Leto LXXV.i it. 52 F "' n. »n ihoanacneatu postale ?OŠlniHV i/lattitia v gotovini. Ljubljana, petek, 5. marca 1943-XXI Cena 5*1 Meta UKfcDMfllVO UN UhKAVA: LJUBLJANA, PUUOMUKVA UUCA d — LZKLJUC;*u 6A8 U>PS*IV<) ea oglase ut Kraljevine t lan* m ITVIONF PI-RRI.iriTA ITAIJANA 8 A.. Wn.ANO 11-: si-s. si-a*. ai-» is si-s* — pn postno čekovnem LjuMjana §tev 10-351 CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta ptibblidt* 61 provenlenza Itallana ed esterm: UNIONE PUBBL1CITA ITALIANA S. A.. MILANO. os* "ela'stoa tu stisk cm boiišču Tmi^sv'ti zračni spapađi — 15 sovražnih letal uničenih V petih dneh ujetih 2210 sovražnih vijakov ter uničenih ali zaplenjenih 18 tankuv, 50 oklepnih voz in 36 topov Glavni stan italijanskfh O:»oro*r>n:ri *il je ' b^avtl 4. mMoa naslednje 1013. vojno por. čilo: letalstvo t obeh strpni je bilo delavno v Eriko rad Tun sam Dve eskadri naših loven ki sta ju smelo napadli dve moćni >•< vr. žni skup ni «*ta sestrelili 3 letala Mpn rfurliss«. Četrto letalo je poškodovan« pristala na nasifa I* jmh črtah. Nadaljnjih 11 leta! so unio li nemški lovci, eno pi protiletalske baterije O! 23. februarja do 3 marca so osisf ep-t skupi o njele 2116 □ Jetnik v m nničile nli zaplenile 18 tankov, 50 oklopnih voz in S(y topov. Včeraj prpoldno so wra?nl stirmoforni bombniki metaij 1» > ibr na Mc^sln-. Nekaj Ijp'Ji je bilo ranjenih V zraku nad PozzoHom so se britanski iovci spopadli z nemškimi love . Dve letaii tipa »Spitfire« sta b:li sestreljeni in je eno padlo na zemljo v bližin« San Pjerji 'Sneli), drusro o^i v morje južno cd Pozzalla. Kn pilot je bil ujtt. Iz nemškega vojnega p:roč3a Nemške vojne poročilo pravi o Oojih * Severni Atnk' In v Sredozemlju: Na severni run!šk< fronM je včeraj so-\ ražn k zaman napadal novo prid hijene postojanke. V l> rb.vh zadnjega tedni je bilo v severni Tuev.iji privedenih 21 ?0 ujetnikov ter uničenih fi8 oklopnih in okh.pmh iz\iđn.*$k'h voz ter 36 topov. Nemška zmaga ob Doncu Reka je dosežena v širini 250 km — Mesto Slavjank zavzeto — Tret]a sovjetska oklepna armada obkoljena — Močan napad nemških bombnikov na London Kardinal Bartolomasi med vojnimi ranjenci Turin, 4. maica a. Vojaški tercTnaJ Italije magr Bartokrn^s je danes obsk^J j slavne voj-e ranjence v b:ln šnicah Nato s je ob nsvz:ćncs*J vojaških in civilnih ".bla sV v veliki dvoran, bolnišnice govoH vo. | ašk m kaplanom o skrajn: važnih naif gah | ki so jim poverjena, jn o VROkem poslan- j stvn ki ga naj opravljajo v zaledju in na j bojiščih Msgr Brtrtolcrnasi je cb ganjenosti poslušalcev nato proslavil Vke padlih •Jruh vn kov. Ki so žrtvovali življenje ob izvrševanju sveje dolžnosti. Počastitev suomrna vojvede DAosta v Sol'ji Sofija. 4 marca s. V Sofiii ie b !a svečana =pom:n5k manifestacija za vojvodom D'Aosto ob prv obletnici njegove junaške ■mrt. Kr m:n:ster ftaliie grof Magistrati ie v svoiem gorečem govoru omenil zgledno življenje Sovoj-kega princa niegovo nepozabno delo kolonizatoria in voiaka ter njegovo iunaško žrtev v službi Domovne. Manifestacije so se ude'ežli princ C>-ril, prcdrednik mmi^trskega sveta in zu-nnni min^ter Filov. oropvetni minicter Tri70v prrds«?dn;k oarlpmenta Šefi nemških in ianon-kih d^omatskih nvsii ter držav nrn*:knm;ntprnct?pr*a ppkta. ann«-tol-?ki dr^perat 7 Vcfm- bol ga rekami katnlT*nci_ nni šJrof; ter števil'«' d—ngi fimkc^icnarii m holernj-cfc; ofic;rr. Tta'nr""»*"Vn zajednica v c;nf;i; ip b;,n zbrana v celoti. ftSBSSEL Fcnzsen sorod v orožju Ostra tte^ika obsodba scvraznih napadi v na italijanska mesta in glaboko občudovanje birb^msti in odi treni uli Berlin, 4 marca s Ped naslovom »Borba Ita H;e« prJeazigc ».Nazi paize«tungf raz1 jge. zaradi kater.h je Ital a stopila ub sfan Nemčije v tej odločilni borb' proti združen m silam mednarodne plutokrac je n boljševzma Pisec pr' kanuje tnu£ka bejevn ško lic*. ItJii-e pi-d orožjem n nizkt tnost metod, s katerem ^ivražnik skuša ustrahovat tali lanski narod zavedajoč se da mu mkakm ne bo uspelo odtrgati Italije od Nemčije z običajnim načinom mtdnarodmh intrg. Anglija 'n Amei ka skuhata c.ans doseči •>\oj smoter z letalskimi napadi na italijanska mesta m italijansko prebivalstvo Na nač n. ki je v skladu z njegovimi visokimi tradicijami odgovaria italijanski narod ki je že izkusi' kru-tost in podlovSt sovraž ika med vomo v Abesi* nji. s svojim ponosnim zadržanem n ckIepom dj.bo nadaljeval pot po izbrani cesti do k^aja Iz hud h udarcev, ki mu jih zada a s« vražnk črpa nove sile za na laljevanje bitke do nez-bežne zaključne zrn pc Po omen t\; razlogov, ki zdr^zuic.io Ttj'ijo in Nemčija v tej vojn' proletarsk'h ii prosto^ ra porrcbn h narodov proti piutokratičnim an-gk .^ašk:m narod m ki so se priložnostno zvezale z demonom nereda ki preti z vzhoda. list /;fosa z na'boi j ogorčenim: besedami pod'e na-pade sovražnega letalstva na ta,:;anska mesta, ki hranijo neprecenljive zaklade umetnosti Razumljiva je da sku'ata i>be boijjoč' se strani v moderni vojni zadeti vre. :z kittrih nasprotnik črpa fli'e za vojno na fronti, tedi Anglo-Amer čam usmerjajo svo-je napade na ital:;anska mcs*a. kjer n; skoraj ->oben objekt vo ;'škega pomena, kakor na p~imcr vojne in-d strije. \res svet \e. kak "ne tieprecenliive vred osti so zgodovinski spomenik ;ta/jansk:h mest in nhče na svetu ne bi mogel iz kakrS-n n koli razloaa priti na m se' da jih un"či Kako naj se opraviči napad na Neapelj, kjer je vse polnr najčistejše umetnosti ali na Ge* novo. ali na M Ijn, kier pu*\sotl odmera sve-l g'as preteklosti Razlog teh napadov je ahko samo ta. da namerava sovražnik z ni mi ->ejati teroT Kako zaman pa je upanje, ki ga Anglo- Američan' stav jo na to. zaKl.ucUje lst le italijanski narod že dokazal. Na 1 večja zmota sovražn ka je b la ta. da ni pra^uea^nc spo-znal, da je Italija danes čisto drugačnega kova kakor v preteklosti. Ducejev kip za Hluikovo mladino Bratislava, 4 marca s. Tajnik Fašija v Bratislavi je po nalogu generalnega poveljnika GIL-a danes izročil v sedežu generalnega poveljništva Hlinkove garde Ducejev k.: p generalnemu pove'jn'ku Mačku. Slovesnosti so se udeležili prvaki slovaške mlndin-ke organizacije in zastopniki italjanskega poslaništva. Poveljnik T/Irčck je Fprejel Ducejev kip in je v svojem govoru poudaril, da se je slovaška organ;zaciji zgledovala po italijanski orannzaciji. Izjavil je nadalje, da bo aktivno sodelovanje med obema organizacijama krepko prispevajo k novemu redu med vso evropsko mladino. Novi dVekto? bcn2Šxcia «Gazett'na» nim, 5. marca. s. Minister za ljudsko •..,14.,^^ -^^"^p. r'a ie bil n*»westo Nina CantaJamesse imenovan za d'rektrr^a >(l^z-•.ctt'na« v Banetkah dr. Giuscppe Rave-Tnnni. fašist iz leta dva-'s^te^a. aCrvadHst. >^:.vši bole\rnik in bivši direktor lista •5-Cor-rere Padamo c. StrcifGiasst v tabrru Osi in razcepljenost med nasprotniki Nadaljnji c^mevi RihbeniropTvega abiska v Riniti SofiJa. 4. marca s. Pod naslovom »Mea dvema nasprotnima taboroma« pise pol-urdn.1 »Dne.;« v svojem uvodniku: Nedavn sestanek med Ducejem in Rib-bentropom je ponovno dokazala, kako tesno je italnnnck0_nem£]<0 edinstvo na vseh pcdroČjrh Med vsemi državami trojnega pakta. ve!ik;mi ;n malimi ob?toia medsebojno popolno razumevanje -n zaupanje ki ?e ne bo omejilo na sedajno voino dobo, temveč se bo še npr>rr>i ra^vMalo tudi pc vojni Nedavn- ob:=k brvnt?=ke£ja nra-v - odnesa mltt'Sfra ArtukoviČa v Sofiii sp^da v nkvT nrisrč^p«5^ snde^vn^i^ m^d vsmi dri«vami zavez":cam; Osi Tega ni rr ''oče reči 7a nf^nr^tn-" tahnr Med An. ?'jži, Amerč?nj in bolj§ev'ki na^tnlalo s\ r«a na^o^^^va v«eh vrst na voia^kem in eocnodfl-ckerr ooHrofui ter v nač»-t-h za oovoin-" čas. Za orientacijo v tem tre-n*'rku je k"r'?'nn prjrno'-^pti oonolno so-g',.-1e v od^o^'h med d^^^smi k? «0 se p-^troi;ie ob 0<=i z na^nr^tji. ]v obe'ežn-jei odnose m°d demoplutokratičnim: bolj- BiKt'rnrv^-cta. ? mTca s Javno mipn-> in mad*arsk< l!sH se še vJio zan'm^tn za zrkl'i'čke jAct-nVn ropd D'^p-'em In vr* p^^npr.trr,r«'-rn Vp^b:m g»i1c>'twju»c<38 n*T*>cX. b» o ra»»-wroT!h DoMt^dnj »Pester L,iovd« ie rv-i-le«f*c*» Icmstnikt vn» o>'*tike ki t** 1o «5-!l1 >s v*»dno vd;b v s^^ni v.'.-n; p0 i*t*ii-^ «t*i Oq4 '*p irrp^ipi t'k^ do malih narodov v skladu s smotri in cilji O^i upošteva individualnost narodov 'n njih pravice. Imperialist ena politika bclj&eviz-ma namerava uničiti :ndividualno£t narodov ter zgodovinske osn.ve evropske omike, sile Osi in nj h zavezniki pa se poslužujejo svojih močnih orodij za reš te v kontinenta pred prepadom ter nameravajo usmeriti ga v lepšo bodočn.st v skianu a kulturo in trad cijo Evrope. Šefi s 1 Os' za« ključu je list. delajo v popolDem soglasju, da b: ustvarili pogoje za zdrav napredek Evrcpe. Bukarešta. 4. marca s. List »Timpul« posveča redakcijski komentar razgovorom med Ducejem in nemškim zunanjim ministrom. Polu radno glasilo pravi, da so razgovori med Ribbentropcm in Ducejem. ki nosi vso odgovornost za politko Italije, povsod vzbudili največje zanimanje. Med Rimom in Berlinom vlada popolna istovetnost v gledi?č*h List podčrtava zlasti besede zaključnega poročila o razgovorih, s katerimi je bilo rečeno da hoče Os ustvariti novi red da zajamči varen obstoj v ozračju pravce in sodelovanja vsem evropskim narodom. To zatrdilo niše •T'»mpul« zastcpn:kov dveh držav ki danes voiaško razpolagata z u«odo Evrope, -e lahko smatra za uvod v ve!:ko listino evropske*?* prostora in za oHVČen odeo-vor na atlaško Hstino Razgovor med R-bbentrrknom in mmi^tri oniateljsk'h in Tsjver«''fkih držav kaželo popolno edn-stvo. ki vlada v taboru O« k»dar se razpravlja o evropskih problemih. Iz Hitlerj»vc-cra glavnega **tana, 4. marca. Vrhovn. poveljnžtvc nemške voj3ke -Je objavilo danej na-lednje poročilo: V južnem delu vzhodne fronte sta dei m b'ato moči o zavrla bojno delovanje, ciem. f»ki protinapad pa napreduje kljub »ezav-11: m vremenskim In terenskim razmtram dalje. Na fronti, ki je Sir ka 250 km, stojijo j nn£#» dlvi/ije nh srednjem in zgornjem Doneli. Mesto Slavjansk »c bilo zavzeto i na skofciL Sovražni cddel-k. ki je bil 3drez*in iJjIi^C za front-o je bil zapleten v nor bo in razkropljen. Glavni dol S s vjotsTcr okl"pne armad* ie bil na p< drrčju južno od Harkova ob k.ljen In skuša zaman pobegniti v vat smeri. Huij obrambni boji na področju severno-7anadno od Kurska so se tudi včeraj na-dalje\ ali. N.vl In v vc* zaporednih valovih izve-deni sovjetski napadi na prostoru sev?rno. zapadro od Orla »o bili zavrnjeni s hudimi izgubami sovražnika. Posameznj sovražna vznemirjovalna letala so preletela včeraj, ne da bi metala bombe severno Nemčijo. Preteklo noč Je angleško letalstvo napadlo zapadno In sever-nozapidno nemško ozemlje, predvsem področje velikega Hamburga in okoliških občin, kjer je bila zaradi odvrženih ruš Inlh ! In zažigalnih b mb povzročena vaBkai škoda na ^oslepjih Civilno prebivalstvo je mieln izgube. Nočni lovet In protiletalsko topništvo s kopnegn jn morja je sestrelilo 14 večmot- rn* letal. Nadaljnje sovražno letalo je bilo podnevi sestreljeno ob norveški obali. V noči na 4. m*\rea Je remSko leta'stvo ! obmetavalo z rušilnimi bombami težkega karbra in več tisoč zažigalnimi b mbamJ i področje velikoga Londona. Zamenjane vloge na južnem odseku Sovjetske armade, ki bi morale obkoliti nemške čete, so zdaj same obkoljene Berlin, 5. mwa s. V dopolnilo drm^š-njega pcroći'a ober ž nih sil se dozravajo iz pristojnega vojaškega vira naslednje po dicbnosti: Kljub divjim in neprestanim napadom Sovjctov na nen^ški branik ki Era tvr most*S5e Kubana v najbolj južnem odseku fronte, «o Nemci ostali na svojh pesto-innknh. V južnem odseku se je po neka* rm to ni uspelo zaradi sf!ovit'h protina->adov nemšk h planinsk h in grenadirskih Čet. Ven! *r boljševiki n:so popustili in no nekaj dneh odmora so zopet začeli ">esne napade v upanju, da bod iili nemško postojanko, ki se je kak h 100 km v smeri prot' vzhodu. Po-fem, ko ie klin. ki je bil globoko zabit v ruske bojne črte. vztrajal proti vsem dnevih borbe, ki se jih lahko smatra za j sovražnim naprdem. ki so se vrstili v 14 mesecih, in potem, ko ie trdnjava Dem-13n?k ''zvršila svojo nalogo, stalno odbi- jajr^c sovjetske udarne sile. se ie nemško poveljn:Stvo v okviru odrejenih načrtov za skraišanje b-rjne črte odločiio, da to postoj^ko opusti. Številke, ki iih na rcob^aSc^nem me^tu dajejo glede bolj^evških izgub v odseku pri Demjr^'ku, 50 nr«^!?dnje: Od 8 januarja 1. 