KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača m tozi se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. I. Telefon inter. št. 32-59 Kačun pri poštni hranilnici št 14.194 * Vidcvdansfea sv©he>dcs V času, ko spada toliko napihnjenih in navideznih vrednot nazaj v prazen nič, ostane in raste to, kar so 8 svojo mučeniško krvjo zgradila pokolenja pred nami za nas. Iloli ko besne vjliarji okrog nas, bolj ko se majejo temelji, bolj nam je svet in veličasten žar Vidovega dne. Napačno je misliti, da je Vitlov dan izključno srbski praznik, čeprav so nekateri tako ©zkosrčni, da bi ga nam radi naslikali tako. Ne, Vidov dan je praznik vseh Jugoslovanov, je praznik celotnega južnega slovanstva Dan svojega poraza na Kosovem so si Srbi izbrali za narodni praznik. Stoletja so rod za rodom prisegali osveto in budili v mladih misel na — osveto. To jim je dalo moč, da so vzdržali toliko, kolikor ne bi bil vzdržal noben narod. Ne samo, da so rešili sebe in maščevali svoje žrtve, čez pet stoletij so iztrgali iz tujih okovov tudi svoje brate — Hrvate in Slovence In prav zato je Vidov dan naš skupni praznik, dan, ki r nas vseh budi in dviga vero v bodočn os t! Preteklost nam je vtisnila svoj pečat. Razumljivo je, da ne moremo zabrisati v nekaj letih tega, kar so dolga stoletja zarezala v nas. Trenja, ki nas danes mučijo in trpinčijo, so plod preteklosti, v nas pa mora živeti misel na — bodočnost! In ta bodočnost je naša! Pomislimo samo. da smo bili dolga stoletja živ zid ki je brauil evropsko kulturo. Kaj bi bila danes brez nas Nemčija, Francija ali Italija! Na naših plečih je slonela njih varnost, iz naše krvi je rastla njih kultura. Kdor nepristransko gleda zgodovino, ta Te, da Evrope brez balkanskih Slovanov zdavnaj ne bi več bilo. Mi smo bili tisti, ki smo omogočili, da se je Evropa v redu in miru razvijala v času, ko sami nismo bili niti trenutek brez skrbi. Naš človek je pač vedel, kdo je sejal, nikoli pa nimogelreči, kdo b o žel. Prav zato pa imamo balkanski Slovani pravico, da tudi od Evrope zahtevamo svoje, Čb bi veljalo tu geslo: »Zvestoba za zvestobo«, bi nam morala vsa Evropa priskočiti na pomoč. Videli smo pa dejansko prav obratno. Kapital je podpiral in umetno vzdrževal dve desetletji državo, ki ni imela nobenega pravega razloga za c-bstoj. Vzdrževal jo je enostavno iz razloga, ker jo je potreboval. V trenutku pa, ko je ta potreba minila, je minila tudi vsa pomoč in mednarodna ljubezen. Tako se je zgodilo, da je ta država nenadoma izginila z evropskega zemljevida. Za nas je to dragoceni nauk in šola, ki je ne smemo pustiti neizkoriščene. Prvič vemo, da se smemo zanašati edino •in izključno le sami nase ia na tiste, ki so nam p«, krvi blizu. , D r u g ič vemo, da nas nis® mo>rla streta stoletja in zato zanosno lahko verujemo, da so bcdoca stoletja naša last! 1* r a v Vidov dan na in razkriva skrivnost, da iz trpljenja in bolečin raste življenje. Zato je ta dan tudi praznik slovenskega kmeta. Malo je narodov, ki bi tako trpeli kakor mi. Usoda nam je dodelila zemljo, po kateri že stoletja hlepe in koprne močnejši sosedje. Na severu, vzhodu in zapadu se vzbujajo mejašem skomine po naših tleh. Dan za dnem čutimo pritisk, ki nas tare, toda vidov danski mučeniki so za nas kakor goreč grm zaupanja in vere v končno zmago. Razume se, da se nas peščica ne more uspešno postaviti v bran milijonskim množicam. Prav zato pa zlasti Slovenci občutimo jugoslovanstvo kot nujnoi. politično zapoved. Nan« pojem jugoslovanstva ni samo prazna beseda in tudi ne politifno-taktična poteza, temveč življenjski ukaz. Zavedajo pa naj se hkrati vsi, da pod jugoslovanstvoin ne razumevamo in ne bom« nikdar priznali nobene nadvlade s katere koii strani. Mi smo in hočemo ostati Slovenci, zraven pa tako pošteni Jugoslovani, da vse, kar boli človeka ob Strumici ali Ohridu zaboli tudi našega človeka pod Triglavom ali Javornikom. Tako {•cjmovano jugoslovanstvo je naša moč iu poroštvo za našo bodočnost. Tako so jugoslovanstvo pojmovali vsi tisti pred nami, ki so za svoj® vero dali svojo kri. Tako ga moramo pojmovati tudi mi. In prav zato je Vulov dan naš skupen praznik, je dan. ko se zavemo enote Bili smo nekoč poraženi, toda vprav ta poraz je postal ognjišče naše zmage. Tudi danes nas tarejo težave Mnogi mislijo. da nam bo zdaj in zdaj odbila zidnja ura, mi slovenski kmetje pa vidimo prav v tem drgetanju ob zarji Vidovega dne jamstvo, da je naša bodočnost še svetla in jasna V to svetlo in jasno bodočnost nam bo pomagala in nas preko vseh težav spremila junaška vidovdanska misel Za staro pravdo — od Karavank do Črnega morja! Ne mauika nam vod-i.ikov, nemi junak na Oplencu, naš nesmrtni kralj pojde z nami! Slovenski kmet, kmetica, fant in dekle, pojdimo ponosno naproti zarji ki nam odpre naš jugoslovanski — Vidov dan! Občni xbc>v venskib V ponedeljek dne 20. t. m. se je vršil v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor Zveze slovenskih zadrug za 80. poslovno leto, na katerem je bilo zastopanih 175 včlanjenih zadrug od skupnega števila 382. Zborovanje je vodil zvezin predsednik g. Ivan Pipan, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil največjega zaščitnika zadružništva iti je bil z velikim odobravanjem sprejet predsednikov predlog, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Poslovno poročilo Iz tiskanega poslovnega poročila za lansko leto posnemamo naslednje podrobnosti: Lansko leto smo po dolgem trpljenju dočakali izboljšanje gospodarskih razmer, vendar še vedno hudo zaostajamo za najboljšimi povojnimi leti 1928. in 1929. Tudi ni izgledov, da bi to zboljšanje napredovalo in da bi doseglo nivo zadnje konjunkture, ker je še vedno mnogo motenj v svetu iu se pojavljajo nove. Zato je potrebna previdnost zlasti, ker nam je letošnje leto prineslo rahlo poslabšanje konjunkture. Posebno moramo paziti, da ne bomo ponavljali kreditne inflacije in drugih starih napak. Največji dohodek je lani pomenil novi zadružni zakon, ki je boljši od starega in