267. številka. Ljubljana, sredo 23. novembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dxn, izvxemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a, v s tr o-o f*«r sk e dežele al Mto letu IH gl., za pol leta 8 g]., ca četrt leta 4 gl. — Za L ju hl j ino brez pošiljanja aa doni za celo leto 18 gld.. ta *'etrt leta JI gld. 30 kr., ah pii nie^ee 1 gld. 10 kr. Za poiilUunja na dom se računu 10 kr. za nieser, K) kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina .znaša. — Za pjotpddfe ■ i i t e 1 j i na ljudskih Šolah in ca dijake ve^ja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta .'i t;old. —■ Za oznanila se placuj« od četiristopne petit-Trste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, •> kr., če *e dvakrat, in 4 kr., če hc trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koliuanovj hiSi ^gledališka stolba". Oprav ništvo, iia katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej  tiskarni" v Kolmanovej hiši
Ganimo se!
VIL
Nijma kmalu kak narod v posesti dežele, ki bi bila sa trgovino tako pripravna, ko naša domovina. Razen domače, moglo bi nam pri pasti mnogo mejnarodne trgovine a kraljestvom italijanskim, cegar meje so se leta 1866 popolnem približale meji slovenskega in laškega jezika, ter velik del iztočne trgovine, ker naša domovina leži vsled tržaškega zaliva in pristanišča tako rekoč na pragu iztoka.
Da, morje in Trst! Kako mora srce vsakega slovenskega rodoljuba navdajati z radostjo zavest, da se obrežja njegove domovine zrcalijo v svetlomodrih valovili jednega najlepših morskih zalivov in da Trst, biser mej mesti velike avstrijske države, loži na slovenskej zemlji, a kako ga mora na dru-gej strani zopet navdajati bridka žalost, da smo vsled lastne nebrižnosti postali na prekrasnih obalih sinje Adrije skoro bolje gosti, kot lastniki in da se v Trstu smatramo za tujce proti italijanskemu življu.
Temu se pa nij čuditi. Trst je to svojo važnost, katero denes ima, zadobil po svojej trgovini, za katero se je pa naš narod premalo brigal. Kraševei in okoličani tržaški borili so se z neusmiljeno burjo za tisto peščico zemlje, katero je narava pustila v tem kame-nitem kraji; sadili so po njej žlahtno vinsko trto in sejali žitne pridelke, poleg tega pa k vefjemu še ribarili, da so se mogli borno pre-živiti, a na trgovino, katera bi jim bila mogla dajati boljše dohodke, nikdo izmej njih nij mislil. In še potem, ko se je važnost tržaškega
Ivan Ljudovik Schonleben.
Minulo je letos ravno 200 let, kar je umrl slavui, a premalo poznani zgodovinar dežele kranjske: Ivan Ljudovik Schonleben. O tej priliki naj objavim sledečo njegovo biografijo, katero sem našel s staro pisavo zabeleženo na prvej plati nekega zvezka njegove zgodovine kranjske.
Ivan Ljudovik Schonleben je bil rojen leta 1618 v Ljubljani. Njegov oče je bil šest let tukaj župan. Ko je dovršil Ljudovik svoje mlndeniške studije, stopil je v jezuvitski red, toda v malo letih ga je zopet zapustil iz gotovih uzrokov, in živel je kot svetni duhoven v filozofičnem miru le za vede. Njegove s trudom nabrane in občudovanja vredne vednosti so mu pomogle k vedno večjej časti na lestvici sreče. Postal je doktor bogoslovja, potem stolni dekan v Ljubljani in apostoljski protonotarij.   Kot prijatelj miru in muzam si
pristanišča spoznala, ko so se tujci jeli seliti v Trst, in je mesto od leta do leta rastlo, se takrat se je le malo naših ljudi) poprijelo trgovine, katera je torej bila skoro popolnem prepuščena tujcem. Italijanski element je vsled svoje ekspanzivnosti prevladal v Trstu; poleg njega pa se je ugnezdil s pomočjo vlade tudi nemški element, kateremu so bili trdna za-slomba izobraženi in vešči trgovci, katere Je nemški narod pošiljal v Tr&t.
Res je, da za Slovence ravno takrat, ko se je tržaško pristanišče začelo povzdigovati, nijso bili veseli Časi. V državnem javnem življenji je prevladalo nemštvo, stopivše na mesto latinstva, in s tem se je mej Nemci izbudila narodna zavest, mej državniki in uradniki pa je prišlo na površje ono historično mrženje vsega, kar je slovansko, ki ga še dan denes opazujemo mej Nemci. Vsikdar bila je Nemcu vsaka zveza in tudi najnenaravnejša, ugodna, ako mu je omogočevala zatirati slovanski živelj. Na Primorskem in posebno v Trstu dajale so se italijanskemu življu vse mogoče prednosti, samo da bi se potlačil slovanski. Slovanske zavesti pa takrat žal! nij bilo še mej našim narodom.