1942 so nemške čete ujele 17 275 ujetn kov. znrjTen!le pa 1261 tankov, 416 tonov v=eh kn'ibrov. 3100 metalcev bomb ter števMne stroinjce in topovske granate. Boljgevfkj so skupno pustUi na terenu 54.000 mrtvih. najtolj drama t iv! ne v tej vcjnl, pol žaj spremeni zaradi ncmš'nh ere tlnapadov. Sovjetske armade, ki so l^d1? pogrione v boj, da bi obkolile nem5ke čete, so bile same otKo^cne. Tuclj v srednjem odseku in v severnem odseku fronte potekajo zdaj operacije po j vo r.ških ničitih. ki iih je nemšlco pevelj- \ ništvo v nnproj dolcJl'o. 6epma fto Sovjeti začasna uk'nlli v L?h o!s?kih sleherno of nzivno c^e^ovanic? rnra^i ogromnih iz^ub, so nemške čete, kakor je znano, izpraznile T>cmjr.nsk in Ržcv. Tr.ko doseženo skra^Sanje f^r.te je cTjOo na razpolago konting-ente čet za nove ln važaejše naloge. Po prOrajKJvanJu te^a spi%5»»e**a rtr^^V-đa no'rcžaja pripominjalo v tukajšnjih vojaških krofih, da ie m. čro r*e*ev^e »nerca oviralo opeiac'ie na mostišču Kuhana. Ob ustju samera Kubcna, v toko ^vaner»i lagunskem področju, naela'jujeio ncmš'd oddelld na nekaterih tcčka.h oč šč^valne r\^raci'e ki so se prijele dan prel tn uničujejo odrezane ter obkoljene «vvr-*ne tJ^-lo. O"1".^" -~*->'^ n"* K°rč .-?e nada- ljuje nemoteno v obe smeri. Več tisečev ruskih državljan?v, ki aa ob izpresnJtv] kr.vl-.aškega ozemlja s strari remSkili č-^ rcš'li na mcst'Sčs svoje premoženje, da se p'a ne H polastili sovjetski komisar i. Je bilo medtem spravljenih na varno ra Krim. Nemški protnapad na fronti več sto kilometrov ob srednjem Doneu in t"iAnr> od Harkova je dcvedel, kakor ugotavljajo v tukajšnjih vo cških krorih, do novih u^o-hov navzlic slabemu vremenu in docela neugodnemu terenu. 3 marca sr» Sovjeti v ki trajajo že štirinajst mr- t v od9tl0l južnovzhodno od Ilmenske^n jezera. k;er so v težkih vremenskih okoliščinah operirale tn še operirajo čete penerala pehoti* von Broekdoifa AhlefoMa. Ti cd 'e!kl so obdržali svoje postojanke kljub silovt j ti Bovražnih napadov. Sovražnik je Cesto napadal nemške čite s koncentričnim manevrom in nadmočnimi silami. Nerške čfte so vzdržale kljub trdrtam zime in po~la-vam ter blatu, ki nastane spomladi, ko se začne sneg tajati. Iz istega vta se deznavajo n"k~teri .podatki, ki kažejo kako srditi so b 11 i ov-jetski napadi, s katerim' pa 90ViaJUllll vm-darle ni mo^el prc^iti nen S'-.ih p rt mc Med pivo bolj.*e\iško zins^o cf nzi\o rd 8. januarja do 31. maja 1912. bo nemške čete odbile 1424 velikih nnpedov tu 091 sovražnih ofenzivnih sunkov. Nemftki potoki so izvedli 627 narariev z napadal! oidelki, 267 protsunkev in 188 večjih protinapadov ter un'člli nekatere skupine sovjetskih sil. kTterim se je poerečUo vdreti v nemške črte ali se jim prlb i;':ati. UsT:eš?n ne^^i pro^mnad na cdseku Doneč—Harkov Berlin, 4. maica. s. Nemki protn.pil ra front: D^nca in južno ol HarfcoV! ;e bi izveden včerai kljv.b izredm .s'ihr-mu v -ei ^1^eu j menu in je bilo z njm pridol 1 eno B"= 4 llj-o prega- j no 03Prn|je Mnogo kraj-v le bio zas 1 v v raztecala mcd nj ^ mest^ Blfivja Sit. Čete i i dosegla Dcnec ni 250 kilometrov dclg- tr nti. M čna i kupina sovjetsk h ril, ki 1- h:H obkoljena južno od Harkova, jo sku^ la zlomiti cbkoltev. Del teh otl le bil Dn'ean ostanek pa pet sn^len razr.j. V nekem drugem odseku 3^ bilo močne PavletoJcn o lo ločene cd pl 3 vrtino. TJnčenih fe bilo 21 r. v-ra.zn.ih tankov. V odseku južno in iu>. o- zapadno od Ržcva :o se včeraj iz.ali povražni krajevni napaii. 14 rcesetsv bifev cb Ilmenskem ležem Berl'n. 4. marca, s Tz voTŠkoora v^ra se doznava nekaj podrobnosti o hudih borbah. Smrtna rjoria rred dvema sovjetskima UvcsTa Berlin, 4. marca. s. Iz pr staj neg a vira poročajo, da so Sovjeti tc dnj uparaolj južnovzhoemo od Ume ske^a jezera lovski letala, ki so podpirala napade peh te na nemSke p stojanke. Dve od teh letal, ki sta posamično predrli preko nemške postTO-jitve, sta druga drago smatral4 zn nemškega lovca in sta te med seb^j DO pad silo v 12m letalskem dvoboju. SrJita b t ba se je končala ko je e"o izmed letal zadelo v drug- v višini 200 m. Obe let: H sta otr« moglavili na tla. Oba pilota sta se ub la. BrezsspeŠBC st anglesašk'h terorist! ta!h napadov na nemška mesta Berlin, 4. nrrca. s. Ter ristični napadi angeškega letal tva na Nurnberg, Koln n j Berlin v noč^h na 25. in 25. februarja lo j v noči na 2. mar ca so p:vzrcč li v celoti I smrt 319 oseb. med njimi 100 žensk in 33 otrok. Med temi m padi je sovražnik izgu-b'l najmanj 41 leta.1, katere je sestrel 1o protiletalsko tep ištvo in nečni lovci. Računaj č, da je sestoja'a vsaka po.a^ka v le- talu iz sedem oaeb je angleško letalstvo, odseku -iužno in južnezapadno od Rževa I kakor poudarjajo v berlinskih uradnih kra-kakor tudi južno od Ilmenske^a jezera !n ! gih. izgubilo 280 članov svojega letalskega 1 o£eb;"a. Upoštevajoč, da mer3 nedavnim! na- Ladoškega jezera poskusili z brezuspešnimi napadi čisto lokalne važnosti. Dcitrjansk |e izvršil svsja nalogo Berlin, 4. marca. s. O pomenu pc^to-janke Dernjan^ka glede obsežnega obrambnega načrta, ki ga je pripravilo nemšk.) poveljništvo. da bi izvršilo korisino skrajšanje bojišča, se dozna vajo b rxxnblašče-nega vira nekatere zan'mive oodrobnosti: Spočetka ni bilo na tem področju nič. kar bi se mog1© označiti kot trdnjava ali vsaj enostavna postojanka Tako ni bilo utrdb, zak'onišč ali vsaj pokrit h rovov Pri temperaturi, ki je često padla na 35 do 40 stopinj pod ničlo, so morali nemški pionirji zgrad ti skromne okope v zemljo, ki je bila zamrznjena, in pogosto uporabljati dinamit, da bi odstranili zamrznjeno zemljo, istočasno pa so se morali bran ti proti neprestanim in silovitim napadom sovražnika, ki mu je šlo predvsem za to. da bi se Nemci ne mogli tu utrditi in dokončati obrambnih del raznih vrst. V prvih mesecih je brlo treba postojanko Demjansk. kakor je b:la na hitm zgrajena, oskrbovati skoro izključno po zračn' poti Ni mogoče preštet« prigod junaštva in hrabrosti, k jih ie bilo mogoče zabeležiti zlasti v teh prvih mesecih, kakor pripominjajo v tukajšnjih krogih. Eden izmed neštetih ormerov ie or'mer nosadke majhne prednje postoianke Purst'nka ki se je junaško žrtvovala, da bi zaustavila pot sovjetskim mn^žVam. ki so odločno naDredovale d roti Dem in n siru Borba Je Dosta1^ posebno silovita in zadobila dra-mat;čen značM ko ie sovra*nTk pri neki akoMi v zaledni uro»-ab:l zbor mdalcev. kak:b rn<~f. z p'm^om da bi nem- ške nohtnia^ke non^dei za hrbtom Nemšk "m Če trn ie r«»da1 n^tolo samn ena kopna zv«»7a r>a ?e r»a to ie soviet^ko tonni-štvo stalno b**uhalo svo* nt»enj. da bi nn v«ei ?ili orep-«»^rio orehod N^m'^ev nreko reke Lova*. Tedal so »avle«J*g r>te 2 O«~do*0^#»i-»irn; n9n-»Hi sk"li*r»V doSOČ4 Od- locilen preboj nemških bojnih črt, vendar p~d n; bil zadet noben objekt vojaške važnosti, je edini rezultat sc vraž ika usmrtitev 11 vojakev in treh policijskih agentov. Spričo skromnosti tega uspeha vojaškega pomena kaže delno ali popolno uničenje 29 bolnišne. 27 cerkev n rekaj poslopj velike umetn ške vredn sti v tembolj žarki luči nečloveško udejstvevanje sovražnega "eta7stva. Glede bednih in izumetničenih argumentov sovraž, ika, s kater m' se skuša z-daj zaman otrest' odgovornosti, da je prvi pričel z nrčinom borbe brezprimerne itrutcsti. pravijo v tukajTnjih krogih, di imajo N^m-ci na razp lago ne zprdb tne dokumente, ob katerih si bo sovražna propaganda kljub najspretejši dialekt ki skrhala svoje lastno orožje. Omenja se v kratkem pi ikazu teh dokumentov, da je Hitler šele po dveh mesecih čakanja v upanju, da bo sovražnik medtem prenehal z napadi na nemška mesta, ki rmajc nobenega vrjaškega pomena, in po osmih napadih na nemško glavno me- sto dal povelje, za pr.četek napadov na London, k?kar je sam ugotov l v ovojem govoru dne 4. septembra 1940. Nemški letalski napad na Londan Berlin, 4. marca. s. Med napadom nemških težkih bojnih letal dne 3. marca na področje Londona se Je prvi val napad jo-čih letal, kakor se doznava iz vojaškee/.v vira, pojavil ob 8.30 zvečer nad Temzo, Prve valove letal so po polurnem b mbar-diranju takoj nadomestile nadaljnje ski pine nemških letal. V dvajsetih minutah neprestanega bombar liranja so bile to pot odvržene ogromne količine zažigalnih in rušilnih bomb. Tudi letala tretjega vala so prodrla nad področje Londona in p> vziočtla v angleškem glavnem mestu na daljno hudo škodo. Nadaljeva'a so delo, ki so ga prejšnji valovi pričeli v prvi polovici neči z bombardiranjem s številnimi bornbami. Med povratkom so nemški lovci lahko opazovali iz velike razdalje ogromne pazare, ki so se širili povsol na področju Ix>n-dona. Močna angleška protiletalska ob? -niha ni mog'a preprečiti, da ne bi nemška letala napadla po naprej dofteeooA načrtih izbrane objekte. Isto noč so bili učinkovito bombardirani vojaški objekti na področju južne AnglijO ob Rokavskem prelivu. Angleška vojna mcrnarlca ]e od začetka vojne izgubila 416 eđinlc Porazen vtis na angleško javnost — Vsako potopljena podmornico Od nadomestita dve novi Lizbono, 4. marca s. V lordsk5 zbornici Je parlamentarni tajnik admiralltete predložil bilanco izgub ang^ško bojne mornarice cd pričetka vojne. BUarco kate znatno število 416 potopljenih edin c. med njimi 5 oklopnic. 