UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVOr LJUBLJANA. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m ogla«* te Krarjevto* " TOTIONE PTJBBLICITA ITAUANA a MILANO Ia, Ba toosemstvo 10 1» k pabbttdU di proveniensa ttalfana ed rTAJLIANA S. A- MILANO. Leningrad, Rijeo in Hloshua £ SjAJPS^V ^ nemSke ofe-rfve na vsej frtmti - ^----„_____™™ ^ te približali Moskvi na 250 km, in Kijem na 100 km, (točim prodirajo to bataku držav proti Leningrada Stockholm, 5. juh u. Nemške oklopne predstraie, ki operirajo v smeri Smolensk — Moskva, so dosegle mesto Dorogobuž ob železniškem mostu preko Dnjepra in so samo nekaj več nego 250 km oddaljene od sovjetskega glavnega mesta. Na osrednjem bojišču sta se dve oklopni koloni od Lvova obrnili proti Kijevu. Ena je že prišla mimo Ljubara in je samo še 100 km oddaljena od Kijeva. Druga, ki operira dalje proti severu, pa je celo že bližja glavnemu mestu Ukrajine. Ni znano, dokod so prišle nemške kolone včeraj, toda v vsakem primeru ne bo pretirano pričakovati padca Kijeva v dveh ali treh dneh. Tudi bitka v baltiških republikah se bliza h koncu, Cela Le tonska in juznovzhocL na Estonska z Val kom, Dorpatom in Pskovom so v nemški posesti. V severni Letonski je še nekaj ruskih oddelkov, ki pa so popolnoma izoliram in ne morejo ovirati nemške ofenzive. Na tej fronti korakajo nemške kolone v dveh smereh. Ena, ki gre od Dorpata, meri na Narvo. druga pa prodira od Dvinska proti Pejpu-škemu jezeru in v smeri na Leningrad. Kakor javljajo finski viri, je Dorpat zasedel oddelek nemških padalcev, ki so z drzno akcijo zavzeli znamenito staro baltiško mesto. Kakor poroča neki švedski list, je izjavil maršal Timošenko tujim diplomatom, da je sovjetska vlada pripravljena opustiti v 14 dneh Leningrad, Kijev in Moskvo. Slične izjave je baje podal tudi Stalin. Ruska prestolnica naj bi bila pomaknjena najprej v Sverdlovsk, potem pa v Omsk. S finskega bojišča ni uradnih poročiL Gotovo je samo, da so se finske čete približale Hangdju ter so zasedle ugodne postojanke, s katerih napadajo sovjetsko oporišče. Zelo aktivni so finski motorni torpedni čolni, ki napadajo zlasti v onih par urah, ko vlada nočna tema. (Piccolo.j Berlin, 5. julija, d. Kitro nemško napredovanje na vzhodnem bojišču stavlja velike zahteve tudi na preskrbovalno službo v zaledju. Treba je neprestano zalagati nemško vojsko na prvih postojankah z živežem, poleg tega pa odvažati ranjence v zaledje. Izvedba teh nalog je pogosto neobičajno težka. Mnogo mostov je porušenih. Ceste so slabe, nadaljnjo oviro pa povzroča velik prah. Pogosto obtiče težki avtomobili po 50 cm globoko v prahu, tako da jih je s težavo izvleči. Nemški vojak pa obvladuje vse težave in nič ne more zaustaviti njegovega prodiranja. Prodor na vsej fronti M anale ovo, 5. jul. s. »Miinchener Nach-richten« pišejo: Na 2500 km dolgi fronti od Finske do Dunava se je začel prodor, kakršnega še ne pozna zgodovina in sredi te ogromne fronte je prišlo do zgodovinske odločitve, ki ne bo samo silno vplivala na nadaljnji potek vojne, temveč bo odločilna za vojno v Evropi, ki se v enotnem bloku bori proti boljševizmu. Zapadno od Minska so še boljševiške čete. toda njihovo popolno uničenje je le še vprašanje časa. Bitka s tanki pri Dubnu Berlin, 5. jul. s. Kakor izve Nemški poročevalski urad, so madžarske čete v četrtek zlomile ogorčen odpor rdečih čet ob Karpatih in prodirajo s pomočjo madžarskega letalstva, ki zasleduje bežeče ruske kolone po gališki ravnini. V odseku pri Dubnem so nemške pehotne edinice tri dni \-zdrzale napade boljševiških čet, ki so bile v premoči. Na široki fronti se je na stotine težkih sovjetskih tankov valilo na napad na nemške čete. katerim se je posrečilo s protitankovskimi topovi ustaviti napadajočega sovražnika. Nemške čete so pri Dubnem uničile 230 težkih sovjetskih tankov. Nemci so pozneje prešli v napad, zajele šest sovjetskih baterij in številna druga motorna vozila. Prodor preko Berezine Berlin, 5. jul. d. Nemški strmoglavci so z velikim uspehom nudili podporo oklopnim edinicam o priliki prehoda preko Berezine, Sovjetska vojska je skušala nemškim četam, ki so že prekoračile reko, preprečiti nadaljnje prodiranje ter je bilo po železnici prepeljanih na bojišče veliko Število težkih sovjetskih oklopnih vozil. Toda kmalu po začetku tankovske bitke na vzhodnem bregu Berezine so stopili v akcijo nemški strmoglavci. Učinek njihovega napada je bil neobičajno velik ter je bila nemškim edinicam otvorjena pot za nadaljnje prodiranje. Poleg tega so strmoglavci uspešno napadli sovražne vlake, tovorne avtomobile itd. Lokomotiva nekega ▼laka je zletela v zrak. Letalski napad na Smolensk Berlin. 5. jul. rs. Oddelek strmoglavcev je izvršil danes nadvse učinkovit napad na letališče pri Smolensku. Letala so bombardirala na desetine sovjetskih aparatov, ki so stali v vrsti, ter so jih uničila. Ista usoda je zadela tudi bencinska skladišča. Operacije v Bukarešta. 5. jul. s. O operacijah v Be-sarabiji poročalo, da so bila zgrajena na drugi strani Pruta mostišča, kar je posledica srečnih nočnih akcij. Ko je slednjič prišlo do splošnega napada, se je pokazalo, da so sovjeti zgradili odlične obrambne črte med trstičjem vzdolž reke v daljavi 3 km. Rusi so bili sijajno oborožem in so srdito branili vsako ped zemlje. Napad, ki se je pričel kmalu po polnoči, je trajal 4 Zvečer se je sovražnik umaknil in ure. nemške kolone so pričele prodirati proti Dnjestru. Tudi v Besarabiji se poslužujejo Rusi svojega tradicionalnega sistema. Po številnih vaseh streljajo rdeči vojaki, skriti po hišah in na drevesih, v hrbet nemškim kolonam. Berlin, 5. jul. d. Po informacijah iz me- rodajnih krogov je o priliki prodora v Bes-arabijo neki nemški pehotni polk prodrl v neko sovjetsko topniško postojanko in jo zavzel. Zaradi nepreglednega terena se je polk povsem nenadoma znašel pred sovražnimi topov:. Nemški vojaki so duha-prisotno z bajoneti in revolverji napadli sovjetske topničarje in jih nadvladali. Vsa borba je trajala samo nekaj minut. Pri tem je bilo zaplenjenih mnogo topov, med njimi dva težka možnarja in trije poljski topovi, nadalje več strojnic in municije. 20.000 dezerterjev Berlin, 5. julija d. Iz glavnega stana vod je je bilo s-noći objavljeno posebno poročilo, ki pravi: 20.000 sovjetskih vojakov iz vojske, ki Je obkoljena pri Minsku, je včeraj dezertiralo, potem ko so poprej pobili svoje politične kormsarje. Udejstvovanje letalstva Berlin. 5. jul. d. Udejstvovanje nemškega letalstva je bilo tudi včeraj usmerjeno v glavnem na sovjetske čete na bojišču, sovražno topništvo, oklopne edinice in na rov razno zaledje. Sovražnik je utrpel zopet velike izgube in je bil znatno oslabljen. V baltiškem prostoru je bilo uničenih 6 transportnih vlakov in 70 tovornih avtomobilov. Na srednjem delu bojišča je bilo uničenih 34 oklopnih vozil in 50 tovornih avtomobilov. Na več točkah so bile železniške proge razdejane. Več vlakov je skočilo s tirov. Mnogo kolodvorov je bilo uničenih, mnogo mostov porušenih, koncentracije Č2t so bile razpršene. Na odseku pri Murmansku je bil uničen neki sovjetski vlak na progi. Strmoglavci so tu uspešno napadli sovražne postojanke. V zadnjih 24 urah je bilo skupno uničenih 98 sovražnih letal, in sicer 22 na tleh in 76 v zraku. vojno poročilo Budimpešta. 5 jul. s. Načelnik generalnega štaba madžarskih oboroženih sil poroča: Naše čete, ki zasledujejo sovražnika na umiVu, so zapustile tesne karpatske prelaze in napredujejo v gališki ravnini. Naši bombniki so 3. julija uspešno napadli umikajoče se sovražne kolone ter so bombardirah razne vojaške objekte. Finsko vojno poročilo Helsinki, 5. jul. s. Vrhovno poveljstvo finske vojske je objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Zaradi ponovnih sovjetskih napadov na civilna središča v Finski so se vojne operacije razvijale, kakor sledi: Na kopnem je prišlo povsod do manjših spopadov in izvidniškega delovanja. Vsi poskusi sovražnika, da bi prodrl na finsko nacionalno ozemlje, so bili odbiti. Na nekaterih točkah so naše čete zasedle važne objekte na drugi strani meje. Nemške in finske čete so na severnem področju prekoračile finske meje in prodrle do določenih ciljev. Na področju pri Hanggoju se nadaljuje delovanje topništva z obeh strani. Na morju so bile položene mine. Pričelo se je delovanje manjših izvidniških ladij. Da bi se zavarovali Aalandski otoki, so finske čete te otoke zasedle. Neka sovražna podmornica je zadela ob mino in se je potopila. Naše letalske sile ščitijo železniški in letalski promet v deželi ter z bombnimi napadi rušijo sovražne prometne zveze. Naša lovska letala in protiletalsko topništvo so doslej sestrelila 48 sovražnih leta' Prvotni sovjetski načrti Berlin. 5. jul. rs. Pehotni poročnik Kozakov, ki je bil te dni ujet. je podal nekaj zanimivih izjav, ki potrjujejo, da je sov- jetski generalni štab pripravil napad na Nemčijo v prihodnjem avgustu. Sovjeti bi udrli v poljsko gubennjo ter se polastili Slezije, potem pa bi udrli v protektorat. Posebne divizije bi preSle čez Karpate in prodrle na Madžarsko in Slovaško. Sovjetski vojaki v nemških uniformah Berlin, 5. julija d. Z mnogih odsekov vzhodnega bojišča javljajo, da poskušajo sovjetski vojaki prodreti ▼ nemške postojanke, preoblečeni v nemške unitorrae. Tako se je na rumunstkem bojišču pojavil v zaledju za nemškimi postojankami neki sovjetski vojak v nemški uniformi ter je pričel streljati na nemško in rumunsko vojsko. V Litvi pa je b Ja za i rta ceAa četa ki je preko sovjetskih uniform nosni« nemške vojaške plašče Sovjetski vojaki so bili celo pokriti z nemškimi vojaškimi čepicami. Prizadeto bo samo sovjetsko prebivalstvo Berlin, 5. jul. rs. Glede na Stalinov govor so včeraj na odločilnem mestu izjavili zlasti z ozirom na Stalinov ukaz civilnemu prebivalstvu, da mora uničiti vse, ne Iz-vzemši žetev, da bo s tem prizadeto le sovjetsko prebivalstvo, ki v tem primeru ne bo moglo skrbeti za svojo prehrano, a Nemčija ne bo dala na razpolago niti grama svojih živil. Proti Stalinovi črti Berlin, 5. julija s. V svojem vsakdanjem komentarju vojnega poročila pripominja Nemški poročevalski urad med drugim, da dobivajo operacije v Galiciji novo lice^ ker so madžarske čete utrdile karpatske prelaze. Nemška vojska je prekoračila sedaj že na mnogih točkah staro frontno črto v februarju 1°18. Zavezniške čete naglo prodirajo s severa in z juga, da dosežejo še druge rbjekte. Iz zmagovitih operacij prvih dni in iz sedaj se razvijajočih, s« morejo napraviti naslednji zaključki: 1. Sovjetski ofenzivni načrt proti središču Evrope se je izjalovil. 