Dandenes stoje za nas razmere bolje. Pač nijsmo ni velik ni bogat narod, a naklad ka terega dolgo časa nijsmo poznali, našli smo. Ta zaklad, ki je več vreden, ko vse materijalno bogastvo brez njega, je — slovenska in slovanska zavest. — Ta narodna zavest, katera je še pri vsakem narodu delala čuda, omogočuje nam, da si zopet priborimo na obalih Adrije mesto prvotnih gospodarjev, da Trst priborimo in obranimo Slova nstvu.
je želel na kmetih se naseliti in zapustil je Ljubljano z nadejo, da bo onda nemoten nasitil svojega srca željo po vedah. Podelila se mu je tedaj nadmašnika služba v Ribnici. Tu je hrepenel od dne do dne razširjati obzor svojega znanja, toda kmalu je spoznal staro resnico, da je življenje na kmetih bolj pripravno k raztrešenju, kakor pa k nabiranju vednostnih, posebno zgodovinskih znanosti) in da se je tu sploh težko ppčati z učenim poslom. Schonlebnu je nedostajalo na kmetih vseh tistih literarnih pripomočkov, ki so se mu ponujali v mestu sami. Po tem izmodren se poda v mesto in preživi še druga leta življenja kot zasebnik v mirnej samoti. Tokojno in zadovoljno so mu tekli dnevi mej vednim obdelavanjem kronologičnih, kritičnih in zgo dovinskih tvarin, dokler mu nij roka či.sa pobelila častitljivega temena na glavi. Tri tedne dolga bolezen mu je pretrgala po daljšem hiranji lepo nit življenja. Umrl je v Ljubljani 18. oktobra 1081 tedaj v G3. letu starosti s čudovitim mirom, ki ga daje blago srce in v
To pa moremo le s trgovino in zato nam je. treba inteligentnih trgovcev. In teh nam, kakor smo užo v poslednjem članku omenili, doslej še jako poman jku je. Imamo sicer v Trstu, Ljubljani in po ostalih mestih veščih in inteligentnih trgovcev, kateri se priznavajo s ponosom Slovence, a število ujihovo je pre-pičlo, da bi povzdignili narodno trgovino.
Pri nas imajo ljudje, žal! to slabo navado, da mladeniče, ki so v šolah slabo napredovali, pošiljajo trgovine se učit, češ, ako nij za druzegn, za trgovca bo dober. Res se tak mladenič za svoj stan še prilično kvalificira in nekateri vsled svoje marljivosti postane celo vešč in dober trgovec, a malo se bode moj njimi našlo tacih, kateri bi imeli za razvoj trgovine potrebni konjekturalni dar, dasi jim ne manjka špekulncijskega duha.
Da bode slovenska trgovina mogla razviti se ne samo v malem, temveč tudi v velikem, treba je, da se jej posvete inteligentni mladeniči naši, a ne samo kot učenci po dovršenih normalnih razredih, temveč, da počnd obiskovati tudi višje trgovske šole. Le ako bodemo v sedež naše trgovine —- v Trst pošiljali inteligentnega, narodno-zavednega naraštaja, bode nam mogoče s pripomočjo srh skega življa, ki je uže mnogo velike trgovine tržaške potegnil na se, Trst pridobiti zopet Slovanstvu, našemu narodu pa zagotoviti ne le obstanek, ampak tudi blagostanje.
Mnogo naših sicer glede Trsta, pričakuje pomoči od vlade, a ne varajmo se, — Trst bo tistega, kdor bo v njem prevladal z veliko trgovino. —r.
neskaljene)" veselosti pravega modreca. Pokopali so ga v jezuvitskej cerkvi pri sv. .Jakobu. Po oporoki je volil svojo knjižnico nekdanjim svojim bratom; rokopise o zgodovini kranjskej je pa vzelo zemstvo v svoj arhiv. Tiskanih knji^; njegovih jo 38, ki se dajo razdeliti v tri vrsto; namreč v knjig«; zgodovinske, go-nealogične in bogoslovne. V vseh teh vednostih je dosegel Schonleben redko stopinjo popolnosti.
Grofovske hiše kakor Attemsova, Gallen-bergova, ITrsinijeva in Auerspergova so dobile rodbinopise od njega. Njegova „Aemona vimli-cata, Salisburgj 1074 4oU in pa „Carniolia antiqua et nova, Tomus I. a mundo condito ad annum Christi inillesimum, Labaci I OSI", sta v stanu narediti ga neporabljenega pri potomcih. Drugi del poslednje knjige leži v rokopisu v deželnem arhivu in težko pričakujejo domoljubi in zgodovinarji, da bi tudi ta del skoro zagledal beli dan.
- r.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja, 20. nov. [Izv. dop.]
Telegrafiral sem vam bil, da so vesti o razprtijah v Hohenvartovem klubu neresnične in da se je dosegla popolna jedinost mej celo avtonomistično stranko. In res se je celi klub desnega centra v poslednjej seji po dolgih debatah spoia/.umel in nikdo nij mislil, da bodo ii e niš ki klerikalci se iz klaba ločili. Glavna rjih težnja je bila, da se mora sprejeti Lien bacherjcv predlog glede 6 letne šolske dolžnosti. V poBlanakej zbornici je ta predlog uže lani b 1 sprejet, zanj so tudi slovanski poslanci glasoval , da-si jim je malo mar bilo za celo vprašanje, zlasti kranjskim poslancem ne, ki imajo v svojej deželi Gletno šolsko dolžnost, Čehom in Poljakom pa nij za skrajšanje od 8 na 6 let. Ali v gospodskoj zbornici Lieubaeher-jev predlog nij bil sprejet. Vsled tega huda razdraieobst nemških klerikalcev, A kaj mo rejo za neuspeh udje desnega centra in sploh cela avtohoiiiističn • stranka, ki so storili, kar je bilo v njihovih močeh ter v posla nskej zborne! pomagali Lienbacherju do večine.
Ko se je zdrtj za< elo zborovanje, je Lien-bacher spet zahteval, da se naj odločno terja od vlade, da skrbi za većino njegovemu predlogu v gospodskoj zbornici. V Ilohenvvurtoveiii klubu se temu nikdo nij ustavljal in pričakovalo se je, da eksekutivni komite vse poratna, A kakor se kaže, so nemški klerikalci uže zdavnaj nameravali ločitev od H obe nvvar tovega kluba in če. prav ravno zdaj n i j s o imeli nobenega pravega povoda, so se ločili in napravili svoj lastni „C e n t r u m s k 1 u b", kateremu je predsednik Knez A. Lieehtenstein.
