,tN'
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 286 (9591)
TRST, četrtek, 9. decembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NASTOP PREDSTAVNIKOV VELIKIH DEMOKRATIČNIH STRANK V ZBORNICI
Osimski sporazum izraz zaupanja v bodočnost ki sloni na prijateljstvu jadranskih sosedov
Lombardi (PSI), Scovacricchi (PSDI), Pajetta (KPI) in Granelli (KD) z argumentiranimi posegi razgalili fašistično bistvo nasprotnikov osimskega sporazuma ter izrecno poudarili potrebo po zaščiti slovenske narodne manjšine
Mladi za Beneško Slovenijo
«MEGALOPOLI»
Nemogoče nam je zaradi pomanjkanja prostora navajati podrobno kroniko posegov poslancev, ki so spregovorili proti ratifikaciji osimskega sporazuma. Poslušali smo vse mogoče stvari: od rasističnih izbruhov misovskih poslancev do osladnega paternalizma radikalne poslanke.
Med prvimi, ki je posegel v jutranjem delu razprave, je bil tržaški janfanijevski poslanec Giorgio Tombesi. Govoril je mirno, skoraj sramežljivo, toda ostro. V bistvu je povedal, da nasprotuje vsem delom osimskega sporazuma: nasprotuje definiciji meja, češ da se je Italija odpovedala coni B ne da bi zahtevala vsaj ozemeljske kompenzacije okoli Trsta; nasprotuje gospodarskemu delu sporazuma in prosti industrijski coni, ker se boji, da bodo Slovani «obkolili Trst» in ga prej ali slej zadušili. Tudi Tombesi se boji onesnaženja okolja, vendar se pri tem vprašanju ni preveč zadržal glede na to, da so ga z levice večkrat spomnili, da je kot ravnatelj službe za mestno čistočo pri Trebčah nasul gore smrdečih smeti in redil podgane. Tombesi (kakor misovec Almirante, radikalca Pannélla in Faccio) si je prilaščal 60.000 podpisov za integralno prosto cono in jih prikazoval kot podpise «proti osimskemu sporazumu».
Adele Faccio je spregovorila. prva v popoldanskem delu razprave. Kaj je vsega natresla na zapre-paščene kolege poslanske zbornice! Tudi ona je seveda govorila v imenu 60.000 Tržačanov. V glavnem je posvetila svoj poseg katastrofalnim
tlHIIIUtllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllll
posledicam proste cone na meji. Na Kras, je dejala, bodo Jugoslovani pripeljali (točneje «deportira-li») Bosance in Črnogorce, ki bodo nasilno izkoreninjeni iz svojih rojstnih kraiev, na Krasu pa ustvarili žarišča kriminala in odtujevanja. Omenila je celo besedo «suženjstvo» nato pa opisala tragično u-sodo žena jugoslovanskih delavcev, ki bodo zaprte v svojih stanovanjih podobno kot južnjaki na periferiji Turina in Milana. Nato je opozorila poslansko zbornico na (jojmene!) «verske spore», ki bodo nastali med katoliškimi Slovenci in muslimani z juga. Tudi Adele
Faccio nasprotuje zamisli, da bi ob Sežani nastal «novi Trst», o katerem je govorila kot o megalopolisu.
Očitno so mnogi nasprotniki osimskega sporazuma prebrali manjšinsko poročilo MSI, ki je v celoti sestavljeno iz Piccolovih pisem «Segnalazioni». Dobri dve tretjini poročila sestavljata pismo nekega Dea Rossija, ki je izračunal, da bo na Kras prišlo kakih 800.000 ljudi. Odtod tudi «megalopolis» poslanke Faccio, ki je v zvezi s problemi slovenske manjšine dejala, da je kot dekle živela v Trstu in se spominja, kako so fašisti trgali slovenskim vernikom molitvenike iz rok. Sedaj se boji, da bi se spet ponovilo. Na koga je mislila? Morda na muslimane?