utegne pripomoči h konsolidaciji našega zadružništva. - - - ... - • I zcidrug Končno lahko ugotovimo, da niso imeli prav pesimisti, ki so dvomili v odpornost zadružništva, zlasti kreditnega, ki je zadnja leta največ trpelo. Reči moramo, da je večina kreditnih zadrug že oživela in bo le v posameznih primerih prišlo do likvidacije. Kreditne zadruge so skoro vse vzdržale krizo, vendar večina še ni mogla vzpostaviti popolne likvidnosti in ustreči vsem upravičenim zahtevam vlagateljev. Še manj je seveda onih zadrug, ki so mogle podeljevati nova posojila. Ce še pripomnimo, da je izročitev kmetskih dolgov vse do jeseni ustavila plačila od strani kmetov, tedaj ni čudno, če se je moralo lani zateči nadaljnjih 32 kreditnih zadrug pod zaščito, tako da je bilo ob koncu leta zaščitenih 89 kreditnih zadrug od skupnega števila 154. Po izplačilu prve anuitete od strani Privilegirane agrarne banke je letos s pomočjo lom-bardnih kreditov Poštne hranilnice hitro naraslo število likvidnih posojilnic. Doslej objavljene bile nce kažejo, da so po večini posojilnic vloge lani nekoliko nazadovale in so znašale okrog 490 milijonov din nasproti 496 milijonom din ob koncu 1. 1936., 525 milijonom ob koncu 1. 1935, ir. 678 milijonom ob koncu leta 1931. Nazadovanje se je letos skoro ustavilo. V letu 1936., za katero so znani definitivni podatki, je bilo dvignjenih pri včlanjenih zadrugah 133 milijonov din vlog, vloženih pa je bilo 89 milijonov. Vse včlanjene kreditne zadruge so izkazale 1,838.000 din lizgube (prejšnje leto 238.000) in 1,786.000 din čistega dobička (prejšnje leto 3,587.000 din). Nazadovanje vlog se je letos docela ustavilo. Včlanjene posojilnice so prejele doslej od Poštne hranilnice 45 milijonov din lombardnega kredita na osnovi izročenih kmetskih dolgov. Približno polovico tega zneska so posojilnice že izplačale vlagateljem, medtem ko so drugi del rezervirale za poznejša izplačila ali pa jim je denar ostal, ker vlagatelji po večini niso dvignili polnih zneskov. Vrhu tega so pri mnogih posojilnicah pričele naraščati nove vloge, ker so ljudje videli, da se je likvidnost posojil izboljšala. Posojila so tudi lani precej nazadovala, ker so mnogi dolžniki lažje plačevali svoje obveznosti. Skupna bilanca za leto 1936. zaznamuje pri vseh včlanjenih zadrugah 456 milijonov din posojil nasproti 508 milijonom eno leto prej. Kmetski dolgovi Največjo spremembo pomeni likvidacija kmetskih dolgov, saj so včlanjene posojilnice izročile Privilegirani agrarni banki za 143 milijonov din terjatev nasproti zaščitenim kmetom. Prav za prav pa so to še vedno posojila in je spremenjena le oblika ter znižana obrestna mera na skrajni minimum. Za konec lanskega leta se cenijo ostala posojila pri teh zadrugah še na okrog 440 milijonov v primeri s 615 milijoni ob koncu leta 1931, ko je bilo stanje najvišje. Nazadovanje posojil v letu 1936. od 508 na 456 milijonov gre v znatni meri tudi na račun odpisov o priliki prečiščenja bilanc m so zaradi tega rezervni skladi nazadovali za 9 na 3(^milijonov. Obrestna mera Obrestna mera je tudi še lani popuščala, vendar bolj za hranilne vloge, kakor za nekmet-ska posojila, ker izredno nizka obrestna mera za terjatve pri PAB ne nudi posojilnicam skoraj ničesar za kritje režije in morajo vse upravne stroške posojilnic plačevati vlagatelji in nekmet-ski dolžniki. Obrestna mera za vloge je znašata 2 do 3 % in le izjemoma 4 do 5 %. Obrestna mera za nekmetska posojila pa 5 do 8 %. Računski zaključki ostalih nekreditnih zadrug so za leto 1936. pokazali naslednje rezultate. Nabavne in prodajne zadruge (29 po številu) so izkazale 3,02 milijona din zgube (prejšnje leto 0.31). in 0.04 milijona din čistega dobička (0.06). Vse ostale nekreditne zadruge pa so izkazale 400.000 din izgube in 485.000 din čistega dobička. Mlekarske zadruge so z lahkoto prodajale mleko in mlečne izdelke in so se cene nekoliko dvignile. Mleko so plačevale članom po 1 do 1*20 din, vnovčevale pa so ga po 1'50 do 175 din. Denarno poslovanje zveze Lani v jeseni je zveza vložila prošnjo za dovolitev odloga plačil, da bi lahko bolj pravično razdeljevala med zadruge natečeni denar ir. da bi uspešno odbijala posamezne zahteve v korist poedincem. Pred dobrim mesecem je uprava sestavila prvi razpored, po katerem je stavila zadrugam na razpolago 15 % njihovih naložb po odbitku zneskov, ki jih je že prej izplačala na račun v nujnih primerih. Bilanca zveze izkazuje za preteklo leto 43.600 din čistega prebitka. Celotni dohodki so znašali 1,714.000 dinarjev (od tega od obresti 1,392.000) med izdatki pa so najvažnejše obresti za hranilne vloge, ki so znašale 944.000 din in upravni stroški v višini 518.000 din. Po dolgi vrsti let so se hranilne vloge pri zvezi lani prvikrat nekoliko dvignile, in sicer od 22,8 na 23.2 milijona din (od tega odpade 22,76 milijona din na stare vloge in 0,46 milijona din na nove vloge). Lastno premoženje (delež in rezerva) znaša 1,410.000 dinarjev. Poleg tega pa obstojata še dva zadružna pomožna sklada v višini 1,37 milijona din. Gotovina je v bilanci izkazana z zneskom 0,27 milijona din, posojila pa znašajo 26,3 milijona djn (prejšnje leto 26,6). Kredit pri Narodni ban- ki je ponovno nazadoval od 2,61 na 2,27 milijonov din. Nove vloge Letos se je pričelo razvijati pri Zvezi novo poslovanje v obliki znatnega dotoka novih vlog. Že prve mesece letošnjega leta so zadruge naložile pri zvezi čez 10 milijonov din denarja, ki so ga dobili iz lombarda kmetskih dolgov. S tem si je zveza naložila težko in odgovorno skrb, kako ta denar dalje zaposliti, da bo varen in dovolj likviden in da bo donašal vsaj za obresti in poslovne stroške. Pojavilo se je vprašanje, ki je bilo že v prejšnjih časih na dnevnih redih, kako naj zveza plasira blagajniške viške zadrug, ne da bi jih morala nalagati v tuje ali centralistične denarne zavode na nizke obresti in brez posebne garancije, ali pa v vrednostne papirje, ki nimajo stalne cene in jih ni mogoče poljubno vnovčiti. V tej zvezi je bil stavljen