Ako vsi nunski klerikalci stopijo v ta klub, potem ostanejo v Hoheuvvartovein le še Dalmatinci, Slovenci in Bukovinci. Sicer pa še lrj gotovo, ali iiodo les vsi Tirolci stopili v novi klub, kajti Grettter se je z vso odločnostjo proti njemu izrekel.
Vsakuko se je bati, da vsled tega sepa ratizina lehko se izcimijo slabi nasledki za zdanjo večino. Ravno zdaj, ko so se levičarji združili v jeden klub, bi pač kazalo še trdneje 86 držati zdanje večine, ne pa jo rušiti. Nemški klerikalci so nevarno pot nastopili, katera utegne 11; i i m i i i njim samim biti na kvar.
Politicai razgled. Aotrat-iajca <ie£eic.
V Ljubljani 22. novembra.
Ustavoverni in avtonomistični listi govore mnogo o novoustanovljenem „k.ltil»u »re-dišča**. V soboto zvečer porodilo se je to dete, po nepotrebnem. Sicer so ti gospodje klerikalci uže v prejšnjem zasedanji državnega zbora hoteli imen za se kaj posebnega. Do zdaj je število udov temu klubu 20, nemški posla u ci iz Predarelske, Solnugraškega, Štajerske, Dolenje in Gorenje Avstrije. Tirolci Se li i; so pristopili, kakor je uže včerajšen naš telegram poročal, temu klubu. Ta korak klerikalcev mora vsak obžalovati in to tem bolj ravno zdaj, ko se nasprotniki sjedinili, Sicer nasprotniki ne stojijo še prav dobro na nogah, a gotovo jim bode ta ločitev klerikalcev iz Hohenvvartovega kluba dala mnogo upanja. Sicer trdijo odlični udje tega kluba, da se njihova razmera nasproti Hohenvvartovemu klubu nij prav nič .spremenila, in se bodo še vedno uklanjali sklepom komisije petnajsterih. Ta korak pa so storili klerikalci, kakor trde, zaradi toga, ker jih je preslabo zastopal njih načelnik Hohenvvart osobito v vprašanji o šoli in o volilnem redu. Oni so izjavili, da hočejo kakor ločen Klub neposredno z ministerstvom stopiti v doiiko. Naj si ostanejo tudi še veduo
v zvezi udje centrumskluba s Hohenvrartovim klubom, gotovo je, da je desnica po tem č;nu neko'iko oslabljena in da je nasprotniku ta secesija v veliko tolažbo, upanje in mogoče tudi v korist. Te ustanovitve novega kluba se ne more zrelo misleči politik veseliti; če se pa t^ga kluba organ „Vaterland" vender veseli, kaže le, da nijnia dosta razuma za politiko, ali pa ga vodijo drugi nameni.
H klubu .,z|c«litijeiic levice** pri stopilo je do zdai 108 poslancev, mej temi iud' kranjski baron Taufferer; pristopilo pa do zdaj nij še pristašev prejšnje ustavoverne stranke okolo 30 poslancev. Če pristopijo vsi, štel bode klub okolo 140 udov. Ne ve se še, kaj bodo počeli Rut-nci, Lahi in demokratje. Grofa, Coromnija njega prijatelji silijo, naj pristopi v ,,zjedinjeno levico". Baron Žvegelj do zdaj še nij pristojni.
Znano je, kako so msgjarski listi besneli, koje šla Avstrija v Bo«uo in Hercegovino, ker so se Magjari bali, da ni jih Slovenstvo ne preplulo. Najbolj pa se je takrat odlikoval „Pesti Napio". A slušajmo, kaj piše denes, govoreč o neredih v okupiranih deželah in o sredstvih te odpraviti: „Najboljše zdravilo, ka tero bode tako vplivalo je: odpraviti kar naj prej možno, to zdanje čudno provizorno stanje. Z vsemi mogočimi močmi se morajo Bošnjaki prepričavati, da ima Bo-ma samo jednega vladarja, a to j*' cesar avstro ogrske monarhije, avstrijski cesar in kralj ogrski v jednej osobi." Ta list torej odločno govori za aneksijo oku-pirrmh dežel.
VIIJe clrŽTtvt*.
Kakor se kaže sedaj, dobili bodo Francozi vender v svojo oblast, bodo vojaško anektirali Tim'*m. Najnovejši telegrami pripove-dajo, da je Aliegro imenovan guvernerjem v Gabelu in Lambert nadpoveljnikom tunezijskej armad1. Tako bode dobila armada bejeva popolnem francosko poveljništvo in francosko kontrolo.
Iz lr^ke se zopet poroča, da je jelo postajati bolj nemirno. V petek zvečer našli so Dillona v Hogboyu osrbnika mrtvega na ulici.  Dve krogli sta prevrtali njega telo.
Dopisi.
Iz Zagreba [Izv. dop ] Dr. Danilo Me dakovič, predstojnik zagrebške pravoslavne cerkvene občine in vlastelin v Pisarovini umrl ie v Zagrebu dne 17. novembra t. 1., 62 let star. Pokojnik bil je počenši od leta 1852 do 1859 avstrijskim Srbom isto, kar je bil dr. Blej-vveis Slovencem, namreč voditelj in urednik jedinega neodvisnega lista „Srbskega dnevnika", ki je izhajal v Nnovem Sadu. Porodil se je dne 17. novembra 1819 v Zrmanji, na granici dalmatinsko bćkej, a svršil je gimnazijalne na uke v Zadru, od koder je prešel leta 1838 v kneževino Srbijo. Kakor posneinljemo iz „Narodnih Novin", ga je tedanji srbski knez Miloš odredil za odgojitelja svojih sinov Milana in Mihajla. Del j časa boravil je Medakovič s kne-ginjo Ljubico in s kneževima sinoma v Te-mešvaru. Vrativši se v Srbijo, ostal je v državnoj službi do leta 1842, katerega leta je s kneževičem Mihajlom prišel v Avstrijo. Imenovan tajnikom kneza Miloša, spremljal je Me-dakovič kneza po Nemškej in Vlaškej. Leta 1845 poslal ga je knez na Nemško, da dovrši svoje nauke. V Berohnu položil je Medakovič doktorat filozofije.