7 n slik letal 25 kr'tark, 14 pomožnih križar k, 94 ruAilcev, 14 korvet 44 podmornic, 1 monitor, 8 obveščevalnih ladij 32 minolovk 156 obala h straž"in la/**.j in 5 topn-cark. Ker angleška vlada javlj^' izgube mornT.ce z zakasnitvijo in po kaall«-cah je predložena oilanca vzbudila v javn -stl ogromen vtis. Lizbona 3 marca s Lordska zbornici te ie zopet bavla z vrjraJaniem podu' rnjSke ne varnosti, ki se zdi od dneva do dneva bolj težko rešljivo. Lord VVinst« m dejai, do so se metode s katenmi skuia admiral t?ta prerTO- čit' podmorn-.iko nevarnost, popo n ima izjalovile, temveč jc tziavil da ie samo ut»craba £n.e» riSkih ladij omogočila »začasen :zh<-o «z s pa vedne narašča n 'e ^reha računat., ca na;mnn' dve nov- n*«d'nornc nad« mest ra vsa '. prijaviti te priprave krajevno pristojnemu oddelku ftnančiic v .iie»i ou cineva, ko stopi ta naredba v veljavo (do 2. aprila). Prijava mora obsegati: a) natančne podatke prijaviteHa, a) natančni nopis vsake priprave in krala, kjer je priprava nameščena ali shranjena, c) proizvajalno zmogljivost te ortnrave Oddelek fmančn** kontrole pregleda na kraju samem priprave, jih zapečati in jih tako postavi pod svoje nadzorstvo in evidenco. Prepoved prodaje. Člen 3. določa, da brez posebne predhodne dovolitve Visokega komisariata ne smejo proizvajalci in trgovci v členu 1. navedenih predmetov ne prodajati, ne dobavljati. Pred uveljavljenjem te naredbe sklenjene kim^^-o^ine noemdhe ie smatrati za razveljavljene, razen če se na-našnjr na dobave, za katere je hila na prodajalčevo ali kupčevo prošnjo že izdana dovolitev v smislu čl. 6. te naredbe. Prepovedujeta se proda jn Irdelkov Iz čl 1. občinstvu in po*trežba z njimi v hotelih, penzljah, kavarnah, restavracijah in vohče v*eh gostinskih ebratih, kakor tudi v točilnicah, menzah in zasebnih krotkih. Zapora zalog. Val v d. i. te naredbe navedeni proizvodi, ki jih imajo ob uveljavljeniu te naredbe proizvajalci, trrovci na debelo, trgovci »ta drobno, gostinski obrati, točilnice, menze, in zasebni krožki na zalogi, ae postavljajo pod zaporo in na razpolago Visokemu kornJsariatu. Imetniki so dolžni sestaviti nadroben inventar zalog In ga v 15 dneh od uvel javi jenja naredbe (do 17. L m.) predložiti v treh primerkih Pokrajinskemu korpome'jskemu svetu. Glede zalog zunaj ljubljanske občine, se prijava lahko vloži preko občine. En primerek inventarne ga ee znamka s prevzemnim potrdilom Pokrajinskega korporacijskega sveta oziroma občinskega urada, se prijavitelju vrne v dokaz, da je Izpolnil obveznosti lz tega odstavka. Zapora obsega tudi proizvode, ki se po uveljavljenju te naredbe izdelajo ali uvozijo. Dovolitve za proizvodnjo ta prodajo. Člen S. določa, da sme dovolitve is člena 1. In 3. za proizvodnjo ali prodajo in dobavo izdati Visoki komisar: a) za Izvoz, b) za dobavo oboroženim silam na podlagi redne naročilnice pristojnih ministrstev. C) za izdelke določene za zdravilne namene, d) za izdelke, določene za posebej pooblaščena uležalna shranisča. ki so pod nadzorstvom organov finančnega ravnateljstva, e) za drugačno potrošnjo nego je navedena pod črko b) tega člena v posebnih primerih, ko bi se to spoznalo za potrebno. Proizvajalci tn trgovci na debelo morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni In oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrd' Pokrajinski prehranjevalni urad ln v katerega vnlSejo na preiemni strani proizvode, ki so jih mventarizirali in ki bi jih Se izdelali ali pridobili pozneje, na oddahni strani pa proizvode, ki bi jih dobavljali na podlagi dovolitve Vitkega k'^'sariata Določbe te naredbe ne veliaio za zdravilne specialitete. ki vsebujejo alkohol. Kazenske določbe. Kdor krši določbe te naredbe, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, po upravnem oblastvu prve stomiie in po o^Ftonku lz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Blago se vselej zap'eni in se poleg tega la>ko odredi začasni, v hujših primerih pa tudi trajni odvzem obrtne ali trgovinske pravice. Ljubljana, 6. marca Po § 360 kazerskega postopnika sme pri-sfc "jno sodišče preaiugačitt na zahtevo upravičene esebe pravnomočno sodb. v naslednjih dveh primerih: če je bilo izrečen h z različnimi sodbami zoper stega obtoženca več že pravnomočnih kaz::i — to je kazni, zoper katere ni več mogoča pritežba ne v cbliki priziva ne v obliki revizije — pa se ni uporab 1 predpis § 286 ali se n'so upoiabili predpisi kazenskega zakona o odmeri ene kazni, kjer bi se bili morah uporabiti. V takem primeru sme pristojno sodišče prve stopnje z naknadno uporabo re u po rabi j enih predpisov na zahtevo državnega tožilca ali obsojenca predrugač ti prejšnje sodbe, ko je zaslišalo obsojenca in njegovega branilca, kolikor gre za odmero kužni, in z novo s„dbo odred ti ero kazen. Prav tako sme pristojno sodišče pravnomočno sodbo predrugačiti, če se ne bd dala pravnomočna s*odba| a katere se je izrekla za več dejanj ena kazen, po enem delu zbog pomilostitve ali ;z drugih razlogov popolno, ma izvršiti. V tem primeru srne sodišče, ki je sod.ilo na prvi stopnji, ca zahtevo državnega tožilca ali obsojenca, ko je za.sllšalo obsojenca in njegovega braniča, izreči novo sodbo, s katero določi po novem stanja kazen, ki jo je še izvršiti. Konkreten pi mer take razprave, ki je bdla razpisana -n opravljena samo zato( da bi se namest; dveh kužni izrekla na csnovi gornj h dcločil kazenskega postopnika ena enotna kazen, smo imeli pretekli torek. Zasedal je mali senat, ki mu je predsedoval sos Ivan Kralj in sta v njem sodelovala kot votanta sos Rajko Lederhas in sodni pristav Matevž M. noric. Državno tožilstvo je zastopal dr. Hinko Lučovnik, Obtoženec je bil starejši maloletr. k Tine, ki je bjl lani obsojen prvič na l leto in 3 mesece robije, kasneje pa ponovno na 1 leto rebije. Sodišče, ki je izreklo drugo kazenj ni upšte. valo prve sodbe in ni izreklo, kakor bi bilo moralo enotne kazr.i. Sedaj je obsojenec dosegel, da je sodišče upoštevalo njegovo pravico in da je po določilih § 360 k. p. izvedlo razpravo, na kateri je potem določilo enotno kazen. Za cbsojenca ima praktično izrek enotne kazni to predi-cst, da je običajno izrečena enotna kazen vedno krajša, kakor bi b*\i obe kazni skupaj, če b4 jih enostavno sešteli. V danem primeru je obsojenec bil deležen skupne kazni, ki ie bila za dva meseca krajša, kakor sta bili obe kazni skupaj. Pri izrekanju enotne kazni se sodnika ravnajo predvsem po § 62 kazenskega zakonika, ki pravi: kdor zasluži zbog več kaznivih dejanj več časnih kazni na prostosti, se obsodi na eno kazen, Id je v tem, da se zaslužena najtežja kazen zviša. Zvišana kazen ne sme doseči zneska poedinih zasluženih kazni, niti ne sme prekoračiti dvajsetih let robije ali zatočenja, niti petin let strogega zapora ali zapora. Zasluzeno najtežjo kazen zviša sodišče po svobodni oceni glede na ostale zaslužene kazni. Tine je bil lani 3. marca obsojen, ker je v zalnjih mesecih 1. 1941. v družbi z nekim vlomilskim tovarišem izvršil vrsto drznih vlomov, na 1 leto in 3 mesece robije, pri čemer je sodišče upoštevalo njegovo maloletnost. V času. ko je bil v preiskovalnem priporu in še v marcu, ko je že prestajaj kazen, pa je pokradel v jetnišnici mnogo perila in raznih kosov obleke na škodo paznikov in drugih sojetnikov. Po § 015 k. z. je bil zato obsojen na 1 leto robi je. Ker se je večina tatvin zgodila, prodno je bila izrečena prva kazen, hi bilo moralo sodišče v drugem primeru obe kazni združiti in izreči enotno kazen, kar se pa ni zgodilo. Na torkovi razpravi je najprej predse 1-aik ugotovil dejanski stan, nakar je dobil besedo državni tožilec, ki se je protivi] uporabi § 360, čes da gre za kazniva dejanja, ki so bila izvršena že po drugi sodbi Nasprotno je branilec dokazoval, da ni doka. zano in ugotovljeno, ali je obtoženec kralel še tudi po prvi sodbi in da je zato izreči enotno kazen. Senat se je po kratkem posvetovanju pridružil branilčevemu stališču in na osnovi omenjenih paragrafov izrekel enotno kazen: 2 leti in 1 mesec robije. VELIKODUŠNOST — Dovolite, da vas vprašam, kdaj ml mislite vrniti denar, ki sem vam ga posodil že davno. — Dovolim. Nori ilustrirani tednik Dopolavora »Gen te Not trn« Tednik »Oonte Nostra«, uradno glasilo predsedništva Dopolavora, jo —časno usta* vil svoje izhajanje ter bo zopet izšel v novi in izbrani tiskarni škj opremi pa načinu večjih periodičnih ilustriranih italijanskih listov. Tiskan bo na 16 barvanih straneh ter bo imel za svoje soielavce najbolj znane in čislane pisatelje. Letna naročnina znaša 40 lir m bo vsak zvezek, ki se bo lahko dobil v vseh prodajalnah, stal 1.50 lire. Tovarišu na kulturni njivi želimo najboljšega uspeha. _______^_ Na dunajski univerzi Je bila 3. t. tn. promovirana hči pokojnega mariborskega državnega tožilca in obe n-skega sveta ka dr. Oskarja Orosela Il»a, poročeca von Sternbach za doktorico vsega zdravilstva. Prctelitev urada za nadzorstvo cen Sporoča se. da se je Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisanjatu preselil v VVolfovo ulico it. 12. I. nadstropja Veliko zanimanje za propagandni turistični plakat Pobuda Pokrajinskega ?ocerj-.«ništva za tujski promet za prireditev razstave propa-ganetoo-turističnegra plakata je zbudila ve« liko zanimanje v našem mestu. Turistična propaganda je ena najv žiejših činitelje v za razvoj mesta v bodočnosti. Zato je potrebno, da se zlasti turistični propagandi posvetijo najboljše moči našega meščanstva. Za enkrat so poklicani umetniki, da pokažejo s svojimi deli zgodovinske ln folklorist i čne motive pokrajine ter pejsaze, ki morejo takoj vzbuditi zanimanje. Opozarjamo umetnike, da morajo biti kompozicije 0.70x1 pripravljene za takojšnjo reprodukcijo za tisk- Rok za prijave in sodelovanje pri razstavi je določen do 20 mara tA toda že eti bi bilo. da bi umetniki ki nameravajo sodelovati, že prej sporočili svoj pristop Pokrajinskemu poverjpništvu za tujski promet, zaradi skrbnega organiziranja razstave. Izpred cftro£ii?g~ srdi ča Dva meseca prej bo priše! na svobodo, ker je dosegel, da je sodišče združilo dve kazni v eno — Enotna kazen znaša 2 leti in 1 mesec robije Iz Spodnje štaierske — Konjiški diletantski oder v Slov. Bi. strici. V nedeljo je gostoval diletantski oder iz Konjic v Slov. Bistrici Vprizoril je veseloigro »Ded«, predstava je bila zelo dobro obiskana. — Nesreče. 35-letna dekla Matilda Vi-valdi iz Konjic je padla in si zlomila nogo. Med delom se je ponesrečil 45-letni strojevodja Franc Ka'ser iz Maribora ki si je zlomil desno roko. V Celju in okolici ^o se zadnje dni precej težko ponesrečili Franc Zupane iz Celja, Daniel Čebuli iz Šoštanja. Anton Lampe iz Celja, Franc Mastnak iz Hrast ja, Ana Kob^er i2 Litije, Anton Zidanšek iz okol:ce Poljčan in Štefan GrankuS iz Celja. — Dvojni umor v Bratislavcih. V Brati. =lavcih sta bU 13. januarja umorjeni 51-letna poKtu-lnics Marija Petek in niena varovanka M->riia Rar.er. Kriminalna po-lieiia in orožništvo sta morilca kmalu ;z-slediia. Bil je 23_1 efni Franc Kuhar, ki ie bil zaradi ubo-<3 že ob«oien rta 4 leta in 3 ttfo»*frce Ječe Fant ie zloč'n rjm'znaL — Živi jen ie in umiranje v Mariboru. V drugi polovici febnjarja ie bilo v Mariboru rojenih F2 otrok, od teh 48 d«čkov in 34 dekle Novih grobov je bilo 57. porok r»n 41. — Zvemi v©o\ta v L*n*omeru. V nedeljo ie bilo v Ljutomeru veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni vodja Franc Steindl. — Vel-ka radarska zborovanja. V nedeljo so b:'a v (flavnill treh rudarskih revir-i "h v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju zborovanja, katerih se ie udeležbo okrog ioooo rudarjev. Največje zborovanje ie bilo v Trbovljah, kjer =e je zbralo ok^-og 4500 rudarjev. Govoril jim je zvezni vodja Steindl. — ?6 otr^k Malemu kmetu Frrrtcu Raz-gonxku v šma?