predlog, da se ustanovi posebna kreditna ustanova na zadružni bazi, ki bi skrbela za plasiranje odvišnega denarja v zadovoljivi obliki, dolini ne bi aktivirala hranilnih vlog. V teku lanskega leta je k Zvezi pristopilo 11 zadrug. Odpadlo pa je 10 zadrug in je imela zveza ob koncu leta 382 včlanjenih zadrug, od tega 153 kreditnih, 31 nabavljalnih in prodajnih, 31 mlekarskih, 30 živinorejskih in pašniških, 23 stavbinskih, 22 elektrarniških, 19 kmetijskih strojnih, 19 obrtnih, 16 vodovodnih, 10 tiskovnih in založniških, 7 vinarskih in sadjarskih, 6 zavarovalnih in 15 drugih raznovrstnih zadrug. Pojasnila Obširna pojasnila k poslovnemu poročilu je podal ravnatelj zveze g. Fran Trček, ki je zlasti pojasnjeval delo zveze v zvezi z likvidacijo kmetskih dolgov, z vzpostavitvijo likvidnosti kreditnih zadrug in s prizadevanjem za znižanje obrestne mere. Kreditne zadruge morda še 2 leti ne bodo imele točnih bilanc, ker se je pri prevzemu kmetskih dolgov izkazalo, da je eno tretjino obračunov treba še korigirati. Zveza si je prizadevala, da bi dosegla olajšave za kreditne zadruge v zvezi z likvidacijo kmetskih dolgov. Možnost lombardiranja kmelskih dolgov pri Poštni hranilnici je do danes izkoristilo že 90% kreditnih zadrug. Čeprav predstavljajo ta posojila Poštne hranilnice le 35 % prvotnih kmetskih dolgov, vendar so bistveno pripomogla k zboljšanju likvidnosti posojilnic, zlasti ker so vlagatelji pokazali nasproti posojilnicam novo zaupanje in so se zadovoljili s tem, da dobe večja izplačila kakor prej. Dnevno narašča število posojilnic, ki se jim lahko reče, da so popolnoma likvidirane. Zveza slovenskih zadrug ni dobila za sanacijo pri njej včlanjenega zadružništva nobenega posojila, kakor druge zveze, čeprav obstojajo enake potrebe in je zahteva upravičena. Ravnatelj g. Trček je nadalje pojasnil sklep uprave glede delnega izplačila starih vlog pri zvezi. Od razpoložljivih 3 in pol milijona din je bilo izplačano 2 milijona din in je še izplačati 1 in pol milijona. Nadalje je pojasnjeval težkoče pri plodonosnem plasiranju denarnih sredstev i" novih vlog, ki so letos narasle na 10 milijonov din, in predlog, da se'ustanovi kreditna ustanova na zadružni podlagi, ki bo skrbela za plasma tega denarja. Centralistično zadružno banko pa zveza odklanja in jo bo tudi v bodoče otlkla njala. Nadzorstvo Poročilo nadzorstva je podal predsednik nadzorstva g. Hinko Šumer, nakar je podpredsednik nadzorstva g. Stanko Vrhove prečital obširno poročilo o reviziji od strani Glavne zadružne zveze v Beogradu. To poročilo pravi na koncu, »da predstavlja Zveza slovenskih zadrug slej ko prej eno najsolidnejših centralnih zadružnih organizacij v nagi državi«. Debata V debati je ravnatelj g. Trček na vprašanje g. Voglarja iz Celja, kaj je storila veza v zadevi posojila za sanacijo slovenskega zadružništva v višini 63 milijonov din, med drugim odgovoril, da je Zveza napravila vse korake, da bi bila Zveza slovenskih zadrug primerno deležna tega posojila, vendar pa so prizadevanja deslej ostala brez uspeha. Država je pomagala tudi drugim zvezam na različne načine in pri nekaterih celo tako, da je sama prevzela riziko. Poročila so bila skupaj z računskim zakljuej kom soglasno sprejeta. Ravnatelj g. Trček je nato pojasnil težkoče zveze za kritje upravnih stroškov prenešenega delokroga. Skupaj znašajo upravni stroški 500.000 din, od tega zahteva denarni posel 300.000 din, 200.000 din pa zahtevajo stroški prenešenega delokroga (predvsem stroški revizijskega dela). Tri četrtine vseh stro* škov mora zveza kriti z dohodki denarnega prometa, kajti upravni prispevek je majhen (znaša' okrog 65.000 din) in krije le eno tretjino stro^ škov prenešenega delokroga. Upravne stroške krijejo predvsem one zadruge, ki nalagajo svoj denar pri zvezi, medtem ko mnoge dobro fun-dirane zadruge ne plačajo skoraj ničesar. Zato je zveza prisiljena misliti na povišanje upravnega prispevka. Danes ima v blagajni 9 milijonov din gotovine iz novega poslovanja; za ta' denar mora plačati zadrugam obresti, nima pa možnosti, da bi ga plodonosno plasirala. Po zaključku debate je bilo soglasno sklenjeno, da se upravni prispevek poviša od sedanjih 10 na 20 (lin na vsakih 100.000 din hranilnih vlog pri kreditnih zadrugah, odnosno od vsakih 100.000 din upravnega premoženja pri nekreditnih za-drugah (prvotno je bil stavljen predlog, da se prispevek poviša na 30 din). Na predlog narodnega poslanca g. Mravljeta sta bila v nadzorstvo izvoljena g. Ivan Kotjan-čič iz Konjic in g. Matevž Hafner iz Škofje Loke. Odstopivšemu predsedniku Hinku šumerju je občni zbor izrekel zahvalo in pohvalno priznanje za plodonosno delo v korist zadružništva. Za novega predsednika nadzorstva je bil izvoljen g. Stanko Vrhovec, novi podpredsednik pa je g Ivan Kocjančič. Dve resoluciji Pri slučajnostih sta bili sprejeti dve važni resoluciji. Na predlog naroča upravnemu odboru, da znova pokrene pri kraljevski vladi zahtevo, da tudi zveza slovenskih zadrug dobi potreben kredit. Druga resolucija, ki je bila prav tako soglasno sprejeta, pa se tiče obrestne mere Na predlog ravnatelja Frana Trčka je občni zbor sklenil pozvati merodajne faktorje, naj državni denarni zavodi ne licitirajo z obrestno mero za vioge in naj jo znižajo vsaj za 1 %, da ne bo visoka obrestna mera državnih zavodov ovirala splošnega znižanja obresti. Uved.bct o silosih Ministrski svet je pred kratkim izdal uredbo o silosih, ki v glavnem obsega tole: čl. 1. pravi, da so silosi javna skladišča za pravilno shranjevanje žita in drugih poljskih pridelkov, za njihovo čiščenje, sušenje in tipizacijo ter za kreditiranje na temelju lombardiranja teh poljskih pridelkov. Čl. 2. deli silose v zbiralne, konsumentne, terminske in zbiralno konsumentske. Silosi bodo poslovali po določilih zakonov o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930 in po določilih te uredbe. Čl. 3. govori o ustanovitvi in o nalogah Privilegirane akcijske družbe za silose, ki se ustanovi v Beogradu, da bo omogočila uspešno izvrševanje poslov po čl. 1. in 2. te uredbe. Čl. 4. določa delniško glavnico družbe za silose na 220 milij. din. razdeljenih na 220.000 delnic- po tisoč din. Država bo vplačala 60.000 delnic . v znesku 60 milij. din, kakor določa čl. 68. finančnega zakona za 1937/38 in bo vložila ta znesek v bonih z lOletnim odplačilnim rokom. DHB podpiše 40.000 delnic v znesku 40 milij. dinarjev, prav toliko Poštna hranilnica in PAB. Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov bo podpisala 20.000 delnic v znesku 20 milij. dinarjev, ostanek delnic bodo pa podpisale Narodna banka, samoupravne hranilnice in zadružne organizacije. Kot ustanoviteljice družbe veljajo DHB, Poštna hranilnica, PAB in Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov. Čl. 5. določa, da sestoji upravni odbor iz 11 članov. Vsak delničar (država, ustanova, zavod, zadruga, zveza itd.), ki vpiše ali ima za 20 milij. din delnic, določi po enega svojega zastopnika za vsakih 20 milij. din delnic. Od treh zastopnikov, kolikor jih pride na 60 milij. dinarjev državnih delnic, določi kmetijsko ministrstvo dva, trgovinsko pa enega. Predsednika družbe in njegovega namestnika voli upravni odbor iz svojih vrst, njegovo izvolitev pa potrdi trgovinski minister. Po čl. 6. vrši nadzorstvo nad delovanjem družbe za silose trgovinsko ministrstvo. Po čl. 7. se pa od delnic ne more plačati večja dividenda kakor 6®/o na leto. čl. 8. določa, da je ustanovitev, protokolacija itd. te družbe prosta vseh državnih in samoupravnih pristojbin, doklad itd., prav tako tudi pri dohodkih družbe po poslovanju po tej uredbi. Družba je oproščena pri uvozu materiala in instalacije carine, državnih in samoupravnih dajatev in skupnega davka na poslovni promet. Prevoz poljskih pridelkov v silose sme biti na državnih prometnih ustanovah deležen posebnih ugodnosti. državne 3C milijon, jamstvo Pravkar je bila na podlagi § 100. finančnega zakona za tekoče proračunsko leto izdana uredba o državni garanciji za kredite zvezam agrarnih zajednic v Novem Sadu, Petrovgiadu, Osi-jeku, Zagrebu in Skopiju. Pooblašča se finančni minister, da na račun države izda garancijo v iznosu 50 milijonov din za kredite, s katerimi se bodo imenovane zveze okoristile pri tistem državnem ali pa od državne pooblaščenem denarnem zavodu, katerega določi finančni minister. Pogoja in rok te garancije bosta odredila finančni minister in kmetijski minister s skupnim odlokom. Sredstva iz teh kreditov bodo mogle zveze jemati samo za podeljevanje s hipoteko zavarovanih posojil kolonistom, prostovoljcem in drugim agrarnim interesentom za nakup zemlje. Pogoje in garancije, pod katerimi bodo mogle zveze črpati te kredite, bo predpisal finančni minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in po zaslišanju tistega denarnega zavoda, pri katerem bo kredit odobren. Pogoje in garancije, pod katerimi bodo zveze same podeljevale posojila, bo s posebnim pravilnikom predpisal kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Podelitev kreditov zvezam se bo izvršila po dejanski potrebi. Kdaj bodo agrarni inleresentje v Sloveniji, ki so brez dvoma nujno potrebni gospodarske pomoči, deležni podobnih ugodnosti? Po svoji pridnosti in zvestobi bi to vsekakor zaslužili in upamo, da ne bodo ostali prezrti. Uničujmo Uapuso~ vetja belina Kakor vse kaže, bomo imeli opravka tudi Utos s tem škodljivcem na naših zeljnikih. Po Izkušnjah, ki smo jih dobili v lanskem letu, treba storiti vse, da preprečimo škodo. Oblastva so daal vsem podeželskim organizacijam, ki se bavijo s kmetijstvom, navodila, kako naj letos zatiramo tega opasnega škodljivca. V navodilih se priporoča predvsem uničevati bube, ki se nahajajo na zidovih, plotovih, drevesih in drugod. Pokoučavati je treba tudi metulje, čim se poja- vijo. V ta namen je najbolje uporabiti mladino. Zelo koristno in uspešno je uničevanje jajčec, ki jih leže samica na spodnjo stran zeljnih listov v obliki rumenih kupčkov. Metulj se pojavlja vse do julija. Jajčeca se lahko mastijo z roko ali pa jih požigamo z bakljico. Zatiranje kapusovega belina je uspešno le, če uničujemo jajčeca in pobijamo metulje, kar je tudi mnogo lažje, kakor pa uničevanje gosenic. Ako to delo zamudimo, bomo imeli z gosenicami veliko večje težave, pa mnogo manj uspeha. Na to je treba ljudi posebno opozarjati. Za zatiranje gosenic v minulem letu se je obneslo škropljenje s tobačnim izvlečkom. Napravi naj se raztopina, ki vsebuje 2 do 3 % tobakovega izvlečka in 1 do 2 kg soli. 3 % raztopina tobačnega izvlečka učinkuje povsem zanesljivo, vendar včasih požge liste. Zato je bolje vzeti gd začetka le 1 kg soli in 2 % izvlečka, ter se šele nato poskuša z večjo koncentracijo. Škropljenje j etreba pri večjem napadu ponoviti Radivoj Peterlin Petruška V torek 21. t. m. je na svojem domu v Kamniku umrl slovenski pesnik in pisatelj Radivoj Peterlin, povsod znan pod svojim pesniškim imenom Petruška. Pokojnik, ki bi bil prihodnje leto obhajal življenjsko 601etnico, izhaja iz stare^kamniške družine. Oče mu je bil pasar in pozlutar. Radivoj je študiral v Ljubljani, kjer je bil še kot gimnazijec potrjen k vojakom v Kotor. Odtod je pobegnil v Črno goro, od tam pa je odšel kot črnogorski državljan — Peterlinič so ga pisali — v Rusijo, kjer je preživel dolgih 17 let. V Rusiji se je navzel slovanskega duha. Vse, kar je bilo slovanskega, mu je bilo sveto in drago. Po naravi je bil skrajen dobričina, ki se ni nikoli posvečal materialni plati življenja. Zato je tudi vedno živel iz rok v usta, kakor pravimo. Zadovoljil se je z vsakim poklicem, lotil se je vsakega dela, poleg tega pa je pisal pesmi, ki človeka ogrejejo s svojo preprostostjo in prisrčnostjo. Petruška je mnogo potoval, videl je domala pol sveta, doživel toliko ko malokdo med nami, pri vsem tem pa je ostal slovenski zemlji in krvi zvest. Kmalu po prevratu se je vrnil v domovino, kjer se je zaradi svoje širokogrudnosii, vedrega značaja in srčne dobrote takoj priljubil vsem, ki so ga