Stav. 143
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v torek 27. lirtija 1920
Posamezna Številka 20 stotžnk
fceSnlk XiV
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica
s>. rrar.čiSka Asi:"kega štev. 20, 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
iiiŠlvtL _ Neirarckirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. --
1-dt'flfelJ in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista
Ejinos ' — Tisii iiikarnc Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol ' 1-3_in cčlo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mri po 10 stot;-osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. - Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11 -57,
Po dnevih razburjenja.
-- * Goriška Straža - je priobčila ta-le jedrnat
^'lezko je pi«ajti mirtoO — po težkih dnevih
1	joburjeofet. V pero si-iigo izrazii ogorčenja, izrazi
Toda ne maramo duhov še bolj raz-b'jiT^t, želimo §ih Iv pomriti. Javno sodbo & fSof^odkih zadnjih dni prepustimo poznejši dioiiti. Za danes se hoćemo k zavarovati proti »očitku, da smo mi izzivači, da smo im povzročitelji ^alostnili do£cuiieov.
Že nekaij dni preti' tržaškimi dogodki čitali v laškem nacionalističnem časopisju ( P>cccio i »Nazione , I/Era nuova ) skrajno žaijive in hujskainče članke. Pisalo se je > parofc infrltrariji slovanskega elementa-, a za iofcli-racdjo -o smatrali vsak slovanski pojav v zasedenem ozemlju. Očitno jih bede že to, da Sive tu tudi Slovani.
Za ostudno gonjo proti Slovanom so porabili iaak hi p eru acionaiu i odbori in č^sop-si do-graoke v Splitu. Sicer so seda.: ti dogodki ^ko-«5.5 pc-jj^n-eni. Uradni dopisovali« urad v Bel-in preiskava ameriškega generala v Splitu kii&ta. da krivda radi žalostnih izgredov tu na s,ira-ni Jugoslovanov.
Tc«ia že predao so poznali prave krivce, so a-a tržaški > Sascisti-t sklenili maščevati se rada spittskih dogodkov nad tržaškimi Slovenci. — t>rcjno krivico paribijaino tu. Pred vaem je Med kulturrumi narodi grdo vsako maščevanje, t adi če bi imelo kako podlago. Drugič pa je laivično maščevali se nad< nedolžnimi finimi, jki n'ft^o crokenega strka, nobene krivde nad Ujsštfm <k>£odk.;. Kairo krivdo naj imamo ml slov. ^Pritaorci nad dogodka, ki .so se brez naše ved-oo&ta odirali v Dalmaciji? Taka maščevalna 'tAes^a 3e obsoja sama ab sed>i.
Povejmo dalje. kje će i»kaL> povzročitelje lrfc»kih dogodke v. Iz Rima je sicer došlo >Picoo1u poročilo (štev. 210) v ministrski seji, kfer se it rdi > Jugoskrven.!, izzivajoči agenti iz :BeJ^rada, so sprejeli s streli iz revoluverja in
2	bombami neoborožene deincnstrante, ki so •afermirali ital. pramce do Dalmacije- . K temu rečemo, da se poročila v nemških listah -Tage>post , .AViener - Journal , ne Ivjemajo povsem s tem opisom. Ti listi vedo natančno povedali, 'kdo in odkod ie doevaSal bencin -in .petrolej in kdo .je zažgal 7.Narodni do-m^. — A nas boij zanima zvedeti, kdo jc Trvi izzival. O tem nas pouče ital. časopisi sanv. — »L' hira nuova z dne 14. t. m. poroča, da so tik pre:? izgredi ob manifestaciji nastopati razni govorniki Pietro Dagnmo, bivši poročnik arJ:tov jc annoalco spominjal na -načel j. Oko za oko, c!ob za zob!« Advokat Giuats je rekel dobesedno: »Bisogna stabilire la legge del taglionc. Biljna rJoordare ed cdrlare!;: — Po naše: Mi mor*mo začeti: kiin s klikom — mi se moramc spominjati in sovražiti!
Kd<o ]e torej pozival na nasilje, na sovraštvo? Temu hujskanju primerno se je razvil strašen vžiftdaji'zem. A najhujše pri tem je, da se da.;e takim zločinskim podjetjem, ki spadajo p cd kriminalna zakon, značaj plemenitega patri>0-ttzm*! Nobena adealnost ne more opravičiti takega barbarskega, nečloveškega — divjaškega dejanja.
Tržaški vzgled je našel kaj odmev v Puli, na •Reda — imel je dobiti tudi v Gorici pesne-soovadce. — Neki iuški »odbor«, ki si je nadel love ^meščanskega odbora za narodno obra m-
ie dal naibiti po mestnih zidovih ta le ve-leznačHni lopa k:
»Meščani! Delavci! Italijani!
Naia omiko, našo potrpežljivost razlaga balkanska duševnost Slovanov kot šitokost vu zaspanost.
Gorica naša. ki je bila in bo vedno italijanska. bi sc imela na iiubo štirim Slovanom, kii ;:h je pokojna Avstrija dmportirala, da bi nas v 1 a sitrJ hiši izzivali, priklopiti majhni Jugoslaviji.
Italijani!
V	balkanski duše vnos bi se ne upoštevajo civilne metode. Sredstva, preizkušena v mi-ivolosti. Iti so zamagla cshraniti nas ItaJijanc kljub varstvu avstrijskih bajonetov, ki so bili Slovanom dovoljeni na našo škodo, je treba- obnoviti ter poučiti izzivače, da se v Gorici ne izziva in se ne krši nekaznivo
taUjanatva!
V	Gcrioi, 14. julija 1920.
To je dokrment za nas Slovence! — Zrcali pe iz njega skrajno iaVjenje in zaničevanje slovenskega naroda. Da pozivl^a^o, naj se proti nam ne uporabljajo več civilna sredstva — ampak ... Po tržaških dogodkih vsakdo razume, kaka so ta sredstva: požig in poboj! — in dir-ža\no pravdništvo in poli-erjska oblast ie dovolila i\ obodno takim obvestilom, da poz i vi; a-jo k nastlstvu?
V očigled temu po^aivu se je polastilo raz-■"i^urjen^e ne le Slovencev — 4einveč tudi Italijanov. Razbujenje po mestu so množile še razne <$rožnje in sklepi onega famoznega odbora t. Koliko je fedlo resnice na takih vesteh, mi ne •ven»o. Le to vemo, da ;,e bilo vse mesto polno tadcih gorvoric. Loicalna vlada se je baje na poziv \7. Rima — po treh dneh vzdramila -ki ukre-fsia vse varnostne odredbe.
Iako je mirno prešla grdeča nevihta. In zopet vprašamo, kdo ie v Gorici razburjal mirno meščanstvo? Odgovor daje 4 ep a k — r.-fcrit še vedno po mestnih zidovih.
le napravimo bdlanco škode in dobička, pri-Idemo do tega zaključka: Bilanca je za nas — kljub gmotni škodi in strahu — ugodna.
Pred vsem pojasnjujejo ti dogodki širnemu svetu naš položaj v sedanjih razmera!;. Širni svet ne more več zapirati oči očitnim dejstvom. .Vse to ne brez ugodnih poslcdic za nas..
Dalje so dogodki na lai postavili vse neis-ikrene oihljirbc naših prijateljev. Kako čjdno zvene po teh dogodkih zatrdila; > Njihova (Slo-\ enoe.v) narodnost, niih.0f\- jezik, njihova, cunika, običaji in navade niso ▼ nevarnosti. Ta nevarnost je izmišljena od nemLrirh agitatorjev.
Slovenci dobro vedo, da sa pridobe cd Italije lahko vsako pravico, vsako svobodo!« (>Voce d. Is.s 7. jul.)
Opominjani dogodki so vzdramili v naših vrstah vse zaspance.
Naše rrste so sc strnile!
Dobiček naš pa je tudi v 4em, da le poživila krepko zavest o naši resnični kulturi, ki se ne da primerjati z lopovščinami minolih ini. Čvrsto je oživela vera v našo pravično stvar. Pravica se ne da potlačiti s požigom in pobojem!