Povrativši se koncem leta 1847 iz Nemške, odloči Medakovič posvetiti se književnosti, kupi si s kneževo pomočjo tiskarno, ter odloči izdavati politički list, ali mu zapreci to revolucija leta 1848, vsled česa se je moral preseliti s tiskarno v Karlovce, kjer je počel izdajati list „Napredek". Ko so Magjari iz Varaždina udarili na Karlovce, je bil Danilo Medakovič mej prvimi, ki se je lotil orožja na obrano. Ondašnja srbska uprava morala se je  preseliti  v Zemun, karao je i Medakovič
odšel z listom. Tiskarno umestil je Medakovič na ladijo. Branil je hrabro narodne pravice in nij se plašil progonstva. Zarad nekega članka je bil zaprt v zemunski kontumac, a od tod pod stražo odpravljen v Rumo, kjer so ga držali pod vedrim nebom, dok nij to zvedel ban Jelačić, ki je zapovedal, da se ima Medakovič izpustiti.
Leta 1852 napisal je Medakovič in izdal zgodovino srbskega naroda ▼ 4 knjigah, in začel je izdavati politični list „Srhski dnevnik" z beletrističao prilogo „Sedmica". Kakor pravi Pipin v svojej zgodovini slovanske literature, je tedaj postal Medakovič s svojimi listovi središče duševnega delovanju avstijskih Srbov. Leta 1859 prišel je Medakovič zopet v Bel-gr..d, kjer mu je knez Miloš nudil naučno mi-nisterstvo, katero ponudbo pak je Medakovič zahvalno odklonil. Ostal je v Srbiji poldrugo leto, a ko je v Avstriji prestal absolutizem, povrati! se je Medakovič nazaj v Avstrijo iu sicer v Novi Sad, kjer je počel izdavati politični list „Napredak■'. Od leta 18 48 do 1864 bavil se je Medakovič brez prestanka s književnostjo. Napisal je biografijo kneza Mihajla, obsezajočo 20 pol, katera pa še nij tiskana. Tudi je zapustil v rokopisu historičke črtice o Vojnej Krajini. Poslednja leta živel je Medakovič v Zagrebu ali pa na svojem imenji v Pisarovini, baveč se z gospodarstvom in bil je spoštovan in ljubljen od vsacegu, kdor ga je poznal.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek priredilo je zopet dramatično društvo v tukajšnjem deželnem gledališči slovensko predstavo, drugo v letošnjej sezoni. Igrale so se tri jednoaktne burke in sicer: Zapirajte vrata, Eno uro doktor in Krojač Fips. Igre so znane uže iz prejšnjih časov in zato so privabile v gledališče še precej občinstva po galeriji in v parterji, le lo/.e, katerih nemška gospoda ne hote dati iz rok, bile so večinoma prazne. Igralo seje povsem dobro, osobito pa je žel pohvale gosp. Kajzelj s svojimi dovtipnimi kupleti. Gospici Nigrinovi sta jako spretno igrali. Gospod Danilo je tudi nocoj bil popolnem kos svojej nalogi; kaže se, da postane s časom dober igralec, ko dobi še nekoliko več vaje in se privadi prostejšemu gibanju. Gospoda Sršena poznamo uže iz prejšnjih časov, vedno še ista spretua moč, neposiljeno kretanje in govorjenje. Sploh so tudi ostali igralci zadostili svojej nalogi po svojej moti. Le nekoliko bolj naj bi se pazilo na čisto izgovarjanje besedij. Naj bi nam kmalu zopet priredili slovensko predstavo. —s.
— (V zadnje) tajnejseji) mestnega odbora, prejeli so meščanstvo: Vaso Petričič, trgovec in hišni posestnik; Janez Friš, trgovec in hišni posestnik; Matija Vesnar, hišnik ; Anton Dorer marketendar; Janez Borovsk.', Franc Blaž, slikarja; Matija Briski, krčmar; Janez Dovč in Frauce Debevc, hišnika. Srenj-čani so imenovani: HišuiKi: Eg'd Bončar, Josip Bazler, Josip Zalar, Janez Malec, Elija Predovič, Franc Treven. Blaž Grilec, sodar ; Jakob Tomec, mokar; Kristijan Ječminek, lo-terist; Val. Mazgou; Josip Šarabou, usnjarski delovodja; Josip Lozar, trgovec; Anton Krejfti, krznar; Alojzij Eberle, zvouarski delovodja; Jakob Kovačič, komisijonar in Josip Škrjauec; Jakob Brgant, trgovec; Franc Hribar, trgovec z usnjam. Zagotovilo za sprejem so dobili: Oton V oglar, c. kr. major 17 pcSpolfca; Alfred Schmidt, žel. uradnik v Kindbergu; Ma-
tevž Brems,  tesar in Josip Herman, pilarski mojster.