spoznali. Zato se je orosilo nekatero oko, ko je prišla iz Kamnika novica, da je ta naš slovenski romar nenadoma odpotoval v večnost. vsake 2 do 3 dni. Nekaterim se je obneslo tudi škropljenje z močnim oetom, ki zelju ne škoduje, drugi pa so imeli uspeh z navadno milnico. Da še bolj pospešijo zatiranje kapusovega belina, so uvedle nekatere občine nagrade in sicer za vsakih 50 metuljev po 1 dinar. ' Jugoslavija ima 15 milijonov Po najnovejših statističnih podatkih je ime-< la naša država začetkom tega leta 15 milijonov; 400.000 prebivalcev. V primerjavi s podatki o prejšnjem ljudskem štetju je razvidno, da znaša naš narodni letni prirastek 31 prebivalcev na vsak tisoč, dočim jih umre 17 na tisoč prebival* cev. Največji porast prebivalstva pravi statistika, je v drinski banovini, najmanji pa pri nas v dravski, kjer znaša porast jedva 12 na tisofi prebivalcev. Truplo so položili v četrtek na kamniškem pokopališču na Žalah v naročje materi zemlji. Želel je sicer počivati v grobu svojih staršev, ki' jim je bil vedno zvesto vdan in ljubeč sin v, življenju, toda nenadne sile so to preprečile. Vsi smo bili prepričani, da ta človek, ki ga je bila sama'dobrota, ni imel sovražnikov. Ob smrti se je pokazalo, da smo se zmotili. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil in opeval njeno lepoto. Prepričani smo, da so tudi v večnosti sprejeli »prijateljčka« Petruško z veseljem. In sam Bog oče se je moral zadovoljno nasmehniti. Saj se je vrnila z dolgega romanja k Njemu blaga, res zlata slovenska Pe-truškova duša. Bodi torej pokojnemu ohranjen najlepši spomin, vsem žalujočim svojcem pa veljaj naše globoko sočutje! Seograd Zagrebški listi poročajo, da bo obiskal dr, VI. Maček tekom meseca julija Beograd. Spremljal ga bo dr. Jurij Šutej, odvetnik iz Sarajeva, ki si največ prizadeva za Mačkov ob.sk v Beogradu. Poleg tega bo spremljalo dr. Mačka tudi večje število članov vodstva SDK. Ni še gotovo, ali bo ob tej priliki prirejeno veliko manifesta-cijsko zborovanje združene opozicije, ki se ga bi udeležilo kakih 100.000 naroda ali ne. Prijatelji dr. Mačka žele, da bi se tako zborovanje vršilo. Cblelnice Ta mesec je minilo deset let od žalostnih dogodkov v parlamentu, pri katerih sta padla pod revolverskimi streli Pavle Radič in dr. Ba-sariček, smrtno ranjen pa je bil sam Stjepau Radič. Junija meseca je poteklo leto dni, ko je slovenska vas odločno in borbeno izpričala svojo pripadnost k jugoslovanski nacionalni misli. Potovanje Petra Živkovica po Sloveniji je bil najsijajnejši dokaz nacionalne in državljanske zrelosti slovenskega kmetskega človeka in potrdilo, da je ni sile, ki bi mogla še kdaj slepomišiti s političnimi idejami. Ponosno se spominjamo te obletnice, ker vliva našemu kmetskemu človeku novih upov in nad, da bo nacionalna jugoslovanska in socialna kmetska ideja zmagala kljub vsem oviram in težkočam. Mogočne sokolske prireditve po vseh krajih" in sproščeno narodno navdušenje ob njih, prelepe prireditve naše kmetske mladine nam dokazujejo, da smo blizu cilja. Jzltlručen iz poslanskega klubu JNS je bil te dni nar. posl. Ante Maštrovič, ker je prestopil v JRZ. Ante Maštrovič je prišel % I sedanjo nar. skupščino kot namestnik dr. Andje-linoviča, ko je bil ta izvoljen \. 1936 v senat. Maštrovič je ob prestopu v JRZ izjavil, da bo Doma in drugod položil poslanski mandat. Dosedaj svuje možate besede še ni izpolnil. Hrvatski dnevnik glasilo dr. Mačka poroča sledače: »Gotovo je, da se bodo šefi združene opozicije sestali z dr. Mačkom. Kje in kdaj bo ta sestanek, pa še sedaj ni določeno. Kadar bo nastopil pravi č-is, bo javnost o vsem tem točno in pravočasno obveščena.« Stanje naših vinogradov 0 stanju vinogradov poroča vinarski in sadjarski zavod v Mariboru sledeče: Po hladnih majskih vremenskih prilikah se je trta posebno v zadnjem času normalno razvija. Pri tem izboljšanju razvoja trte pa je nastala tudi nevarnost infekcije po peronospori večja. Letos je bila prva infekcija ugotovljena v mariborskem kraju dne 21. maja, v Spodnjih Halozah 19. maja in na Dolenjskem 17. maja. Spričo te ugotovitve je zavod opozoril vinogradnike, da do konca maja prvič poškropijo trsje, kar je bilo v splošnem opravljeno do 2. junija. Prvemu škropljenju je sledilo drugo, medtem pa so na Kalvariji pri Mariboru ugotovili perono-sporo 10. junija, v Spodnjih Halozah 8. junija in na Dolenjskem 3. junija, iz česar lahko sklepamo, da so morali še preostali zimski trosi iz-kaliti in okužiti trsje med 21. majem in 2. junijem. Na podlagi te ugotovitve je zavod ponovno opozoril vinogradnike, da zajezijo širjenje bolezni po poletnih trosih s tretjim škropljenjem, ki ga morajo izvršiti vsaj do 28. julija. Poleg peronospore se je pojavil v večji meri tudi vidij, ki ga zatiramo z žveplom, kar se je v splošnem tudi izvršilo. Pojavlja še, četudi v manjšem obsegu, prvi rod grozdnega sukača — črnoglavke — posebno na zgodnjih sortah, ki ga pa istočasno s peronosporo zatirajo, in sicer s primernim kombiniranim škropivom. Znatno škodo je v posavskih vinorodnih okoliših na-napravila gosenica zemljemerka. Nastavek je v splošnem dober, tako da je pričakovati kljub pomladni pozebi, če bo vreme pogodovalo cvetu, dobro letino. Rane sorte so že cvetele 8. junija in za temi so se razcvetile tudi vse ostale sorte. Zanimanje za gradnje cest V zvezi z gradnjo novih modernih asfaltiranih cest v Jugoslaviji se tuja gradbena podjetja zelo zanimajo za program gradnje. Več . italijanskih gradbenih podjetij je želelo napraviti konzorcije z našimi tvrdkami za gradnjo novih cest pri nas. Po mnenju Italijanov naša podjetja nimajo še zadostnih izkustev v gradnji modernih cest. Zato mislijo, da bi bilo najbolje, da se ustanove konzorciji med našimi in njihovimi tvrdkami. V tem primeru bi dali Italjani vse tehnične naprave, ki so potrebne za gradnjo modernih cest, kakor tudi strokovno osebje. Najbolj se baje zanima za gradnjo naših cest tvrdka Puricelli, ki pa bi gradila samo ceste vsaj v dolžini 500 km. Pravijo, da je možno, da bo ta tvrdka gradila cesto Zagreb— i—Beograd in najbrže tudi savsko cesto Zagreb—Ljubljana. Kaj pravijo V mariborski »Edinosti« dne 25. t. m. piše >—-u.