Naše geslo .je bilo dn je: proč z vsakim sovraštvom! Mi Italijanov ne sovražimo, mi jam nočemo ničesar vzeti. A zahtevamo za se aaj-primitivnejše pravice, pravice, ki smo jih imeli v cerkvi, v šolah, ▼ javnem življenju pod »barbarsko Avstrijo«, pred vsem pa zahtevamo svobodo življenja in imetja!
Scmišljen'ke poživljamo, naj ohranijo mirno kri, naj zatirajo vsako nekulturno maščevalnost v svojih srcih, in naj se posvete z mirnim požrtvovalnim delom izobrazbi našega nareda!
JUGOSLOVENI ZAPUSTILI RADGONO,
RIM, 26. Agencija »Štefani« -javlja iz Gradca: Poročiio predsednika medzavezniške misije pravi, da je bila Radgona danes zjutraj izpraznjena.
RUSIJA SPREJELA POLJSKO MIROVNO PONUDBO.
VARŠAVA, 24. Ruska vojska, ki je na svojem pohodu proti Poljski prišla že na nemško mejo in se približala Varšavi na 230 km tako,da so ruski poveljniki zagotavljali, da bodo ujihove čete že 1. avgusta vkorakale v Varšavo, je grozila z uničenjem Poljske v najkrajšem času. Da to prepreči, fe sklenila poljska vlada, ponuditi Rusiji premirje. Poljski minister vnanjih stvari je poslal moskovski vladi to le brzojavko: »Poljska vlada, je bila obveščena o želji, ki jo jc izrazila sovjetska vlada v odgovoru na noto angleške vlade 11. t. m., v katerem je izjavila da bo rada sprejela direktne mirovne ponudbe. Poljska vlada želi narediti čim prej konec vsakemu nadaljnemu prelivanju krvi in vzpostaviti mir ter predlaga sovjetski vladi takojšnjo sklenitev premirja in začetek mirovnih pogajanj.«
Predvidevanju o rukem odgovorijo si nasprotovala. Na eni strani se je smatralo, da bo Rusija, sedaj, ko je imela Poljsko takorekoč pod nogami odklonila vsako premirje in diktirala Poljski mir iz njene prestolnice Varšave. Na drugi strani se je smatralo, da bo Rusija pripravljena na pogajanja šele ko se sestavi na Poljskem proletarska vlada.
Motili so se prvi in drugi. Poljska vlada jc dobila na svojo noto kmalu odgovor, ki se glasi:
» Ministra vnanjih stvari. Varšava. — Ruska sovjetska vlada je dala ukaz vrhovnemu poveljništvu ruske vojske, naj takoj začne pogajanja z vrhovnim poveljništvom poljske vojske v svrho sklenitve premirja in priprave sklenitve mira med obema državama. Rusko poveljništvo bo obvestilo poljsko po-veljništvo o mestu in času začetka pogajanj. Podpisan : minister za vnanie stvari: ČIČERIN.
Asgleško-ruska pogajanja.
PAR1S, 25. Vslcd reševanja rusko-poljskega spora je zastalo nadaljevanje rusko-angleških pogajanj. »Information« javlja iz Londona, da sta Krasni in Kamenov siccr prispela na svojem potovanju v London v Reval, toda angleška vlada jima jc javila naj prekineta svoje potovanje, dokler se nc reši vprašanje sklenitve premirja med Poljsko in Rusijo. Tako sta sc ruska odposlanca ustavila v Revalu.
Z RUSKO-POLJSKEGA BOJIŠČA. Poljsko poročilo.
VARŠAVA, 26. Poročilo poljskega v rhov-nega Štaba pravi: »Sovražnik je nadalje val včeraj s svojimi- napadi pri Grocbiem. Naši oddelki so se umeknili po srdotih bo>ih. Sovražnik ie zasedel Kuzajce, zapadno od reke Zelge. Naši oddelki so se umeknili po« cesti v Slovin. Na poti v Kobryn so biLi napadi -odbiti. V Poležali .je položaj neizpremen-jen. Pri Locszji je caša irvfianterija napadla sovražnikove postojanke. Umeknili smo se v redu v Rr.daivčliow na Zbruczu. Včerajšnji sovražni napad je knel za posledico zasedbo Mo4oczyjskega, ki smo ga branili en leden. Pri Kusroitemru in Kokjc-zyj-kein smo se morali umekoiti vsled hudega sovražnega pritiska.«
Novi ministrski predsednik Witos je izjavil, da se boio združile vse državne sile za obrambo domovine. Če hoče Evrcpa živeti v miru —-je rekel Witos — bo stopila na stran Poljske, ko uvidi, da se bori za svefe pravice. Vlada, zvesta zaveznikom, bo naredila vse roegeče, da dobi od njih pomoč. Demokratična Poljska mora opustiti gotove predsodike, ki so zmanjšale tradicionalne simpatije za njo.
Rusko poročilo.
DUNAJ, 26. Iz Moskve javljajo: Zavzeli smo Grcdno. 19. julija so rdeče čete prekoračuje reko Njem en. Sovražnik, poražen pri Skidelu, se je umelcnil proti jugu. Pri Slominu smo prekoračili reko Šaro. Pri Basanovncah smo zaplenili 7 topov, 3 oklopne vlake, 21 lokomotiv in 470 vagonov. Srditi -bo^i se bijemo pri Plinskem. Na Jasioldi pri Dubnem smo porazili močne sovražne oddelke' Ujeli smo kakih 1000 vojakov in zaplencii veliko vodnega materijala.
Konec stavke nemikih delavccv v Liberecu.
PRAGA, 42. Splošna stavka nemških delavcev v Liberecu se je včeraj dokončala, ker se je zajamčilo izboljšanje prehrane. Komunistični načrt ustanovitve sovjetov se je ponesrečil vsled odpora čeških delavcev.
Promet z Galicijo vzpostavljen.
PRAGA, 24. Odposlanci češkoslovaške in poljske vlade in zastopniki delavskih organizacij so sklenili v Bohuminu dogovor za vzpotavitev prometa z Galicijo, ki je bil prekinjen, ker so bili Poljaki prepovedali izvašanje petroleja v Češkoslo-slovaško.
Wilson zopet posreduje. - Teiinsko vpraianjc.
PARIZ, 25. Po dolgem molku se je Wilson nenadoma zopet oglasil, sedaj zaradi tešinskega vprašanja. >Ncw York Herald« piše, da je bil svet poslanikov presenečen, ko mu cj ameriški poslanik v Pariru Wallace javil, da predsednik Wilson ne sprejema nikakršne rešitve tešinskega vprašanja razen one potom ljudskega glasovanja. Svet poslanikov je v veliki nepriliki, kaj bi sedaj začel.
RUSKI TRGOVINSKI ZASTOPNIK V RIMU.!
BEROL1N, 26. Vorovski, bivši zastopnik) sovjetske vlade v StockhcJmu, je bil imenovan j za ruskega trgovinskega zastopnika v Rimu.
Vesti o grSko-jnfoslovenskem protiitalijasskem načrtu glede Albanije zanikane.
RIM, 26. Grško poslaništvo zanika vesti nekaterih listov o grško-jugoslovenskem načrtu proti Italiji v svrho razdelitve Albanije. Grška je — pravi sporočilo — je jasno obrazložila na mirovni konferenci svoje zahteve glede Argirokosta in Koric, kjer prebiva grško prebivalstvo v večini. Grška ni nikdar mislila na razdelitev Albanije in se je vedno vedla nasproti italijanski vladi prijateljski in lojalno.
Grki zasedli Rodosto. — Boji okoli Jedren.
LONDON, 25. Poročilo grškega vrhovnega štaba pravi, da so se grške čete dne 20. t. m. izkrcale v Rodostu in ga zasedle. Pri boju ste sodelovali poizvedovalna ladja »Hieras* in križarka »Averoff«, na kateri se je nahajal tud?..grški kralj. Turki so se po neznatnem upiranju umaknili, pustivši v grških rokah nekoliko topov in ujetnikov.
Boj okoli Jedrene se nadaljuje. ) Daily Express« javlja iz Carigrada, da poizkušajo grki obkoliti čete Djafera Tayara, ki se nahajajo med Jedrenami in Kirkilisom. Grški težki topovi so razrušili turške postojanke ob Marici. Gr5ke čete prodirajo proti Babaekom in so na pohodu proti Čataldži zasedle Čorlon. Grški kralj Aleksander se je izkrcal v Rodostu, kjer so ga sprejele grške in armenske oblasti.