-tnem v Rožni dolini je rodila žena te dni 16 otroka. Predlanskim o božiču mu je rodila 15 otroka, ki mu ?e bil krsten boter AIoLf Hitler. Vseh 16 otrok živi. — Novi errofrovi. v Mariboru so umrli zasebniea Klotilda Vertnik, stara 68 let. železniški vpokojenec Franc Leben, star 73 let, železničar An!rej Kranjc, star 49 let, prodaja1 čeva hčerkica Silvija Jamnik, vpo-kojeni mestni stavbenik Rudolf Holzer, star 71 let. vpokojenčeva žena Marija Lu-šer. stara 71 let, skladiščnik Reinhold Bie-feld, star 45 let, in starostni rentnik Franc Justinek, star 59 let. V Ptuju je umrl vpo-kojeni primari j dr. Ernest Treltel, star 77 let. V Celju je umrl bivšd magistratni rav_ natelj Janez Subic, star 52 let. V Grazu je umrl vpokojeni senatni predsenik Janez Stepisnik, star 83 let. — Odlikovanje. Korperal Josip Kukcvec lz Bukovcev je bil za hrabrost na vzhodnem bojišču odlikovan z redom železnega križca II. stopnje. Z istim rede m I stopnje je bi pa odlikovan tudi na Spod. Štajerskem d»:bro znani športni trener, učitelj poročik Helmuth Pulko. Iz Hrvatske — Promet po Donavi. V ponedeljek bo obnovljen osebni in blagovni promet do Donavu od Vukovara do Zemuna. — Zagrebška mestna podJetja. Zagreb-Sk mestna občna je objavila Dodatke o poslovanju mestnih podjetij v L 1942 Mestna plinarna je obratovala s 100° o kapaciteto. Proizvodnja je znašala 21.267.048 m" dočim je znašala predlanskim 22.239.384 m* Dohodki so znašali lani 50 832 900 kun. predlanskim 40.243 658 kun Mestna elektrarna Je imela lani 248 321 332 kun dohodkov, predlanskim pa 129.445.976 kun Stroški za tekoče leto so preračun jeni na 216.470.000 kun tn so za 68 375 000 kun večj: kakor lani Primanjkljaj znaJa 48.545 000 kun Mestna elektrarna ima v proračunu za tekoče leto oredvidenn 69,498 000 kun izdatkov, ali 16 031.310 kun več kakor lani. Primanjkljaj pa znaša samo 12.058 000 kun Me«trd vodovod ie ;me! lani 31.289 597 kun dohodkov. Dredlan-kim pa 30.878.412. V novem proračunu znašajo izdntk-* 34,683.000, primanjkljaj pa 6,100.000 kun. Športni pregled Šport v Španiji Znano je. da je bila Španija pred svoje državljansko vojno ena Izmed najbolj znanih športnih drŽav v Evropi in na svetu. Njeni nogometaši, boksarji, kolesarsk dirkači 'n drugi športniki so si pridobili svetovno slave ln so ponesli ime Španije po vseh pet h celinah. Po državljanski vojni se je začela Španija znova razvijati v športnem pogledu šele v zadnjih letih. Španski športnik1 so v kratkem času začeli obnavljati staro Špansko športno slavo in so dvignili svoj nared med prve športne narode na svetu. Približno si ko o stanju in življenju španskega sporta nam nudijo naslednje vrstice iz Španskih listov. Med največje športne uspehe, k* so Jih dosegli lani Štejejo Spanci predvsem neodločni rezultat 1:1 svojih nogometašev v Berlinu pioti nemšk: ngometni reprezentanci, nato pa veliki uspeh tekača R:dri-gucza,, ki je bil v Milanu prv* na 400 m, končro pa tudi senzacionalno zmago španskega boksarja Paco 3uena nad tedanjim uradnim evropskim prvakom in en m izmed najboljših italijanskih boksarjev Lui-gr'jem Musino. NajnapetejSi športni trenutek so Snmci d živeli lari v odi čni tekmi za negometni pokal med moštvoma Barcelone in Atletlea Bilbao. Tekmo so morali podaljšati in je ;gralec Barcelone Martin šele v zadnjih trenutkih orjaške borbe dosegel zmago-nrsnl zgoditek Za največje raz čaranje smatrajo neuspešni nastop znanega boksarja Ferrera, k je izgubil k. n. v važni borbi za naslov evropskega, prvaka protj irvrst-nemu Francozu Ccrdanu. Med lanska odkritja prištevajo odličnega kolesarskega dirkača Maneis'đorja in danes rajno1 jšega n-gomrtnega strelca Junccoa ki igra v moštvu Espagnole iz Barcelone. Naslov najboljše športne prireditve si je lani zasluž lo tekmovanje španskih akademikov, ki je bilo v Madridu. Najpriljubljene.'S* sport je v Španiji Se vedno nog-cmet. Zlasti so pritegnile na ;gri-šča velike mr'žicc strastnih na v jače v pokalne tekme. Najkrepkejše se je lani razvil rokomet in »hokej« na kotalnicah. Najboljša pokrajina v športu je bila lan* nedvomno Katalonija, ki si }e osvojila prvenstvo v petih raznih sportn h pa-ogah: v nogometu. košarkit rugbiju, lahki atletiki in anokeju*. Ima' pa tudi najboljže poednske predstavnike še v tenisu, plavanju, boksanju in vvatcrpolu. Najboljši športniki v nekaterh športnih pa'ogah so bili lani: med nogometaši je ta častni na;l:v pripadel znanemu Maratorel-iU, ki ga mnog: smatrajo za najboljšega ev-r^psl:cga vratarja. Od kolesarskih dirkačev je bil nrfboljši Bcrendero, ki mu ta naslov pr pada že več let, med lahkcatletiki rc ;'e najbolj izkazal že omenjeni Rodriguez. med boksarji ja najzosluž'ejši Paco Bueno in med tenišk'mi igralci državni prvak Crrles Med športnicami beremo naslednja imeni najboljših: prvak nia v tenisu Popa Chavarri in plavalki Mary Bernetova in Marta Bo'zalesova. — V 15. letih 17.721 stadionov »n igr'Sč. Od 1. 1927. ko je bil v Comu zgrajen prvi .stad:on kot začetek organizirane ?kcl;e, io danes so po vsej Italiji zgradili 17 721 igrišč in stadionov. Od tega štev la odpade 162 igrišč na rake. kj imajo prostora za več k?kr 20 000 gledalcev. Nadalje ie bile urejenih 1695 travnatih 'grišč, 2314 igrišč za tenis 1319 igrišč pa košarko 1112 prostorov za strelja" je, 812 grišč za sporta na ledu, 1457 odnrt;h in 27 pekritih plavalnih bazenov, 3415 telovadnic. 159 konjskih dirkališč, 23 kolcsar^kh dirkališč in druge. Malo jezikovne paše (Najprej malo paše na izrodkih tiskarskega škrata v paši« dne 26. februarja. — V drugem stolpcu. 16. vrsta, bi se moralo glasiti, da je jezik nekaj več kakor le znes in zmes po slo^mičnih in pravopisnih pravilih razčiščenih besed. V četrtem stolpcu nam je hudoba najbolj ponaga-jala v 11. vrsti od spodaj; pravilno bi bilo^ Človek se menda ne moti le. ko misli, da je zmotljiv... — ne pa nezmotljiv. V vseh drugih stolpcih si je razumni čitatelj lahko popravil manjše napake sam.) Na »pašic pojemo kolikor znamo In moremo hvalnice lepi slovenščini Baje ni najpomembnejša zvestoba slovniškim in pravopisnm pravilom, temveč življenjska in izrazna moč izraza. Zato menda nekateri mislijo, da potrebujemo bolj pripomočke za oblikovanje jezikovnega sloga, odnosno izpodbude, da bo vsak pisal kolikor mogoče svobodno. Siovn:ška in pravopisna pravila jim presedajo; brzde v jezikovni rabi ni treba, da bo lahko vsak Dri-speval po svoji moči k oblikovaniu in preoblikovanju prmene ?Tovenščine ter se izživljal v svojem slotm Naj bi torei raie vzgajali umefnke jezikovnega sloga, a ne trosili slovniških pravil. Tako imenitne na'oge pa moramo seveda preDuščat.i dnieim ki lahko gledajo s prezirom na zakotne pašnike in bosopete pastirje. Kako bi naj pastirček vaške so- seske trobil v svoj rog visoke besede o jezikovnem slogu? Kako bi naj dopovedal ljudem, kaj je lep slog in jezikovna umetnina, ko neštetim Discem delata nezaslišane težave še slovnica in pravopis? Marsikaj sicer Človek skuša po skromnih močeh Pastirček celo misli (morda se moti), da ni niti lepega sloga brez Dravih in praviln/ih besed na pravem mestu >n je prepričan, da jez"k izgublja izrazno moč in lepoto prav zaradi tega. ker ga toliko ljudi pači — vsak po svoje, domi-šliujoč si, da ustvarja jezikovni slog. ki je vzvišen nad vsemi pisanimi in nenapisanimi 1ezikovn:mi pravili. Kaj bi postalo iz jezika, če bi pri njem ne smel odločati jezikoslovec ali če bi vsi p'sci predpisovali jezikoslovcem, naj prikrajajo jezikovna pravila po n lih o vem okusu! Res pravi umetnik obl'kuje jezik, ki ga potem vzakonja jezikoslovec. Toda sleherni pisec ge ni umetnik in vsaka oblika iz njegove alkimi«t'čne kuhinje še ni jezikovni biser. Dv->mljive vrednosti so zlasti oblike in besede, ki diSe nreveč očitno po tuj-'h znamkah in ki se oddaljuje od nrave slovenščine že skoraj tako kakor esperanto Vsak skok Čez plot v jeziku 5e ne pomeni ustvarjanja umetniškega iezikov-neffa sloga Vsaka tujka pa tudj nima večje izrazne moči kakor domača "beseda — zpol1 zarad« tega. ker se pisec ne more opomnit*, »kako b? se reklo oo slovemko«. Vsak goni svoje, a r«i^i pastirček 1e trmoglav ter trdi še vedno, da Je lepota jezika v naravnosti in jasnosti. Naraven je pa iezik, dokler je čim bolj samonikel, pr sten ter enoten; dokler ni pomešan s tujkami in ne popačen s tujimi stavčrumi nb!rkami Kdor hoče, naj verjame. da lahko tujka pove marsikaj bolje kakor domača beseda. Vendar so tudi ljudje, ki misijo. da je mogoče skoraj sleherno tuiko nadomestiti s slovensko besedo: domači izrazi so navadno vsal tako dobri kakor tujke, večkrat so pa boljši, ker govore pravemu Slovencu, ki je vajen misliti slovensko, mnogo bolj jasno kakor bi mu tuike. Priznati je pa treba, da tujke ustrezajo bolj ljudem, ki niso vajeni ra-hft? slovenskih izrazov — predvsem izobražencem, šolan'm v vzdušju tulfh Jezikov Domača beseda bi jim ne mogla več pričarati tako žive slike pred duhovnimi očmi kakor tujka, zlasti še. ker poeosto domačega izraza sploh ne poznajo Morda res ni mogoče nadomestit5 vseh tujk z domačimi besedami Tega menda tudj nihče ne zahteva, temveč, da bi ne smeli bHi tako orizanesli'vi do tujk in da bi cenili domače izraze bo1! kakor tule Čemu b? oo«eealj po tuikah. če imamo lepe Jasne in crv^e domače izraze? Znanstveni 1ez*v »i«. Včasih Je tufk v slovarjih celo premalo, pa morajo pisei sanv kovatj še nove. Posebno se sicer ne trudijo pri tem. ker samo pritaknejo slovensko končnico tuji besedi, če je že treba ali niti tega ne. Človek se vprašuje, al: so izvlečki, sklepi na koncu takšnih razprav potrebni v tujem jeziku bolj za Slovence same kakor za tujce, ko je že razprava di-sana v esperantu. Ali se morda kaže v tem stremljenje, da mora biti znanstveni jezik »tabuc za nestrokovnjake? Nekater; veliki narodi z vso odicčnostio trebijo tuike iz svojih jez;kov. narod? ki štejejo več milijonov prebivalcev Nnm tega baje ni treba, pri nas žgosamo »puriste«, češ ti gorečniki (izobraženec bi rekel: zeloti) so prenapeteži ter se pulijo za posamezne besede. n:maio pa čuta za notranjo lepoto jezika, za slog in za jezikovno razčlenjenost po družbenih pT^cteh naroda Vendar naj bo dovoliena or'pom-ba, da ni 5e vsakdo prenap*»t*»ž kdor luibi svoio materinščino. Slov^n^ina ie baie najčisteiš* slovamki jezik. Ce je res. bi bilo treba pr?mati "«»kai za«lu?e »nuri-stom* «vJ Levstika in Skobca do Breznika a tudi liudstvu ki ie s> dovolj 7d**»vo da ne more p*"ev*emati brrlk ;n i7rr>Hk^v ie-zHra izobrazisnrev — T>ae~H»-o«k na le5 r>oie te hvalnice rnatennSr'ni np mm-? bff sprejet v ooe'-n* zbor vo,'i>;v» ninpH.-irnv k' bo odkril1 za d ^ i o 1 enoto in modrost je-t^ovne umAfn«">c+i- toda ne gteHe m<*d n^i-huiše ^*ehe niepove^a nr^^va^b vsa4 nr» dokler se ne bodo plašili telički na pazil Nakazovanje in razdelitev sira Prehran j evaln. zavod Visokega Komi sari jata v Ljubljani pozuva ve?e trgovce s r a ck>ni ranimi in kontingentiranimi z!v4U, da vključno do 8 marca dvignejo nakazila za sir za marec v Gosposki ulici štev. iz/i. Prehranjevalni zavod Visokega Komlsn-rijata v Ljubljan: obvešča potrošruke mesta Ljubljane, da bodo prejeli za marec pri svojih trgovcih, in sicer na odrezek A 60 gr parmezana, na odrezek B pa 75 gr mehkega sira. S r bodo trgovci razdelie-vali od 10. marca dalje. KOLEDAR Dane«: Petek, 5. marca: Evzeblj, Janez od Kriza. UA.NARNJE PRIREDITVE Kino Matica: Dunajska kri. Kino Sloga: Ne ISč: gorja. Kino Union: Tri prijateljice, i. javna produkcija sole Glaabene Matice ob 17. v mali tllliarmoniCni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmavor, Sv. Petra cesta 78. Radio Ljubljana SOBOTA, 6. MARCA 1943-XX1. 7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poroč:ia v slovenščini — 12.45 S mfonična glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallina — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Siianec. — Operetno glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vesuvk. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17 10 Pet minut gospoda X. — 17 15 Nove pošče Cetra. — 17 55 Go«pod njsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.15 Komentar dnevnh dogodkov v slovenščini. — 20.30 Filmska glasba — orkester Cetra vodi dirigent Bar-zizza — 21.25 Domov na v vojni — himne in pecmi izvajata orkester in zbor. vodi dirigent Gallino. — 21.55 Modeme ncsmJ vod: dirigent Zeme. 22.15 K'asični orkester vodi dir cent Manno. — 22.45 Poročila v italijanščini DRAMA Petek, 5 marca, ob 15: Kovarstvo ni ljubezen. Izven Cene od 12 lir navzdoL Sobota. 6. marca, ob 17.30: Veliki moi Red A. *f Nedelja 7 marca, ob 14: Princeska *n pastirček Mladinska predstava. Izven Cene od 12 lir navzdol _ Ob 17 30: Jesrn. Izven. Cene od 20 lir navzdol. OPERA Petek. 5 marca: zaprto. Sobota. 6 marca ob 17: Don Pasoual*. Izven Cene od 28 Tr navzdol >J~de!ja. 7. marca, ob 16: Zemlja Smehljaja. Opereta Izven. Cene od 28 li* navzdol. Ponedeljek. 