bi naletel, če bi se uprli njegovi volji. In mimo.tega imam še dinugi razlog, ki mi ne dovoljuje, da bi se odtegnil. Bogat nisem, kakor veste, to je obče znano. In tako je nastala navada, da mečejo v areno darila, kakor hitro se pokažem v njej. Brez teh radovoFjnih darov ne bi mogel živeti; mislim, da ni poniževalno, če jih sprejemam. Sicer pa daje kralg sam dober zgiled. Kaj hočete, tudi mošnja zlatnikov je nekakšno priznanje.« »Vitez,« je dejal Torero enako ganjen kakor Pardaillan. »Prav, prav. Tudi jaz pojdem tja, da vidim, kak prizor je biko-borba.« Prijatelja se tisti dan nista več ganila iz gostilne. Ko se je zve-čerilo, sta zgodaj legla spat, čuteč, da bosta jutri potrebovala vseh svojih moči. V. V areni Ob Času, v katerem se godi naša povesit, se današnji red in način španskih bikobort) še ni bil ustanovili. Borbe z biki so bile taikrat privilegij (plemstva, nekakšno nadomestilo za turnirje po francoskem načinu, ki v Španiji niso bili priljubljeni. Ljudstvo je imelo pri teh bik »borbah samo toliko deleža, da jih je smelo gledati. Gospod, ki je nastopil v areffii, bodi že, da je bi'l sam kralj, princ aH navaden plemič, je po tem takem igral prvo vlogo. Biti je »ma-tador« in »picador« v eni osebi, zakaj kakor le-ta je tudi on sedel na komriu, ves v želez.iu in z ostrim kopiem v iroiki. Bojnih pravili, ki bi se bil moral ravnati po njih, še ni bilo; vsa sredstva so bila dovoljena, samo da je rešil svojo kožo. Ostale vloge je igralo borčevo spremstvo. Kolikor imoviteiSi in uglednejši je bil, toliko večje število plemičev, konjarjev, pažetov in slug je nastopalo z njim. R:f.h naloga je bila, da so mu pomagali, odvračali od njega bikovo pozornost iin ga branili, če mu ie predla slaba. Največkrat je imel bik med rogovi šopek ali sveženj trakov. Torero mu je smel sneti ta plen s konico svojega meča ali kopja. Zelo malo je bilo junakov, ki so se mogli pohvaliti, da so kdaj izvršili to opasno umetnico. Največkrat se je borec kar naravnost zapodil v bika, tem bolj, ker ir.u je smel ubitemu itak sneti šop in ga pokloniti svoji dami. V noči z nedelje na ponedeljek so napolnili trg Sv. Frančiška mnogoštevilni oddelki delavcev ter v naglici zgradili areno, ki je seveda le v maločem naškovala današnjim »plazas de toros«. mm £anac nife jačl od njegovog najslabijeg članka J najfači Jonac je slab alo samo Jedan ilanak nije čvrst. Prijemati moie samo Onda da rodi na potpuno zadovoljstvo svogo vlasmka ako je svaki pojedini deo od odlič-nog kvaliteta. Soivainip sostavrri deo sva tog prijem-riika jesu lampe za prijem. Podmtodite Val stari prijemati. Vzidajte jo! danas PHILIPS '—JAINIWA T T" lampe. PHILIPS PHILIPS ' PHILIPS NORMALSER1C WUNDERStPtE 5UPERSERIE Tražite kod vašeg radio trgovca ueneraino stovarište i— 1» SloTBMju, Dalmacija, Slavoniju, Hrrateku, Bohih i Hercegovmu: »Jvoris« k. d. Zasreb. Gunduličev* 26 Za Srblfu, Oran Gora, VoJ- Todinu i Srem: Vikine, k. d.. Beosrad. Kneginje Ljubice ulica 5. MOTORJE LOEOIOTITE za pogon s surovim oljem DIESEL-MOTORXE LOKOMOTIVE za lahke proge — osobito poceni pogon. Popolnoma sigurne in trpežne skozi dolga leta ob največjem obremenjepju. Počenši od 7-5 HP; teža v pogonu 2.5 to. za tir 500 m/m ali več. OREXSTEL\ i KOPPEL I>. D. Zagreb, Samostanska 2 11. Telefon 50-64 '40;-1 <>MM>»MM»SLAV13A< JE NENADK RILJIVE KAKOVOSTI ____p-Cr-- r r ■ 'LAVIJA"MLIN VUKOVAR isRijEM) Srečke I. razreda so prispele Žrebanje se vrši dne 8. julija Naročite srečke takoj pri Kalefluid< od medicinskega kora vsega sveta že nad 28 let kot močno fljačujoče sredstvo za časa in po bolezni. »Kalefluid< je potreben vsem onim, čijih organizem je naklonjen raznim obolenjem ali stalno zahteva jačenje moči, izčrpane po bolečinah, nehigijenski prehrani in fizičnem ali umnem napornem delu. G. zdravnikom — brezplačno — kalefluid« radi poskušnje. Brezplačno pošljemo vsem na željo literaturo o čuvanju in obnavljanju zdravja. Obrniti se je na Beograd. Molerova ul. 27a, Miloš Markovi«5. »Kalefluid« D. Kaleničenka se dobiva v vseh boljših lekarnah in drogerijah vsega sveta. 