Zastopniki velevlasti aa Dunaju.
DUNAJ, 26. Predsednik r^arodne skupščine Seitz je sprejel danes zastopnike velevlasti, ki so podpisale saintgerm&kisko mirovno pogodbo in mu izročili svoje listine.	_
Grki zmdfc Jadr
ATENE, 26. Dae 24. t. m. je prišlo k grškemu poveljo&tvu v Karogašu odposlanstvo, sestavljeno o*t glasnega gubernatorja v Jedrenah, grškega metropofcta, muTb$a in »jurskih poveljnikov v Jedren^*. Odjpcslaittstvia je ponudilo izročitev mesta ped pogojem, da se prekinejo boji za 24 ur. Grško poveljništvo je odgovoril ck, da ne more prekiniti sovražnosti pod tem pogojem. Dne 25. t. m. so nato zapustile turške čete mesto. Dne 17. t. m. bo prišel v me?to tudi grški kralj.
Francozi zasedli Damask.
PARIZ, 26. Agencćja Havas javlja iz Bey-ruta, da so francoske čete zasedle Damask. General Gourand ije bil ustavil pohod na mesto, ker mu jo F-eizal zagoitcvći, da* ne bo napadel njegovih čet. Ker pa so bile francoske čete vkljub temu napadene, ^e general Galibot, katerega čete so bile pred Damaskom, lukazaJ pohod na mesto. Po dolgem boju so Jbdle Fei-zalove čete premagane in mesto zasedeno po francoskih četah.
Kje išče Italija krivce svojega gospodarskega poloma.
RIM, 25. Italija ,je edina ententna država, ki se po vojni ni niti malo gospodarski- dvignila, pač pa 'drvi z vedno večjo naglico v gospodarsko pogubo. Že nekoliko vlad je poizkušalo zaustaviti to dirjanje nasproti gospodarskemu polomu, toda zastonj. Dosedanje italijanske vlade niso znaJe n&;ti srefenje poti. Za neistop prati ljudskemu gibanju niso tmele moči ne poguma, za nastep preti veleposestnikom, veleindiustrijalcem, voijnim, dobičkarjem •itd. nioo imele volje. Tako se je ljudsko gi'banje napotilo na poti, ki vadijo k uničenju vse industrije, a višiji sloji ali izkoriščevalci so se utrdli v mnemju, da rim ne more nuhče do živega. Nastal je ka.es, ki je tem hujši, ker jc peleg notranje politike tudi italijanska vnanja peti tika zavožena. Sedanj ministrski predsednik GroKftti je pravzaprav prevzel vlado kot mož, ki naj bi ustavil gibanje italijanske mase. Nastopni je kot tak prav odločno, toda ... tudi zastonj. Vrgel je slednjič na mizo zadn;o karto: načnt o poimenskih vrednoslisicah in ga podkrepil v (zadnjem lupu z odkritjem > pešekan-ske« zarote, zarote vojnih dobičkarjev. V kolikor odgovarja to njegovo odkritje resnici, je vprašanje, na katero bo odgovorila najbližja tedočeost, toda že sedaj se lahko trdi, d<a> je imel Giotibtr pri tem svojem »razknitju« tudi postranske namene: potolaženje razburjenih najnižjih slojev. Zdi se pa, da se tudi Giolitti ne zaveda dejstva, da se Italija ne bo rešila gospodarskega poloma sama, s svojimi močmi in z delovanjem, omejenim na sveje ozemlje. In kakor se tega ne zaveda Giolitti, se ne zavedajo tudi glasila nekaterih skupin, proti katerim so naperjeni sedanji Giolittijevi ukrepi-. Nočejo priznati-, da <je kriva- sedanjemu kaosu v Italiji dosedanja italijanska notranja in vnanja politika sama in iščejo krivce povsed drugod, samo ne tam, kjer so, v svoji najbližji bližini.
Tako je pisal te dni »Gioroale d' Italia-: G. Gicliitfci ima idosta vzrokov za svoje naziranje, da so krive gttanju, ki prinaša kaos v Italijo, spletke vojnih dobičkarjev, kateri bi hoteli povzročiti nered v notranjosti in tako preprečiti odobritev fiskalnih ukrepov, naperjenih proti njim. Toda mi 'smatramo, da se mora pripisati širjenje izgredov on stavk tudi... |U-goslovenskemu denarju, ki se obilno razsipa v gotovih revojfiscijonarnth krogih v svrho podpiranja anarhističnih uporov. Vsled Nittije-vega padca ozginiia tudi upanje, da bi nam mogli odvzeti važne jadranske postojanke in Julijske Alpe, tako da Jugoskrvenom ne ostaja drugega, nego da nas poizkušajo razorožiti z revolucijo.* Torej po mnenju tega lista ne stavkajo italijanski kmetje zato, da bi se rešili iz srednjeveškega suženjstva, ne stavkajo italijanski delavci zato, da bi dosegli izboljšanje plač in izboljšanje družabnega položaja, se ne upirajo vojeki proti odhodu v Albanijo, ker se nočejo zastonj boriti, ne napadajo in ne sežigajo : bojevniki jugoslovenskega imetja zato, ker hi hoteli uničiti vse, kar je jugoslo-venskega na zasedenem ozemlju, da potem lahko proglasijo v svet, da so » odrešene« po-kragioe popcinoma ia samo it9,Vjanske, ne, ne.
vse to se godi po naročilih jugoslotvenske vlade, ki daj a v ta namen zlato in srebro. Tudi sicer precej resni »Resto del Cariioo« se peča a raziskovanjem vzrokov sedanjih nemirov v Italiji in prihaja do zaključka, da je krivo temu kaosu ne jugoslovemsko (gjej čud«!), temveč — francosko zlatol
Zgodovina se pač ponavlja: »dum Rcmac oosulitur« ... medtem ko se v Rimu iščejo Jugcslcveni in Francozi kot krivci italijanskega gospodarskega poloma, se puščajo pravi krivci, da nemoteno nadalje izpodkopavajo temel;e italijanske države.
ITALIJANSKA ZBORNICA sprejela zakonski načrt o poimenskih vrednostnicah.
Oblast civilnih komisarjev v zasedenem ozemlju.
RIM, 24. Danes je imela italijanska poslanska zbornica dve seji. Na predpoldanski seji se je razpravljalo o pravilniku. Bil je odobren, prvi člen pravilnika, ki določa v svoji novi obliki, da se morajo poslanci najkasneje pet dni po otvoritvi nove zbornice izjaviti, kateri politični skupini pripadajo. Posamezne skupine morajo imeti najmanj dvajset članov. Manjše skupine se morajo priklopiti kaki svobodni skupini; če pa to ni mogoče, sestavljajo poslanci skupine, katera ima manje nego 20 članov, posebno mešano skupino.
Na popoldanski seji je vlada odgovarjala na razne interpelacije. Na interpelacijo glede dogodkov v Puli dne 1. majnika, jc odgovoril podtajnik Porzio, da se je po dogodkih začelo spravljivo delovanje in da se jc z zadnjim kraljevim odlokom razširila oblast civilnih komisarjev za zasedeno ozemlje tako, ad je pri njih osredotočeno vse upravno delo v onih krajih.
Po kratki zaključni razpravi o zakonskem načrtu glede poimenskih vrednostaic se je vriilo glasovanje o predlogu poslanca Gasparotta glede obveznega periodičnega prijavljanja inozemskih vred-nostnic.
Tozadevni zakonski načrl je bil odobren z 210 glasovi proti 25.
Vesti o znižanju vredaosti baakovcco za 20%.
RIM, 25. Agencija »Štefani« javlja: »Z vztrajnostjo, ki es ne more dovolj obžalovati, se širijo razburljive vesti, katerih namen je škodovati državnemu kreditu in prinesti zmešnjavo, na finančne trge. Med drugim je neki napoljski list včeraj pisal, da zakladni minister namerava odrdeiti tekom treh dni žigosanje bančnih vrednostnic in jim znižati vrednost za 20%. Vest je, če se duti ne vpo-števa očividna absurdnost, popolnoma izmišljena.