2. Ofenzivne in obrambne naprave sovjetske vojske na fronti so uničene in v veliki meri neporabne. 3. Vse sovjetske oborožene sile imajo izredno težke izgube zaradi nemških napadov. Celotna sovjetska fronta se premika proti tako imenovani »Stalinov* črti«. DNB pravi, da bodo moTale sovjetske čete kar najbolj srdito braniti to črto, sicer bodo naglo premagane. Milijarde komarjev Berlin. 5. julija Su Nemške oklopne kolone, ki prodirajo na ozemlju Pripjetskih močvirij, se morajo boriti tudi z nepričakovanim grozovitim in neizprosnim sovražnikom — s komarji. Milijarde komarjev so se izkazale skoraj nevarnejše od sovjetskega odpora. Pred komarji se ni mogoče braniti. Pripjetski komarji so muka, ki se je ne more prcdstavhati nih^e, kdor je ni /kusil. Po pogostih poletnih nevihtah komarja še bo'j napadajo na način, ki ga ni mogoče opisati. Po raz motri t vi vseh strateških razlogov se je moralo drugo nenvko poveljstvo preseliti z močvirnatega ozemlja. Ogromni požari BerMn. 5. jul. s. Nemške oklopne čete, ki so očiščovale ozemlje, so pregnale iz gozdov severr.ovzhodno od Lučka sovjetske oddelke. Kljub velikim požarom, ki so jih zanetili rdeči, prodirajo nemške edinice brez prestanka ter uničujejo mitraljeska gnezda, tanke in sovjetske edinice. Sovražnik, ki jo brez odmora zasledovan, ima .elike izgube. Ameriški strahovi Fantastične trditve ameriških voirih Irajskačev, da bi ameriško javnost Xew Vork, 5. jul. d. Kakšnih fantastičnih primerov se poslužujejo ameriški vojni hujskači, da bi vznemirili ameriško prebivalstvo ter pahnili Zedinjene države v vojno nesrečo, silno nazorno dokazuje primer ameriškega lista »Nevvvork Post«, ki snoči pod debelim naslovom objavlja poročilo svojega dopisnika Johna Whitakerja iz Li-sabone, v katerem ta na vse načine doka* zuje. da je glavni cilj Nemčije v nemško-ruski vojni prav za prav Amerika, ne pa zavojevanje Sovjetske Rusije. John Whita-ker namreč piše, da resnični cilj Nemčije, ki ga ta zasleduje v pohodu na Rusijo, predstavlja najprvo popolno izoliranje, nato pa zavojevanje Zedinjenih držav. Dopisnik ve celo povedati, kako se bo to zavojevanje Izvršilo: najprvo bo Nemčija osvojila Indijo, nato vso Afriko, sledilo bo uničenje Anglije in angleške morjeplovbe. čim bo strta anglosaška nadvlada na morju, bo Južna Amerika odpadla od dežel zapadne zemeljske poloble, nakar bo prišlo na vrsto uničenje vseh ameriških tovarn in potem sledeče lahko zavojevanje ozemlja Zedinjenih držav. Na koncu tega svojega fantastičnega poročila trdi Whita-ker. da ima te informacije *iz virov, ki so zelo blizu Nemčiji'. Nov korak Amerike v vojno New York, 5. jul. d. Sef ameriškega generalnega štaba Marshall je včeraj v pismenem poročilu na vojnega ministra Stimsona zahteval realizacijo več ukrepov, ki bi očitno pomenili nov velik korak Zedinjenih držav v vojno. Kakor poroča danes agencija Associated Press, so Marshal-love zahteve, naj bi Amerika takoj poslala svoje čete v Evropo, povzroxile v ameriških kongresnih krogih že zdaj viharne proteste ter da so dovedle do ostrih na-sprotstev med odločujočimi osebnostmi. Demokratski senator vVheeler je takoj izjavil, da se bo ostro zoperstavil slehernemu takemu predlogu, kakor ga Je dal Marshall in ki direktno omogoča sodelovanje ameriških čet izven zapadne zemeljske poloble. Tudi demokratski senator Adama se Je izjavil proti Marahalovi ša- htovi, da Jo treba odstraniti vse zakonite omejitve glede tega, kje smejo in kje ne smejo sodelovati ameriške vojne sile. Adama je izjavil, da ameriška vojska nikakor ne spada pod Rooseveltov zakon o ameriški pomoči Veliki Britaniji. Zedinjene države nimajo nikake pravice v mirnem času pošiljati svoje vojske v tuje dežele, da bi se tamkaj borile v vojskah, ki so jih sprožili tuji interesi in ki se Zedinjenih držav nič ne tičejo. Celo nezavisni senator Norris, ki je doslej v glavnem zmerom podpiral vladno politiko, je napovedal svojo opozicijo proti Marshallovim načrtom. Demokratski senator Guffev se je izrekel proti temu, da bi ameriške armade sodelovale izven Zedinjenih držav, pač pa je Marshallove predloge odobraval v tistih točkah, kjer Marshall zahteva splošno podaljšanje obveznega vojaškega službenega roka. Nov Rooseveltov govor Rim, 5. jul. s. Kakor je bilo pričakovati, je Roosevelt izkoristil narodni praznik neodvisnosti za govor, ki je vseboval običajne mesijanske fraze proti totalitarnim državam. Po Rooseveltovem mnenju Zedinjene države po zmagi držav osi ne bodo mogle živeti tako, kakor živijo sedaj, ker bi bile neke vrste oaza v puščavi. Predsednik je skušal dokazati podobnost položaja Severne Amerike L 1776. in L 1941. Tedaj so se Zedinjene države borile za neodvisnost severnoameriške domovine, sedaj pa bi se morale po Rooseveltovi sodbi boriti za svobodo one velike domovine, ki se imenuje svet. Na temelju te sodbe so Zedinjene države, je rekel Roosevelt, dolžne sodelovati v gigantski akciji za obrambo zapadne poloble in za svobodo morij. Predsednik je dostavil, da morajo Zedinjene države, če hočejo doseči ta cilj, pohiteti s proizvodnjo vojnih sredstev. Roosevelt je govoril tudi o potrebi preprečitve nacionalne sabotaže v Zedinjenih Uspešni boji v Afriki Vojno poročilo št. 394 Glavni Stan Oboroženih Sil Je objavil 4. Julija naslednje 394. vojno poročilo: V Severni Afriki Je naše topništvo pognalo nazaj angleške tanke, ki so skušali napasti pri Tobruku. Skupine naših letal so še nadalje bombardirale posamezne utrdbe te trdnjave ter važno železniško središče vzhodno od Marsa Matruha. Sovražna letala so nekajkrat napadla Tripolis in kraje v pokrajini okrog Bcn-gazija. Bilo je nekaj škode v stanovanjskih okrajih civilnega prebivalstva ta nekaj žrtev. V vzhodni Afriki je naša kolona uspešno prestala hud spopad južna od Gora v Galli in Sidamu ter je nasprotniku prizadela znatne izgube. Agleska letala so pri napadu na področju okrog Gondarja zadela z bombami našo bolnišnico. Eno sovražno letalo je naša protiletalska obramba sestrelila. Letalo se je še v zraku vnelo. državah, ki je hujša, kakor pa so razstre-litve municijskih tovarn. Svoj govor Je zaključil z izjavo, da je v nevarnosti največje načelo ono. zaradi katerega so se vo-jevala severnoameriška ljudstva za neodvisnost, to je načelo, da mora oblast vlade izhajati iz ljudstva. Roosevelt Je rekel dobesedno: V stoletjih po naši revoluciji se je ta vzrok človeške svobode razširil po svetu, toda v teh zadnjih letih našega po-kolenja je nova reakcija v raznih oblikah tiranstva tako napredovala, da so bila temeljna načela leta 1776 popolnoma uničena v inozemstvu in so ogrožena tudi že prt nas. Ducejeva skrb za delavstvo Pojasnilo Ducejevih ukrepov sindikalnim voditeljem Trst, 5. julija, u. Snoči je bila v dvorani »Lino Domeneghini« seja sindikalnih voditeljev, zaupnikov ter dopisnikov posameznih delavskih sindikatov Zveze nameščencev, zaposlenih v trgovini z industrijskimi proizvodi, kmetijskimi pridelki in živili. Seji je predsedoval tajnk Zveze, ki je zborovalcem razložil najnovejše ukrepe v korist delavcem, zaposlenim v trgovini. Posebej je razpravljal o državni kolektivni pogodbi, o nagradah za izredno delavnost ter o poviških družinkih dodatkov delavcem te panoge. Tajnik Zveze je podčrtal pomen ter politično in moralno važnost kolektivne pogodbe z vsemi ugodnostmi, ki pridejo z njo v prid delavskemu sloju. Govornik je izrazil željo, da bo s tem ustreženo delavcem, ki bodo nedvomno znali oceniti plemenito prizadevanje Duceja v korist delavnemu ljudstvu. Duce je i tem dal dokaz izredne plemenitosti ter finega razumevanja za one, ki se trudijo dan na dan ter s svojim prizadevanjem množe prospeh podjetij. Državni svetnik Elio Vagliano je nato med vsesplošnim odobravanjem spomnil navzoče na dogodke zgodovinske dalekosežnosti, ki se odigravajo v Rusiji in na zmage, ki jih dosegajo čete nemške zaveznice. Svetnik je poudaril v zvezi s tem, da je bila Italija prva, ki se je borila proti boljševizmu za dobro in omiko vsega sveta. Ta posrečena manifestacija je bila zgovorno spričevalo za hvaležnost in vdanost delavcev Duceju in Vladi za izredno zaščito, ki so jo delavni sloji tako obilno deležni s strani Duceja. Zborovanje je poslalo Duceju izredno tople pozdrave. Turška zunanja politika v znaku prijateljstva z Italijo in Nemčijo Ankara, 5. jul. s. Včeraj je imel turški ministrski predsednik Refik Sajdam v veliki narodni skupščini govor o zunanji politiki. Ko je omenil zadnje operacije na Balkanu in nemško-rusko vojno, kjer sta si nasproti dve največji vojski na svetu, je izjavil, da nima ničesar pripomniti k ek-spozeju o zunanji politiki, ki ga je podal v januarju. Rekel je, da je modrost turške politike imela ugodne rezultate. Glede na rusko-nemški spor je turška vlada uradno sporočila svojo nevtralnost. Ministrski predsednik je nato govoril o obnovi turško-nemškega prijateljstva in omenil, da je zunanji minister že obrazložil ves pomen turško-nemške