« v članku »Naše gospodarske in socialne razmere« med drugim : »V tem (da si namreč ne upajo pogledati resnici v obraz, op. ur.) je tragična usoda tistih brezkrvnih vodnikov, ki jih je pričelo ljudstvo v poslednjem času zapuščati, sledeč glasu svojega srca in spoznavajoč, da z demagogijo, praznimi besedami, prevarantstvom in večnimi obeti ni mogoče ozdraviti naših gospodarskih in socialnih razmer. Potrebni so nam ljudje, ki bodo s čistim srcem in čistimi rokami ter z jasnimi računi in ljubeznijo prevzeli na svoje rame skrb za gospodarski in socialni blagor vseh, brez_raz-like prepričanja in »orientiranosti«. V tem in pa v naši obrambi proti vsem zunanjim vplivom tiči jedro gesla o slogi in skupnosti, h kateri pozi- vajo posamezne organizacije in tudi trezni in nezaslepljeni posamezniki. Ce pa tega klica nočejo tudi oni, ki jim je bila in jim je naložena skrb za dobrobit vsega naroda, jih to narod spregledal, ko mu bo za to dana spriložnost.« obrambi našega rodu in jezika že nad pol stoletja.« »Nova Pravda« razpravlja v 25 številki o pravici in pravi med drugim: »Sebičnost vlada svet in žrtvujejo ljudje za svoja sebična nagnjenja svoje notranje prepričanje. Močnejšega pravica se uporablja v veliki meri in je v splošnem danes tako, da ljudje, ki so prišli, kakorkoli in kjerkoli do neke moči, sodijo druge največ po barvi, ne pa po njih zmožnosti, poštenosti in značaju. Nekateri mladi si laste v službah pravice, ki jim jih nikjer ne dovoljuje zakon. Ce ga pa malo opozoriš na vse to, ti odvrne: kaj te briga, imam zaščitnike, ki me bodo branili, meni se ne more nič napraviti. Takih sesavcev bi se morala današnja družba otresti. Viharna zmaga sckolske misli v Pragi Naš sokolski naraščaj je v nedeljo na praškem vsesokolskem zletu pred 170.000 gledalci pokazal s svojim nastopom vso zdravo silo in moč jugoslovanskega Sokolstva. Načelnik ČOS dr. Klinger je posebej izrazil priznanje Jugoslovanom za njih nastop in pozval češkoslovaški naraščaj, naj sledi vzgledu jugoslovanskih bratov. Navdušenje je bilo nepopisno in zmaga sokolske misli nenadkriljiva. Kaj se godi po svetu Na češkoslovaškem je vsaj za nekaj časa nevarnost za oborožen konflikt z nemško sosedo minila, vendar ozračje Še dolgo ne bo tako, kakršnega si želimo v interesu evropskega in svetovnega miru. Vlada kaže polno razumevanje za težnje in želje češkoslovaških državljanov. Nedavno je Angleški poslanik v Berlinu, sir Neville H e n -d e r s o n je spreten politik ter pristaš in zagovornik miru med narodi Predsednik izvršilnega odbora za Ukrajino Petrovski je obtožen trockizma in proti-revolucionarne sabotaže v Rusiji. Bržkone ga bo doletela usoda vseh, ki je pred njim padel nanje podoben sum. sklenila, da bodi slovaščina uraden državni jezik tako v uradih kakor na sodiščih in šolah vsega ozemlja, na katerem prebivajo Slovaki, pa tudi drugod po državi, kjer pridejo v poštev Slovaki kot stranka. Ni pa ta sklep bil še objavljen v časopisju, da se ne bi prejudicirala pogajanja s sudetskimi Nemci ki se nepretrgo- ma nadaljujejo. Upati je, da se tudi v drugih czirih sklene in doseže popolna sprava med bratskima narodoma, na podlagi katere bo slovaški deželni zbor dobil najširšo samoupravo in bodo po možnosti upoštevane tudi vse druge želje Slovakov, zlasti kar se tiče državne službe. Bolj počasi in z zaprekami potekajo pogajanja s sudetskimi Nemci. Sudetsko-nemška stranka namreč vztraja pri svojih pretiranih zahtevah. V znani spomenici so take zahteve, da jih vlada nikakor ne more sprejeti, zato pa v vladnih krogih resno dvomijo, da bi stranka, ki se jo zabarikadirala s takimi načelnimi izjavami, mogla pri odločilnih pogajanjih privoliti v kompromis. Znano je tudi ,da je vodstvo sudetsko-nemške stranke v stalnih neposrednih stikih s Hitlerjem. Tako se je n. pr zadnje dni zastopnik sudetsko-nemške stranke dr Frank mudil v Draždanih, kjer je imel razgovore ne samo z, ožjimi sotrudniki kancela-ja Hitlerja, marveč tudi z njim samim. Po osnutku novega jezikovnega zakona bo češkoslovaški jezik ostal državni jezik, priznanih pa bo 5 jezikov narodnih manjšin, ki se bodo mogli uporabljati v določenih mejah. Doslej je zakon določal, da se sme manjšinski jezik uporabljati le v občinah, kjer je najmanj 20 % dotične narodne manjšine. Z novim zakonom bo za uporabo manjšinskega jezika zadostovalo že In % pripadnikov dotične manjšine. S tem se bo mnogo občin, ki so bile doslej enojezične, pietvorilo v dvojezične . V upravnem oziru dobe deželna zastopstva širše področje. Vlada je razširila pogajanja o narodnostnem statutu na vse koalicijske stranke. V Španiji grozi republikanska vlada z represalijami proti onim državam, ki bombardirajo neutrjena španska mesta. Obvestila je francosko in angleško vlado, da ne bo izvajala represalij proti španskim mestom, ki so pod oblastjo generala Franca, marveč bo usmerila svojo akcijo na luke, ladje in mesta onih držav, ki podpirajo generala Franca. Ta izjava republikanska vlade je izzvala veliko pozornost. Ce bi republikanska vlada uresničila svojo grožnjo, bi utegnilo priti do nepričakovanih zapletljajev. Francoska in angleška vlada sta zaradi tega odločno izjavili, da odklanjata vsako podporo taki akciji. Italija je z ozirom na to izjavo obvestila takoj francosko in angleško vlado, da bo smatrala sleherni najmanjši napad na kakšno italijansko mesto za vzrok vojne. To pomeni, da si je Italija izgovorila popolno svobodo za vojno proti republikanski Španiji, če bi republikanci res izpolnili svoje grožnje. Bržkone se bosta Italiji v tem primeru pridružili tudi Nemčija in Portugalska Kitajsko-japonska vojna tiaja dalje in zavzema vedno širši obseg. Kakor ju mogoče sklepati po zadnj;li poročilih, še dolgo ni mogoče misliti na to, da fci se tam prenehalo prelivanje krvi. Japonska vlada je namreč pre-jfela po uradni poti