Baron Aliotti se povrni! iz Albanije.
RIM, 26. Baron A&ctti, ki je vodil poganjanja s tiransko vlado, je bil poddacan v Rim. Tekom njegove odsotnosti ga bo zastopal grof Manzcni.
Škandali v velikih bankah
RIM, 26. O zaroti vojnih dobičkarjev in o škandalih, ki so jih povzročile razne velike banke se je doslej razpravljajo samo po časopisju. Danes se ie začela razprava 01 i eru vprašanju tudi v zbornici. Pcseboo velike obtožbe so se prinašale na račui? >Banke oommerciale in bratov Perrore ter tvrike »Ausaldo«, ki da je še sedaj .popolnoma odvisna od Nemčije. Ker so listi pisali tudi o bivšem ministrskem predsedniku Nittiju kot vodji »zarotnikov«, je ta danes odgovoril na očitanja v dolgem govoru, v katerem je poaidarjai, <4a je večno odklanjal nastopanje koristi raznih bank, ker s t kot politik ni hetel vmešavati v bančne pasle. Priznal je, da je bilo vse osebje, katero so rabile pre;«nje vlade, iz »Btanke camanerciale«, cd katere članov je bala sestavljena tudi mirovna delegacija, toda nikdar ma .poiveril misij v .inozedsbvu privatnim osebam, temveč javnim funkoi jenarjem. V sporih med posameznimi bankami se je vedno postavljal na nepristrano stailišče. Kar se tiče očitanja; da vcidi -zaroto prc'ti Giolittijevi vladi, .je poudarjal, da mora proti temu najodločneje protestirati. BrJj je vedno Gioliitti;ev prijatelj in ga fe branil tudi tedaj, ko so ga napadali mnogi, ki ga sedaj poveličujejo. Ni ga najpadal, ko fe bil nesrečen, in se -tudi ne ponižuje pred njim sedaj, ko je srečen.
Socijalni demcvkrat Donati Pio je zahteva!, naj se uvede stroga preiskava proti vsem bankam. Prepričan je, da se bo izkazalo, da je država v rokah velikih barnk in Špekulantov, proti katerim so vsi zakoni zastonj1. Samo iz-prememba vladavine, to je socajalizao'ja bank, bo naredila konce tem škandalom.
Alessio, minister zat rgovimo in obrt, je az-javlil, da ne more takoj odgovoriti na razna vprašanja. Sklenilo se je, da se »bo razprava nadaljevala v sredo zjutraj.
Pričakujejo se velikanska, razkritja, ki bodo morda pojasnila tudi razne nejasnosti v dosedanji italijanski vnanji politiki.
Krvavi izgradi ▼ SidUp.
RIM, 26. Iz Katanije javljajo, da je prišlo včeraj v Randazzu do krvavih izgredov med kmeti in orožnik':. Kmeti, ogorčeni zaradi! nerednega razdeljevanja živil, so napadli' občinsko poslopje s kamenjem ia streli iz samokresov ter ramlit udi nekoliko orožnikov in vojakov, ki so s svoje strani streljali na množico dn ustrelili sedem oseb.
Straiea požar v aneaal« v Beaatkah.
BENETKE, 25. Danes ob 3.40 j« izbruhnil v arsenalu silen požar. Zažgale so sc shrambe, v katerih je bilo polno olja, masti, živil, pohiitva in drugih predmetov za mornarico. Okoli poldne ja bil požar omejen, tako da sosedajo hila niso trpele velike škode. Skoda, ki jo je povaročil požar, znaia nekoliko milijonov. Uvedla s« j* stroga preiskava, kajti ni izkjlučeno, da gra za llofiia.
Živilo oproolzacUske konltije
za teden od 26. do 31. Mtfi 1990.
(Preščipne se štev. 20 nn 1 lliiifcki fclf nujp ) Na odmerek:
Testenine: 30 dkg po 190 Mft . " Riž: % kg po lir 1'50 kgj -A'.1!; Sladkor: 15 dkg poi 6 — lir k* C Olje: 20 bi. po 8*30 liter.	.
Posestniki tibožniških izlđtBOiC UtSfć $T$Vi-00 samo do nakupovanja	- ■ _
Domafe vesti.
Smrtna kosa. Diic 26. t. m. je prenvinula v visoki starosti 86. let gospa Marija vdova Ko-bau, glavarica številne družine, katere člani so v prejšnjih dohah igrali znamenito vlogo u našem sccijalnem žčv^enju: na dramatična It uprizoritvah — hči pokojnice, sedanja vdova Ana Ščuka je bila naravnost sija/na igralka — pri *Sokolu«, pri »Slov. pevdtem društvu , a pokojni glavar -te družine je bil med najživah-nejimi dramitelji v vrstah našega delavstva. Družinama-KobauPavIcvič izrekamo iskreno sožalje.
Pogieb Ante Pogorelca se je \rjil v nedeljo oh 18. uri popoldne ob naravnost ogromni udeležbi od strani barkovljanskih vaščanov, meščanov in i/, drugih vasi okolice. Zastopano je bilo tudi predsedstvo našega političnega društva. Vrsta žaloval-cev je bila naravnost nedogledna. Kondukt je vodil veleč. g. župnik Anton Kjuder. V cerkvi je peva! številen barkovljanski zbor z duhovnikoma žalne obrede in žalostinko Blagor mu! Na pokopališču pa »Usliši nas Gospod!« tako skladno in ganljivo, da je rosilo sleherno oko. Govora ni bilo nikakega! A ravno to dejstvo — govori! Novo pogrebno društvo g. Stibila je priredilo sprevod kar najdostojne-je. Barkovljani so izročili materi zemlji svojega prvaka z vsemi častmi, ki jih more pokladati hvaležni narod svojim borcem — ob takih razmarah. Ante Pogorelec naj počiva v miru v naročju nad vse ljubljene matere — naše slovenske grude!
Za tiskovni skladi »Edinosti!« Od prijateljske strani smo prejeli in objavljamo: V največjo žalost našega naroda je morala naša ^Edinost,« prvoborite-ljica za naše teptane pravice in hraniteljica te malo svobode, ki nam je še ostala, prenehati s svojim dnevnim izdanjem. Kak udarec je to za nas, se vsi dobro zavedamo, posebno v teh žalostnih dneh. ko je bil uničen naš dom, ko je nasprotni furor razbijal in plenil po naših društvih, trgovinah in zbirališčih, ko smo odrezani od ostalih bratov in' smo navezani le na svoje skromne moči in neupogljivo voljo. Bolj n^jfo nikdar rabimo danes dnev-ho tolažnika, buditelja in varuha. Časopisje je velesila in merilo moči vsakega naroda. Gorje ljudstvu, ki ne more potom listov izražati svojih želf, pritožb in zahtev! Otopi, izgubi polagoma svojo samozavest in postane brezpraven suženj. Ali hoćemo to? Ne, dokazati hočemo nasprotno: da smo se tu, močni in edini okoli naše »Edinosti, 1 da bomo živeli, ker hočemo živeti, kljub vsemu in proti vsem! Dokazati hočemo, da smo pripravljeni na največje žrtve, dobro vedoč, da narod, ki ni pripravljen na največje žrtve — ni vreden svobode in ostane večen hlapec! Posnemajmo v tem oziru naše nasprotnike, ki imajo v samem Trstu Štiri velike dnevnike! In mi, ki nas je tostran premirne črte preko pol miiljona, naj ne zmoremo enega dnevnika?! In to posebno sedaj in v teh razmerah?, Od nas je odvisno vse. Malo dobre volje in vse bo dobro. Zato vsi, možje in matere, mladeniči in dekleta, društva in posamezniki, vsi na delo za našo »Edinost!« Zbirajmo naročnike ob vsaki priliki, razširjajmo list do zadnje koče naše lepe zemlje ob Adriji in spominja|mo se ga ob vsaki priliki, veseli in žalostni, in zbirajme za »tiskovni sklad »Edinosti,« tega glasnika naših gaženih pravic, da bo zamogla izhajati vsak dan, kot borilec našega naroda, kot živ oponrin našim nasprotni-kom.Vsaka številka naj prinaša darove za njen »tiskovni sklad, da dokažemo našo voljo in moč do življenja! Tu smo bili, tu smo in tu hočemo o-stati! Na delo!