pogodbe. Ministrski predsednik se je dotaknil tudi zadnjega Hitlerjevega govora ter je izjavil, da so Hitlerjeve besede napravile globok vtis na vse Turke. Poudaril je pomen, kt ga Nemčija pripisuje sporazumu s Turčijo, se zahvalil Nemčiji za Hitlerjeve besede ter je dodal, da bo prijateljstvo med Turčijo in Nemčijo ostalo nespremenjeno. Refik Sajdam je govoril nato o I>uceje-vem govoru 10. junija v zbornici fašijerv in korporacij ter je dejal, da je imel Duee v svojem govoru o odnosih med Italijo in Turčijo prijateljske besede, za katere se mu mora v imenu velike narodne skupščine zahvaliti. Rekel je, da je Italijanako-turška pogodba iz L 1928. za Turčijo iS vedno v veljavi. Ko je omenil angleško zadržanje glede na sklenitev turško-nemške pogodbe, Je ministrski predsednik omenil tudi zahteve neke tuje države po turškem ozemlju. Rs-kel je, da so imele te besede globok odmev pri vseh Turkih. Ob koncu je ministrski predsednik izjavil, da bo Turčija od selo blizu zasledovala sovražnosti v ruskem odseku in da bo turški narod ostal zedmjea okoli svojih voditeljev. Svoj govor Jo sklonil z besedami, da so dogodki zadnjega ^y sa dokazali, da hodi Turčija mirno m ' ljivo po poti, ki al jo je rzhraia. Poziv Arabcem na sveto vojno Aleppo, 5. jul. s. Tukajšnji listi objavljajo na prvih straneh proglas, ki ga je izdal Aref Abdulrasak, bivši poveljnik upornikov v Palestini, na Arabce v Siriji, Libanonu in obmejnih prokraiinah, naj pri-čno »sveto vojno« proti Angležem in Zidom. Proglas govori o spletkah Angležev, ki jih podpira mednarodno židovstvo, da bi se te svete dežele iztrgale muslimanom in kristijanom in naj bi postale novo židovsko ognjišče, kjer bi se zid je polastili vsega imetja in zasužnjili Arabce. Angleži so povzročili, da je tekla v mirni Siriji hi Libanonu nedolžna arabska kri ter so celo bombardirali »sveto mesto« Damask. Francija se je dvignila, nadaljuje proglas, da se z orožjem upre napadu na Sirijo. Zato je dolžnost slehernega Arabca, da pograbi za orožje in prežene Angleže in Žide, Vsi Sirijci naj se prostovoljno pridružijo novemu zboru, ki razpolaga z orožjem, strelivom in drugim vojnim materialom in teremu poveljuje Aref Abdulrasak. Piratski zločin Angležev Berlin, 5. jul. s. DNB poroča o neverjetno divjaškem in piratskem zločinu, ki ga je izvršila neka angleška podmornica v Egejskem morjuTe dni je neka angleška podmornica ustavila grško motorno ladjo, na kateri so potovali poleg moštva tudi Grki ter en nemški častnik in Štirje nemški vojaki. Poveljnik podmornice je sprejel Grke v rešilni Čoln, nato pa je ukazal, da morajo Nemci oditi v notranjost ladje. Kmalu nato je oddala podmornica več strelov. Ko se je ladja hitro potapljala, so skočili Nemci v morje, v tem trenutku pa so s podmornice v razdalji trideset metrov streljali s strojnico na Nemce in jih pobili. Zapadna fronta Berlin, 5. jul. ir. Preteklo noč so angleška letala na nekaj mest v severozapadnl Nemčiji metala rusime in bombe. Več hiš je bilo razdejanih in poškodovanih. Nekaj oseb je bilo ubitih, več drugih pa ranjenih. Na vojaških objektih škoda ni bila povzročena. Po dosedanjih podatkih so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelil tri angleška Mala, ki so bila udeležena v teh riapa^ifi Stran 2 1 >8LOTENSKl NAROD«, Sobota, &. junja 1941-XIX. Stev. 152 Visoki Komisar na seji mestnega sveta Svečan sprejem pri vhodu na magistrat — Topla županova zahvala — Pomemben nagovor Visokega Komisarja Ljubljana, 4. julija Ljubljanski mestni svet se je včeraj popoldne ob 6. prvič sestal, odkar je Ljubljana kot eiavno mesto Ljubljanske pokrajine priključena Kraljevini in Cesarstvu. Seja je potekla slavnostno zaradi prihoda Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. ki so ga pri vhodu na magistrat sprejeli župan dr. AdlešiČ, podžupan dr. Ravnihar, občinska svetnika prof. Derma-stja in dr. Ažman ter načelniki magistrat-nih uradov. Mestni svetniki so Visokega Komisarja, ki so ga spremljali Poveljnik Karabinjerjev major Cavallero, šef Tiskovnega urada comm. Karlo Tigoll in osebni tajnik Ruffini, pozdravili z rimskim pozdravom, nakar je župan dr. Adlešič prečit al pozdravni govor. Županov pozdrav in zahvala Župan dr. Adlešič je poudaril, da mu je v l/redno čast, ker more Eksc, Visokega Komisarja s tcj^a mesta pozdraviti v imenu ljubi lanskega mestnega sveta. V tem slovesnem trenutku se spominjamo na prihod Italijanskih Oboroženih Sil v Ljubljano, ki so prinesle v mesto red in mir. Italijanski \ojski gre za vse dokaze njenih viteških vrlin najtoplejša hvaležnost mevta Ljubljane. Ko je Lk>.c. Visoki Komisar prevzel civilno upravo, so bile njegove prve besede: Kako je s prehrano prebivalstva? Te besede so nam bile jamstvo za očetovsko' iakrb Visokc<.*a Komisarja za naše prebivalstvo. Ljubljana je zapet osivela, odprle so se zopet vse šole in začele poslovati vse dobrodelne in gospodarske ustanove. Po pn/.idcvanju Visokega Komisarja je Duce naklonil naši pokrajini kredit 150 milijonov lir za javna dela in s tem preprečil £*rczcJo bre/poselnost. Za manj premožne sloje bo zgrajenih 150 delavskih hišic. Po prizadevanju Visokega Komisarja se bo Ljuhljan^k' grad spremenil v Akrrvpolo vse Ljubljanske pokrajine. Z živilskimi kartami je Visoki Komisar uvedel red v prehrani prebiva Ntva in omogočil res pravično razdel:tev živil. Naše kulturne ustanove so bile deležne najvišjega priznanja z Duceje-vim darilom ooo.Ooo lir. Ljubljanski velc-sejem je Visoki Komisar z visoko podporo zopet dvignil, da bo začelo cvesti gospodarsko stanje nane 5. rnaja je Visoki Komisar z zaupanjem, ki Ja je izkaza' slovcnsikim županom, ljubljanski občim ohranil samoupravo. Omogočil je mestnemu svetu ljubljanskemu, da je dobil strke z zastopstvom Trsta ter obnovil stare vezi s tem za nas tako važnim izhtdi-čem na Jadran. Vzbudil je zanimanje na fvpln nej-ih osebnosti Fašistične viade za Ljubljano. Delovanje Visokega Komisarja je bilo za Ljubljano v vsakem pogledu uspešno in blagodejno, tako da se moramo smatrati srečne, da je Duce v teh časih postavil na to mesto dostojanstvenika, ki kaže toliko de-brohotnega razumevanja in skrbne ljubeznivosti za potrebe našega prebivalstva. V imenu ljubljanskega prebivalstva se je župan zahvalil Visokemu Komisarju 9 ponovno obljubo, da se bo predstavništvo mesta Ljubljane z vsemi svojimi močmi prizadevalo izkazati se vrednega tega zaupanja s popolno lojalnostjo ter zvestim in požrtvovalnim delom za blaginjo prebivalstva v amislu zakonov, ukazov in navodil. Mestni svet je z odobravanjem sprejel županov pozdrav in izraze hvaležnosti in udanosti slovenskega prebivalstva do Kralja. Cesarja in Duceja, Visoki Komisar se je zahvalil županu za pozdravne besede ter je nagovoril župana in mestne svetnike takole: Pomemben nagovor Visokega Komisarja Visoki Komisar Eksc Hmilio Grazioli se .te ljubeznivo zahvalil županu in mestnemu svetu za povabilo in za pozdrav ob tej drc*gi priliki, ko je obiskal občino. Ta obisk je važen zaradi tetja. ker so mestni svetniki tolmači besed Visokega Komisarja meščanom, katere zastopajo in ker pomeni tudi posebno zaupanje županu samemu. Visoki Komisar je pripomnil, da vlada danes v Ljubljani in vsej Pokrajini red in mir. kar ni samo zasluga vojaških oblasti. temveč tudi pa-metnm m dobrohotnih prebivalcev, predvsem pa predstavnikov, ki so stopili v stik z italijanskimi oblastmi. Ti predstavniki, med katerimi je predvsem gospod župan, imajo pravico, da jim je ljudstvo hvaležno Glede na vse delo v korist prebivalsirva in pokrajine, ki ga je omenil g. župan, je Visoki Komisar zagotovil ponovno, da se bodo navodila in naredbe Duceja, ki ga Visoki Komisar v Ljubljanski pokrajini zastopa, docela izpolnile. Vsa dana zagotovila bodo uresničena ped pogojem, da bo enako tudi ljudstvo izkazalo lojalnost in sodelovanje. Lojalnost in dobrohotnost s strani vlade pa se ne sme smatrati kot slabost italijanskih oblasti. Kdor tako misli, se bo lahko kmalu prepričal, da je prav nasptrot-no res. Visoki Komisar je zaradi tega povabil k sodelovanju ne samo oblasti m osebe, ki zastopajo razne urade, temveč vse prebivalstvo. Na potovanju po Ljubljanski pokrajini je imel Visoki Komisar priliko spoznati dobro kmečko prebivalstvo pokrajine, ki si želi samo dela in miru. Visoki Komisar je prepričan, da so to resnične želje večine prebivalstva. Visoki Komisar je ponovno zagotovil, da je vse njegovo dele namenjeno blaginji prebivalstva in zboljšanju gospodarskih razmer pokrajine. Vsem je znano, da je treba rešiti mnogo težkih nalog in vprašanj. Vse bodo čimprej rešene, če bo prebivalstvo pokraj'ne lojalno sodelovalo. Stališče Visokega Komisarja je, da se dado z dobro voljo resiti tudi najtežji p robi cm i. Ob koncu svojega nagovora se je Visoki Komisar ponovno zahvalil g. županu in ga prosil, naj vzame na znanje njegove osebne želje, da bi bilo vse delo samo v prid prebivalstva Ljubljane in pokrajine. Pozdrav veija vsem občinam in vsemu prebivalstvu, na katerega se čuti Visoki Komisar zelo navezanega. To prebivalstvo naj ima mirno bodočnost in naj uspeva v svojem delu v zadovoljstvu v prihodnjih letih. Visoki Komisar je s spremstvom zapustil sejno dvorano. Mestni svetniki so ga pozdravljali z aplavzom in rimskim pozdravom. Do izhoda so ga zopet spremili župana in mestne svetnike. Ob koncu je Visoki Komisar županu naznanil, da je nakazal 200.000 lir za brezposelne. Mestni svet je naznanilo sprejel z velikim odobravanjem. Naznanila predsedstva Zupan je prešel na dnevni red ln je v svojih naznanilih poudaril, da je naša domovina z glavnim mestom Ljubljano doživela od zadnje proračunske seje dne 5. marca pretrese in spremembe, zdaj pa se lahko zopet mirno posvetimo rednemu delu za napredek mesta in koristi prebivalstva. Mestni svet je počastil spomin vseh za Ljubljano zaslužnih pokojnikov, ki so v tej kratki dobi od zadnje seje umrli ter jim zaklical slava! Žrtev vojne je potal dne 7. aprila pisarniški oficial Adolf Jamnik. Med ljubljanskimi občani je smrt neusmiljeno Zagreb. 