— (f Rudolf Dufwa.) V nedeljo opoludne umrl je vsem Ljubliančanom, posebno pa obiskovalcem nSlonoveu kavarne dobro mani, jako prijazni in priljudni gospod pod-admiral Rudolf Dufvra, star 72 let. Umrli je bil rodom Švedec, iz kraja Carlskrone. V avstrijsko mornarstvo vstopil je I. 1849 in hitro napredoval. Leta 1866 se je odlikoval v Pulji, kjer je avstrijske ladije hitro uiedil, da so bile pripravne za boj. Zato je dobil vitežki križ Leopoldovega reda. L. 1870 podal se je v pokoj in dobil je vsled tega od cesarja naslov podadmirala in pokojnine 2520 gl Pokojnemu je bila angleška cesarica podarila 1. 1857 častno sabljo, razen tega je bil ko-mander papeževega Pijevega reda, isto tako grškega reda sv. Odrešenika. Nosil je turški MedŠidje red IV. vrste, komturni križ barvarskega zaslužnega reda sv. Mihajla, kraljica Španska Izabela podelila pa mu kotnanderni križ reda Karla III. in razen tega je bil ko-mander kraljevskega laškega kroninega reda. Pokojni podadmiral bil je po veri protestant. V vobtve se nij mešal, kakor mnogo vojaških penzijonistov, ki s svojim fanatičnim nemštvom zdražbe napravljajo mej aaini.
— (Gospod J. Baudouin deCoiir-tenay,) Slovencem znani ruski profesor slovanske filologije, biva zdaj po učenjaških poslih v Parizu, od koder namerava odpotovati na Nemško in spomladi na Slovensko? V jednem poljskih časopisov je letos priobceval črtice iz političnega in slovstvenega življenja na Slovenskem; ravno o tem misli pisati tudi v francoskih in ruskih listih, za kar bodemo Slovenci učenemu g. profesorju od srca hvalo vedeli.
— (Die Slovenen von Josef Šuman) zove se knjiga, katera je ravnokar izSla v založbi Karla Prochask v Tešenu. Obrnili smo se takoj do strokovnjaka, ter ga prosili, da naj našemu listu spiše recenzijo o tej knjigi. Ta recenzija se nam je zagotovila in v kratkem jo hočemo priobčiti.
— (Tržaški škof) g. Jurij Dobrila je vedno slabejši; zdravniki so baje uže obupali o njega ozdravljenji. Papež poslal mu je telegrafično svoj blagoslov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Na smrt obsodilo je porotno sodišče v Ljubljani pri prvej obravnavi zadnji ponedeljek Jero Troho, 28 let staro kmetsko dekle, zaradi hudodelstva umora. Zatožena, jako zanikrna in kakor je opazovati tudi zelo bedasta ženska, nij od mladib nog veljala mnogo. Kradla je, koder je mogla in se po deželi potepala. Ko je bila Štiri dni zaporedoma v okolici mesta. Kranja, kradla je ,razne stvari, bila je zaprta in zaradi hudodelstva tatvine pri ljubljanskej deželnej sodniji obsojena na šest mesecev težke ječe. V ječi je 15. janu-vanj a 1881 porodila nezakonsko dete moškega spola. Iz ječe izpuščena je bila nekoliko časa pri svojej materi iu tudi pri očetu svojega otroka, kaj zarja, a nikjer nij hotela občina ohčeznane tatice in vlačuge trpeti. Nekoliko časa je z otrokom beračila okolo Kranja, a našla malo usmiljenja. Dne 10. soptembra 1881 pa ide v log blizu Predaselj z otrokom in tam udari otroka z glavo trikrat ob tla. Ko se je prepričala, da je mrtev, položi ga ob stezi in odide v Skoijo loko. Kmetje so našli ubitega otroka in kmalu izpoznali, da je otrok mlade beračiče. Zaprli so sumnjivo in ona je takoj obstala, da je popolnem zdravega otroka usmr-
tila. Tudi pri konečnej obravnavi pripoveduje natanko vse, a brez najmanjše žalosti. Porotniki, katerih načelnik je bil g. M. Stare, graščak iz Mengša, so na umor stavljeno vprašanje jednoglasno pritrdili in sodišče je obsodilo zatoženo Jero Troho v smrt ,na vislicah. Sodbo je morilka prav mirno poslušala, brez najmanjše razburjenosti.
— (Obsojen) bil je tat pisem, vitez Fodransperg, pri mestnej delegiranej sodniji v dva meseca poostrenega zapora; ker je bil uže dvakrat zaradi tatvine kaznovan, tudi v izgubo plemenatva. Fodransperg se je zoper to razsodbo pritožil.
— (Tatu,) ki je kradel pri g. Matev-žetu 2>to iz magacina, bivšega hlapca Franceta Zupančiča, obsodila je deželna sodnija pretočeni teden na dve leti težke ječe poostrene vsak mesec s postom.
— (Prašiče) neprenehoma nakupavnjo tuji kupci po Dolenjskem. V zadnjih štirinajstih dneh odpeljali so jih skozi Ljubljano na Rudolfovo železnico nad 1500.
— (Veliki somenj) zadnji ponedeljek bo kmetovalci jako množno obiskali, kako*-malokedaj. Kupčija je bila živahna. Tudi živinski somenj je bil mnogobrojno obiskan; živina, posebno goveja, zelo draga. Prignalo se je nad 400 glav goveje živine, od katere so pokupili in dobro plavali živinski trgovci iz Trsta, Gorice, Pulja in s Koroškega nad 200 glav. Konj je bilo nad 30O, a kupčija z njimi nij bila tako živahna, kakor druge somnje, kajti manjkali so najboljši plačevalci, namreč laški konjski trgovci.
— (Dva ovna) ukrali so na Jezici zadnjo soboto tamošnjemu posestniku. V obče so se začele zadnje tedne tatvine množiti in ljudje pravijo da imajo zdaj žandarji premnogo posla s pasjim kontumacem, tako da imajo tatovi prav prijazne dneve.