Ameriška telefonska in brzojavna postaja
—	v »Narodnem domu«. Med drugimi zločini, ki so jih laški listi pisali na račim našega vNa-i roiinega doma«, so zabeležili tudi nekako brzojavno in telefonsko postajo, ki da jo je pgiJ redil na terasi »Narodlnega doma« — ameriški1 konsulat, ki pa da so se r'e posluževal i tudi Jugcslovoni — seveda v svrhe, sovražne Italiji. Na to obtožbo je pniobčil v > Era: Nuova«1 ameriški konzul Ralph C. Busser pojasnil;), v katerem je ugctov'Ji, da je bila preko »Balkana« napeta slamo žčca in da se te telef tnske zveze ni posluževal samo ameriški konzulat, marveč tu>i angleška in druge miKtai"ične misije; ker pa so to napeljavo pcpravlja'jj italijanski elektrotehniki, je — tako naglas ameriški konzul — izključeno, da bi se je bili mogli polsuževati tudi Slovani!! Tiidtr je laž —* pravi nadalje — da bi se bil eta, konsul, v>r* noč požara rNarcdnega doma mudil na kon-sulatu! — To naglasa konsul iz tehtnega razloga. Saj ni težko pogodiiti, kaj so hoteli —• poštenjaki podtakniti konzulu s takim perfid:' n'm naglašanjem. Nam ne treba prereksti se, saj je pojasnilo konzula povsem zadestno, seveda za poštene in lojalne ljudi. Le eno bd naglasili — ker to naravnost drastično osvetljuje vso infamifo tistega Jeriniga : podtikanja
—	dejstvo namreč, da rsej naši javnosti se niti sanjalo ni o kaki ameriški telefonski in brzojavni napeljavi preko strehe »Narodnega doma« in da smo tudi mi izvedeli Šele 4t »Ere Nuove«! In priznati moramo tudi, da smo strašni nevedneži. -Če bi .bili vedeli, da rte ta žica in da nam more služiti tudi brez vsaldli aparatov in priprav — kaj vse ,bi bili mogK' provzroeiti: celo vso Evropo dvigniti iz tečajev. Pa mi smo zamudili lepo priliko, ker smo ibili nevedneži in tudi tepci, da- nismo vedel, kaj imamo nad lastno glavo! No, šalo na stran in še par besedi »Eri «. Očitala je ameiriSkemif konzulatu, da morajo izseljenci za vizume na potnih listih plačevati kolek v razmej-ju 25 lir za dodar. Ne spuščamo se v debato o leni, konstatujemo pa, da nas ijudje zaporedoma vprašujejo dn da jim mi ne varno odgovora: kaka da je ataKjnaaka dele^ci/a v LtuM}ani v mesecu ■juniju zahtevala za vizum na polnili! fcstih 10 tk T »tatu, OKHtJvia 69 dinarjev? Pov^ damjaauo: meseca junija, torej v častu, ko je dinar stal 80_99 n. pr. Krili Potnik! ki je kotel potovati -v zasedeno' Oienjie, je moral torej — vsled raanei^B 4 krone za <mftar — plačati celih 240 kron za — vizum na potnem listu! Nočemo tu rekrtariniraU-, p&č pa bd hoteli opozoriti gospode p*i »Eni (Nruovi«, naj bodo s takimi oči-< tanj« nekoliko — previdneji!!
Podružnica Glasbene Matice v Barkovljah. Radt žalostnih dogodkov v Trstu se je moralo vpisovanji v glasbeno Solo podružnice tržaike Glasbene Ma* tiče v Barkovljah za nekaj dai odložiti. Opozarjamo starue, da se bo vpisovanje vriilo v petek in spboto 0{l 18, do 3.1. ure zvečer, a v nedeljo od 9j
mrm n.
»UMNOST. iteT. i*
V Trstu, <fee 37. p»na »20.
do 12. Vpisujejo sc otroci od 10. leta dalje. Že dejstvo. da bosta na tej Soli sodelovala tudi tržaška prvaka na g!a»beneni polju, gg. profesorja Viktor Sonc in Vasilij Mirk, daje jamstvo, da bo pouk 6motren in uspešen, da bodo gojenci res dobivali pravo in temeljito glasbeno naobrazbo.
Tržaška posojilnica in hranilnica. Svojem članom in kli;entom! S pcruš-cujejn našega Narodnega dema Ln ur.ičcnjon .naših knjig, fc zadel r.aš zavod hud udarec katerega. težko preboleti. Treba bo dosti tred-a in t-roškev ^ckler \se popravimo in uredimo. Radi lega se mora za sedaj naše po-I oranje omejili Ae na popra vljalno delo in na to, da zabranimo večjo škodo in da storimo vse potrebno »a zavarovance naših pravic in naših koristi. Ugotovili pa smo z \elikim zadoščenjem, da fco naš zaved m jjel zadostiti vsem svc'im dolžnostim in da je v kljub vsemu aktiven in da vlagatelji ne bodo imeli druge škode, kakor to, da b-edo morali čakati nekaj času na redno poslovanje. V svojo *tavk>o je Tržaška po®c/ lnica vložila le del svojega prebitka, nabranega v do^ih letih svojega ušesnega poslovanja. — Odbor, njJzorit:M\o in uradništvo so si v svesti svoje važne težke naloge in bočejo napeti vse sveje sle, da ohranijo ta zavod, 'ti je na gos-.fodarAean polju toliko dobrega storil, da vz^so^t&vifo pokvarjeni aparat, da čimpre^e pri-poflfcorejo do prićetka rednega posiovamja in da obvarujejo svoje vi aga t c lg e, ldifcnte in de-.'ežmke vsaie škode. Prosijo pa svoje vlagatelje in klijente, da u-važujejio nezaJtrivljeno nesrečo, da potrpi^o in dai ohrani;© zavodu dosedanje zaupale. Odbor je že vse ukrenil v z-a-Aaiovanje korisli in pravic zavo-da in bo da;al občfJistvu daljna poročila o svejem delovanju in o >tanju in poslovanju zavoda. — V Trstu, .'ine 26. julija 1920. — Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu, reg. zadruga z omejeno zavezo. — Odbor. — Nazori* šiv o.
Zapre tj« ladjarilic« pri Sv. Marku. Spor. o katerem šino pisali zadnjič, traja dalje in se je še poostril. kakor se da sklepati iz proglasa prizadetih delavcev, ki so ga objavili v odgovor na proglas industrijaine zvez«, s katerim je naznanila zapretje ladjarnice. »Delodajalci* beremo v proglasu delavcev, opravijo, da niso dovoljene v zavodih nikake politične Tianil««tacije — seveda za dclavcc, kajti oni (industrijalci) hočejo imeti popolno svobodo za svoja poč»njanja.< Deia\ci so zvedeli prekasno za to določbo, ker je bila sklenjena med zvezo industrijalcev in delojemalcev še le na predvečer splov-Ijenja ladje »Arsa«. Sicer pa da ni šlo pri izveša-nju zaatav za rusko sovjetsko, temveč navadno rdečo zastavo. Delavci se obračajo v svojem proglasu proti ravnatelju inž. Cossutti in inženirju Brunn elliju (pri Sv. Roku). Obema očitajo samo-\ lastno in brezobzirno postopanje proti dclavcem v vsakem pogledu. Posebno se je ta poslednji — inž. Brunnelli — spuščal celo do psovk na naslov delavcev z besedami : idijoti«, »roparji«. — Človeku se zdi čudno to zapretje ladjarnice pri Sv. Marku. Kdorkoli prečita omenjeni proglas prizadete delavske zveze, si ne more kaj, da ne bi videl na prvi pogled veliko spra^ljivost na strani delavcev. Radi tega je do\oljen sum, da je porabila zveza industrijalcev znane incidentc z rdečimi zastavami le kot dobrodošlo pretvezo, da zapre ladjarnico. Sicer bi se radi varali v našem zaključku, toda to pada vendarle v oči in govorice, ki sc Sirijo po mestu o tem dogodku, se tudi glasijo nekam trdovratno v tem zmislu. — Jutri ob 16 je sklican v delovni zbornici shod vseh delavcev iz zaprtih Jadjar-nic, kjer se bo seveda razpravljalo v prvi vrsti o položaju z ozirom na omenjeno zapretje.