5. julija. — s. Snoči je Kr. Rimska opera otvorila s predstavo »Aide« v zagrebški operi svoj2 gost ova nje. Gala predstava je bila prvi slavnostni umetniški dogodek, ki ga je doživelo glavno mesto nove poglavnikrve Hrvatske. Ni brez pomena dejstvo, da se je pričelo umetniško udejstvovanje v obnovljeni zagrebški operi z gostovanjem italijanske umetnosti, katero Hrvatic cenijo in globoko občutijo, kakor kažejo .-Jtoletni neprekinjeni odnosi hrvatskih umetnikov s predstavniki italijanske umetnosti. Slavnostna predstava je bila obenem manifestacija prijateljstva med Hrvaisico in Italijo, pa tudi triumf najodlionelših predstavnikov italijanske operne umetnosti Benjamina Giglia. Marie (^aniglia, Pererzini, Pasera, Gina Bcch.a. dirigenta Serafina 11* vseh ostalih, ki so nastopili v »Aid:« Pred priČetkom predstave je operni orkester zaigral hrvatsko in italijansko himno, kateri je občinstvo poslušalo stoje z rimskim pozdravom. Predstava je dosegla prodoren uspeh, občinstvo je goltom gromko aplavdiralo na odprti sceni m ob koncu vsakega dejanja. Bcnjamino Gigli. Camgla, Pcterzinia, Bccho, Pasero in Tulila Serafin kosila. Umrli so v tej dobi sodnik apelacije Anton Avsec, minister dr. France Kulovec, bivši župan in častni meščan, minister na razp. Ivan Hribar, univ. prof. dr. Rado RuAej. akad. kipar Alojzij RepiČ, vpoko-jeni višji ravnatelj deželnih uradov Matija Z&mJdav, ljubljanski meščan Ivan Tomažu1, skladatelj Slavko Ost ere, v našem mestu je 29. maja moral umreti tudi nekdanji župan mesta Kranja Ciril Pire, 2 rte v vojne je bil tudi generalni tajnik TPD Joško Pogačnik. One 25. junija je umrl vpoko-jeni šolski upravitelj Ferdo Juvanc. Dne 2. julija pa Jean Schrej. Poročila načelnikov Sledila so poročila načelnikov posameznih odborov. Za finančni odbor je poročal prof. Dermastja. Mestni proračun za leto 1941. je bil odobren. Odobrena sta bila tudi računska zaključka Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1940. in računski zaključek Kreditnega društva Mestne hranilnice. Obe ustanovi kažeta precejšen dobiček. Dobiček izkazuje tudi računski zaključek mestne plinarne za leto 1939-40. Za kritje dolga trnovske župnije v znesku 175.000 din bo uvedena cerkveno konkurenčna doklada. Izbrisano je bilo iz seznama dolgov brezobrestno potresno posojilo, ki je znašalo leta 1895. 200.000 kron. Za gradnjo kanalizacije v šubičevi ulici je prispeval Pokojninski zavod za nameščence 100.000 dinarjev. Za zatemnitev uradnih prostorov mestnega poglavarstva je bil določen kredit 23.000 din. Za nabavo uličnih tablic je bil določen kredit 52.000 din. Likvidirana je bila »Krontka«. Dvomljive terjatve za inserate so bile odpisane. Finančni odbor je nadalje obravnaval številne ugovore proti predpisu raznih dajatev. Vse predloge finančnega dobora je mestni svet sprejel brez ugovora. Za gradbeni odbor je poročal prof. dr. Štele. Pojasnil je, kako se bodo odslej obravnavale parcelačne zadeve, ki pridejo v kompetenco gradbenega urada. Gradbeni odbor je dovolil številne parcelacije in pre-parcelacije. Izrekel je gradbeno prepoved za zemljišča med Haj dri h ovo, Gunduličevo in Vrstovškovo ulico ter Lepim potom. To zemljišče bo rezervirano za botanični vrt ljubljanske univerze. Za tehnični odbor je poročal prof. Horvat samo o zatvoritvi prometa med Cerne-tovo in Drenikovo ulico in to iz higienskih in estetičnih ozirov. Prof. Dermastja je poročal še o predlogih trošarinskega odbora glede ugovorov proti raznim plačilnim nalogom. Na predlog trošarinskega odbora je bila sprejeta prošnja trgovinske industrijske zbornice v Ljubljani za znižanje trošarine na južno sadje od 3 na 1.50 din. Predloge personalno pravnega odbora je prečrtal Avgust Novak. Sporočil je, da so podali ostavko člani mestnega sveta gg. Bahovec. Salehar, Babnlk, Borštnar. Slap-šak ln Malgaj. Kot zastopnica Kola žen zadrugark je bila izvoljena v upravo prehranjevalnega urada ga. Marica Kobe. Ob 21. uri je župan zaključil javno sejo, kateri je sledila še tajna seja s poročili personalno pravnega odbora. 90 se morali ponovno vrniti na oder. Občinstvo jih je obsulo s šopki in cvetiicami. Po drugem dejanju je intendant zagrebške opere nagovoril 9 prisrčnimi besedami go ste in jih pozdravil. Zahvalil mo jim je v imenu ansambla princ Dentice. Sledila je veličastna manifestacija za Duceja in za poglavnika. Opera je bila zasedena do zadnjega kotička. Med odličnimi gosti so bili vsi predstavniki političnega, kulturnega m umetniškega življenja, med njimi maršal K va temi k, ki je zastopal poglavnika, ministri Budak. Zanič, Lorkovič, Artukovič, kulenovič" in Petrič. Navzoči so bili rudi najvišji predstavniki Kraljevine, pooblaščeni minister m poslanik Casertano. poslaniki Nemčije, Madžarske, Kumunije in Slovaške, italijanski konzul Gobi ter general Oxilia s spremstvom italijanske vojaške misrije, SMOLA Z OBEMA — Imel sem smolo z obema svojima ženama. — Kako to? — Ena mi je usla ... — A druga? — Druga pa ne. »Con piacere, signor Bolči. Cćme si dice: na primer?« »Na primer — per esempio (izg. ezempjo).« »Voglio dire, per esempio. che dor-mird — kaj se pravi: slabo?« »Slabo = male.« »Che dormird male?« »Kaj se pravi — che vuol dire: perche?« »Perche — vudl dire: zakaj, pa tudi: ker.« »Ah! Dormird male perche i verbi sono — težek, ampak ne po teži, težaven?« »Težek, težaven — difficile.« »£cco — perche i verbi sčno diffi-cili.« »Si, sono difficili, ma non dovete aver paura.« »Kaj si rekel? Non dovete?« »Non dovete — ne smete. Aver paura — imeti strah, se pravi: bati se« »Non abbiamo paura.« se je oglasila gospa Piškurjeva. »I verbi sono molto interessanti.« »Mi fa mćlto piacere!« se je hitro znašel Bolči. »Mi — kaj je .mi*?« »Ml je slovenski — mi. Fa = dela. Mi fa m61to piacere = mi dela mnogo Visoki Komisar na velesejmu Ljubljana. 5. julija. Včeraj je Visoki Komisar obiskal prostore ljubljanskega velesejma in si ogle. dal gradbena dela na velesejmu. Visokega Komisarja 90 ob tej priliki pozdravili ljubljanski župan, predsednik velesejma ravnatelj velesejma in člani uprave. Visoki Komisar je pregledal vsa dela, ki so v teku, postal je v različnih oddelkih in kojah ter se ranima! za splošno razmestitev in ureditev velesejmskim prostorov. V pisarni ravnateljstva so mu predložili in razložili splošne in posebne načrte o organizaciji velesejmskih prostorov, katere je Visoki Komisar pazljivo proučil. Visoki Komisar je tudi odločil, naj se razpiše tekmovanje med domačimi umetniki za osnutek velesejmskega letaka. Dal je navodila o razpisu konkurza, katerega udeleženci bodo nagrajeni. Z velesejmskih prostorov je Visoki Komisar odšel Se v športno kopališče Ilirije, kjer si je ogledal bazen in vse ostale kopališke naprave. Otvoritev Deržajeve razstave Ljubljana, 5. julija Predvčerajšnjim popoldne je bila otvor-jena umetniška razstava Eda Oeržaja v palači Bafe. Umetnik je razstavil okrog 70 novejSih del, večinoma olj, razstavljenih pa je tudi več akvarelov, ki znova potrjujejo Deržajevo mojstrstvo v tem načinu umetniškega oblikovanja. Poročali smo, da bodo ljubitelji Deržajeve umetnosti prijetno presenečeni spiičo novih del, ki jih je to pot razstavil. Ob otvoritvi so se obiskovalci razstave lahko prepričali, da Edo DeržaJ raste od razstave do razstave, da je dosegel že zavidanja vredno popolnost v oblikovanju. Kakor mejnik se nam zdi ta razstava v njegovem umetniškem ustvarjanju. Razstavljena dela kažejo, da je umetnik odkiil nove svetove, zagledal s svojimi duhovnimi očmi nove lepote v naravi, ki jo nadvse ljubi ln ki mu je tako blizu. Odkril je nove svetove barv in oblik, katerim je bil s presenetljivo popolnostjo kos, ko jih je oblikoval v krasne estetske celote. Zaradi tega je pričujoča razstava Eda Deržaja resnično prijetno presenečenje ne samo za ljubitelje njegove samorasle umetnosti, temveč za ljubitelje slovenske likovne umetnosti sploh. Gledalca prevzame obilica lepote, ki jo Deržai to pot nudi obiskovalcem. Razstava zashiži, da si jo ogledajo prav vsi, ki jim je kaj do slovenskega umetniškega ustvarjanja. Iz Novega mesta — Nedeljski nalivi, ki so trajali od jutra do večera k sreči niso napravili posebne škode. Krka je narasla le za 1 m nad norm al o in se ni razlila preko svojega korita. Iz gornjega toka Krke je bilo v nižino naplavljenih nekaj kopic sena in razne navlake, ki so jo prinesli s seboj hudourniki. Sicer pa je dež. ki jo Ml M-dežem že močno potreben, napravi ogromno korist. V viharni noči od sobote na nedeljo pa so neprestani bliski ln silovito grmenje ljudi močno prestrašili, ker so se bali toče, ki nam tKoraj no.jeno leto nc prizanese. Bliski sr, švigali vsevprek in dosegli svoj višek meu 2. in 3. uro zjutraj. Na več krajih je udarila strela, vendar ni nikjer zanetila požara. Tudi v sredo med 16. in 17. uro je okolici Novega mesta grozila huda ura K sreči pa je bilo tudi to pot našim poljem prizanešeno. Grozeči črni oblaki so se po dežju pomaknili preko Gorjancev. SPORT — Razpis ITT. lahkoatletskega mitinga SK Planine! Športni klub Planina priredi 13. julija na Stadionu v Ljubljani ob 9. uri dopoldne lahkoatletski meeting za seniorje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani atleti, člani klubov SLAZ. Prijave naj se oddajo do petka 11. julija na naslov: Mevlja Franc, OUZD, Miklošičeva c. 20. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale! Vrstni red disciplin: 9.00 — 400 m in met diska. 