izjavo maršala Cangkajška, v kateri odklanja vsak razgovor o premirju z Japonsko, kakor tudi vsak stik z japonsko vlado. Japonski krogi posvečajo temu dejstvu posebno pozornost, ker vedo, da ima Čangkajšelt še vedno Da razpolago toliko sredstev, da se more upirati Japoncem dalje časa S tem jih postavlja v negotovost, kdaj bi se dale končati sovražnosti. Kljub temu so v uradnih krogih mnenja, naj Ji-ponska ne začne nikakih razgovorov s Cang- kajškom, ki baje čaka, da bi začela posredovati kaka tretja sila. V dobro obveščenih krogih smatrajo, da bi japonska vlada pač lahko našla primeren način, da se morebiti izvleče iz težkega položaja, če bi se vzpostavil reden stik med vlado v Hankovu in začasno vlado v Nan-kingu ali v Pekingu. V japonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je po nekaterih vesteh iz Šanghaja tak stik že vzpostavljen, vendar pa o njem v Tokiju uradno ničesar ne vedo. Zdi se, da bi vzpostavitev teh stikov japonska vlada sprejela brez protestov in molče čakovali pričetek tekmovanja. Zbrano množico je najprej pozdravil predsednik domačega društva tov. Škof, ki je omenjal tudi pomen tega praznika, za njim je govoril podpredsednik tov. Iljaž o kmetsko mladinskem pokretu. Sledil je govor delegata »Zveze« tov. Daneva, ki je spominjal na puntarske boje ob Sotli za kmetsko svobodo in vzpodbujal mladino k vztrajnemu delu za kulturno in gospodarsko zmago slovenske vasi do njenega popolnega vstajenja. Govorom je sledilo navdušeno vzklikanje in odobravanje. Nato se je pričelo tekmovanje, ki je prav dobro uspelo. Po tekmi se je razvila dolga povorka, ki je krenila na veselični prostor, ki je bil pri tov. Kovačiču, kjer se je ob dobri kapljici razvila prijetna kmetska veselica. Bi-zeljsko še ni videlo tako velike manifestacije, zato je nedeljska jasno pokazala, da duh Matije Gubca vedno bolj oživlja in zajema v skupnost kmetsko ljudstvo na čelu naše kmetske fante in dekleta. * Kmetski praznik v Pirničah Pred kratkim ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet v Pirnicah je v nedeljo 19. t. m. prvič stopilo pred javnost z veliko tekmo koscev. Bil je to veličasten praznik vse kmetske mladine, ki je navdušena in vesela pripravljala svojo prireditev. Lepo vreme je veselo razpoloženje še povečalo. Kmalu po opoldanskih urah je vrela mladina iz vseh bližnjih in daljnih krajev. Okrog 3. ure so se kosci, grabljice, kolesarji in ostala množica uredili v strumno povorko. ki je med vzkliki in vriski odkorakala na tekmovališče. Nad tisoč ljudi, starih in mladih, je obkrožilo travnik in nestrpno pričakovalo začetka lekme. Predsednik šmarnogorskega okrožja kmetskih fantov in deklet tov. Smole je otvoril tekmo. Za njim je govoril delegat Zveze tov. Košmrlj, povdarjajoč pomen vaške sloge in kmetske izobrazbe. ki naj vcepi v vsa src? pravega kmetskega duha. Fantje-kosci so zamahnili, trava je padala, navdušenje je rastlo od minute do minute, dokler ni zadnji kosec dvignil kose v znak, da je končal. Vsa slovesnost, ki se je izvršila izredno dostojno in svečano, bo ostala vsem dolgo v spominu, mladini pa je dala novih pobud za vztrajno delo. Sv. Urban V nedeljo 5. junija 1938 se je ob 8. uri dop. zbrala vsa naša zavedna mladina v občinski posvetovalnici, da obravnava obračun dela v prejšnjem letu in zasnuje nove smernice in načrte za bodoče. Občni zbor je otvoril predsednik tov. Anton Zelenit ter poročal o društvenem delovanju. Nato so sledila ostala poročila. Zbor je potekel v živahnem zanimanju in razpoloženju ter je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Franc Šven, predsednik; Mirko Reš, podpredsednik! Joško Zelenik, tajnik; Julka Rašl. blagajničarka. Odbor: Anton Simonič, Anton Zolenik Janez Horvat, Jožefa Cizerl, Franc Toplak, Franc Braček in Ivana Zelenik. Nadzornika: Anton Hrga. Janez Veber. Že imena novega odbora nam jamčijo, da hoče krepko prijeti za delo, orati ledino v zavesti, da Gubčeva armada 'vkljub vsem zaprekam raste in se dosledno pripravlja za končno zmago resnice in pravice. Draga pri Stični Naši fantje in dekleta, člani Društva kmetskih fantov in deklet, se vneto pripravljajo na svoj praznik, združen s tekmo koscev, ki se bo vršila v nedeljo 3. julija ob 3. uri popoldne. .Vabimo vse, da prihite na našo prireditev! Mladina na vasi Zmagoslaven kmetski praznik v Vojniku V naši širni okolici ne bomo nikoli pozabili veličastnega kmetskega praznika, ki se je vršil v nedeljo dne 19. junija t. 1. v Vojniku pod okriljem tukajšnjega okrožja Društev kmetskih fantov in deklet. Nihče ne more verjeti in nihče si ne more predstavljati te manifestacije, če ni bil osebno navzoč. Strmeli so ljudje in se vpraševali, odkod toliko kmetskega ljudstva, posebno navdušene kmetske mladine, ki je v svojem mladostnem zaletu in samozavesti živo izpričala, da ne klone pred ovirami, ne pred nasprotniki in da jo njeno lastno spoznanje krepi za nadaljnje delo, kateremu je namen priboriti slovenski vasi svobodo in pravico. Ob pol 2. uri popoldne so se pričeli na križišču v Arelinu zbirati naši vrli kosci in brhke grabljice, mali kosci in grabljice, ponosni konjeniki in okrašeni vozovi. Godba je udarila koračnico, vseh se je polaščal nemir, reditelji so urejevali svoje skupine v strumne vrste. Tuji avtomobilisti so se le s težavo prerili skozi gnječo in občudovali vzorno organizacijo. Z godbo in vriskom so prihajali okrašeni vozovi iz raznih strani, tako iz Št. Pavla pri Preboldu, iz Trnovelj, Škofje vasi, Frankolovega, Dramelj in iz drugih krajev. Na vseh vozovih petje in vrisk, ki je živ dokaz borbenosti naše kmetske mladine. Ob pol 3. uri je bil v ogromnem navdušenju odhod povorke, katero je otvoril konjenik z državno trobojnico, njemu je sledila ostala konjenica. Konjenici so sledili kolesarji, v dolgi nepregledni vrsti. Za temi so se uvrstili vsi srečni in veseli mali kosci in grabljice, naš naraščaj, ki jih je bilo okoli 150. Bili so opremljeni skrbno z lesenimi kosami in malimi grabljami. Sledil je zvezin prapor s skupino