Stavka uslužbencev prevoznih podjetij traja dalje. Položaj sc je vendar v nekoliko zboljial vsled seje, ki so jo imeli včeraj zastopniki največjih prevoznih podjetij. Na tej seji sc je sklenilo, da se ponudi delavcem sporazum, na kar so tudi ti poslednji odgovorili na spravljiv način. — Danes ob 18 imajo stavkujoči delavci shod v veliki dvorani delovne zbornice.
Uradno vesti.
Za potovaaje v Avstrijo. Opozarjajo se potniki, ki gredo v Avstrijo, bodisi s Primorskega ali od zunaj črez Logatec ali Trbiž, da jih avstrijske oblasti ustavijo na meji. ako njihovi potni listi ne bodo potrjeni od avstrijskega generalnega konzulata v Trstu ali od kake druge poklicane oblasti. Osebe, ki ne stanujejo v Trstu, naj pošljejo svoje potne liste rečenemu konzulatu {Trst, ul. S. Lazzaro 19). Obenem naj omenijo tudi namen potovanju in naj priložijo — ako so italijanski državljani — znesek od 3b lir. Potni listi sc bodo pofiljali nazaj priza^ detim Je istega dne.
Nove pristojbine za orožne liste. Tukajšnji generalni civilni koroisarijat razglaša nastopni odlok: 1.) Orožni listi za puške, revolverje, pištole »n žilavke, ki jih izdajajo zasebnikom politične oblasti v zmislu predpisov veljavnih na primorskem o-zemlju, so podvrženi — poleg kolka od L 105 — tudi še naslednjim pristojbinam: a) za puško L 25'20; b) za revolver ali pištolo L 31.50; c) za žilavko L 21. Orožni listi so veljavni za eno leto, računajoč od dneva, ki je r.a njih. Za prošnje orožnih listov je predpisana pristojbina L l'C5, ako se predložijo oblasti I. stopnje, a L 2'10, ako sc predložijo oblasti II. stopnje. — 2.) Kolkovne in posebne pristojbine s« plačujejo s kolkovanimi o-brazci, ki ih izdaja davkarija (kolkovni urad) v sedežu tiste politične oblasti, ki je izdala orožni list.
—	3.) V slučajih, kjer prihajajo v poštev pristojbine opisane v čl. 1-). ne veljajo pristojbine, ki jih predvideva zakon od 9. februarja 1850. B. L. I. N. 50 s poznejšimi izpremembami. — 4.) Določbe pričujočega odloka stopijo v veljavo s I. avgustom I. 1920. Orožne Kite. ki so bili izdani pred razglasitvijo tega odloka in ki zapadejo 31. decembra t. 1.. je treba prinesti do 30. septembra t. 1. v davkarijo (kolkovni urad) v sedežu tiste politične o-blasti, ki jih je izdala, v svTho da se izvrši doplačilo polovice pristojbine, o kateri je beseda v čl.
I.).	To plačilo potrdi davkarija s posebno pripombo, podpisom, datumom in pečatom na ozdaju orožnega lista. Orožni listi, ki nc bodo urejeni na ta način, izgubijo svojo veljavo s 1. oktobrom 1920.
—	5.) Nedovoljeno nošenje orožja, naštetega v čl. 1), se bo paznovalo, poleg drugih kazenskih posledic, ki jih predvideva zakon, z denarno globo v znesku dvakratne pristojbine več eno petino. Isti kazni so podvržene oblati in uradniki, ki bi izdajali orožne liste proti predpisom pričujočega odloka.
Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urad je izdal ravnokar svoje 29. demokratično (ljudopisno) poročilo za teden od nedelje dne
II.	julija do konca sobote dne 17. julija 1920. Dne 1. maja t. 1. se je cenilo število prebivalcev našega inesta na 234.751 oseb. V rečenem tednu pa se je rodilo 126 otrok, 55 moških in 71 ženskih, med njimi 101 zakonski in 25 nezakonskih. V istem času je umrlo 93 oseb, 58 moških in 35 ženskih.
Češkoslovaškim državljanom aa znanje. TukajSnji generalni konzulat čehoilovenske republike nam j« poslal: Pozivi j« jo se vsi čeho6lov«n«ki državijam, ki stanujejo na Primorskem in ki imajo pravico povrniti se domov na stroške republike in želijo
iti domov, maj predložijo svoje tozadevne proiaje podpisanemu delegatu najkasneje do 3. avgusta t. 1. Obenem se uljudno naprošajo vse tiste osebe, ki hranijo predmete, ki so last Čehoslovenov in ki se morajo spraviti t Čehoslavijo, naj izvolijo to sporočiti podpisanemu, in sicer naj navedejo tvoje imo in svoj naslov, ime in naslov lastnika hranjenih predmetov, nadalje kakovost teh predmetov in ali So pripravljeni za prevoz, eventuelno tudi, ki jo zahtevajo na ime najemnine, ležarine tudi odškodnino, ki jo zahtevajo na ime najemnine, lefarine itd. — Pula, 21. julija 1920. — Generalni konzulat čehoslovenske republike. Pulski delegat, ul. Armando Diaz 6.
Iz tržtiktga življenja.
Hoparki napad na poti. Prcdsnočnjim, že pozno po uoči, se je vračal g. Ivan Sciaretti domov v koionjo. Na stezi med Kcionjo in Opčinami, sta skočila k njemu dva človeka in zahtevala od njega denar, sicer ga bo stalo življenje. G. Sciarretti se je tedaj spustil v beg naazj, odkoder je prišel. Že je mislil, da se bo rešil, toda ni še bil napravil 50 korakov, ko vstaneta kakor iz zemlje pred njim zopet dva roparja, tako da sc je revež nahajal v pravi pasti. Tedaj se je začel braniti, toda brez uspeha proti štirim, ki so {a takoj vrgli na tla, ga natepli in potem oropali. Vzeli so mu listnico, v kateri je bilo 700 lir denarja ta nekaj listin. Dogodek je bil nazaanjen kvesturi, dočim so roparji izginili brez sledu.
Poizkus iMiiairi ▼ kotel«. Neka 20letna Ana Schersci je prišla pr«d kratkim v Tf»t iz Gorice. Ncsianila se je v hotelu Brioni, ul. delle Acque št. 7. Predsnočnjim je prišla pozno domov, in preden je šla spat, se je priporočila vratarju, naj jo zbudi drugi dau ob 8 zjutraj. Služkinja je zares trkala na vrta njene sobe ob določenim času, toda od znotraj ni bilo nobenega odgovora. Ravno tako tudi, ko je trkala drugič in tretjič. Bila je že 10. ura proč, ko je šla služkinja eopet trkat, a ker ni bilo tudi to pot nobenega glasu, je šla v sobo in tedaj je videla. kako se je Schersci zvijala v bolečinah na postelji. Telefonirali so rešilni postaji, ki je poslala svojega zdravnika. Ta je ugotovil, da se je ženska zastmpda in ji je hotel izprati želodec, toda ni se mu posrečilo, ker se je bil požiralnik že tako zelo zožil, da ni bilo mogoče spraviti cevi skozenj. Ni preostajalo drugega kot odpeljati nesrečnico v bolnišnico, kjer se nahaja v obupnem stanju. Vzrok poizkusu samomora je bila baje nesrečna ljubezen.
Strašna smrt a^lsikega mornarja. Štirje mornarji z angleškega parr.ika rCaptain Vincent«, ki je priplul predvčeranjim v naše pristanišče, so se takoj izkrcali, da se po dolgi vožnji malo poveee-lijo na suhem. Prva njihova skrb je bila seveda — pivo. Šli so torej vsi štirje v neki bufet prav blizu pristanišča in začeli piti. En vrček za drugim je prihajal na njihovo mizo. Ko so odšli je bilo že pozno zvečer in vsi Štirje so bili pijani. Vendar so šli naravnost na ladjo, vsaj trije, dočim ni hotel četrti, po imenu Oscar Carnel!y, nikakor domov, temveč sc je odločil od svojih tovarišev in je šel k bližnjemu hangarju it. 58 in se usedel na zid. Sedel je nekaj časa, a potem je nakrat padel z zida na železaiški tir, ki se nahaja prav pod hanagrjem. Nesreča je hotela, da je privozil ravno v tistem hipu vlak, ki so ga premikali na dotičnem tiru, in kolo je preteklo nesrečnemu mornarju glavo na dvoje, tako da je ostal na mestu mrtev. Truplo nesrečnega mladeniča so prenesli v mrtvašnico tukajšnje bolnišnice.