9.10 — 100 m predteki, 9.20 — 800 m, 9.30 — tek na 1000 m za začetnike in troskok, 9.40 — 100 m finale in met kopja, 9.45 — 5000 m in skok ob palici, 10.05 - - švedska štafeta. Vhod na Stadion bo za tekmovalce s Tvrševe ceste! — Kazpis I. damskega lahkoatletskega mitinga SK Planine I Športni klub Planina priredi v nedeljo 13. julija na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 10.15 dopoldne damski lahkoatletski meeting. Pravico nastopa imajo atletinje, članice klubov SLAZ Prijave naj se oddajo do petka 11. julija na naslove Tome Vikica, Kobaridska ul. Št. 58, Ljubljana. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale! Vrstni red disciplin: 10.15 — 60 m predteki in met krogle, 10.30 — veselja, ali lepo slovensko: zelo me veseli.€ »Mi fa anehe molto piacere. che ca-pisco — tako? kaj se pravi: tako?« je obtičal gospod Piškur. »Tako — cosi.c »Mi fa anehe molto piacere che ca-pisco cosi bene.« »Mi je osebni zaimek in sicer nepo-udarjena oblika. Kot taka odgovarja slovenski skrajšani obliki ,mi' namesto ,meni\ Zaimek stoji vedno pred glagolom, razen v velelniku, kjer stopi za glagol in se celo spoji z njim v eno besedo: offritemi — ponudite mi!, enako v nedoločniku: offrirmi — ponuditi mi. In še v gerundiju, ki bomo o njem še govorili.« »Pa ne nocoj?« se je pozanimal gospod Piškur. »Brez skrbi U ga je potolažil Bolči. »Kaj je že: to?« »To — questo.« »Questo mi e molto — prijetno0 Kaj se pravi: prijetno?« »Prijetno — gradevole.« »Questo mi e molto gradevole.« »Naturahnente.« »Kaj pa je to?« vpraša gospa Piškurjeva. »Naturalmente — seveda, naravno.« »Ah! Avćte ragićne, adesso capiseo.« skok v višino, 10.45 — 60 m finale m met kopja, 11.00 — skok v daljavo in met diska, — 11.15 — 4x60 m štafeta. Vhod na Stadion bo za tekmovalke iz Tvrševe ceste. Mc£ c*nica KOLEDAR Danes: Sobota, 5. julija: Ciril ln Metod Jutri: Nedelja, 6. julija: Izaija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 100.000 dolarjev Kino Sloga: Jetnica iz Sidneva Kino 1'nion: Begunci Kino Moste: Drama v cirkusu in Briljantl Razstava H. Smreka rja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti Razstava slik Eda Deržaja v palači Bat'a, odprta od 9. do 12. in od 16. do 18. PRIREDITVE V NEDEUO Kinematografi: nespremenjeno Zjulnji dan razstave del H. Smrrkarja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti I>Ežl KNE LEKARNE Danes in jutri: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Tmkoozv ded.. Mestni trg 4, in Ustar, Šelenburgova ulica 7. Mestno dežurno zdrav. služIm bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Lo- e;ar. Ulica 29. oktobra št. 7-1., telefon št. 41-52. Naše Pled?l!šče DRAMA Začetek ob 20. url. Sobota, 5. julija: Okence. Premiera. Izven. Cene znižane. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Nedelja, 6. julija: Okence. Izven. — Znižane cene. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 5. julija: Ero z onega sveta. Red Premierski. Nedelja, 6. julija: Seviljski brivec. Red B. Gostovanje Anatola Manoševskega in koloraturke Slehanove. Ponedeljek, 7. julija: zaprto. Torek, 8. julija: zaprto. (Generalka). Rdeči križ poroča Na Poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi c. 22b: Bergant Frane, Biderman Ferdinand, Bolha Janez, Go.šek Katarina, Kos Rudi, Krajne Adolf, Maleševič Jelka. Moden Jože. Modrijan dr. Vladimir. Nikodijevič Marija, Ošaben Franc, Pantic Marija. Po-povič Lucija, Rabič Franc, Rabič Janko, šega Frančiška, šembrek inž. Rupert, Šibove Fanči. Zadravec Karol, Zakič Miroslava. 2ivano.viČ Marija. Višja gostiteljska ško*a Iz Beograda nam javlja, da bodo morali učenke in učenci, ki niso imeli prilike udeležiti se majskega tečaja, obiskovati 15dnevni tečaj v mesecu septembru, ker bodo dobili diplome šele po absolviranem tečaju. Za izvenbeogra*ske študente bodo po potrebi pripravili prenočišča v šoli, za hrano pa bodo morali skrbeti učenci sami. Direktor prosi učence, naj mu javijo svojo udeležbo na tem tečaju, odnosno izostanek. Gospod Andrasič (ali Ambrožič) iz Ljubljane, Mestni trg. naj se zglasi, da dvigne pošto iz Kragujevca. Prosimo, da se Zglase v pisarni zaradi pošte gg. Dolžan Franjo, Ažman M., Cj-zerle Josip. Mokorel Mara in Kelme Ahna. Gospod Majdič Jožko, gojenec viš^e šole za gostilniški naraščaj v Beogradu, naj se zglasi v pisarni. Z Vrhnike Koncertni in recilacijski veeer priredijo v tukajšnjem kinu 7. t. m. ob 20. trije domači umetniki. Koncertni tenorist Slavko Lukman bo pel narodne in umetne pesmi ter arije iz mnogih znanih oper p grič. Erika Specova, ki ga spremlja, bo tudi samostojno izvedla na klavirju Mozartove in Regrove skladbe. Spored večera je izredno bogat in skrbno izbran s posebnim ozir^rn na domače stvari. Posebna pažnja ie mla posvečena pri izbiri govorjenega dela koncerta, saj je potrebno, da nam v teh časih povedo naši največji možje bo-drilne besede in vlivajo poguma ter nas učijo ljubiti najvišje — domovino. Slišali boste odlično predna.-ane pesmi naših največjih pesnikov od Prešerna dalje. Koncerti te vrste so pri nas zelo redki. Zato zasluži ponedeljski koncert zaradi lepega sporeda in Im-ajalcev samih našo pozornost Oddaljen potres Kakor je spcročil ravnatelj Ximenmega observatorija v Florcnci. pater O.ppede, so tamkajšnji aparati te dn; zabeležili zelo močan potrcMii sunek / epetntrom v oddaljenosti kak:nih 96(><>km »Če si pokličemo v spomin, kako je z množino samostalnikov —« »Prosim: samostalniki, ki se končujejo v ednini na -o ali -e, na primer: il libro, knjiga, ali ...« se je zataknilo gospodu Piškurju. »II temporale — nevihta,« mu je brž pomagal gospod Ovca. »Hvala! Torej ti samostalniki tvorijo množino na -i: i libri, i temporali. Samostalniki na -a tvorijo množino na -e; če so pa slučajno moškega spola, pa tudi na -i: il . . .« »II tema — naloga,« je spet uskočil gospod Ovca. »Hvala! II tema — i temi. Sicer pa: la lingua — le lingue.« »Grazie, signor Piškur, siete molto amabile.« »Kaj me zmerjaš'. »Ne, pohvalil sem te, papa. Amabile pomeni ljubezniv.« »O!« »Isto torej velja tudi za pridevnike. Recimo: il povero cane — ubogi pes; i poveri cani — ubogi psi. Ali: la po-vera donna — le povere donne. To to-torej ne bo nič težkega.« »To ne, ampak glagoli, glagoli.« »Pa končajmo za nocoj, da se boS sprijaznil z njimi, papa.« 4jl Malo italijanščine za vsak dan »Naučili smo se, kolikor smo se,« je skomignil z rameni gospod Piškur, ko so Dosedli vsi okoli mize. »Nocoj bi vam kot dodatek naštel še tiste glagole, ki se ravnajo v prezentu indikativa, v prezentu konjunktiva in v velelniku po vzgledu ,sentire' . . .« je začel Bolči. »To so tisti, ki ne podaljšajo osnove z zlogom ,-isc-',« je obzirno povedala gospa Piškurjeva. »Molto bene, molto bene,« je hvalil Bolči. In že je pisal: odpreti — aprire, prez. apro; pretekli deležnik: odprt — aperto opozoriti — avvertire, prez.: avverto; pret. del.: opozorjen — avvertlto vreti — bollire. prez.: bollo; pret. del.: zavret — boli i to spreobrniti — convertire, prez.: eon- verto: pret. del.: spreobrnjen — con- vertito pokriti — coprire. prez.: copro: pret. del.: pokrit — coperto Šivati — cucire, prez.: cucio; pret. del.: sešit — cucito zabavati — divertire, prez.: diverto; pret. del.: zabaval — divertito spati — dormire, prez.: dormo; pret. del.: spal — dormito bežati — fuggire, prez.: fuggo; pret. del.: bežal — fuggito ponuditi — offrire, prez.: offro; pret. del.: ponujen — offerto oditi, odpotovati — partire, prez.: par-to; pret. del.: odšel, odpotoval — partito kesati se — pentirsi. prez.: mi pento; pret. del.: kesal — pentito odkriti — scoprire, prez.: scopro; pret. del.: odkrit — scoperto slediti — seguire, prez.: s£guo; pret. del.: sledil — seguito čutiti, slišati — sentire, prez.: sento; pret. del.: čutil, slišal — sentito trpeti — soffrire. prez.: soffro; pret. del.: trpel — sofferto ven iti — sortire, prez.: sdrto; pret. del.: šel ven — sortito obleči — vestire, prez.: vesto; pret. del.: oblečen — vestito »Tako,« je rekel Bolči, »vsi drugi glagoli na ,-ire' podaljšajo osnovo z ,-isc'. Zdaj se pa lahko kaj pomenimo.c »Come si dice: z veseljem, in itališ-no?« je vprašal gospod Piškur. »Z = con; veselje = il piacere (izg. ■ pjačere).« Veličastna kulturna manifestacija v Zagrebu Kr. Rimska opera je snoči uprizorila v Zagrebu „Aido" in dosegla prodoren uspeh 9M itev. 152 »ffLOTEKIKl M Stran t 1 Nepotrebna gneča pri nakupovanju živil čakanju in prerivanju pred prodajalnami je več krat krivo občinstvo Ljubljana, 5. julija V zadnjem času je pred nekaterimi prodajalnami z živili in življenjskimi potrebščinami nastal velik naval, dolgotrajno čakanje in prerivanje kupcev, ki ne morejo priti na vrsto ob pravem času. Visoki Komisar želi, da se v bodoče ti nedostatki odpravijo. Čakanju in prerivanju pred prodajalnami z živili je večkrat krivo kupujoče občinstvo samo radi svoje nestrpnosti. Do nadaljnjih oblastvenih navodil naj skušajo v bodoče tudi kupci sami omiliti in odstraniti gornje nerednosti s tem, da nakupujejo potrebna živila pri svojih dosedanjih trgovcih ob določenih in dogovorjenih urah ter brez daljših zadržavanj po prodajalnah, dalje s tem, da že pred nakupom ugo-tove iz uradnega maksimalnega cenika ceno in pripravijo predvsem za nujna živila kot n. pr. moko, kruh, riž, meso itd. potreben drobiž. Ker se blago in živila v naso pokra.ino uvažajo le postopoma, nai stranke od trgovcev ne zahtevajo naenkrat izdaje celotne količine živil za cel BM—c, temveč naj na nakaznice odrejeno jim količino kupujejo v manjših ln večkratnih obrokih. S pametnima in koristnimi nasveti naj pomagajo prodajalcem pri razdeljevanju živil ter se pokoravajo navodil orr. oblasti in obLa^venih organov. Visoki Komisarijat posveča vprašan u prehrane glavno skrb ter v okviru danih možnosti skuša doseči vse. da bo ljudstva Ljubljanske pokrajine preskrbljeno z nujno potrebnim: količinami