8. marca: zaprto. Inser'raj v t,Sl3v. Narodu"! OGGI DANES PRIMA PREMIERA AL CLNE — KINO UNICN LILI A SILVI IRASEMA DILIAN CARLA DEL P0GC10 ROBERTA vi Stev. • ciLUV biNddi N A i* O L»«. ran ?rei!®g zelenjavnega izbora sadjarskega nadzornika Josipa at kakor ga je razvil na semest&gcjskeni tečaju Prvi ze!enjadni izbor ;e bil p od posebne :J;ete, ki je bila 22. 0..1 1S„9 na kme. .jkem od '.elku bivše baroke --prave in so - njej sodelovr.l: nas. najboljši vrina.sk. okovnjaki. Izbor jc imel n.men omesti ^vilo 8f>rt posa.neznih vrst vrinlne pic.i-cm na tičte ki so sc po dete anv;h iz-Anjah najbolj obnesle v nas* zemlji in -pJnebju Taka omejitev je koristna tudi - cli-ugih vidikov, važna pa je tuli za seme-i.jgojce Zato na prvem semenogojskem zćaju preteklo sredo n~so mogli mimo je in s-1 predavanje o zelenjaunem izboru overil; našemu najboljšemu vrtnarskemu ičrokovnjaku. s^ ijarskemu nadzorniku Jo-pu Sueklju. Veaelo se je, da si je nabral o triletni veljavi rr\se lan :sa ze enjadnega -bora precej izkušenj o primernosti pred-agarah sort in da pripravlja svoj predlog za dclr.o spremembo in izpopolnitev zele-ajadnega izbora Tako c:clo je vedne potrebno. Tudi stro-.-covnjaki. ki so se zbrali na omenjeni prvi anketi, so se zave lati, da za zeleno mizo na prvem sestanku ne morejo sestav.ti nekaj dokončnega Zato so svoj '-elenjadni predlog imenovali začasni. S tem so pustili vrata odprta za vse eventualne popravke, ki jih bo v teku let velevala izkušnja. Kolikor smo utegnili primerjati začasni zel en jačini izbor, ki ga je sestavila anketa in predlog, ki pa je iznesel sadjarski nadzornik Josip strekelj, je glavna prednost novega predloga, da še bolj orne. jujejo število sort, ki bi prišle v poštev za naše vrtove. Seveda moramo tudi upoštevati, da se ta prellog sedaj nanašn predvsem na sorte, ki se goje v Ljubljani in ljubljanski okolici in da je prejšnji bil namenjen vsej bivši dravski banovini. Po predlogu Josipa štreklja pridejo v poštev za setev pri nas semena naslednjih vrst vrtnin iv oklepaju bomo navedli spremembe napram začasnemu zelenjadnemu izboru omenjene ankete): Kapusn'ce Cvetača: Za zgodnjo setev in pozno jesensko setev pridev poštev seme erfurtske rane cvetače, za poznejšo setev konec aprila in v maju pa italijanske velike (začasni zelenjadni izbor je poleg teh predlagal še snežno kepo). Zelje: Za zgodnje vrste, ki jih sejemo že jeseni ol 15. avgusta do 15. septembra in jih potem prezimimo v mrzlih gredah, je predlagano junijsko rano. Med poznimi vTstami prideta v poštev dve: domače tako imenovano ljubljansko ali kašeljsko in šveinfurtsko zelje. Slednja sorta je zlasti izdatnejša za zimsko spravilo, torej za pripravo kislega zelja (začasni zelenjadni izbor slednje vrste ni navajal, pač pa še dit-marško kopenhagensko in muropoljsko). Rdeče zelje: pre '.lagana je samo ena sorta, ki je posebno primerna za prezimo-vanje: dansko, temno-rdeče (začasni zelenjadni izbor: haco in ivestfaliaj. Ohrovt: kot zgodnja sorta pride v poštev sv. Ivan in železna glava, za pozni ohrovt pa splošno znani vertus (začasni zelenjadni izbor je navajal med zgodnjimi vrstami mesto sorte sv. Ivan sorto prvi sel). Brstrratl kapus ali popčar: herkulrs (predlog se strinja z začasnim zelenjavnim izborom). Listnati kapus ali ohrovt: vrsta zelenjave, k: pri nas ni posebno v navadi. Baje je okusna predvsem, če pozimi najprej po zebe in jo šele potem uporabljamo. Strekelj pre.laga sorto z imenom n zki, naguban (v začasnem zelenjadnem izboru sta predlagani sorti imenovani n*zki drobno kodrasti in polv:soki). Kolerabice; predlog se omejuje na sorto dvorska praška, ki je bnle in modre barve. Bele kolerabice so boljše. Ta vrsta ima mehke nežne glavice in kratko listje. (Začasni zelenjadni izbor predlag-2 polog tega še špehovko modro). Ljubljana, 5. marca I močna ln pretrda (začasni zelenjadni izbor Korenovke in gomoIjiLce Podzemska koleraba: je rumena in bela. Za človeško prehrano je dobra predvsem namena, za katero predlaga strekelj masleno rumeno. Korenje: najbolj se sponaša nanteško, ki pa ni posebno trpežno za zimsko shranjevanje. Za prezimi janje prk'.e v posiev brun_ sviško (začasni zelenjadni izbor navaja še sorti: prvenec in Oakkeer, ne pa brunsvi-škega). PeteršUj: med šte\ilrdmi sertami je š? najbolj primerna kratka debeia. Peteišilju. ki ga nameravamo vzimiti, ne sn.emo prej trgati listja (začasni zelenjadni izbor je predložil sorti berlinski in nun plus ultra). Zelena: v poštev pr.deta sorti aiabaster, ki ima okrogel gomolj, in praška. (Zelenjadni izbor predlaga še so: to imperator). Listnata zalena: se pri ras ni mogla uveljaviti, dasi je imenitna vrtnina, ki jo cenijo m goje zlasti Nemci in Angleži. Rdeča pesa: najbolj se je obnesla egiptovska, ki jo sejejo za zgo lnjl pridelek konec februarja ali v začetku marca. Ta pridelek ni primeren za prezimovanje, ker meso preveč oleseni. Za pozni pridelek in prezimovanje sejemo šele maja in junija (začasni zelenjadni izbor je predlagal poleg te še rdečo kroglo - detroit). Pastinak: se pn nas ne more udomačiti, dasi je zelo primeren in okusen za človeško in živaJsko prehrano. Njegov koren ima okus peterš.Jja in zelene. V juhi je izvrsten nadomestek za obe vrtnini Najboljša sorta je ruski beli dolgi. Kdor prideluje njegovo seme, mora vedeti, la ne sme pobirati semena v rosnem vremenu, ker si bo sicer opekel roke. Crni koren; je tudi še premalo upošteva, na vrtnina, katere listje je podobno listju trpotca. Crni koren zahteva globoko dobro obdelano zemljo. Koža je črn:, meso pa belo. Paziti moramo, da ga pri kopanju ne ranimo Skuhamo ga kot peso in šele potem olupimo (zelenjadn: izbor je predlagal sorto enoletni orjaški). je predlagal p!žensko (salvator) in Črno zimsko domačo). Sohtnice Poletna al! vnata solata: popolnoma zadostujejo I :e. in sicer kraljica maj. nlka, ljubljanska ledenka in pari zar ca (začasni zelenjadni izbor navaja se Ijub-l Jan« k o maalenko, bohemio, braziljanko, postrvko). Zimska g lav na ta solata: V poštev pride predvsem nansen, ki jo sejemo v več obrokih od 15 avgusta do 15. septembra Tista, ki jc primernejša, potem prezimi. Moramo jo pred snegom pokriti tako. da ostane zemlja vedno zamrznjena in se zmrzal ne menja s toploto, kar potrga nežni rastlinici vse korenine (začasni zelenja/um Is bor je navajal se rumeno zimsko ma*len ko m zimsko domačo rjavko). Solata vezutja: napi imernejsa je kaael-*ka (začasni zelenjadni izbor je ne navaja, pač pa priporoča po-trvkt in o*ri$ko runu no). Berivka: glede te je Strekelj prepustil izbiro vrtnarju samemu, ker se mu ne zdi posebno važna solatnica. Izbira lahko meo gladkimi in nakodranimi vrstami. (Začasni zelenjadni izbor je priporočil ameriško be-rivko ter kodrasto ln okroglolistno berlv-fco). Radič: zelen je najboljši tržaški solat-nik, ki ga sejemo od marca do junija. Ne smemo ga gnojiti s svežim gnojem in zalivati z gnojnico, če nam ne ugaja njegova grenkoba Za zimsko siljenje pride v poštev rdeči gor'ški. (Začasni zelenjadni izbor je priporočil isti sorti). Endivija: dve sta primerni za nas: eakari ol, rumena in eskariol, zelena. Za vzim-Uenje je primerna zelena, za Jesensko rabo pa rumena (začasni zelenjadni izbor je -»redlagal še bubi). Kresa: vrtna kresa, ki uspeva v senci ln jo ponekod sejejo tudi dvakrat na teden. Motovileč: gojili bomo predvsem domaČi notovilec ln holanilski fcirokolistnl, ki ima večje široko listje in olajša čiščenje (obe ■ irti je predlagal tudi začasni zelenjadru zbor). Špinačnice Spinača: za poletno rabo julijana, veli kolistnata, za zimsko porabo pa eskimi t začasni zelenjadni izbor je predlagal še viroslav, viking matador, danski kralj Ln metne je v napredek). Novozelandska špinača Mangold: nima pri nas veljave, dasd je zelo hvaležna rastlina in daje obilo pr>- zimi prezimi na prostem, sicer ga spravimo v kleti. Veliko ga goje v Dalmaciji in ga imenujejo blitvo, ime, ki bi se naj tudi pri nas uveijavno aiescO tujega naziva mangold. Priporočljiva je predvsem sre->rna blitva (začasni zelenieini izbor je -roleg nje priporočil še Iukul). Plodovke Jajčevec: se najboljše oplodi okrogli J»j- čevec. paradižnik: kot zgodnja okrogla sorta pride v pcStev lukn!us, za vlaganje kro!J Humbcrt, rodovitna vendar malo pozna je sorta volovsko srce. Zelo zgoden pridelek 8 do 14 dni prej kakor vse druge vrste, daje rani bonnski (začasni zelen jadu izbor je priporočil poleg lukula ln volovske-ga srca tudi danski eksport, prebogati re-^sta, we&tlandia ln mezgovec). Paprika: sladka sorta je rdeča monstruma, ki je velika in za polnjenje primerna ostra pa »egedJnska ostra (začasni zele njadni izbor je priporočil samo bolgarsko sladko). Kamare: sa dolge kumare pride v poštev unikum dolgi in delikate* selena, ki ostane zelena tudi ko dozori: za vlaganje so primerne grozdnate ruske (začasni zelenjadni Izbor je predlagal tudi kitajsko jeguljo, senzacijo in mamut, ne pa sorte unikum dolgi). Jedilne buče: sadili bomo špargljev« trn-co ali vegetable marrow (začasni zelenjadni izbor: podolgovato brez vre* ln eentno bučo). Čebulnice čebula: najprimernejša sorta Je žltavska rumena ali rdeča (začasni zelenjadni izbor je predlagal se domačo svetlordečo, belo pomladansko in avstralsko sladko). salotka Česen: timski in poletni (enako tudi začasni zelenjadni izbor). Por: (začasni zelenjadni izbor predlaga sorto slon). Stročnice Grah: zgodnja sorta je ameriški čudež, kasneje zori senator, izvrsten pa ie tudi telefon (začasni zelenjadni izbor je predlagal ekspres (prvi sel) sakso in zgodnjo zeleniko. poleg senatorja in telefona). Grahu ne smemo gnojiti, kvečjemu s kalijem in superfosfatom, nikakor pa ne z duškom Fižol: za nizkega zgodnjega prideta v poštev alfa nizki in mont d'or; visoke sorte so: cipro, zelo odporen je dan in noč, dober in rodoviten pa sivi dan. Vsi trije nimajo niti (začasni zeleniadni izbor je predlagal vrsto drugih: nizki a) zeleni breznitni: saksa. konservna. hen-richov orjak, b) z zelenimi, nekoliko žilavimi stroki: sto za enega, c) breznitni vo-f čenči: zlata gora. kralj maslencev. su-perba; visoki fižol: a) zeleni breznitni: pole? cipra še wedd'n?en. mojstrovina, imperator, b^ brezn;tr»i voščeni' zlata krona in kifeMčar. krivček). Trajnice Beluše: argenteuil (izg aržantei) ie ena najboljših sort (zač?cni zelenjadni izbor le predlagal brunsvfško slavo in snežno ?'avo). Rabarbara: je najboljša ona z rdečimi peci i i ^aenmi zelenjadni izbor je predlagal viktorio). DNEVNE VESTI Mesečna redkvica: v poštev pri leta sor ti nen plus ultra, ki je rdeča in okrogla in ledena sveča, ki je dolg zelenjadni izbor je pred pariško tržno poleg ledene sveče) Redkev: jo je več sort. ki so be'e okicg'e črne okrogle, črne do]ge Oktisne^&a je bela Zgodnja z mehkim pkusnim mesom le mo-nakovska bela Brl*ša kakor črna okrogla je črna dolga, čina okrogla redkev je pre- — Papežev življenjski Jubilej. Dne 3. marca je dopolnil papež Pij XII. 67 let rojstva. Rojen je bil v Umu Dne 2. marca pa je bila četrta obletnica, kar je bi izvoljen za papeža Posebne svečanosti ta dan ni bilo v Vatikanu, pač pa bo obletnica izvolitve proslavljena dne 12. marca s kronanjsko obletnico. Tudi ie bilo Va-t kansko mesto ta dan okrašeno z zastavami, papeževi vojaki pa so imeli prosto. Številne cerkvene in laične osebnosti so vpisale svoje čestitke in voščla v posebno knjigo v predsobi papeževih apariemen-tov. Tudi je prejel papež brzojavna vo-5črIa številnih drž, poglavarjev in vladarjev. — Venez jVki patriarh v K?mu. V B;m je nri?pel beneški patriarh kardinal Piazza, ki se bo skupno z genovskem nadškofom kardinalom Boettom udeležil sestanka kar-dmafe&e kom.'srje Katoliške akcije. Se-rrnnkom predceduje palerrnski nadškof kardinal Lavitrano. — Tnestinski prefekt na s,?kar?ki razstavi, v Trie^tu je razstav71 te dni cvoie umetnine odličn: slikar Galileo Chini. Triestinski prefekt eksc. Tamburini si je z velikim 7an;man;em ogledal razstavljene umetnine ter se ie z umet^kom del j časa razgovarjal o ume+nojctni smeri, v katen' ustvarja Hh?ni svoje umetnine. — Smrt prefekta dr. Fufemia. V P;mu ie umri v nekem h^^u pre^^kt dr Um-b*»rt Enfrm:a. ki je bil ^vo^čas P'-e'ekt v Co^enzi. N-n tem m«Hi si ie nridobil številne zasluge za tamošnje preb'valstvo in pokraiino. _ Ek^c. .T r?"