Tudi »okttoji« morajo vpoštevati napovedane stavke. Kakor smo 2e poročali, je izbruhnila pred nekoliko dnevi v naiem mestu stavka uslužbencev prevoznih podjetij. Po r-alogu strokovne zveze morajo stavkati vsi delavci, le tisti, ki so nameščeni pri aprovizacijskih in zdravstvenih ustanovah, delajo kakor navadno. Stavkujoči delavci imajo vendar le dobro srce, kakor se vidi. Gotovo bi bili raziirili to svoje dovoljenje tudi še za nekoliko drugih slučajev, toda kdo more misliti na vse na tem svetu. Tako so pri proglasitvi svoje stavke popolnoma pustili is vida slučaj kake poroke, ki je tudi zelo valna stvar v tej dolini solz, ki jih solnce ni v stanu posušiti, z Ukaz je ukaz« pravijo vojaki iz stare šole. a glede porok ni bilo žalibog nič ukazano, ni dobro ni slabo. In tako smo imeli preteklo soboto eno poroko pri Sv. Antonu Novem brez ostra na stavko v prevoznih podjetjih. Brez ozira zato. ker so se svatje pripeljali v cerkev v treh kočijah, vsaka z dvema ponosnima konjema. Lepo So se pripeljali do cerkve, ženin in nevesta ?ta šla k oltarju, sveto opravilo sc je izvršilo ob najlepšem razpoloženju in novoporočcnca sta se z drugkni vred odpeljala spet domov, v ul. Cologna št. 19. Kočije, ki so bile seveda najete j za ves dan. so bile na njihovo rzapolaganjc in so, cikale voljno« pred hišo. Okoli 11 ure sta imela, novoporočenca iti na postajo in od tam v deveto j deželo ženitovanjskega potovanja. Ali že doira, pred hiio sta imela slab začetek. Kočije so ju si-i cer čakale v polnem številu, vse tri. toda konj ni bilo več nikjer in pri nobeni. Stavkujoči delavci so j namreč opazili krumirstvo (kočije so bile last tr-1 ž^škega delniškega prevoznega društva), izpregli so konje in jih odpeljali proč.
Druiftvene vesti.
Vodstvo »Zveze jugoslavenskih ačiteljskih društev-* je prisiljeno v sled vladajočih razmer opa-stHi nameravano občno zborovanje učiteljstva ter omejiti letošnji delavni vzpored le na odseke in delegacijo. Vrli se torej dne 5. in 6. avgusta samo zborovanje odsekov in delegacije.
bile njegove ieyave pred sodiščem v nasprotju z
izjavami, ki jih je dal orožnikom ob času preiskave, je sodišče sprejelo zahtevo vojaikega pravdnika, da se ima proti tej priči pri meniti zakon, in Ban-koviča so odpeljali v zapor pod obdoiiitvijo krivega pričevanja. Vsled tega sklepa je nastal precej značilen inendent med odv. Zennara in voj. pravdnikom, v katerega je posegel tudi predsednik rekoč: — Gospodje pozabljajo, da se nahajajo pred vojnim sodiščem, da je vse odvisno od moje presodbe in od moje vesti in da jaz lahko pustim na strani zakon, ako hočem, ter postopam popolnoma po svojem prepričanju. Odv. Zennaro:
—	Dobro, ali nekako pravno smernico mora to vojno sodišče vendar le imeti! — Preds. — Da in ne, kakor bi našel za prav. — V nedeljo je prišla prva na vrsto priča Franccsco Lupieri, kmet iz Vodnjana. Pravi, da je bil v veliki dvorani društvenega doma, ko jc začelo streljati od povsod. Peter Benussi je padel zadet od orožnikov. Tudi tu je zahteval vojaški pravdnik, naj se priča aretira, ker je izpovedala drugače kot orožniki. Vsled tega jc nastal spet hrupen incident med njim in brambo, a sodišče jc odredilo, da naj se Lupieri zadrži, dokler se ne odloči o njegovi zadevi. Priča Ivan Zalin, težak iz Vodnjana. je rekel, da je bil v veliki dvorani in da je videl, kako so orožniki streljali noter z vrat. Tedaj se je z drugimi vrgel na tla. Crcvljar Anton Manzin iz Vodnjana jc bil tudi v veliki dvorani in sicer blizu vrat, odkoder se je streljalo. Ko j« prenehalo, je videl po-roč. Errico, ki je stopil v dvorano s pištolo v roki. Tomaž Manzin je slišal reči ubitega Benussija: »Zbogom, mene so ubili!« Slišal je poročnika ki je kričal: Bodite mirni, drugače vas ubijem!« Josip Dorliguzzo. Bil je v veliki dvorani, ko sc je začelo streljanje. Tedaj so se vsi vrgli na tla a je slisal poročnika, ki je kričal: »Ustavite ogenj!« Andrej Ferro, kmet iz Vcdnjana, je bil tudi v veliki dvorani. Videl je orožnike z naperjenimi puškami. toda ne bi mogel reči. ali so streljali ali nc.
—	Razprava se bo nadaljevala. Včeraj in danes ui bilo razprav, ker so šli člani sodišča kakor tudi hrambe v Vodnjan radi nekega ogleda na licu mesta.
t
Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je gospod
Mihael Sancin (ToO
26 t. m., ob 4 pop, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši jutri 28. t. m. iz hiše žalosti v Skednju.
ŠKEDENJ, 27. julija 1920.	(62)
Jolafa, soproga Florljan, Karel, sinova. Ivana, Zora, hčeri. Ivan, brat. Marija, sestra. Joiafa, nevesta. Karal GocEina, svak.
ZAHVALA.
Za vse izkazano sočutje povodom smrti naSrg* ljubega sina in brata
MAKSIMIUANA
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojmU k večnemu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ir. znancem p.vselmu pn osobjU javnega vrta in osobju mestne bolmSmce nn \r<!cH za krasne vence. TRST, 26. julija 1920.	C'0
Druž&sZ Rihter.
S		
		
8
ZAHVALA.
Globoko ganjen na izrazih sočustva se v svojem in t imenu ostalih sorodnikov i kreno zahvaljujem vsem b!. gim osebam, ki so na$o ljubljeno mater
Marijo Žiberna
spremili k zadnjemu počitku, Jo tolažili v bolezni in ji stali ob strani v njenih zadnjih urah.
TOMAJ-ROJAN, 25. julija 1920.	<58)
Josip Žiberna.
darovi.
—	Za C. in M. praznik nabrali v zavednem Cerknem: go?pici .Tulka Makuc in Pavla Stucin L 655; cerkljanska podružnica C. M. udnino 1920. L 116; nekdo skupiček dveh vojnih prstanov lir 16; omizje v »Davči in Ravnah« na koncertu, poštne pristojbine L 152. Skupna svota L 941.
—	Neimenovan daroval za Edinost« 30 lir.
Družina Vitez za CMD L 50 v počastitev spomina pok. g. Pogorelca.
Pipčarstvo in pipčarjt.
Speči Po4grarci za ptpčarje. Ker je v krščanski j družbi padla psovka »čifut, zasebni obtožitelj ko-leke 10 L, njegov zastopnik, sodnik, zagovornik, j obtoženec, sodnikov šepetavec, nezakonaka inati in j monter, vsaki po 5 L. državni pravdnik 2 L, eksc-kutor 3 L. K temu je dodal zasebni obtožitelj L J 25.—, ker mu ta stara štrejka. a sodnik L 6.—. ker zasebni obtožitelj želi. da se ta stara vrne. Skupaj
L 81.—.
Borzna	porotna.
Tečaji:
TRST, 26. julija 1920.