— (V preudarek živinorejcem, ki prašiče prodaj aj o ljubljanskim mesarjem!) Znano je našim bralcem, da se je prve dni tega meseca v Ljubljaui odprla velika klavnica in da se odslej mora vsa živina, velika in drobnica, katero mesarji in krćmurji Sa prodaj koljejo, po natančnem ogledu v tej klavnici klati. Ikre ali šenki so pa prašičja bolezen, ki se večkrat ob življenji živine izpozna ti ne da, a ikre so bolezen, zaradi katere je meso in slanina za užitek škodljivo, se v mesnicah prodajati ne sme, tedcj zavrže. Kdor je tedaj  ikrovega   prašiča   prodal   mesarju ali krčmarju,   za prašiča po ostrem mesogledu zavrženega, ne more pričakovati, da bi se mu plačal . To pa uže neki prodajalce prašičev plaši, jih v Ljubljano prodajati,  ker se boje velike izgube, ako bi morebiti tudi kak njihov prašič ikrast bil. Tej zgubi bi se pa dalo lahko z malo v okom priti, ako bi namreč vsak prodajalec od prašiča 50 kr. kupcu pripustil. Iz teh krajcarjev bi se v podporo ljubljanskih mesarjev dal zaklad napraviti, iz katerega bi se odškodnine za ikraste prašiče, od inesogle-da v prepoved dane, izplačevale.  Ker vsak prodajalec prašiča na ljubljanskej  mitnici sedaj 20 kr. menj plača kakor poprej, ki se nasve-tovani znesek pač malo poznal; nasproti bi se pa ne bilo nobene večje izgube bati. Ljubljanski mesarji bi teh 50 kr. od vsakega prašiča v oni zaklad vložili in, kakor slišimo, so pri volji tudi sami temu zakladu pripomoči. Mestni magistrat bi pa gotovo rad te krajcarje pobiral, in oskrbovanje zaklada prevzel. Prodajalci prašičev, preudarite torej ta nasvet in ako ga želite izpolnjenega, oglasite se zanj po javnih
listih ali pa naravnost pri mestnem magistratu.
„Nov.-
Iz mestnega /bora ljubljanskega.
V Ljubljani, 17. novembra.
(Konoc.)
Cesarja Franca Jožefa mestna ustanova za realc« se podeli revnemu, pridnemu učencu višje realke v Ljubljani, Jož. Velkavrhn.
Stavbeni odsek nasvetuje, da naj se izplača g. kamnoseku Lorencu Vodniku za polaganje trotoarja v Slonovih ulicah, ker je delo dotični podjetnik gospod Vodnik dobro izvršil, 2073 gld. Temu nasvetu zbor pritrdi.
Mestni odbornik g. Ziegler nasvetuje v imenu stavbinega in finančnega odseka, da naj se popolnem izzida nabrežje od Ilradeckega (železnega) mostu do Fran Karlovega (frančiškanskega) mostu in da naj se v ta namen dovoli do 10 000 gld., deželna vlada pa naprosi, da nameravano stavbo odobri.
Mestni odbornik grof Chorinsky misli, da o tej stvari ima po vodnej postavi prvo besedo vlada, ki ima sklicati komisijo vseh strank, katere so pri tej stavbi interesirane. Končno sprejmd se predlog odsekovi. Mestni fizik dr. Kovač prepovedal je, da se ne smeta rabiti dve spalnici v novo dozi-danem poslopji dekliške sirotišnice na Poljanah. Proti temu ukazu je vodstvo sirotišnice ugovarjalo. O tem ugovoru poročal je gospod Ziegler. Rekel je, da se je sam prepričal o suhem stanji omenjenih spalnic in da dve tretjini vseh ljubljanskih prebivalcev nijina tako suhih in zdravih stanovanj, kakor sta ti spalnici. G. Ziegler tedaj nasvetuje, naj ae prepoved mestnega fizika dr. Kovača ovrže, čemur mestni zbor jednoglasno pritrdi.
Mestni odbornik pl. Zhuber poroča v imenu policijske sekcije o prošnji obrtnikov in trgovcev v sv. Florijana ulicah, da naj se ukaz mestnega magistrata, da se v tej ulici ne smejo puščati prazni vozovi, v toliko olajša, da smejo puščati se vozovi vsaj pri strani. Poročevalec nasvetuje, da naj se prošnja odoije.
Mestni odbornik dr. pl. S ch r ey opozori, da se v prošnji poudarja, da se blizu redute tudi puščajo vozovi s šoto iu drvmi ter takoj nasvetuje, da se tudi ti vozovi odpravijo.
Mestni odbornik dr. Drč pravi, da je uže v policijskem odseku zagovarjal prošnjo prebivalcev sv. Florijana ulic, a tam ostal v manjšini. Poskus 1 bode prošnjo zagovarjati v zboru, akoravno ima malo upanja, da bi bilo uspešno. Tu gre v prvej vrsti odstraniti krivico, katera se gostilničarjem in obrtnikom godi s tem, da se zabranuje nastavljati vozove v tej ulici. To-likrat so uže prebivalci teh ulic prosili, da se prekliče ta magistratna prepoved, a ne samo, kakor g. poročevalec pravi, gostilničarji, nego vsi drugi obrtniki in trgovci. Vsakemu je jasno kot beli dan, da gre tem meščanom tu za vsakdanji kruh, drugače bi se ue potegovali za to, da sme vsaj nekaj vozov v ulici stati. G. poročevalec je trdil, da je prebivalstvo teh ulic odpravo vozov z veseljem pozdravljalo. Kdo pa? Mar hišni gospodarji, katerih hiše so dosti vrednosti zgubile, ker dobivajo zdaj dosti menj najemnine od obrtuikov. Tu tedaj nij govoriti o komoditeti dotičnih prosilcev, nego o skrbi, da jim popolnem pogine obrt. Vsaj za promet v tej ulici tako nevarno nij, kajti mestni magistrat sili vse voznike, ki pripeljejo drva ali šoto v mesto, da morajo zaviti za gradom na cesarja Jožefa trg. Po tej naredbi odide prebivalcem v sv. Jakoba župi itak mnogo zaslužka.   Govornik pravi, da je tudi prijatelj]
reda, ali Ljubljana ne bode izgubila ničesar, ako se prošnji uetreže in mnogim obrtnikom ohrani zaslužek. Dr. Drč tedaj nasvetuje, naj se prošnja uslisi.