živil. Zato je dolžnost kupujočega občinstva, da z razumevanjem sprejme željo Visokega Komisari-jata ter v bodoče tudi samo pomaga in sodeluje pri odpravi dolgotrajnega čakan.a in prerivanja pred prodajalnami, kar je dosiej napravilo na mimoidoče zelo slab vtis. Mnogo sočivja in sadja Zdaj je živilski trg založen že tudi z domačim novim krompirjem Ljubljana, 5. julija. Lahko bi rekli, da se na trgu že začenja jesenska sezona; vedno več je novih pridelkov, k: dozore sele jeseni. Gospodinje se ne morejo pritoževati, da trg ni dobro založen s sočivjem. Ze več tedno je bilo naprodaj dovolj graha, stročjega fižola in krompirja. • Davi je zopet izredno mnogo gospodinj čakalo na jajca pred stojnicami tržnega urada. Naprodaj je bilo okrog 3800 jajc. Prodajati so jih začeli že ob 6. Ze nekaj dni prodajajo na stojnici mestnega preskrboval nega urada novi krompir. Zdaj je krompir nedvomno eno glavnih živil in za prehrano ima celo večji pomen kakor meso in jajca. Krompir je dan za dnem na mizi in nadomešča moč-nate in mesne jedi. Razen tega je krompir med sočivjem najbolj redi len ter izdaten. Starega krompirja ni naprodaj, že več tednov. Novi krompir se dolgo ni pocenil na 3 lire, zadnje tedne se je pa cena ustavila na 2.4 do 2.5 lir kg. Ta cena je bila še kolikor toliko zmerna, za večino krrpovaicev pa še vedno previsoka. To se je pokazalo te dni. ko je mestna aprovlzacl-ja začela prodajati krompir po 2 L kg. Kupcev za krompir je bilo takoj zelo mno-g^ Zdaj so krompir pocenili tudi mnogi branjevci na 2 L Vendar je tu in tam še po 2.5. Zadnje čase je naprodaj tudi novi krornpdr domaČega pridelka. Tudi domači krompir je že lep ter se lahko kosa s kakovostjo z uvoženlim. Seveda (je pa še drag. Zgodnji beli krompir prodajajo po 2.4 do 2.5 L, kifeljčar pa po 3 L. Mnogo je tudi že domačih kumar, ki so po 5 L kg. Pričakovati smemo, da bo čez nekaj tednov naprodaj tudi domači stročji fižol, ki zdaj že cvete. Uvoženi, goriški, je po 5 do 6 L. Vedno več je naprodaj zelja, ki se je pocenilo na 4 L. Po isti ceni prodajajo buče. Paradižniki so še po 7 L, ker še ni domaČih. Ce bi bilo vreme ugodno vsaj 14 dni, bi bilo naprodaj dovolj tudi že domačih paradižnikov. Gob letos ni zelo dolgo. Poletnih goba-no vdoslej še ni bilo naprodaj v večjih količinah. Prodajajo samo *isice. Nase gospodinje še vedno premalo cenijo gobe. Tudi lisice so dobre in zelo redilne. Gospodinje bi morale vedeti, da so gobe dobro nadomestilo za meso. ker vsebujejo mnogog beljakovin. Lisice so naprodaj po 2 L liter. Za manjšo družino je liter gob več kakor dovolj. Borovnic bo dovolj naprodaj po zmernih cenah ves julij. Cenejše pa več ne bodo. V splošnem jih prodajajo po 2 L liter. Branjevci so čedalje bolj založeni s sadjem Hruike prodajajo po 8, ringlo in breskve po 10 in marelice po 12 do 14 L kg. Naprodaj je tudi r: bežen, po 8 L Črešnje že precej naglo gnijejo. Naprodaj bodo le še nekai tednov, a jih bo od dne do dne manj. Zdaj seveda ne smemo več upati, da se bodo pocenile. Najcenejše so bile letos po 5 lir. zadnje čase pa prodajajo nekoliko boljše po 9. D EVNE VESTI - Vodnikova drnfln ▼ T.JhiMjani vljudno obvešča vse svoje gg. poverjenike in Gane, da se je njena glavna pisarna preselila iz pritličja v prvo nadstropje desno, seha 4-1 4, KnafIjeva 5. — Promocija. Danes je bil promoviran za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. Aleš Z o r g a iz Ljubljane. Čestitamo! — Na postajališ-čn KosaJnJee »e potniški vlaki ne ustavljajo več. Pri če nš i od danes se ne ustavljajo več potniški vlaki na postajališču Kosal nI ce med postajama Metlika in Bubnjarci iz carinikih in obmejno policijskih razlogov. Potniki, ki potujejo v Rosalnice odnosno iz Rosalnic, se zato opozarjajo, da izstopajo odnosno vstopajo v Metliki. — Direkcija železnic. — Zračni promet med Dunajem in Za- skladbe najrazličnejših vrst. ki SO stalno na sporedih komornih in simfoničnih kon-certOV. Opozarjamo na drugi italijanski koncert v našem mestu, ki je pod pokroviteljstvom Visokega Komlsarijata in se bo vršil v ponedeljek 7. t. m. ob ^9. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. —lj Umrli so v Ljubljani od 27. junija do S. jniija: Stare Julija, roj. Zupančič, 59 let, vdova slikarja: Klun Marija, roj Liko-zar. žena žel. strojevodje v p.; Erjavec Terezija, vtock Misterij človeka z dvema obrazoma: UR 11 I ANTI Hans Olden. Hansi Knoteck Predstave: delavnik ob 20.30. nedelja ob 14 30. 17.30 in 20.30. da jih ogrožajo. Pešec je dolžan vsaj. preden stopi s hodnika na cesto, pogledati, če je cesta prosta ter če ne stopa naravnost pod kolesa, zlasti Se. ko križa cesto, kjer ni prehoda. To je bilo sicer že neštetokrat povedano, a nikdar se nas ni prijelo. Zdaj, ko je zopet živahnejši promet, nas bodo morale učiti kakor navadno prometne nesreče. Kaznovani prodajalci živil Ljubljana, 5. julija* Preiskovalni odredi Kr. K ves ture so v preteklih dneh ugotovili nadaljnje prekrške po trgovcih, ki prodajajo živila po višjih cenah, kakor so določene po ceniku. Kršilci so bali ovadeni sodišču, Eksc. Visoki Komisar pa je odredil ukinitev obratovanja in zatvoritev obratov za dobo od treh do Šestih dni zaradi ponovnih prekrškov naslednj im: 1. Rupena Ivan. mlekarna in pekarna, Jernejeva 2, 2. Vidic Alojz, mlekarna, Staničeva 2, 3. Sašek Josip, pekarna, Celovška 62, 4. Kovačič Peter, pekama. Celovška cesta 71, 5. Marolt Franc, mesarija, Vodnikova štev. 101. 6. Zevnik Katarina, mesarija, Tvrseva c. 41, 7. Paternoster Josip, mesarija. Nabrežje 20. septembra. 8. Ponikvar Anton, mesarija, Vodnikova štev. 3, 9. Petrič Jakob, mesarija. Nabrežje 20. septembra, 10. Zan Ivan, mesarija, Bohoričeva 11, 11. Podboršek Anton, mesarija, Linhartova 4. 12. Avbelj Josip, mesarija, Stari trg 28, in Trnovski pristan 24, 13. Vrblnc Marija, stojnica za prodajo zelenjave in sadja na trgu, Pogačarjev trg. Razen tega sta bili zaprti za pet dni. ker sta prodajali meso ob prepovedanih dneh in prodajali prikuho po pretirano visoki ceni, gostilni L Silovič Marjan, Kongresni trg 1, 2. Sorn Štefanija, Kolodvorska ulica 27. Obrtniki so dolžni izplačati plače osebju tudi v času obratne zapore. UN GRANDE CEN-TRO Dl RICERCHE SULL'ALLUMINIO E LE SUE LEGHE L'Tstituto Sperimentale dei metalli leggeri, fondazione Gruppo Monteca-tini e Gruppo S.A.V.A. rappresenta il primo esempio di una organizzazione completa e complessa di ricerche e di consulenza che non abbia uno scopo prettamente industriale. Difatti tale Istituto compie, por conto di chiunque lo chieda, le esperienze necessarie a fissare le peculiarita e le attitudini delle leghe dialluminio. L'Istituto com-prende i seguenti Reparti: Chimico e Analitico, Macro e Micrograf ico, Ront-genografico, Prove materiali, Prove fisiche, Trattamenti termici, Fonderia sperimentale, Officina meceamca, Impianto sperimentale di salda tura. VELIKO SREDIŠČE ZA RAZISKOVANJA ALUMINIJA IN NJEGOVIH SPOJIN Preizkuševalnica za varenje lahkih kovin, ustanova Skupine Montecatini in Skupine S.A.V.A. predstavlja prvi primer popolne in komplicirane organizacije za raziskovanje in posvetovanje, ki nima izključno industrijskega namena. Ta zavod namreč izvršuje za vsakogar, ki ga prosi, potrebne poskuse za določitev posebnosti in lastnosti aluminijevih zlitin. Zavod obsega naslednje oddelke: kemičnega in analitičnega, makro- in mikrogra-fičnega, RontgenografiČnega, za preskušanje materiala, za fizikalno preskušanje, za termična obravnavanja, poskusno topilnico, mehanično delavnico, eksperimentalno ureditev spojin. IN TUTTE LE INDUSTRIE j V VSEH INDUSTRIJAH PER TUTTI GLIIMPIEGHI Z A VSE UPORABE ECOMPLETAMENTEITALIAND-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA Btran I 151 Recepti za cenene in okusne jedi i le *ov»l| Kaj bomo knhaflf — Zda], rešljivo Ljubljana, 5. julija Z vprašanjem, kaj bomo kuhali, so si gospodinje, dokler se niso sprijaznile z brezmesnimi dnevi, zelo belile glavo. Zdaj seveda ni tako lahko sestavljati jedilnikov, kakor prejšnje čase, ko so gospodinje lahko delale načrte za ves teden naprej. Upoštevati je treba tudi, da «5 količine živil, ki jih gospodinja sme in more porabiti, strogo odmerjene. To ni tako preprosto, zlasti, če hoče gospodinja zadovoljiti družino z izdatnimi in raznovrstnimi jedrni. Zato mora biti zelo iznajdljiva, mora znati dobro računati ter seveda predvsem varčevati. Zavedati se pa mora, da je treba družini vendar nuditi dovolj izdatno in redilno hrano. Upamo, da bomo gospodinjam zelo ustregli, če jim bomo pri tej težki nalogi pomagali, da bomo od časa do časa objavili nekaj praktičnih receptov za cenene in okusne jedi. Zdaj je živilski trg od tedna do tedna bolj založen s povrtnino. Tudi cene postajajo znosne. Razen tega mnogo gospodinj prideluje precej povrtnine za domače potrebe, saj so meščani spomladi obdelali skoraj sleherno krpico zemlje. Jedi iz povrtnine so zelo hranilne in vsebujejo mnogo vitaminov, a morajo biti primerno pripravljene. Predvsem si morajo gospodinje dobro zapomniti, da je vsaka jed iz zelenjave in sočivja tem redilnejša ter izdatnejša, če povrtnino samo parimo ali dušimo, a ne kuhamo. Pri kuhanju se uniči mnogo vitaminov in drugih hranilnih snovi. Naše babice so se motile, ker so mislile, da so nekatere vrste sočivja škodljive, če jih pred kuhanjem ne poparimo. To mnenje je bilo v novejšem Času povsem ovrženo. Samo po sebi se pa razume, da je treba vse vrste povrtnine pred pripravo dobro oprati v vodi (najbolje v tekoči, pod vodovodom). Brezmesne jedi Zelenjavna juha. Na žlici masti ali masla dušimo na cvetke razdeljeno cvetačo in nekaj rdečih korenčkov, drobno razrezanih. Posebej pa skuhamo v slani vodi korenje različne zelenjave. Ko je zelenjava skuhana, juho precedimo in jo zgostimo s prežganjem, prevremo in