Jadranska banka
Cosulich	^
Dalmalia	^ Gerolimich Libera Triestin*
Lloyd	2i]c
Lussino
Martinolich	3<
Oceania	^ Premuda
Tripcovich	^
Ampelea	b\
Cement Daliaatia	^
Cement Spalato	41
Krka	5<
Ce je moglo kaj ublažiti globoko naso bol ob silnem udarcu, ti nas je zadel s smrtjo našega nad vse ljubljenega glavarja, so bili to nešteti ganljivi dokazi sočutja in blagonaklon)enosti od strani našiti rojakov ob tej preža-lostni priliki.
Iz glob'no duše se zahvaljujemo častiti dtihovšč ni darovateljem venccv, teh dokazov plemenite ljubavi do pokojnika in sočustvovanja z n trni. uglednemu društvu „Adrija", ki je z ganljivim pevanjem izkazalo pokojniku zadnjo ljubav, in vsej veliki množici, ki je spremila nepozabnega pokojnika na zadnji poti.
Hvala vse in iz globine duše in Bog plati tisočero I Tudi Novemu pogrebnemu poijetju vse naše priznanje.
BARKOVLJE-GRETA, 27. julija 1920.
Taj« valuta m»
Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krene dinarji
leji
marke dolarji
francoski Iranki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški lunti, z!«ti rublji napoleoni
tržaSkem tr$u:
TRST. 26. T«l»ia 1920.
8.70— 9.— 10.40— 11 —
38.- 40.—
96.-100.—
44.50— 46.— 42.50— 43,50 18.50— 18.70 141.50—142.50
320.-325.—
71.- 72.50
84.-- 85.—
29.- 31,—
66.- 68.—
9EUK0 SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkih nogavic itd.
h. [rana. Trst. cm i l m. m. z*.
Kadita brnita h psajil. v l\. Mm na Kras«
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi k
n
(i
V soboto in ravno tako v nedlejo se je nadaljevala obravnava proti vodnjanskim delavcem in kmetom. V soboto predpoldne se je nadaljevalo zasliševanje oroiniikcga brigadirja Saponaro. Njegovo pričanje je bilo posebno na račun obtoženca Biasola, katerega i« obdolžil, da je streljal proti orožnikom. Priča in obtoženec sta bila soočena, pri čemer je ta poslednji izjavil, da ima brigadir Saponaro polno vzrokov za njemu sovražno izpoved. Pri neki socialistični veselici je dobil namreč obtofenec od prirediteljev nalog, naj odstrani Saponara iz veseličnih prostorov. Ko je moral oditi, je izgovoril te-le grozeče besede: »To mi boš še plačal!« Obtoženec Jursič .gostilničar po poklicu, fe pa povedal, da se je nekoč brigadir Saponaro najedel in napil pri njem, napravil račun za 28 tir, a da je odiel, ne da bi plačah Tudi Saponaro je govoril o nekakih svojih zaupnikih. Radi tega ga jc vprašal odv. Cosaltini, ne bi li mogel povedati imena dotičnih zaupnih oseb. — Ne, gospod? — Zakaj pa ne? — Ker sc ne spominjam. Orožnižki brigadir Biagio Biancospino je izpovedal o dogodku z Bankovičem in je rekel, da ve zagotovo, da so Bankoviča prisilili, da jc moral dovoliti svojima dvema sinoma, da ss lahko priključijo neki oboroženi bandi. Bil je soočen z Bankovičem in sinom, ki sta to tajila. Tedaj je rekel orožnik: To-rej, g. predsednik, dostavite še to, da je eden Ban-kovičevih sinov zar rs šel s puško na rami z dotično bando. Tedaj je zahteval voja&ki pravdnik, naj se postopa proti obema Bankovičem* radi krivega pričanja« trnmm so se branitelji odločno sprti. Sodščc j* nailo ishod is tega spora s tem, da j« določilo, da s« ti dve priči zopet zasližite popoldne. Popoldne j« bil ladi&an Giorgje Bankovič in je zoM pet izjavil isto, kar je rekel prvikrat. Ker pa sol
MALI OGLASI
POTNIKE IN KRAJEVNE ZASTOPNIKE pod
ugodnimi pogoji sprejme Drag. Starec glav. za-stop. Vzajemne v fiarkovljah.	66
SLUŽKINJA tudi vdava za majhno družino se išče. Piazza S. Giovanai 3.	65
IiTRUKCUE iz predmetov gimnazije daje dijakinja. Ponudbe pod -Trst- na upravo Edinosti.
62
NATAKARICA za dež«lo se išče. Nastop takoj. Naslov pri upra\i.	61
GOSPODIČNA, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, s trgovskim tečajem, želi primerne službe, najrajši v Trstu. Naslov pove uprava.	^3
GOSPODIČNA s trgovskim tečajem, žeti službe kot strojepiska, najrajši v Trstu. Naslov pove uprava.	64
ki se bo vrš:l
v nedeljo, dne 8. avgusta 1920. ob 2. uri pop. v načelnikov! hiši v Hrast ju h št. 17
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelništva in nadzo ništva.
2.	Odobritev računskega zaključka zal. 1919.
3.	Volitev načelništva in nadzorništva.
4.	Slučajnost.
V Št. Petru na Krasu, 23. julija 1920. • {56)	Načfiništvo.
Ako bi ta občni 2bor ne bil sklepčen ob navedenem času, vrSi se pol ure pozneje na iitem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na Število navzočih članov.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ulica lm vssal b!. Mazziui. - Lastoa palača.
Đeloiika glavnic« »n rezervni zakla J K C. bi.	*i9
izvršuje kiiiautns vse barini ia raenjalakRa toaakuja.
Uradu« ure od 9-13
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. Roma 24. Gorica fet. 36 na dvoriiču.	P 711
$s8r v nstieljo, 8. avgusta
priredi
„Gotibeno dništuo" o MrdM
1 Mi s ifti.
K mnogoštevilnemu obisku vabi (60;	ODBOR.
POZIV
na
l&ČEM ŠIVILJO za dom. Naslov pove uprava. 60 <
SOBA za enega oziroma dva gospoda se odda. Via Stoppaai 5. II.
ROZOR: Proda« takoj spalno sobo z dvema posteljama. Opčine 378, 1. n.
Potrtega srca naznanjamo tudi v imenn sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc naša ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa
Marila vdova Kobau
danes, po dolgi in mučni bolezni, v 86. letu svoje dobe. mirno v Govpodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek, 27. t. i., ob 16, u hiše žalosti v Trstu, ul. Sette Fontane 1.
TRST, 26. julija 1920.
m
(57)
sinova. — n Hm
vd.
Karal*
24. slavm sfcaptliBB Posojilnice u VolosMom
registr. zadruge na ogr. zajnmčenje
ko a će se obdržavati
dne 19. kolovoza 1920 u četiri sata po podne u društvenim prostorijama
- sa sljedeć m dnevnim ledom :
1.	Čitanje zapisnika prošlogodišnje glavne \ skupštine.
2.	Izvješće ravnateljstva
3.	Izvješće radzornog odbora.
4.	Izbor ravnateljstva, nadzornog odbora i društvenog suda.
5.	Zakljućak o uporabi fistog dobičra.
6.	ZakljuCak glede promjene § 5 društvenih
pravila.
7.	SluCajni predloži.
ravnateljstvo.
JADRANSKA
Del. glav.: K 3;>,000.000. Rezerve K 10,0« «000 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče i^osle
Sprcjama vlog«
na hranilne knjiiice ter jih obrestuje po 3'/»V a v baneogiro prometu po B3/,.
Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do siučaj.r
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uk Cassa «tt Rfsparmlo, ul. S. Nlcolo
Telefon : štev. 14<>3. 1791. 2876
Blagajna posluje od 9 do 13

LlubijansKflMitnaMttl
Podružnica v Trstu. l
Centrala v Ljubljani,
Po tiru; niče:
Celje. Borovije, fari«, toaiM. Splii, Trst. toiDor Seinlško glavnico in rezerve: K 50.910.003
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče?
posle. — Sprejema vloge v iirah na hranilne knjižice proti 3l, "j- .l^«,,-;- j na žiro-račune proti 3'/. tilBtlW3]3 Za na odpoved vezane vloi;e plača obre- j sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge j in daje v najem varnostne celice. i
Tel. št. 5-18. Blagajna jc odprta od 9-13. j