Mestni odbornik dr. Z ar ni k izjavi, da gre prosilcem za glavo, namreč za kruh. Oni ne ulagajo zdaj uže tretje prošnje iz šale ali nagajivosti. Prvi pogoj je, da vsak meščan, ki plačuje davek, lehko živi, za to je treba mestnemu odboru najprvo skrbeti, potem pride Še le olepšanje mesta. Prebivalci teh ulic tudi ne prosijo za stare pravice, ampak so zadovoljni, ako se jim le nekoliko prostora dovoli, da tam stojo' vozovi. Mestu tudi ne služi v kinč, da stoje fijakarji pred „Slonom" ali na Mestnem trgu. Ker pa hočejo fijakarji, naši someščani, kaj zaslužiti, morajo stati na teh prostorih in ne bomo jih nastavljali pod Golovec ali v Prule, ker ravno želimo, da kaj zaslužijo. Ko so se odpravili prodajalci tik bivšega kresijskega poslopja, zagovarjali smo mi narodni odborniki, da bi se jim dovolil prostor za škofijskim poslopjem. Da Fe je to dovolilo, nij lepota mesta trpela čisto nič, vender pa smo ohranili nekaterim rodovinam živež.
Mestni odbornik dr. Karel vitez IU e i w e i s opomni, da g. poročevalec nij predloga tako stavil, kakor se je sklenil v policijskem odseku. Tam se je z večino glasov sklenilo, da se prošnja odbije le takrat, ako se najde za nastavljanje vozov pripraven prostor.
Mestni odbornik Regali gorko podpira prošnjo. Saj vozovi ne stoje leto in dan v teh ulicah, nego samo dvakrat na teden. Treba je v prvej vrsti skrbeti za blagostanje someščanov, sosebno v tem, kakor vsakemu znano, najbolj revnem delu mesta.
Župana namestnik g. Fortuna pravi, da podpira prošnjo, kajti drugače dotičnim obrtnikom ne ostaje druzega, kot izselili se.
Mestni odbornik Dež m a n se izjavi proti dovoljenju zaradi šol, katere so v reduti.
Mestni  odbornik  Peterca  pa podpira
prošnjo, da naj bi se dovolila vsaj jedna vrsta voz. Proti govori poročevalec pl. Z h u b e r.
Pri glasovanji se zavrže predlog dr. Drča ter sprejme odsekov in dr. pl. Schrevev predlog.
Zaradi nastavljanja voz je bilo tudi več gostilničarjev kaznovanih, ki so proti kazni re-kurirali.
Mestna odbornika GorŠič in Regali priporočata, da naj bi se kazen odpustila.
Mestni odbornik pl. Z h u b e r pravi: „Treba je, da ljudje kazni plačujejo, drugače jim ne gredo postave v krit"
Kazni obveljajo.
Na predlog dr. K. vit. B1 e i vr e i s a sprejme se nasvet policijskega odseka, da se ulice proti klavnici imenujejo „Klavniške ulice".
Končno se sklene nastaviti pri magistratu bla gaj ničnega azistenta s plačo 600 gld.
Dunajska borza 22.	septembra		
(Izvirno telegralično poročilo.)			
Enotni dr?., dolg v bankovcih .	. 77	gld. 10 kr.	
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. 77	n	95 ,
	. 93		75
1860 drž. posojilo   .   .       . .	. 133	•»	— '
	843		
	, 261	<t	80 l
		t.	45
	—	n	— .
		n	39 "
	5	n	59
		n	05 ,
Tožnega Brca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo Bogu vsemogočnemu dopalo poklicati k sebi preljubi j ono mi mater, goBpo
Jero Lap.
danes v 22. dan novembra ob 5. uri v jutro previđeno s bv. /a k ranu m it i za umirajoče v 56. letu nje starosti.
Pogreb bode v 88. dan septembra iz hišo na Št. Peterskem predmestji fit. 76. Nepo/.abljivej naj so ohrani blag spomin.
V Ljubljani 22. novembra 1881.
Mihael Lap,
c. kr. računski nadrednik v 17. peš-polkn, (622) sin.
V nobenej bolničnej in otročjej izbi
naj l»i ne manjkal
Bittnerjev „koniferni sprit",
kateri jo dcstilacijski produkt iz mladih sme-rekovin iglic in katerih vplivne sestavne dele v kemično čisto koncentriranem stanu obrani. Razpršen daje zraku v sobi prijeten, oživljajoč, dober gozdni duh in impregnira ga e eterično oljmitimi in halzamično smolnatimi snovmi, ki Sredo po tem načinu naravnost v dihalne organe in tako priznano jim zdravilno moč kažejo.   Raba „konifernega spritatt se priporoča pri: kašlji. pokašljevanji, prsnih bolečinah, bronhijalnom kataru, pri prs-nej slabosti, astmi, enipbvsemu, bljc-vauji krvi, tuberkulozi, kroničnej hri-pavosti   pri kataru goltanea in pri L\ *■ , živmth holečinidi.