STOJAN SPETIČ
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 8. — Kljub prazničnemu dnevu je poslanska zbornica napeto in z zarimanjem sledila nadaljevanju razprave o ratifikaciji o-simskega sporazuma. Tokrat so predstavniki velikih demokratičnih strank — socialist Lombardi, socialdemokrat Scovacricchi, komunist Paicttf in demokristjan Granelli — svečano izjavili, da se strinjajo v celoti z italijansko-jugoslovanskim dogovorom in ga podpirajo. Pod težo govornikov velikih demokratič-
nih sil sc. tudi zbledele špekulacije in na oicevanja nasprotnikov sporazuma, o katerih poročamo na drugem mestu. Pred poslansko zbornico se je končno razgrnila resnična stvarnost, zgodovina naših krajev, niena plemenita tragičnost in zaupanje v prihodnost, ki sloni izključno na perspektivi prijateljskega sodelovanja med jadranskima sosedoma V posegih predstavnikov demokratičnih strank je končno izzvenela evropska širina te pobude, ki je zakoličena v helsinških li-stinan in jo je desetletna praksa življenja ob vzhodnih mejah potrdila neštetokrat.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'tiiiiHinimniniiiiiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiniiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimimii
PREDSEDNIK VLADE ZAKLJUČIL OBISK V WASHINGT0NU
Andreotti zadovoljen z zaupanjem Američanov v italijansko politiko
Izjavil je, da so mu tudi predstavniki bodoče Carterjeve uprave zagotovili podporo v naporih za premostitev gospodarske krize
Beneška brieza
Sto jih je prišlo včeraj popoldne v Kulturni dom, sto najmlajših iz Beneške Slovenije, iz krajev, ki jih je porušil potres in iz drugih, Iti jim usoda ni bila tako kruta. Otroci, ki doma pod šotori ali v bornih barakah s strahom pričakujejo zimske mraze, otroci, katerih očetje si v tujini služijo grenak, a zaradi grenkobe nič manj *ladek kruh življenja.
Porazgubil' so se po našem Prostornem, svetlem in razkošnem kulturnem domu; kot živo srebro so tekali sem in tja kot v bajnih sanjah po tolikih dnevih krivičnega gorja, s katerim je prežeta njihova rosna mladost.
Z velikega odra so nam zapeli, Niso imeli enotnih oblekic kot drugi srečnejši njihovi vrstniki. Zdeli so se kot čarobni živopisa-ni kalejdoskop. A zapeli so tako kot drugi, kot tisti iz Nabrežine in iz lrsta, iz Lonjerja in Katinare in iz Sežane in kot bi zapeli tisti iz Ljubljane in Maribora, iz Gorenjske a11 Dolenjske, Štajerske ali Prekmurja. Nikoli niso hodili v slovensko šolo, ker jim jo — slovenskim otrokom slovenskih star-*ev — ne dajo. Toda zapeli so v i-stem jeziku kot otroci iz katerega koli drugega kraja slovenske domovine, zapeli so nam v svoji materinščini s tistim prijetnim pejo-č m prizvokom, ki ga že stoletja čuva med svojimi dolinami in bre-9°vi beneške deželica.
Svojo domačo govorico so samo malce obogatili s knjižno kateri so se priučili v zasebnih tečajih in pobudah, kakršna je «Mlada brieza». Kako bi šele v njihovih otroških ustih donela slovenska pesem, če bi jim bilo dano hoditi v slovenski vrtec, v slovensko šolo?
Vedno smo občutili krivico, ki Se godi otrokom beneških Sloven-cev, ki ni niti danes, ko ni več fašizma, kaj prida manjša od one, ki so je bili deležni njihovi starši in starši njihovih staršev. Včeraj smo jo občutili še toliko bolj, kajti nebogljeni glaski so z odra odmevali kot huda obtožba tistih, ki so nad Benečijo položili svojo težko roko narodnostnega nasilja.
A zadoneli so tudi kot upanje, kot zanesljiva napoved drugačnih časov, ko se bo težka roka morala umakniti.
V mladih «briezicah» smo že gledali pogumno rast dreves, vitkih in nežnih, toda ravnih in pokončnih brez, (jk)
WASHINGTON, 8. — Predsednik vlade Andreotti je danes zaključil dvodnevni uradni obisk v Washing-tonu. Po izjavah, ki jih je dal na usKovni konferenci in na srečanjih s časnikarji, ki so ga spremljali, je bilo potovanje uspešno in se je predsednik vlade prepričal, da «ZDA ne bodo dovolile, da bi se v Italiji vrnili pogoji preteklega septembra, ko je pretila liri nevarnost velikega razvrednotenja».
Predsednik vlade daje v svojih izjavah veliko važnost Fordovim besedam, da imajo ZDA zaupanje v varčevalno politiko italijanske vlade za premostitev gospodarske krize. V pogovorih, ki jih je imel Andreotti z ameriškimi državniki, kakor tudi s člani bodoče Carterjeve u-prave, je naletel na razumevanje za italijanske težave. To je še posebno poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je izjavil, da so mu zajamčili, da bo Italija, če bo ponovno zabredla v hujše denarne težave, gotovo dobila podporo. Andreotti je dodal, da je zaradi tega «popolnoma zadovoljen».