^t*r»n^nl T.n *kla<| v,vpri° Or->7i-r. S posebno odredbo b!všo«rn drlma-B*jskefra guvernerja eksc J. B^^ianiniia, ki je ho*pl poča^t^' snomln 1nn~flk- nadle. ?ra zars'^ega prefekta je b'-la nakazana v prid skladu sVez'o Orazi« vsota 100 000 lir. Name- t^e-p sklad? je omo^čit> vz^oio Jo'očenemu številu mlacSen^čev Ig dalma-z;jkih družn v rimsk b vzr»jali5?m. — Pomemben dar Neapeljske banke. r^ene-aln' ravnatelj Nearcljske banke ie noserfl neapeliskoffa prefekta ter mu ie iz-ročfl dniero nakazilo nol m«i;iona lir za )^kodovanoe ob orilTci sovražnh letalskih napadov. Prefekt eksc. Vaccari se ie eksc pripnaniiu ori^rČno zahvalil za olemenit dar m ie nameni] od te vsote znesek 100 ono lir v n^'H o«?m. ki so nastanjeni v Kr h^toin v Neaplju — Preskrba ^»p. Go«*n-"dar^ko finančni doTNoin^ini vestnik a.eencUe »Acr't« poroča: Pri glavem !ndT'st»->Mskem ravnatelistvu v ^ornoraciiskem m;nistrstvu se je sestal po. seb^n odbor, ki ma nalog-, da zagotovi oresk~bo šip v skladu s smotrno vzporedit-vijo blaga — Na poli« *»ave sta oaola v^*3ii letalski niredmk Albert Granata ter Crna sraica r r-acirspre pnnt'>fria Oprtata ie taiei tz fa- i e5iicv:h vrst skim^ne Pferve v M:1anu Tmel ?rina belaT^Ssni \ ip p^kavartle g-JgtJ lagal r -dni čudež » vrvni Y L -«da* nm'"'' 7a n^te^'eorrii «mrtnrb DO-5korTb T^?(i- T>^r^^; rt^-^ ip> **^Toval (svoip _ f9m f*/»^XS^ v l^n»y1ro umrl **&w\ilw tTf3«»»:V 7»^r%^4f? «r»rt rtoe in»*"tw»V^ Karla Marije Zanotti, predsednika federa- cije industrijcev svile. Bil je vpisan na kemičnem odoelku milanske univerze. Ob izbruhu vojnih sovražnosti je bil pozvan pod orožje. Bojeval se je na ruskem bojišču, kjer je sedaj žrtvoval svoje življenje. — Junaško j« umrl na ruskem bojišču višji narednik Gino Rozzi. Pokojn k je bil po rodu iz Izana pri Cremoni, kjer je izšel iz tamošnjih fašijsk h organizacij. — Ncva dobrodelna ustanova v Neaplju. Te dni je bila otvorjena v Neaplju nova dobrodeina ustanova, posvečena imenu nepozabnega pokojnega Vojvode A05takega. Namen te nove dobrode'ne ustanove je poveličat: pokojnikov spomin. Ustanovljena je bila na željo Kr. Vis, Vojvodinie Aostske Matere, pri izvedbi načrta so sodelovali rudi predstavniki oblastev. Akcijo je podprla tud! Neapelj?ka banka. Nova dobrodelna ustanova je namenjena predvsem pomoči in za\*etju na i bol i potrebnih. Novo ustanovljeni zavod 'ma že svojo nrvo podružnico v sred'šču Neaplja. — Novo italijansko odrsko delo. Henrik Cavacchioli je napsal novo odrsko delo pod naslovom »Zverde v vodnjaku« Uprizorjeno je bilo po član'Ih skutvne Rue*?eri na odru Noveea gled^Všča v Milanu, kjer je d^vel o ro^č^n uspeh. — 0?om m'lUonov za pomo? M;*"^mn. Velik^ušen prispevek za pom^ bližnjemu ie ook^on^a Ljudska banka v Novari ob p^'^'ki rednp>n o v in t-k>1 7a n-m^^o in oobucte r>a-tno+^nega ter socialno človekoljubnega značaia. — Aretacija ^:da v fenovi. V Genovi ie b;l aretiran 2id 5>a'omon G^H^sj? trrml-nik tvrdke S^mai. ker ie rvednia! nog-av're po 18 iT nar narne^tu no 4,n lir Zaradi slične radeve je bil ovaden tudi Z;d ^^mon Venez"a. — Nagrad** th> 10* *rfl »n »lr. Pri n^d^^^piem žrebr>niu nagrad zaltladnfb bo->oV. ki zanpdejo dne is. ^tembra 1f,,;,-VXT, so b:V TTf^a^o -IrJrfr. ri"'T^- d«** r>-<»p pa^r^i' r^r* ton ono ii?« 7^ 5***^» ^>^7 R*>4 in T^oor-rj^e ^ 50 ono b'r m gfev 1R0.T7* B87.!Hrt; i4snono t«>r l.4o«? 154 Te s*ev-'-Ve so h;ie iz^-ebane v «=erii: A-?5. Na«»rade rvo mnor) ],;r r\i rr> nreVf« IfiKitulai s1*»'4'-^rb štev.: 6^767: *"**•*» Tr «t>*i r\r\rr<č-n i o • ?0_1r*m rrTmTV>5> ^Tir-eb'oni iz <5«»m«va »T^nbrfs rsv»m»vasle p^-d1«* i«* v vodo ki na r^ot^np^ rn*»**" vex m~+—^onoVra jtfn ru «fr ffmHm^a ip y^tTt| fjinrpjltfl t'*** o T nronr Vi «p »*H? nn^ii v wVn bt nr^^n9u^! rp **m**m ♦«t-^ '-X—^e» 4a t**> r«»S*f«-» —^ J—POMntn^;* *f.«|.'B(, ter valutnega ministra in državnih pod- KINO UNION — TELEFON 22-21 Odličen film Iz življenja mladih deklet Tri prijateljice V elavnh vlogah Lilia Silvi. Ro-berto Vlila, Irasema Dilian, Carla di Poggio in drugi Predstave: ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah ob 10.30, 14.30 16.30 in 18.30 uri I KINO MATICA - TELEFON 22-41 Zaradi Izrednega zarimanja občinstva £3 film »Dunajska kria predvajamo film pri vseh treh dnevnih predstavah, to je ob 14.30, 16.30 ln 18.30. F'Im »Prva zena Rebeka« pride na spored kasneje. Dunajska kri NajboljSi film sezone! Remek delo Willy Forsta. Divna glasba, slagerji. ples. humor. Najboljši komiki: Hans Moser, Tbeo Lin gen ter simpatična Marta Bolst in Willy Frltseh KINO SLOGA 1'ilLKFON 27-30 Ce ne pozate se zadnjih pustolovščin Georga Formbva, tedaj si jih oglejte v filmu Ne Išči rorja tn nasmejali se boste do solz V glavnih vlogah Se. Google VVithera, Garry Marsh, Martlta Hunt Predstave ob običajnih urah tajnikov za zunanje in finančne zadeve se je sestala senatna komis ja zunanjih zadev za trgovinsko izmenjavo ter carinsko zakonodajo Brez sprememb so bili odobreni zakonski osnutki, ki se nanašajo na carinsko prostost e1r>^^ lesa. ki je namenjen za mehan čno kemično obdelavo. Tudi so bili odobren: nekateri o=mitki. ki se tičejo novih koncesij glede zadev začasnega uvoza. Razprave so se udeležili poleg predsedn ka senatne komisije in predstavnikov vlade tudi ostali člani komisije šesti roman DK ba Izšel sredi marca V tej novi knjigi, s katero bo zaključila svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. Jacobsena: „BORBA Z BOGOVI" Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Ko te dni obnavljate naročnino na nafte li>te. se naroČite tudi na romane DK, da si zagotovite njih nabavo po znižani ceni. — Pusti v trgovini tisočak in ne pride več ponj. Preteku teden je pr šel v ugo-vino opUka Siavicha v Fiumu 12- do 14-Leten deček, ki jc dejal, da bo kupu kuhalo in da je zato prinesel tisočak, ki ga je poi^žil na puit ji potem odšei, čeS da se bo kmaiu vrnil z materjo, ki mu bo .zbrala kukalo. Opt.k Natale Slavich je shranil denar in počakal, kdaj se bo vrn 1 dotični deček z materjo. Tri dni je čakal. Ker dečka z materjo m bilo, je izročil tisočak na fiumsk: kvesturi. ki skušaj sedaj poizvedeti za dotičnega dečka. — V alpskih gorah je hrabna kmetica pobila do smrti orjaškega orla. V pjk.;i-jini okoli Montmarina v področju V šokih Alp so opažali v zadnjem času, kakor poročajo iz Nizze, pojav orjaškega orla Nepričakovano srečanje je mela s tem orlom 50-Ietna kmetica Marjeta Br.unac. Sia Je past svoje ovce na teren, kjer ni biio snega Ko se je vračala s čredo ovac, pa je opazila, kako se je pojav : iz višine orel. ki je letel v smeri njene črede. Orel se je spustil tik nad preplašene bega ;oče živali, hoteč ugrabiti eno najlepš h ovac. Tedaj se je Baunacova z debelo palico v desnic1 pognala proti naprciTj0čemu orlu. ki pa ni hotel od j en ia ti in ki ie vedno drzneje n?skakoval hrabro kmetico. B "-b^ na življenje in smrt je trajala več minut, dokler se ni nos reč in Baimacovt. da je znda7a orlu tako mrčan udarec po Tla vi, da je žival, omotična zaradi s:!e udarca, poverila peruti in zfrrne^a na tla. Kmetica je dodala se nekaj krepkih udarcev, k: je z niinv do smrti pobila o~ia-*ke?a orla. ki ^e meril ob razpetih pemt;h 120 metrov. Kmetica je o svojem dož v-liaju t»koj obvestila župana Prišli so tudi ptrrk^vTvnki pr,rodr>slovc:. ki >iinne se ie r?»n:l na levici. — .Tos*n*na Sk^rk S^-ierna žena železni-xarja iz LJnbffarte, s« ie on podcu rvnits na levci — V:Vtor Dežman. i^-'et«! s»'n no«e*rn;>a n DobnmJ. Sj je nri padcu z -oza z,'^mil levo nogo. OTROŠKA LOGIKA — Mamica ali je res. da dobri bog skrb! za otroke? — Res je droern dete. — In Hor***" *^osi otroke? — Tudi to jr — Mama če:.... nam pa pc* takem očka ? IZ LJUBLJANE —lj Svetovna literatura ;ma mnogo del. ki so jih napisali njeni najvidnejši zastop-aiki v plesnem ritmu. Vrsto teh skladb, deia Johana in Rharda Straue^, Webra. Rois n:ja, Ponchiellija. Dvotaka. Bernarda in Lsharja tvorijo spored IX. simfoničnega koncerta, ki ga bo izvajal nas veliki s.mlonični orkester na pustni ponedeljek, dne 8 t. m. v vel ki unionski dvoran:. Na koncert opozarjamo. —lj Danes popoldne cb 5. uri bo v mali filharmonični dvorani 4. javna produkcija gojencev sole Glasbene Matice, jutri v soboto pa bo £e 5. juvna produkcija ob istem času in v istih prostorih. Na 5. produkciji bodo nastopili gojenci klavirskega, violinskega in orkestralnega od ielka. Iz klavirskega oddelka sojenci: ge. Bizjakeve, cdč Bradačeve, ge. DernovSkove. gdč. Hrašovčeve. ge. L povskove in gdč. Sesko-ve Violinski oddelek boda zastopali Rojene gg. Gregorca in Karla Sancina. Instrumentalni oddelek — fanta pa gojenec g. Slavka Korošca. Podrobni spored današnje in Jutranje produkcijo je na razpolago v Knjigarni Glasbene? Mat'ce.^ Opozarjamo pa na točni začetek danes in jutri ob 5. uri popoldne. —lj UnsCta stna rao&ava Frara Klemen-čiča v Koeovcra salcnu v prehodu nebatič-nilta bo cdprta da konca meseca. Za razstavljene umetnine vlada živo zanimanje. Na ogled je postavljenih 14 dovisenh »Uk. krajin Ln fhažtij. —lj Zabavni večer priredi S ndikat hišnih pcsl.v v nedelji, dne 7. marca t I. ^b 5. nii pop:ldne v dvorani Pokrajlrske delavske zveze. Miklcš.čeva tasta 22. Six>red: Medved: Ljubezen 'n pomlad; Mav: Od Svetla Peregrina; Mlakar: Nevesta ia I Amerike. Vabijo se vf>e služkinje ^n vsi I drugi, da se te pr.reiitve rOtOVO udeležijo. Za smeh je obilo preskrbljeno. Vst pnina znaša: sedež; 6. 5 in 4 Vre, stojV^čo 2 uri. Predprodaja vstopnic eno uro pred predstavo v vestibulu pred dvorano. (M.-ti da-blćek je namenjen 7^. podpore onemr-gllm služkinjam. —lj Burja je pošteno ohladila, a vreme je krasno. Davi nas je ščipalo v nosove in ušesa, ker nismo več vajeni zimskega mraza. Ves februar ni bilo tako mrzlega jutra kakor davi, ko je znašala minimalna temperatura —6.2°. Včeraj je pihala ves dan precej močna burja, zato tudi maksimalna temperatura ni b:la več posebno vii>oka. znašala je le 7.8°. Barometer je davi kazal 779.9 mm, kar je rekord. Obetajo se nam torej lepi dnevi. Danes se bo že bolj ogrelo, ker se je burja že unesla. —lj Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah sporoča vsem članom in interesentom, da bo v nedeljo dne 7. marca t. L ob 17. uri v Mladinskem domu na Kodeljevem predavanje o gojenju zelenjave. —lj Združenje kmetovalcev opozarja vse one kmetovalce, ki so se prijavili za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelovanja polja, da dvignejo dovoljenja v pisarni Združenja. Gosposvetsfca C. 2/1. —lj Instrukcije in priprava za privatne izpite na Novem (Turjaškem) trgu 5-II1. Pomoč v vseh srednješolskih predmetih uspešno in temeljito nud'jo dijakom diplomirani filozofi vsak dan od 8. do 11. in od 3. do 6. Strogo nadzorstvo pri pouku. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne izprte čez dva razreda. Pr'iav« vsak dan dopoldne od 8 do 11.. popoldne od 3 do 6: Novi (Turjaški) trg 5-IIL AVTORITETA — Kaj je avtoriteta? — Avtoriteta je tisto, kar papa Izgubi* kadar mu bere mama levite. VABILO na redno skupščino Posojilnice v Treb* njem, zadruge z neomejenim jamstvom, ki bo v nedeljo dne 14. marca 1943 ob 9. url v zadružni poslovalnici v Trebnjem it. 18w DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupfičrne. 2. Poročilo upravnega odbora 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Odobritev sklepnega računa. 5. Sklepanje o uporabi poslovnega pr«*« bitka. 6. Predlogi in pritožbe zadružnkov. 7. Sk'epanje o razrešnici upravnemu ia nadzornemu odboru. 8. Volitev 3 članov upravnega odbora. 9. Volitev 2 članov nadzornega odbora. 10. Do'očtev skupne svote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti: b) hran Inih vlog, ki jih sme zadrugi sprejeti; c) naivišietra zneska posojila ali kredita, ki pa sme zadruga dati posa-mernemu zadružniku, 11. Slučajnosti. Ako bi ta skunšč'na ob navedenem časfl ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje r»a istem m^stu in pri l-tem dnevnemn redii druga skupščina, ki veljavno oklepa ne glede na število navzoč h članov. Za upravni odbor: Predsednik: Član uprave: Podpadec Anton. Tomšič Hubert. 1 SOARAVATTI SEM EN TI S. A. I PADOVA I Sementi di Ortaggi — Foragjri. eoc ISemen, za zelenjavo — krmila itd. Chiedere offette - Zahtevajte ponudbe SOBARICO sprejme takoj Re?-*av racija Kajfež. Flori-janska ulica Zglasi1 se od 12. do 14. ure 186 M-N KLOBIĆARNA »P.VIIi« vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva vas klobuk da izgleda k^t nov - Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča Rudolf Pajk Ljubha na. Sv Petra eestn 38 Miklošičeva cesta 12 (nasproti hotela Uni- BKKZOVB METLE dobita pri Gospodarski zvezi, Hleiwcisova cesta St. 29. *?EXO Qf SLAMO kupuje Gospodarska zveza — Ljubljana, Blelvveisova cesta 29. KORENJU, rumeno kolerabo ia krmilno peso prodaja Dd petka dalje, t. j. od 5. t. m. Gospodarska zveza v svojih sldadlsčfb v Maistro\t ulici št. 10. Stran 4 iSLOVENSKl NARO D«, petek, 5. marca 194 5-XXI **» se lltodnasti bo mnogo stavbnih del V Ljubljani ie vedno prinanjlcnje stanovanj — Kaj gcvaii za etažni lastnin3 in ugovori f« ati nji Ljubljana, 5. marca, Nekaj časa je bila pri nas precej živahna stavbna de.avnost in nekateri so se že začeli bati. da bo Ljubljana imela preveč stan vanjskih his. kar bi bil polom za mnoge hišne lastnike. H sna posest bi bila razvrednotena. V resnici se stavbna delavnost ni ravnala po jasno določenih h. da bi zidal: le t3hko. kolikor bi bilo potrebno glede na prrast prebivalstva in obrabo stanovanj Znani so sicer tudi nekaten računi o tem, a n hče se ni n/.iral on me. Kdor je hotel denar naložiti v z:d:inTe. n moeel zvedeti, ali kaže zidati .stanovanjske hiše ali ne. Edino me-r;io le b:*o povpraševanje po stanovaniih Toda od časa do časa se je zdelo, da ie ponudba stanovanj že večja od povpraševanja. Ali j z stanovanj dovolj? Ali je zdaj stanovanj dovoli? Povpraševanje po stanovanjih je zdaj nedvomno mnego večje kakor ponudba Slehern: najemodajalec zdaj lahko takoi odda stanovanje. Praznih stanovanj menrq n- več. odnosno v~ai nihče jih več ne ponuja kakor včasih Za vsako izpraznjeno stanovanje ?e potegu ie več najemnikov Vsako s^a-^vnoie tud« dobi takoj nalemmka Nekateri najemnik' čakajo na primerna stanovanja že dolge mesece V^a stanovanja v nov;h hišah ali preurejena stanovanja so b;la takoi oddana 5e preden so b r1a u releja .^tpnnvani vsekakor ni preveč Llud-ko Stetie ie pokazalo da se le prebivalstvo Ljubljane v zadnjih letih precej povečalo. Cbeta se živahna stavbna delavnost Zato se obeta po vojni živahna stavbna delavnost Med vsako vojno stavbna delavnost zastane. Med prvo svetovno vojno je pa vladalo še mnogo večje mrtvilo kakor zdaj. Zato ni dovolj velikega prirastka števila stanovanj na leto v sorazmerju s pomnož tvijo preb valstva Izkazalo =e je tudi. da se mestno prebivalstvo po vojni hitreje pomnoži zaradi živahnejšega priseljevanja ter oživi jenja splošne dejavnosti Vsekakor moramo računati, da se bo preb'valstvo Ljubiiane pomno-ž:lo vsaj nekoliko tudi no vojni. Zanesljivo je. da bo po vojni nekaj časa primani-kovalo 5tonovanj. Zato se obeta živahna stavbna delavnost Ali bo zavzela takšen rb-e« kakor po prv: vojni, zdaj Še ni mogoče nanovedati Po površini se Liub-Ija^a naibrž ne bo več m^ogo povečata, pač pa bodo bolie izkoriščena stavb šča v posameznih okrnvh kier ie še preeei vrz Naibrž *e bodo rudi lotili orez'd^-vn^j v starejšTi okrajih kier zavzerrralo dragocen nr^tor mani v«*Hne starinske hr?e Tako bi tenko p^'d^Vi še preeei p-o ~t o »a za zM^nie v kolodvors,-**m in š^^toeterskem okraui rvke ;n \r»b?»?a«;te uTice z r^^^n^^o t4n^'hrio č-tn bo-do ne-đ"Omnn o**ei ah" slei n^^re^ne 'n pr. Kol ■ rska ulica in Sv Petra cesta). IzrjcdburJe stavSns delavnosti F-mo pomanjkanie stanovanj še ni dovolj močna -zpodbuda za živahnejšo stavbno delavnost Ze prejšnje čase se ie izl'^zalo. da sami zasebnik-" ne zidajo dovolj V ča-ih stanovani«=ke st:«ke ni bPo dovolj da so zasebniki zidal1 na vseh konem in kra^h hišice zlasti še. ker ie bilo tedni -e^Man:h mnnsn zasMnih stanovanj dvomli've vrednosti Zato ie začela zidati tudi občina in nozneie še ramp u*tanove k' so sprevidele da ie pHn^t-orliV-i naložt? d «"»*■» ar v stanovanjske b;5e N°kateri co sicer ob^o^ali. da se je tud; me^t^a oh^jn^ lotila zdrlon^a sfa-nnva^ic^n/i n;5 ^5 ^q «^ D\y- 7^^^ tp»a prfzadeti d^vkon^Pčevalcf. k; «o b;ii ob^o-je^i na n^^vanip Bi'"'*' t iza cfi dot^n Teta. a ra^^n fo^a c^ 5o rivhn^p h -e rrtnihfte na vr^^o"*' Očitali so reTn rr»*"*cfnJ občni, da pienn h;fp pp Honpjiin toliko, da bi se rvh-p^n'-i^ v'oTpnn pi»Trnfcs t°r- da ie t""°ba i7«*»*bo kWt' z rt^v^č'nami Sta^eva-pin v o*"**;T»°k*h b*5ph ni<;r. b:la rn"orro \» — <^ -1 r-> o C'nnni"ini-1-i na b' 1 i jrn;f^ dsnovi^'el-a *"r.i<*t'q i*» JgprWfl rv^^"J^nf; ?"to ko 1« b'lo ;• r">''■J~n*n j ^r.-vp y-no-V| :i-:V) c-+-i-^/^t-it-»^^T-iV) p • 5 ijy neve. Z^^'o s« ie tu*** dn prjmorvaii-iake ! h'?rt 71!,',,lli'"\y p'PO br^O 4*» V o 70^0 T*^*»_ •^•j-rv^-i r^1 r-.-, o prve C r\ r>a b'li h'"^0 P^'T^^^tl [ ry^ppf>' "**\\ 7ac*>b*»*ki tri cv> 11 i no k^e-d;4 T^T^rNfTj p'^o 7yY*»orr1? ry^n1»j^(»T"i»>^ pi^rt'-j ry^ m-: ««f^ • tac-f ^fv^^^^i^ n:i--' ki co ■rn^1' dovoli d^aria Stavbne zadruge, etažna lastnina,,. Po prvi svetovni vojni so začele rasti stavbne zadruge kakor gobe po dežju Nekatere niso imeii nobene podiage in marsikdo je bil hudo razočaran, a "Jd; oškodovan. Nekatere stavbne zadruge ;o pa tudi sezidale precej hišic. V splošnem se je zdelo, da so stavbne zadruge konjunkturni pojav, kajti, č m je začela popuščati stanovanjska stiska, je večina stavbnih zadrug zaspalo. — Stavbne zadruge so bile značilne za naše razmere, etažna lastnina je pa ostala pri nas neznana Nti govoril; nismo mnogo o nji Ko So nekateri hoteli opisati etažno lastn no. so se oglasili njeni nasprotniki in navedi: dolso vrsto pomanjkljivost Svarili so pred 'ivedbo etažne lastnine pn nas. češ učimo se od slabih izkušenj, ki so jih mel v drugih državah Ob tej priliki ne bomo zagovarjali in ne ocenjevali uvedbe etažne lastnine. Omenjamo jo le kot izpod bu d o stavbne delavnosti. V resnici se ie zaradi uvedbe etažne lastnine v mnogih mest,h zelo razvila stavbna delavnost Na kongresu mest b vše Jugoslavije so ugotovili da zasebna pobuda n dovoli za poživitev stavbne delavnosti Izkazalo se je da so se mesta §:r'la preveč na ven kar je silno povečalo izdatke mesta, nesorazmerno z naraščajočinr dohodki — pač zaradi večjega cestnega in kanalskega omrežja in ker v novih mestnih okraiih takoj z shtevsio vse udobnosti kakršne ma središče Uvedba etažne lastnine ie našla privržence tud: med mestnim* gospodarskimi in tehničnimi strokovni^k: ter urbanisti V nji so videli ukrep prot-prevelikemu širjenju mest na ven med tem ko središče ostane dolgo slabo izrabljeno. Uvedba etažne lastnine b< b la v skladu z urban;stičn*mi stremlienii. ker bi bilo mogoče zidati bolj smotrno. Kaj je etržna lastnina Etažna lastnina je tudi stavbno zadru-garstvo, vendar se loči precej od naših stavbnih zadrug. Razvilo se je v mno^-h državah že pred leti. V ta namen je b la preurejena tudi zakonodaja. V b.vš; Jugoslaviji so pripravljali izdaio zakona o etažni lastnini, a zam sel je imela menda prehude nasprotnike, da bi lahko prodria. Etažna lastn.na je prav za prav -kupna lastnina stanovanj Zadružniki odnosno j deln carji zidajo večje h še in vsak dobi v nj: primerno stanovanje, ki postane nje-[ gova last. ko je hiša amortizirana. Na-1 mestu, da bi stanovalci plačevati naie:n-n no; odplačujejo stavbne stroške Taksno združenje naiemn'kov omogoča stavbna j dela. ki b* do nj h sicer ne Drš^.o kajti zasebnik sam zase navadno ne more zidati ali pa zida s labša sraoovanta V rta-l;i so skušali z zakonodajo izpodbuti stavbno delavnost ter ublažiti stanovanjsko stisko Ze 1 1925 s bili ustanovljeni na osnovi zakona »komunalni zavo-i; za cenena stanovania«. zakon ie pa Lu,Ii oo-ifraščal občine, da so smo!e raz-a^t ti zasebne nedoz:drne nepremičnine. Z^kon ie dalje dovoljeval, da so občine smele podeči po skladb zasebnih hranilnic zavarovalnic n raznih h •" poteka rnih sklad n v korist zidanja cenenih stanovanj Rnren *ega ie pa bil v "Ttal;ji tud uveder zakon n etažni ln^tn:n; k-^kor v ne&atei b dlr»ja h državah Na podlagi ?ako^a iz 1 1926 >e na;emnina za stanovanja r'""iq kol odplačilo, tako da naiemnik nr-^^ne solastnik h;«e no 20 Tet-h Od 1 1926 ie država "ud'- dai^Ta vs^kn leto okro«r inn m:lHn-nnv lir kot pr?so°vek z^> -7:^i--o rrn'j^ ■^anovani v rne^t:^ _ ^T^^-^n h: kazalo da bi se nasn^otnfk; etažne lasrtnine nr; nas nouč;li ti^»* kako se ie ta uvedba obnes^ v ItaT-i; nrod vojno Vsekakor :ma etažna la^Fa ,-,;--h v^em ^o^-mi-kliivosfm k; i;vi i-' o^'"*'1^ \-<-r>- *^ h-^,-^ stran, da izpodbuja stavbno delavnost Novi francoski pr 3 Potrebne »3 bile znatne omejitve v iz^atlcZIi in zva-iu]e nekaterih davščin Francija je zdaj odrezana od svoje kolonijalne posesti, kar seveda nI mo^lo ostati brez posledic za njeno gospodarstvo. Na eni strani ne dobiva več sirovin, na drue;i pa vpliva to odločilno tudi na njene finance. Zato je razumljivo, da se je moral novi državni proračun prilagoditi novim razmeram. Potrebne so bile na vseh poljih znatne omejitve, v državnih Izdatkih in zvišanju davkov. Francija hoče obdržati stabilno valuto in kolikor mogoče izenačiti svoje državne finance. pri lulrsusni proizvodnji. Temu drr-"ku bodo podvržene tudi razne zabavne prireditve Vsi monopolski predmeti se bedo pcdrafln Predpisi glede plačevanja đavkov boco poostreni, in nekateri plačilni termini pomaknjeni naprej. Med splošnimi g^epodarsko političnimi ukrepi je najvažneal blokiranje vseh odpisov. Le ti se smejo izkazati v bilnnci sn- mo do višine, kakor je d^'c^ena pri do- Po novem državnem proračunu znašajo nih druŽD se morajo glasiti redni izdatki 102 milijardi, dočim so zna- i likcr _nlso nal3Ž^i pi'i drž: tični družbi na posebnem računu po finančnem rninistrstvu. Vsi pcphji pridobit- na ime?, v kovnih depozit- Sali v lanskem 105.5, v predlanskem pa 1)7 niVlar^ ► i...... rv^ia-fo 27 mili- jard, dočim so znašali lani 33, predlanskm pa 37.3. Dohodki od davkov, carin m Monopolskih predmetov, naj bi znašali le'oi* 102 milijardi. V lanskem prora^umj je znaša'a ta postavka 80 milijard, v lcsmci so bili pa dohodki večji. Tako bi totej znašali redni in izredni izdatki 129 milijard, na davkih pa naj bi prejela država 102 milijardi. To pomeni, da bi bilo z dohodki kritih okrog T9 odstotkov državnih izdatkov. Položaj bi se torej v primeri z lanskim in predlanskim zna*no zboljšal. kajti lani so krili redni dohodki s^roo C0 predlanskim pa 50 odstotkov državnih izdatkov. Položaj naj bi se izboljšal v pivi vrsti zaradi večjih omejitev v ttuutk.L. V Franciji so zdaj odpadu Izdatki za vojsko in za vojno industrijo, na diugi strani so bili pa zvišani osebni Izdatki, tako da je nastalo v tem pogledu piilu žno izrnačer-je. Finančni in davčni akropi so bili objavljeni ket dva posebna za'<>oa v Uradnem listu. Prvi zaken obsega Čisto davčne, drugi pa greoodarsko po'it;čne in va'utarne ukrepe, ki bodo siužll! zvišanju kupne moči ter pravilnemu umerjenju denarnega trga. Med davčnimi ukrepi je treba omenit; zvišanje dividendnega davka od 30 na 35 odstotkov, ter zvišanje davka na plače ln mezde od 13 na 16 odstotkov, pri čemer je treba omeniti, da veljajo tc davščine v Franciji za dopolnilne. Za delno izenačenje pa namerava vlada odpraviti izredno v za-čeku vojne uvedeno narodno kontribucijo. Dohodninski davek bo cd 400.000 frankov letno navzgor zvišan progresivno. Končno bo uveden 8 odstotni luksusni davek in sicer kot doklada k prometnemu davku 7 nih blagajnan. Prijavna dolžnost za nove? I pridobitve v bodeče ne bo veljala samo za delnice ln deleže, temveč tudi za pridobitve zemljišč po 1. septembru 1939. v skupni vrednosti nad 200.000 frankov. Pl-• nančno ministrstvo dobi rrnvico zahtevati j naknadna dokazila o izviru takih novih i niidcl itev. Finančno ministrstvo bo Ime-! lo tudi pravico dajati navodila gle-! de ponovne prodaje in ponudbe t"kih 1 zomlj?