končno zlijemo na dušeno cvetačo in korenje. Juha iz kislice. Sesekljamo, nato pa pražimo na žlici masti nekaj prgišč oprane in prebrane kislice, srednjeveliko čebulo in malo peteršilja. Osolimo in po-pramo po okusu, posujemo z žlico moke, nakar vse zopet dobro prepražimo, da pre-žganje lepo zarumeni. Končno zalijemo s precejeno zelenjavno juho (primerna je tudi kostna juha), ki jo pa moramo potem že prevreti na mirnem o.snju. Na juho damo opražene krušne rezine. Dunajska juha. Olupimo in skuhamo 3 do 4 rdeče pese, ki jih kuhane nastrgamo. Pripravimo bledorumeno redko prežganje, stresemo vanj peso in vse skupaj pražimo. Potem dolijemo vode. osolimo. pa tudi osladimo po okusu, nakar juho še prevremo. Končno primešamo v skodelici s kislo smetano razredčeno žlico moke. Korenjeva juha. Korenje dobro operemo, ostrgamo in narežemo na tanke rezine. Pražimo ga v žlici masti, dodamo približno 4 dkg moke, prepražimo, zalijemo z litrom kostne juhe. Osolimo, po-pramo in dodamo po okusu sladkorja. Končno kuhamo eno uro. Juho precedi-mo in zakuhamo z zelenim grahom. Prikuhe iz povrtnine Pire iz korenja. Skuhamo posebej tri sredtujevelike rdeče korenjčke, dva krompirja in čebulo, jih olupimo in pretlačimo. Zmes stresemo v kozico, dodamo nekaj paradižnikove mezge, žlico smetane in ščep soli. Nekaj časa mešamo na ne prehudem ognju. Pire zabelimo z drobtina-mi, precvrtimi na masti. Spina č ne klobasice. Operemo, očistimo in drobno zrežemo pol kg špinače. Namočimo 30 dkg ovsenih kosmičev v osminki litra vroče vode. V kozici raztopimo košček surovega masla ali žlico masti, opra-zimo nekaj drobno zrezane čebule in sesekljanega peteršilja, primešamo namočene kosmiče in strok strtega česna in špi-načo ter vse skupaj nekoliko prepražimo. Ko se zmes shladi, primešamo jajca in oblikujemo na deski, potreseni z drobti-nami, za prst debele klobasice,i ki jih potem spečemo v vroči masti. Beluše s parmezanom. Nekaj srednje-vrstnih beluš zrežemo na prst dolge kose, skuhamo in odcedimo. Potem namažemo kozico z mastjo ali maslom, vložimo vanjo plast beluš. ki jih potresemo z nastrganim parmezanom ali pokapamo z maslom ali mastjo. Potem damo Jed v pečico ter jo pečemo četrt ure. Nadevane kolerabice. Kolerabice olupimo in na tršem koncu izvotlimo, potem pa skuhamo v slanem kropu. Medtem pripravimo nadev. Na surovem maslu ali masti prepražimo nekaj sesekljane čebule, peteršilja, česna, pa tudi gobic, če jih imamo. Vse skupaj dušimo tako dolgo, da se gobice zmehčajo in sok izduši. Posebej skuhamo v slanem kropu nekaj zelenega graha, ki mu dodamo prgišče opranega riža, še enkrat prevremo, da se riž napol zmehča. Nadev solimo in popramo. Kuhane kolerabice zložimo v kozico, jih napolnimo z nadevom, zalijemo z zelenjavno juho in parimo do mehkega. Zalijemo jih z omako, pripravljeno iz koščka surovega masla ali masti, žlice moke in zelenjavne juhe. Vse skupaj prevremo. Zelenjavni lonec Osnažimo in zrežemo na tenke palčiće dva srednjevelika korenja. Prav tako zrežemo dve olupljeni zeleni kolerabici. Majhno cvetačo razdelimo na cvetke in dobro operemo, dve zeleni( sveži ali suhi) papriki pa zrežemo na široke rezance in ju očistimo pešk. Poparimo četrt kilograma kakršnih koli suhih gob (primerne so pa seveda tudi sveže), jih odcedimo in zrežemo, a ne predrobno. Olupimo še pol kg krompirja in gs zrežemo na za palec velike kose. Scvremo 10 dkg prekajene slanine ali prepražimo na nji dve večji drobno sesekljani čebuli, dodamo kavino žličko sladke paprike, ščepec kumine, majarona in strok strtega česna. Potem pripravljeno zelenjavo, a brez krompirja, dušimo. Dodamo nekaj žlic paradižnikove mezge ali do tri sveže paradižnike, ščep sesekljanega peteršilja in Maggijevo kocko, zalijemo z litrom tople vode, primerno osolimo m končno kuhamo pol ure. Dodamo še krompir in kuhamo pokrito, dokler krompir ne razpade. »Enolončnica« is leče. Operemo in potem namakamo več ur pol kg leče. Medtem zrežemo na kocke četrt kg rdečega korenjčka, nekaj zelene, pora, paradižnikov In pol kg krompirja. Stresemo vse na vročo mast in nekaj časa- dušimo. Končno dodamo lečo z vodo, ki se je v nji namakala. Vse dobro skuhamo. Kuhani jedi dolijemo malo kostne ali Maggijeve juhe in ji dodamo še nasekljane kisle kumarice in nekaj paradižnikove mezge, razredčene z vodo ali juha Borza dela podpira nezaposlene Ob koncu junija je bilo prijavljenih manj poslenih kakor v začetku Ljubljana, 5. julija. Pa zadnjem izkazu Borze dela v Ljubljani je bilo prijavljenih nezaposlenih 8000 delavcev in nameščencev. Ob koncu maja je imela Borza dela v evidenci 6146 nezaposlenih v juniju se jih je prijavilo še 482, poleg tega je bilo pa začasno še 400 drugih nezaposlenih. Kljub temu pa je imela Borza dela ob koncu junija manj nezaposlenih kakor v začetku, in sicer zato, ker jih je od prijavljenih odpadlo 647 iz škofjeloškega okraja in Medvod. Prve dni julija se je prijavilo Borzi približno 1800 novih nezaposlenih. To so pa samo redne prijave. Tisti nezaposleni, ki so prispeli iz juga, od Borze dela ne dobivajo podpore, pač pa od Rdečega križa. Kovinarjev, ključavničarjev in mehanikov se je prijavilo Borzi dela v juniju 644, delavcev v lesni industriji okrog 300, mizarjev, strugarjev in kolarjev 400. profesionalnih delavcev iz usnjarske obrti in industrije okrog- 100. neznatna je nezaposlenost v tekstilni industriji, saj se je prijavilo samo 39 nezaposlenih, med njimi nekaj mojstrov in tehnikov. V živilski indu-striji je nezaposlenih 277, večinoma mesarjev, pokov in slaščičarjev, v stavbLnslti stroki 463. v grafični 303. tovarniških in drugih delavcev je brez zaslužka okrog 1000, težakov 1132, trgovskih sotrudnikov i in uradnikov 357, šoferjev okrog 100, iz raznih svobodnih poklicev pa nekaj nad 300. Borza dela, ki je bila kmalu po izbruhu vojne v zadregi glede izplačil podpor, ker je imela zamrznjene kredite, je pozneje dobila posojilo, da je lahko redno izplačevala podpore. Samo v juniju je urad nakazal 241.556 lir, poleg tega pa še okoli 50.000 lir za javna dela, za ureditev Gradu, Kollmanovega gradu, za javna dela v Mostnem logu in za poljska dela v Mostah. Borza dela ima namreč v Mostah okrog 150 000 kvadratnih metrov sveta, ki ga je dala na razpolago mestni občini, ki je nasadila okoli pol vagona krompirja, proso, koruzo m fižol. Pri tem delu je zaposlenih okrog 40 delavcev, ki jih plačuje Borza dela. Seveda je brezposelnih še mnogo več, kakor jih ima Borza dela v evidenci, a se mnogi še niso prijavili. Urad izplačuje podpore od 4 do 8, največ pa do 12 tednov. Toda 12 tednov prejemajo podporo le tisti, ki so bili delj časa zavarovani in ki so se takoj prijavili uradu. Kdor pride kasneje, prejema, podporo krajši čas. V splošnem podpora ni velika, vendar je vsaj za prvo silo. Urad nakazuje zneske po 60, 70. 90. 110, 120 in 150 lir. to je po višmi zavarovanja in mezde. Napovedi maršala Focha Svetovno javnost danes živo zanima, kako je mogla .-*«frvčija biti doslej zmagovito kos napadom Anglije in kakšne možnosti ima. da doseže v 1. 1941. odločitev v vojni. Svetovna javnost se bavi tudi z vprašanjem, kakšne možnosti za uspeh imata Anglija in Amerika, če bi se vojna zavlekla čez leto 1941 in bi postala ameriška pomoč dejansko sodelovanje v sedanji borbi. Dva dokumenta iz pretekle vojne dajota najboljši odgovor na ta vprašanja. Prvi dokument je nota, katero je maršal Foch poslal zavezniškim pooblaščencem, ki so se zbrali 10. januarja 1919 v Versaju. DrugI dokument je spomenica francoske vlade ob priliki premestitve nemške zapadne meje onstran Rena. Maršala Focha je skrbelo, da se bodo politiki končno izgubili v teorijah, ki jih je načelo Društvo narodov za ohranitev miru. Foch je upošteval predvsem vojaške probleme ter je poudarjal, da ne zadostuje samo sprememba oblike vlade v Nemčiji, da se odstrani za vedno nevarnost, ki preti Franciji. Republika, v kateri so vse sile, tudi vojaške centralizirane, in ki enotno vodi usodo vseh Nemcev, predstavlja prav tako veliko nevarnost kot je bila ona, ki jo je ustvarila stara Nemčija. Maršal Foch se je vprašal, ali je važno, kakšne so nemške meje, ako onstran Rena še vedno lahko nastane nevarnost, da resnično zedinjena Nemčija ponovno ustvari močno armado. V tem primeru, bi ne bilo več mogoče računati v morebitni vojni na obkolitev Nemčije, ker Rusija ne predstavlja več odločilnega činitelja. Agencija >Nova Evropa«, ki je komentirala predlog francoske vlade o ustavah držav, ki so med Francijo in Nemčijo, je poročala, da bi Nemci leta 1914. lahko predrli belgijsko-francosko mejo in prodrli do Rokavskega preliva, ker je bila angleška pomoč 1. 1915. nezadostna in skoraj nepomembna. Spomenica francoske vlade vprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi 1. 1918. Nemci zasedli Pariz. V tem primeru, bi se morala francoska fronta pomakniti južno od Loire in zapustiti industrijske predele in vojaška pristanišča. Brez teh bi ne bila mocreča ameriška pomoč, kar bi imelo katastrofalne posledice. Američani bi ne mogli izkrcati čet in vojnega materiala. Vojaške operacije proti sili, ki popolnoma obvladuje kontinent, bi bile onemogočene. Vcjna na kopnem bi bila nemogoča zaradi pomanjkanja operacijskega področja. Preostala bi samo vojna na morju in gospodarska vojna. V francoskem dokumentu se nadalje zavrača trditev Angležev in ? Američanov, da bi mogla samo vojna mornarica držati Nemčijo v šahu. To dejstvo je posebne važnosti tudi v sedanji vojni. Po sodtal, ki ste Jo tedaj Izrekla Churchill in Wflaonor svetovalec polkovnik House bi bila ogrožena ob izključitvi Rusije ln združitvi ostalih držav Evrope vzhodno od Rena ne samo moč Francije, temveč tudi politični položaj Anglije in Amerike. Maršal Foch je pravimo predvidel vse dogodke. Dobro je vedel, da si Francija ni priborila zmage in da zlasti ne more biti kos s svojimi 49 milijoni prebivalcev 64 do 75 milijonskemu nemškemu narodu, fie tedaj je Foch računal, da bo Avstrija tvorila z Rajhom enoten blok. Maršal Foch je pa tudi dobro vedel, da je Francija samo bojišče na evropskem kontinentu v korist Anglije in Amerike. Dogodki so popolnoma potrdili maršalove napovedi. Kulturni večer na Vrhniki Ljubljana, 5. julija 7. julija bo v veliki dvorani Prosvetnega doma na Vrhniki priredili svoj koncert splošno znani in priljubljeni tenorist g. Slavko Lukman. ... Koncertu bodo sfledilo recitacije režiserja Jožeta Borka in klavirske solo točke, ki jih bo izvajala gdč. Erika špec. Prepričani smo, da se bodo tudi Vrbni-čani tega zanimivega večera udeležili ▼ častnem številu, kakor so se ga nedavno udeležili Novoincšcani, ki so dvakrat zaporedoma napolnili dvorano. 