Močno ozonirujoći „koniferni sprit" naj se rabi v vseh bolnicnih sobah, ker se s tem zrak vedno čist in zdrav ohrani, osobito pa pri typhu.su, di-phterltisl, malariji, poltnih boleznih, kakor pri kozah, škrlatici in pri vseh epidemično nastopajočih boleznih. Če so vmane ali obvezo, daje koniforni sprit izvrstno oživljajoče, bolečino /manjšajoče sredstvo pri revmatizniu, trganji po udih, živčnih boleznih, zobnih bolečinah.
Dobi se IKttnerfev „koniferni sprit" jedino le pri
•InI. BlttiierJI. lekarji v.Rihnovn (Reiclieuau), Dol. Avstr.,
In v doli navedenih zalogah. Ćena Btoklenici konifernega sprita jo 80 kr., 6 steklenicam 4 gld., patent, razprševalnemu aparatu gld. 1.80.
/aloga v I, Jul»l gani : J. pl. Triifi«tc*y, lekar.
Sf^^KT^ I o nfQ\/n * vttrHtveno Kiiamko. Patent, raz-jyS^       LtJ   [Ji dVU   prtteyalni aparat imu lir m o:  Kil-
/fiOfl_2) t-ner, Keickcnau, N..Oe." vlito.
Ppdob« steklenico BiUnerjovepfa „konifor-nofia »prita" s psitont. rnzpr šovalnim (maratoni.
o i
ff <
? b-;
cm a c
o i3-
i*
2f 3
d. on
»SO (! t3 o
B 2.-
F*"  -  $3 o
- e 3 s
B M. <a> 3
® n s S
w c
11
cc B
U
OH*
n B
rt n-
SOK a
rt — B "o
^   N ^
S** t
OB -      _t. c
a S
■ 3
7T
p     2 o
ts ares
so Si
cm (t?
i b
«__ o
rt> &.
nn VT 97" • rt
p »m
g rt S**
? 3 s-I 2 S
O)
P S* .3. S
•o
o
OD
-1 s=
= wi Oi w^ B  H   — l-l
liBl
. •-« < -1
k . .  O  ..
?r o. c sc s" tj c <*D g 3 w- e
!L^r =
-• 2 cc B
o"; s; n p •
SO i c3
r-   «r: 0 0*0 n. o. S," 5 b
5
7 J«
fes «r če"
a>
O
«9. B
b
Vi
Umetne (595—9) X
zobe in zobovja
♦ postavlja po najnovejšem amerikanskom T /.istemu v alatu, vnlkmiit ■ ali eelaloj idu
^     brez bolečin.  1'louibiru m alatoom itd.
T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
♦ s prijetnim mamilom
I zobni zdravnik A. Paichel,
+       poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenjo, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno Bgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, če se zavživajo po '/». žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenira ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. s*»boda v I,ju • bljuni, k flucon 30 in 50 kr. av. vel j._(247—50)
Naložilne in spekulacijske kupčije
v vsrh combinacijah so po prijazno ree»nili in diskretno po originalnih U m sili oskrbe po iniiiviM'j administracije .,l<elttiekt
(llalmai), Dunaj, Schottenring 15.      (620—6/
Vabilo k udelezitvi
dobitnih šans velike,  od hamburškega mesta
garantovane denarne loterije, v katerej se mora
9 milijonov 140.340 mark
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi so.sno «lobitk, in sicer oziroma
400.000 tlrž. mark.
posebno pa 1 dob. a m 1
250.H00 3 dob. a m. 8000
i m. 150.000 3    „   a m. 0000
1    „   a m. 100.000 55    „   a m. 51100
1    n   a m.   60.000 5    „   a m. 4000
1 „   a m.   50.000       109    „   ii ni. 3000
2 „   a m.   40.000       212    „   a m. 2000
3 B a m. 30.000 10 „ a m. 1500 1    „   km.   25.000 2    „   a m. 1200
4 „ a m. 20.000 533 n a m. 1000 7 n a m. 15.000 1074 „ a m. 500 1    -   a m.    12000        KO    „   a m. 300
23    n   a m.    10.000    29115    n   a m. 138
itd. itd. Žrebanje dobitk je po načrtu uradno določeno.
Za prihodnje prvo žrebanje dobitk to velike denarne loterije velja
celi orig. loz le (i mark, ali gl. 8.60 av. bank. pol orig. loza le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt || . 1 »/i n aH 90 kr. „ „ ter se ti od države garantovani originalni lozi proti pošiljutvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali na proti povzetja zneska v nnjoddalje-nejše kraje franko razpošiljajo. Manjšo svote morejo  se  priposlati tudi v pismenih markah.
Hiša StcliKlvckor je v kratkem času svojim interesentom izplačala velik«' <lol»ilkc> po mark 125.000, so.ooo , več po »O.OOO. 20.000, lO.OOO itd. in je b tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin.
Uloge so v primerji velikim dobitkom jako neznatne ter se mora m priporočati, da se je-deukrat sreča poskusi.
Vsak udeleženec dobi pri narofibi uradni načrt, iz katerega se razvida razdeljenje dobitkov in dotičnih razredov, kakor tudi nloge, in po vzdigovanji dobitk oticijalni listek vzdigne-nili številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vpoBlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati.
Naročila naj se povratno in vsakako l»r«-il :co. uoveinbroiu t. 1. Eaupno pošljejo na tr«lno ataro tvrelko
Josef Steindecker,
Bank & VVechselgeschaft, Hamburg.
1». H.   Iflfta Jotter Nteintlecker —
poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (604—6)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armie.
Lastnina in tiisk „Narodne tiskarne".