č. Ste.ri z^kon o prepovedi plečil v gotovini nad 2C00 frankov, ki S3 dc/~lcj I ni posebno strcrro Izpolnjeval, bo obnovljen. Finančno ministrstvo pripravlja p~c-pov^d vplačil v gotovini nn:l 5033 frankov, cbenem pa olajšanje čekovnega premeta s tem. da bo odpravljeno kclkcvina in dovoljene razne diue;e manjše olajšave. Velika fsmgSii^k?) razstava ■ V Bidimpc^ti bo 27 t. m otvor-cna na;* večji kmct'iski razstava, kar ph je kdij priredila Madžarska Prijav je toliko, da niti raz širjeni razstavo: paviljoni ne nudijo dovolj prostora Kmetijski nun ster je odredil, na i se ozi--rajj priredltelii letošnje kmeti ske razstave i prvi vrsti na prehrano Priprave so b:'e poverjene po večini državnemu kemlncmu *nstitutu, k bo pr:ka/a! na raz-tLtv; najnovejše pridob:t-^^ v prehrani Skupno z drugim kmetijskimi preizkuševam'cami bodo d »ne pobude »n na vodila kekc je mogoče proizvajati več n bnljše. tako da ne bo vun-- bi ttrrjen v DO^BOVejAem času, ko ao začeli kirurgi odstranjevati razne telesne.hibe z InjekoljamJ parafina. Vse te metode modrine plastične ooe^aclje so pa postale mogoče tele odkar dela kirurgija na podlagi aseptičnih posegov. ^ladžorska vladna stranka je imela oni dan sejo, na kateri je poročal ministeri-jalni sekcijskl šef Vass o razdelitvi zemljiške posesti na Madžarskem o! prve svetovne vojne. Po zakonu o zemljiški posesti iz leta 1C20. je bilo razdeljene nad 1 milijon oialov zemlje, ki jo je dobilo na razpolago 2G0.O00 siromašnih kmetov. V okviru agrarne reforme je bilo ustanovi jenih doslej 200.000 novih kmetij. Lela 1926. je stopil v veljavo zakon o fideikomis h in naselitvi, zakon o zašeiti rase je pa stopil v veljavo lani. Po tem zakunu je dobila država na razpalaoo S20.000 oralov zemlje, po novem protiž-idovskem zakonu pa še 500 tisoč gozdov. Nerazdeljene, razlaščene zemlje je ostalo še 400.000 oialov. Država pa mora skrbeti tudi za zgraditev hiš ra razlaščeni zemlji naseljenim kmetom Prvotno je bilo treoa zgra liti 120 ; kmečkih hiš. do konca lanskega leta je bila zgrajenih 31.000 hiš. Od leta 1936 so dobili mali kmetje na Madžarskem 360 tisce oralov zemlje. Takih kmetov je bilo odj.coo. DrfdsSn rast© hitreje Na M rav kem so zdravniki preiskali 23J4 otrok v starost: 10 do 13 let. Zanimali o 3? v prvi vrsti za njihovo rast in izkazalo se je, da rasto dekleta hitreje od fantov. Do 10 leta ni v rasti razlike med deklicami in dečki. Navadno so deklice celo manj razvite od dečkov, potem jih pa v rasti ne samo doh te. temveč še znatno prekose. Za razvoj proporci j pri deklicah ~o odločilna leta od 11 do 12 Dekiičin trup je ves čas daljši od deškega. Vsak gumb ura V IS in 19 stclrtju je bda ui arsVa ebrt zelo razvita Urarji so tekmovali med se-boj kdo bo izdelal lepšo uro. V ure so vdela val i razne dragocene prelmcte. Prstani, v katerih so bile voe'ane drebne ure. so bili zelo pril j ubijem. Končno so prišli celo na misel nositi ure vdelane v uhan.*. Seveda je os'.a'o pri tem odprto vprašanje kakšno korist bo iir.ela dama cd tak^ ure. saj je sama ni videla aH pn je morda sn t; tih^n, če je hotela pogledati na njo. Ml ijši brit Ludvika XVI. Karel X.. ki je vladal do leta 1830., je imel posebno dragoceno državno oblačilo, ckir.šcno z nincguni gumbi m v vsak gumb je bila vd? aru drobna ura Naloga njegovega komornima Je bila a;i-v._-U vse te ure. Rcbrin jedilni I!st Kobra, ena najbolj strupenih kač. je ple. de hrane celo izb rčna To se pokaže I v živalskih vrtovih. Prehrana kobre fa dražja od prehrane slona. Kobra požre namreč dnevno 5 do 6 manjših kač, ki so precej drage. Umetna usu;? Prvi poskusi s praktično uperabo novega nemrkega umetnega usnja so bili ?«•-lo zadovoljivi. Umetno usnje prav nič ne zaostaja za naravnim, temveč je celo Ik/ Se. Od naravnega se razlikuje v tem. da je trpežneše in mehkejše. Umetni podplati so mnogo trpežnr-jši od naravnih K i se da umetno usn;e izdelovati v zn-r večjih kes;h k"kor so strojene kofte tudi bolj praktično. Turčra prrxpe?ujc poljedelstvo Za povzdigo pol i lelstva ie turška vlada ustanovila kmetiji k! preskrbovalni ura I Ta ustanova bo skrbela za izp ilnitev tri h ukrepov kmetijskega ministrstva. Kmetovalcem bo dobavljala poljedelske stroj« semena, umetna gnojUa in druge kme?t*9 kemikalije. Tako bo ugotovljena ata!pa in enakomerna preskrba kmet'.js-va. ■ vzorni potrebščinami Obratni kap'tal k»nr>: skega preskrbivalnrga urada maja 10 r '-lijonov turških funtov Kmetijsko riinaflr-stvo je Lmelo od tega na razpohzo 4 *» milijone za nakup kmetijsldh strojev. 'v denar je prevzela nova ustnova. PliEIILAD — Cmj, Pe+er. Vera se je na z I plesu hudo prehladila. Gotovo >e bila r> i dekoltirana-i — Ali ima er.gino? _ Ne. temveč želodčni k"far. GEORGFS OIINET: 22 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Zdeln se fe, da je Kristijanu to zaprlo sapo. — No, dobro. Toda če je bil res pri nji, i.-ta gotovo polzramliala.. . — Ne. muja častna beseda, da ne. Vaš oče je SOpzna!, da jt to omejena ženska. Prvi hip ji je kai sapo zaprlo, ko jo je zagledal, potem se mu je pa začela nrilizr-vati in koketirati z njim. — Etiennetta? — Da T ticnnetta Dharielova ... Ah. vaš če bi ji bil nae malo boljši plen od vas Toda V>rnier-Mareull ni i? tistega lesa. iz katerega si izdelujejo kokot^ huličke, da jih vzdržujejo. — Ta Etiennetta je zares edinstvena, verjemite mi. Pcikuiila je celo zapeljati mojega p?p*rs Ah take ženske so na «vetu zelo redke Lnh'ro pr'.-pr čani. da ie poskusila to samo z namenom, da bi dokazala kaj zna In če bi se b*l aa' napa ujet- v njene mreže bi vam era bila ta ko j vrnila« — O tem =*ern prepričan. — Vi je ne poznate, doktore. — K temu si čestitam. — In kdaj bom mogel po vaiem mnenju zapustiti to gostoljubno hišo? — Ne bojte se. to vam že povema pravočasno. — Saj bom umrl od dolgega časa v tem rodbinskem krožku. — S tem se morate sprijazniti, dragi mej, če nočete ostati vse življenje hremi. — Ali dobim vsaj vse. kar bom želel? — Vse, kar bom smatral za koristno vašemu zdravju. — Torej vam moram najprej povedati, da sem žejen. — Imenitno! Ne dvomim pa, da vam bodo tu postregli z izbornim mlekom. Na pasi sem vide! zelo lepe krave ... — Ali se mi posmehujete. doktore? — Nikakor ne. Hočem vas izlečiti, drnei moj. Tn moja prva skrb bo. da vas za vedno reš:m takih grd h navad kakor je vaše pitje onouiih pij^č pred iedjo. med jedjo in po jedi . . . Držati se baste morali moiih predpisov, razumete? In prednici bnd> strogi. Že davno sem želel, da bi vas mogel spraviti kam v maniši krai kier bi mo^el preizkusit' na vas svoje protialkoholne metode, ki sem o njihovem usnehu trdno prepričan... — Doktore! — ie vzkl'Vn^l r^zi^ri^ni Knstijan — Tu vendar nismo v vaši ^o'n;ci. Izjavljam, da ne bom poslušat vaš h fantnst'čnih morirr.vanj — Le mirno prosim Mir v n~vi vrsti nrr \Te kričite in ne izjavite ničesar. Ce me ne bo?*e ubogali, ne bom ravnal z vami tako mimo . . . rp-m da ec zdaj razurnev?. Kristijanava gi£ivi je onemoglo omahnila na vzglavje. — Moram vas ub gati, saj mi drugače ne kaže. Med obvezovanjerr zlomljene noge se je zdravnik razgovori] in kakor vedno, je bil tudi zdaj priljubljeni predmet njegovega modrovanja boj proti alkoholu. — Ah dragi moj, če bi le poznali vse zlo. kar si ga nakopljete s pitjam alkoholnih pijač, bi se vse življenje ne dotaknili niti ene .steklenice likerja ali vina. pa tudi piva T;e. Ali veste, da ie v pogledu pijančevanja Franci;a zdaj r>rva država na svetu7 Da. dohiteli smo že j> emce in borimo se za prvenstvo v p:jančevanju. Možje, žene in celo otroci se zastrupljajo kar sami. In kakšne so posledice te brez-glavo^ti? Propadanje naše rase. pešanie njenih telesnih si' in duševna otopelost. Umobolnice in kaznil-n:ce so polne Tcda niti norci niti zločinci n so krivi svoie nesreče, kaiti plavni krivec je alkohol, ki ubija m^žgan=ke cf Ice In nikar mi. prosim, ne govorite, da so vaši dragi likerii m^m stnmeni od navadnega žganja To je velika zmota Konjak ki strme ena sama steklenica ivaiset frankov, vsebuje enako množino škodi iiv'h 3novi kakor tako zvano belo žganie ki ga dobite liter za «»n frank. ?trup ie vedno mak Razlika je sario v ceni in v načinu, kako je nprrn v' irn. Kristijanu ie šlo z»fravn*kovc pre*l9vaaie na ž ver «n zato ip h:i v^=el ireputVa ko si ie o^-hnil — Pc^nsn^'te to ra e mojemu ^'"etu, — je dejal. — 5aj on =am prodaja epojne pijače. — Nikoli se nisem bal povedati mu resnice v obraz. — Ne dvomim, da mu je biLo to zelo prijetno. Zdravnik je otožno pogledal mladeniča. — Ah, — je dejal, prej se mi je samo smejal. Od trenutka, ko je opazd. da se je ta kuga pnjela tudi vas, pa ne odklanja več mojih zdravih nazorov... Dokler je šlo samo za sinove drugih rodbin, je vedno zapiral pred resnico oči. Zdaj, ko je v nevarnosti tudi njegov sin . .. — Ah, doktore, vi pretiravate! — Ne, dragi moj. alkoholiki niso nikoli polovi-čarji. Ne pozabite na to. Alkoholiki so vedno popolni . . . Kdorkoli se dotakne strupa, je izgubljen. Vsaj če nima dovolj mo5ne vo'je in zadostne moč', da se za vedno in povsem odpove temu strupu. Sicer pa, povejte mi. kakšen užitek vam nudi prav za prav opojna pijača? — Ah. doktore, to se ne da povedati Človek čuti, da mu moči naraščajo da so njegova mcž,^ani jas nejši in da so padle raz niega vse gmot.ae spone. Prej ie bil s ten zasnan. brez vsakega hrepenenja in celo brez težnie no nasladi Gosta mced * je za stirala njegove možgane, njegovi udje so bi'i težki. Kar se mu vrne živ!;enie. možgani mu postanejo iasni misli se os veže To ie kak ar izprememaa v gledališču* Iz teme preidemo v svetlobo Ma'c ftrej ie bila še noč tp->ka in morer-a 7d^i ie pa že c'nn. dan z vsemi svonm' r^^trni Zdravi1© učinkuic •znrememha ie nepolna Kako bi <-e t^rej človek ve zatekal vredno znova k ter-- —'-•»vilu? Urejuje Josip £ux ićić — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za lnseraim del Usta: Ljubomii Voluo — Vsi v Ljubljani