317-n Sarkofag Aleksandra Velikega Največja znamenitost muzeja zgodovinskih predmetov v Istanbulu je sarkofag Aleksandra Velikega. Inozemski listi zdaj poročajo o njegovem prenosu v podzemne prostore. To so odredile oblasti, ki jim je poverjena organizacija obrambe prod napadi iz zraka. Gre za sarkofag, najden v Sidonu. To mesito je bilo sircdi^če civilizacije in hud tekmec mesta Tira, Razvaline Sidona so v sedanjem alesandretskeon Sandžaku. Sarkofag ima obliko 3,15 m dolge marmornate in lepo okrašene krste. Najglofriji vtis napravijo na človeka poHztvokline na straneh sarkofaga. To so nekakšni reliefi. Eden prikazuje bitko Aleksandra Velikega pri Issu, drugi dve lov na leve, zadnji pa zopet bitko. Aleksander Veliki je upodobljen na teh krasnih basreliefih štmlkraiL Iz zgodovine je znano, da je Aleksander Veliki dovolil samo kiparjem Lvsnpske Soie ustvariti njegovo podobo. Sarkofag jo našel v razvalinah Sidona kons^rvatca- muzeja Hamid beg in poklonil ga jo sultanu. Kako dočakamo lOO let? Življenjske zavarovalnice so s pomočjo statistike našle odgovor na vprašanje, kako lahko dočakamo 100 let Statistika je pokazala, da podaljša človeku zakonski jarem življenje za 10.5 let, nekadilci Imajo za 12.3 leta daljše življenje kakor kadilci, abstinenti za 2.7 let, spanje pred polnočjo nam podaljša življenje za 11.5 let, rano vstajanje za 13.8, kefir in jugurt za 12.3, vegetarijanska hrana pa za 14.8 let. čc Wse človek strogo držal teh pravil, bi po račo-nih življenjskih zavarovalnic živel 85 let več kakor sicer. To bi bila naravnost že Metuzalemova starost. Zavarovalnicam gre za to, da si zavarovanci kakorkoli čimbolj podaljšajo življenje, ljudem pa ni vedno toliko ležeče na življenju. Požar v garaži dirkalnih avtov Malo ur pred veliko avtomobilsko tekmo v Indianapolisu je nastal požar v garaži, kjer je bilo 32 dirkalnih avtomobilov. Gasilcem je uspelo, da so vsa ta vozila razen enega še pravočasno spravili na varno. Križanka Pomen besed: Vodoravno: l časovni prislov, 5 vsakdanja hrana, 9. visoka šola, 11 predlog, 12 sanje, 13 veznik, 14 kvarta, 16 kem. znak za prvino, 17 pravoslavni duhovnik, 19 otok v Jadranskem morju, 20 nemška reka, 22 del glave, 23 predplačilo na kupnino, 25 turško mesto, 2S kitajska mera za ceste, 30 žensko ime. 31 elektrotehnična merska enota, 32 svetopisemska oseba, 34 finsko mesto, 35 ukrajinsko mesto, 3S močno orientalsko žganje, 39 reka na Gorenjskem. Navpično: 1 vrsta meča, 2 vrsta rastlinske svile, 3 predlog, 4 predlog, 5 kratica za dolžinsko mero, 6 zver, 7 sorodnik, 8 prebivalec Moravske, 10 poglavar arabskih plemen, 14 badističnt tempelj, 15 reka na Hrvatskem, 17 reka na štajerskem, 18 grška boginja, 19 predlog, 21 predlog, 24 višji muslimanski duhovnik, 26 kvarta, 27 Čevljarska potrebščina, 29 trščica, 81 gora na Koroškem, 33 mesto v severni Italiji, 34 ognjenik na otoku Mindanan ("Filipini), 36 levi pritok Kame, 37 det voza. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1 malanit, 8 Soltn, 10 ep, 12 kis. 13 vi, 14 ceo, 15 Bol, 16 Ik, 17 berilo, 19 torek, 20 iguman, 22 ve. 23 ter, 24 kit. 25 es, 26 eis, 28 se, 29 Kijev, 31 minaret. Na>7>ično: 2 as, 3 lok, 4 ahteracija, 5 kis, 6 m, 7 deciliter, 9 kilometer, 11 pek, 13 vol, 15 bik, 17 bom, 18 Ren, 19 tur, 21 ges 22 Vis, 26 cm, 27 ser, 29 ki, 31 ve. Branka Rasbergerjeva nastopi Branka Rastnim >■ »a, članica ske skupino slovenskih Igralcev, bo nastopila v letošnji sezoni prvi* na našem odra v soboto. 5. julija ob 20. url. Igrala, bo glavno žensko vlogo v veseloigri Olge Scheinpf lugove »Okence«, Občinstvo bo imelo priložnost spoznati mlado talentirano igralko v učinkoviti vlogi lahkotnega značaja. A. Spagnol: 28 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Premislite to dobro! Iz izvestnega vidika razumem, da v tako delikatni zadevi nočete Kompromitirati mlade dame ... Prekinil ga je zaničljiv smehljaj. — Saj vendar nisem čuvaj njenega aevištva. Iz vaših besed posnemam, da mislite, da sem imel z gospodično Solveni razmerje ... — Da, tako je. — Če je tako, vas pa moram opozoriti, da se motite. O tem ne more biti govora niti z moje, niti z njene strani. Najin sestanek v Knjižnici je bil povsem slučajen, o tem ste lahko prepričani. — Vi torej trdite, da niste nikoli ljubimko vali ■ to damo? — Jaz___Saj to je vendar »mesno. Had bi vedel, kdo si upa kaj takega trditi? — Gospodična Solveni sama. — Gospodična Solveni * \b i\e} no, uboga mala!... Jaz naj bi bil ljubimkal z njo? Ha ha... Preiskovalni sodnik se je ozrl na državnega tožilca, potlej je pa dejal zapisnikarju: — Pokličite gospodično Solveni. Vffl. Cez nekaj minut je vstopila gospodična v sobo. Najbrž je vedela, da bo soočena z mladim grofom. Toda to je ni motilo, vsaj vidno ne. — Grof Stampa priznava, da se je sestal z vami šestnajstega zvečer v knjižnici. Do tu bi bilo vse v redu. On pa trdi, da je bil ta sestanek povsem slučajen, — je dejal preiskovalni sodnik potem, ko je bila sedla družabnica kraj mladeniča. — Kako morete to pojasniti? Dekle je ošinilo svojega oboževalca s kratkim, začudenim pogledom in pri tem je zaigral smehljaj na njenih ustih. — Najbrž grof iz viteštva tega noče priznati, — je odgovorila, toda njen glas ni bil nič kaj prepričljiv. — Vsekakor je pa čista resnica to, kar sem izpovedala. —Ali slišite? — je vprašal preiskovalni sodnik grofa. — Gromska strela! — je vzkliknil mladenič s hlinjenim presenečenjem. — Niti v sanjah bi mi ne prišlo na misel povabiti gospodično na galanten sestanek, to vam lahko jamčim. — Kaj, vi tajite? — je vprašalo dekle ogorčeno. Grof je odločno tajil in tako je šlo do konca soočenja tako, da je ostalo vprašanje nerešeno. Preiskovalnega sodnika je minila potrpežljivost in precej osorno je oba odslovil. — Tisti izmed vaju, ki laže, bo moral to najbrže kmalu obžalovati, — ju je opozoril. Grof Stampa je brezbrižno skomignil z rameni Družab-nica je pa odgovorila: — Ostanem pri tem, kar sem izpovedala. Oe bi bila odšla tistega večera iz katerega koli razloga, ki bi ga nesada povedala, v knjižnico, bi bila ven- dar lahko kratkomalo izjavila, da sem šla v Knjižnico po knjigo. Preiskovalni sodnik ni rekel ničesar k tej pripombi, ko je pa družabnica zapustila sobo, je v pogovoru z državnim tožilcem priznal, da utegne imeti pri tem prav. Potem je pa pospravil po mizi razmetane papirje in jih položil v svojo aktovko. 2e prej je zvonilo k obedu in zasliševanja so bila prekinjena. Doktor Marchetti in jaz sva odšla skupaj iz salona iskat strica Polda in ta Čas :va se pogovarjala o vsem, kar sva slišala. Oba sva bila prepričana, da je govorila gospodična Solveni resnico. Kar se tiče stališča grofa Stampe, nisva prav nič dvomila, da je tajil, ker mu je bilo mučno, da bi moral kaj priznati. Pri tem ni igral lepe vloge, kajti to je nasprotovalo njegovemu napuhu in domišljavosti. — V mojih očeh je grof čisto i.avaden lopov. Da bi ne trpelo njegovo samoljubje, ga prav nič ne moti, če spravi v slabo luč to ubogo dekle. — Ah, pustite to! Preiskovalni sodnik in državni tožilec sta ga prav tako dobro spoznala kakor midva, — mi je posegel v besedo doktor Marchetti. — Sicer pa gre tu samo za postransko stvar. Strica nisva našla. Nekdo je nama povedal, da se je končno vendarle odločil vrniti se domov, potem ko sta bila oba mrliča pod njegovim nadzorstvom prepeljana v kapelico vile. Tudi doktor Marchetti je odšel, jaz sem pa krenil domov. Pred odhodom sem se še poslovil od obeh sodnikov, ki sta se odpeljala v gostilno na obed. Med odhodom sem pravil stricu, kaj sva slišala z doktorjem Marchetti jem v salonu. — Nikoli nisem ničesar opazil — je dejal, ko sem mu pripovedoval o aferi gospodične Solveni z grofom Stampo. — Jaz pa sem opazil In pripovedoval sem mu o epizocB, lči sem jo videl na lastne oči nekaj dni prej, ko sem slučajno naletel v gozdu na gospodično Solveni kako je tam slikala. Tega nepričakovanega srečanja sem se zdaj spomniL — Mladenič je bil grof Cark> in danes vem, zakaj je družabnica raje hotela odrti z menoj domov, ko ga je opazila. Ni namreč hotela ostati sama z njim, — Imenitno! Če bi jo še kdaj nadlegoval s to reč j o, bi ji utegnila tvoja izjava koristiti, — je odgovoril stric nekam raztreseno. Zdelo se mi je, da ne pripisuje tej zadevi tolikega pomena, kakor ga je imela v mojih, očeh, toda on svojih misli nikoli ni CKlkrival. — Danes se bodo zasliševanja nadaljevala, — sem dejal. — Veselilo bi me, če bi jim mogel prisostvovati tako, kakor dopoldne. Stric se je nasmehnil. — Nihče te ne zadržuje, da bi ne mogel otKl v vilo, — je dejal in vstal. — Najprej si pa malo odpočij, kar hočem storiti tudi jaz. — Aid se ti prav nič ne zdi, kdo bi utegnil bifei zločinec? — Kako naj bi se mi zdelo kaj podobnega? Kaj si si vtepel v glavo mešati policiji štrene? Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jena // Za upravo In lnseratnJ del Usta Vlad. Regally // Vsi v Ljubljani