narodnih noš, nato godba na pihala iz Celja, člani ocenjevalne komisije z zastopniki sosednjih vasi in občin, katero je vodil župan tov. Kožuh iz Škofje vasi. Za njimi so zopet krepko korakali kosci, 75 po števiiu in 48 grabljic. Povorko so zaključili okrašeni vozovi, ki so predstavljali kovače, so-darje, predice, mlatiče, opekarje in podobno. Celotna povorka je bila nepregledna, dolga najmanj dva kilometra. Na čelu vsake skupine so nosili državne in naše zelene zastave. Val navdušenja pa je nastopil ob prihodu povorke v Vojnik, ki je bil ves v zastavah. Vrstili so se vzkliki z gesli našega gibanja, katerim je članstvo in občinstvo burno odzdravljalo. Fantje so vriskali in peli, godba udarjala koračnice, tako, da je bil Vojnik v valu navdušenja in prekipevajoče mladosti. Daleč na oni strani Vojnika se je povorka obrnila in korakala proti zboroval-nemu prostoru, pred katerim je bil postavljen krasen slavolok z geslom: »V slogi in delu vstajamo!« Ko so se po dogem času in naporu vse skupine uredile je povzel z velike in krasno okrašene tribune besedo predsednik domačega društva tov. Franc Ravnak in vse tovariše in tovarišice ter došle goste iskreno pozdravil. Za njim je govoril zastopnik okrožja tov. Viktor Jožep in nato pa predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek. Ob zaključku pa je pozdravila vsa dekleta tov. Skrlovnikova. Po vseh govorih, ki so se tikali pomena naših organizacij, naših ciljev in naporov v javnem , življenju, je sledilo navdušeno odobravanje in vzklikanje nad tri-tisočglave množice. Po govorih je sledila tekma koscev, na kateri je tekmovalo čez 50'koscev. Na dano znamenje je žamrgolelo na prostranem tekmovali-šču in kosci so v par minutnem tekmovanju dali priznanje svoji sposobnosti in priznanje kmetskemu delu. Prvo nagrado (moško kolo) je dobil tov. Franc Stropnik iz Lešja pri Vojniku. Drugo nagrado (srebrno uro) je prejel tov. Stanko Jakopin iz Dramelj. Tudi ostali kosci so dobili primerne nagrade. Nikakor nam ni mogoče opisati vsega, kar je ležalo na srcu in jeziku vsakemu udeležencu. Rečemo lahko samo, da je bila ta manifestacija najboljši dokaz, kaj hoče in kakšrio pot je ubraia kmetska mladina. Hoče biti sama svoja vodnica v življenju in se boriti s pomočjo vseh razumnih in poštenih ljudi za zdravo bodočnost slovenskega naroda in naše jugoslovanske državne skupnosti. Naj ponosno plapola zeleni prapor kot znak naše bodočnosti in kažipot slovenske kmetske mladine.. Veličastna manifestacija kmetske misli na Dizeljskem Nad 3000 udeležencev V nedeljo 19. t. m. je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet Bizeljsko kmetski praznik, združen s »tekmo koscev«. Kljub veliki zaposlenosti pri košnji in v vinogradih ni kmetska mladina štedila s časom, da bi se čimbolj pripravila za svoj veličasten nastop. Skozi ves teden so dekleta in fantje pripravljaji cvetje in zelenje ter spletali vence za okrasitev tekmova-lišča, slavolokov in okrašenih voz. Ob drugi uri popoldne se je pričela zbirati armada kmetske mladine pri tov. Ilijažu v Zg. Sušici za slavnostno povorko. Mnogi avtomobilski izletniki, ki so se vozili skozi Bizeljsko, so se ustavili in občudovali ogromno množico in vzoren nastop kmetskih fantov in deklet. Povorko je otvorilo 15 krepkih konjenikov z zastavonošo na čelu, njim je sledila kmetska godba na pihala. Za godbo so korakali zastopniki kmet. mladinskih organizacij, nato dolga vrsta koscev in grabljic. Grabljicam je sledilo nad 150 kolesarjev. Največjo pestrost pa so pokazale skupine na vozeh, ki so predstavljale kmetsko delo in kmetske običaje. Prva skupina je predstavljala kmetsko svatbo s svojo domačo godbo. Nato so sledile žanjice, živahne perice, značilni so bili sodarji, tesači in mlatiči, sledile so sosednja društva, posebno številčno je bilo zastopano to-variško društvo Vel. Obrež s tamburaškim zborom. Mladina je veselo vzklikala in vriskala ter prepevala domače pesmi, ki so krepko odmevale v bizeljske vinske gorice, kjer v potu svojega obraza pridelujejo Bizeljčani svojo znano žlahtno kapljico. Po prihodu povorke na tekmovališče, ki je bilo okrašeno z zelenimi zastavami, je bilo zbranih nad 3000 kmetskih ljudi z bizeljske kabelske, brežiške in hrvatske okolice, ki so pri- Šmartno oh Dreti Naše Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. prvo tekmo koscev. Na to proslavo kmetskega dela vabimo vse ljudi iz bližnjih in •daljnih krajev, da se udeleže v čim večjem številu! Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Sv. Marjeta ob Pesnici Dne 12. t. m. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet V. redni občni zbor, ki se ga je članstvo tideležilo v velikem številu. Po temeljitem pretresu delovanja v pretekli poslovni dobi smo izvolili sledeči odbor: predsednik tov. Ivan Novačan, podpredsednik Lojze Fras, tajnica Irena Vauda, blagajnik Anton Šuman, knjižničarka Cilka Kocijaz, gospodar Ivan Koin-peršek, revizorji: Ignac Zelenile, Franc Novačan iu Konrad Grahovnik. Novi odbor bo z vsemi močmi skrbel, da bo društveno delo čim uspešnejše. Sv. Bolfenk pri Središču Bliža se za kmeta najveseljši in težko pričakovani čas žetve. Naša mladina se že prav marljivo pripravlja na praznik žetve, ki ga proslavi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet prihodnjo nedeljo dne B. julija. Ob pol 2. uri popoldne se zbero žanjice, konjiča, kolesarji, mlatiči, okrašeni vozovi in druge skupine pri tov. Tomažiču na Vitanu, odkoder krene povorka z godbo v Jastrebce na njivo tov. Josipa Ivolariča, kjer bo mladinsko zborovanje in tekma žanjic, nato pa na bližnjem vrtu tov. Jakoba Zabavnik kmetska veselica s srečolovom in kolesarska dirka, ter drug pester spored. Je to lepa tradicionalna prireditev zavedne kmetske mladine, ki je vedno številno obiskana, zato tudi letos vabimo vse prijatelje in znance od blizu in daleč, da nas 3. julija posetite in z nami vred proslavite kmetsko delo in daste priznanja borbi za našo lepšo bodočnost. Na svidenje! Matic 0 cdoUniU in Ua