685/ a ©l>java. Upravni Odbor Samostatne Monopolslke Uprave doneo je odluku pod M. Br. 9235 od 12. aprila o. g. koju je odobrio i Gospodin Mimistar Finansija pod Br. 108 od 28. maja o. g. sledeče sadržine: Da se od! uka Upravnog Odbora od 24. lanu ar a ove godne M. Br. 1917, koju je odobrio i Go-spoditi Ministar Finamsija pod Br. 24 od 28. ja-nuara ove godine, povuče i da se čl. 3. Pravilnika za izvršen je Zakona o monopolu petroleuma izmeni i da glasi: Pod petroleumotn podrazumevaju se: 1.) Sva destiilati nafte. katrana, kamenog uglja i parafinskog škriljca, kao i s/vii drugi produkti upotrebljivi za osvetSjeraje u normalnim petro-Iej&kimi lampama, oi.je je specifična težnoa, na 15° C izmed ju 0.795 i 0.860 bez obzira na nji-hovu boju. tačku zapaljivosti i količinu petro-leumskih frakcija, koje u sebi zadrže; 2.) Svi produkti pomenuti u tač. 1.) Sija Je specifična težina na 15° C manja od 0.795, ako se utvrdi: da sadrže 60% ili više frakcij.u, koja prelazi izmedju 150° C i 2S0° C, kontinuelnom desti.lacijom na »EngIer«-ja prelazi izmedju 150° C i 280° C, kontumielmom destilaoijom na »Engler«-ovom aparatu Hi imaju tačku zapaljivosti v aparaitu »Abel Penski« 50° C ili nižu. U ovom članu navedene granice za odredii-vanje produkta na koje se pbca monopolska taksa na petroleum. može Samostailna Monopol-sika Uprava prema ukaznoj potrebi menjati i regulisati naroči-tim raspisima. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola MPr. Br. 18.347/29 god nu. Beograd, 31. maja 1929. g. Tla mnogotitojne g eije naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu. P. i. lekarna dr. S E JH E LI Č, Dubrovnik 2. Zadovoljen nad uspehom Vašega FIGOLA, mi nalaga čast, da Vas proslavim, kar zaslužite za Vaš trud pri reševanju človeškega rodu od bolezni. — Dolgo časa sem že trpel od bolezni na ledvicah, žolčnem kamnu in pesku. Popil sem 2 steklenici FIGOLA in sedaj sem nad vse zadovoljen. — Dobil sem zopet zdravje ter Vas prosim, da mi zopet pošljete 7 steklenic, katere sem tudi priporočil svojim prijateljem. Naj veliki Bog da nagrado in zaslu-fcenje rešitelju človeškega rodu go?p. doktorju Semelicu. Ohrid, 29. junija 1928. S spoštovanjem NAUM ROBEVIC, trgovec. Razen za eori navedeno bolezen }e Fi-pol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavnih, t. J. želodcu ra črevab ter ž njimi v zvezi bore z ni ledvic, jeter, glavobola, brezspaoja m hemoroidov. Fsgol proizvaja ta razpošilja proti povzetju lekarna dr. Semellč t Dubrovnika 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din. Vsakovrstne ure, zlatnina in srebraina po nizki ceni pri L.Vilhar,urar Ljubljana Sv. Petra cesta št. 36 Prešernova ulica 4 poleg Frančiškanske cerfkve H. Sottner Ljubljana 4 Najve3ja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protckolirana to-vama ur v Švici Birmanska a ril a Birmanske trre za dečke od Efo 49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din 98.— napred Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (Colliens) od Din 85.— naprej OGLAŠUJTE V „JUTRU"! OBJAVA. Upravni Odbor Samostalne Monopokke Uprave doneo je odluko pod M. Br. 10.708 od 29. aprila o. g., koju je odobrio i Gospod in Ministar Finansija pod Br. 119 od 28. maja o. g. sledeče sadržine: 6. Stalni reservoari, u kojima se želi smestati petroleum, morajo biti predhodno pregledani i premereni od komisije, koju sačiojavaju: jedan inženjer, jedan hemičar i jedan viši čmovnik Uprave Državnih Monopola a od strane Carinarnice u čiijem se delokrugu nalaze reservoari, jedan računuspitač ili revizor. Komisija ima utvrditi kapacitet reservoara, da ne postoje tajne odvodne cevi, i ispravmost skale, pomeču kojih se vrši konstatacija sadr-žane količine pewo.leuma. Po jedan primerak zapisnika o izvršenom pregledu i premeru reservoara predaje se Upraa-i Državnih Monopola — Odeljenju Prodaje, nad-Iežnoj Carinarnici i sopstveniku reservoara. Uprava Državnih Monopola ie dužna, da po-vremeno podvrgava kontroli opšte stanje reservoara, več jedanput pregledamih. Kad god se petroleum iz brodova. !a.nkova i šlepova pusta, pretače neposredno u reservoare, isti se imaju u pogledu isipravnosti predhodno komisijski pregledati od strane komisije, koju saainijavaju dva organa nadležne Carinarnice (jedan revizor i jedan carinik) i jeda/n hemičar Uprave Državnih Monopola. Carinarnice so du£-ne. da odmah po prispeču objekta sa petroleumom zveste Upravu Državnih Monopola radi upučivanja hemičaTa. Pre počeska pretakanja — prepunupa.van.ja pe-trole.uma ista komisija ima, da utvrdi količinu petroleuma u reservoarima, ako ima, pa zatim se sve odvodne cevi zatvore i blombiraju, a petroleum upumipava cevima koje vode od obale — broda, šlepa i tanka. Po izvršenom upum-pavanju a prema stepenu punjenja na skali utvrdiuje se višina stuba petroieuma i prerna is:oj iznalazi količina petroleuma u lkrima, zatim se fa količina, prema specifiokoj težini pe-troleuma u momenti! merenja, pretvori u kilograme. Od do bi ve ne količine odbije se ranli« dobivena količina petroleuma u reservoaru, ako Je iste bilo i na taj se način, dobije stvarna količina prepumpanog petroleuma. Pri definitivnom odredjivanju količine petroleuma, na koji se ima naplačivati monopolska taksa postupiče se i u>: 1. Kad se petroleum uvozi brodo-vima, taoko-vitna i šlepovima, koji da bi došli do reservoara. prolaze kroz našu zemlju i iz kojih se petroleum pretače neposredno u reservoara vodiče se računa o konesmanu i monopolska taksa na-plačivače se na sledeči način: a> Ako se premerom petroleuma d reservoaru nadje manja količina, nego što je v konesmanu označena, manjak koji če se priznati, ne sme bisi ve61 od 0.5%, pa ma koliko da je nadjena manja količina petroleuma, i b) ako se premerom nadje m&njaik. kofi n« prelazi 0.5% od količine, koja je naznačena n komesmanu ili se utvrdi višak količine petroleuma, preko kolesmana. monopolska taksa če se utvrdi« prema količini, koja je premerom urvrdjena. 2. Kad se petroleum uvozi brodovima, tanko-vima i šle.po^'ima koji dolaze iz rnostranstva morem do poedinih .domačih luka, monopolska taksa naplačivače se na stvarno iznadijenu količinu petroJeuma, koja je prepumpana u reser-voar. TwDškovi oko premera reservoara kao i pre-srteda i pretakanja petroleuma iz plovnih obje-kata u reservoare, pada-ju na teret uvoznika. Državnim organima pripada dnevnica i naklada putnih troškova po uredbi D. R. Br. 150-28 g. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola MPr. Br. 18.346/29 godinu. U Beogradu, 31. maja 1929. g. iraver prvovrsten delaTee mešano delo (ploščato graviranje pogoj) dobi službo v Zagrebu. — Ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska ulica 28 »Graver P-1549«. pod 7848 Xckn> je nezadovoljen s svojim kruhora ali pecivom,naj poskusi peči x Jisgcbanaf^paiemf+i pa bo takoj nadvse zadovoljeni Urejujt Davorin Ravljra Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribuikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiikarnarja t rane jezeršek. Z• inseratni del je odgovoren Aiojzn Novak. Vsa v Ljubljani