Med pogovori s časnikarji je predsednik vlade večkrat poudaril, da ni prišel v Ameriko iskati novih kreditov. Dodal pa je, da je po
pogovorih, ki jih je imel s Fordom in Kissingerjem, s Simonom in raznimi finančniki, gotovo, da bo A-merika priskočila na pomoč, če bo to potrebno.
V	tej zvezi je predsednik vlade na tiskovni konferenci dejal, da država, ki ima toliko dolgov, kot jih ima Italija, mora stremeti, da bo dolgove poravnala, obenem pa, da bo ustvarila takšne gospodarske pogoje, ki bodo omogočili nadaljnji gospodarski razvoj. Obenem mora vlada sprejete ukrepe strogo spoštovati in izvajati. Vladni program je, po besedah Andreottija, našel do sedaj podporo v parlamentu. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo pogajanja med Confindustrio in sindikati omogočila nove ukrepe, ki bodo prispevali k ureditvi denarnega vprašanja v državi, večji zaposlitvi, splošnemu razvoju in večji storilnosti.
V	tej zvezi daje predsednik vlade velik pomen zagotovitvi zakladnega ministra Simona, da v Washingtonu proučujejo, kako bi na najboljši način pomagali Italiji, da uresniči svoj gospodarski načrt. Ko so časnikarji vprašali Andreottija, če bo bodoča Carterjeva uprava, ki bo prevzela oblast 20. januarja, spoštovala ob-
GENERALNA SKUPŠČINA OZN
WALDHEIM SOGLASNO POTRJEN ZA TAJNIKA
Ko je sprejel obnovitev mandata, je podčrtal potrebo po uvedbi novega svetovnega gospodarskega reda
NEW YORK, 8. — Generalna skupščina OZN je danes soglasno potrdi, la Avstrijca Kurta Waldheima za tajnika svetovne organizacije in tako sprejela priporočilo, ki ga je dal varnostni svet, kjer je Waldheim dobil 14 glasov. Novi mandat se začne 1. januarja 1977 in bo trajal do 31. decembra 1981. Waldheim je prvič postal tajnik OZN leta 1971, ko je na tem mestu sledil Burman-cu U Tantu. Pred U Tantom sta bila generalna tajnika svetovne organizacije Norvežan Trigve Lie in Šved Dag Hammarskjoeld.
V govoru, s katerim je sprejel obnovitev mandata, je Waldheim pred generalno skupščino povedal, da si bo tudi v bodoče prizadeval za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, na Cipru in na jugu Afrike ter za uvedbo novega gospodarskega leda v svetu. Generalni tajnik sve-I tovne organizacije je tudi potrdil, da so prvi trije problemi najbolj pereči, je pa treba čim prej zmanjšati prepad, ki zeva med bogatimi in revnimi državami in izdelati nov. pravičnejši svetovni gospodarski sistem, ki bi bil bolj funkcionalen in bi v večji meri odražal potrebe, že Ije in stremljenja vseh ljudstev na svetu.
Ob zaključku je še poudaril do-trebo po razorožitvi "ter omenil, ka tere naj bi bile po njegovem nalo-
ge generalnega tajnika svetovne organizacije. Slednji ima velike odgovornosti, a zelo malo praktične moči, ie zaključil, (ifl
veznosti Fordove uprave do Italije, je predsednik vlade odgovoril, da sta mu novi podpredsednik Mondale in bodoči zunanji minister Vanči zagotovila popolno podporo. Andreotti je izrazil zadovoljstvo tudi za srečanje, ki ga je imel sinoči z Vancom, s katerim se že dlje časa poznata, saj je bil Vanče namestnik obrambnega ministra ZDA za časa Johnsonove uprave, ko je bil Andreotti obrambni minister v Italiji.
Po pogovorih z ameriškimi državniki je Andreotti dal dnevniku «Washington Post» intervju, v katerem izraža prepričanje, da bo nova Carterjeva uprava nadaljevala z učinkovito politiko v sedanjih težkih dnevih svetovne zgodovine in dodal, da se popolnoma strinja s Carterjem in Giscardom D’Estaingom o sklicanju tretje svetovne konference o gospodarstvu. Po mnenju Andreottija, bi morala nova svetovna konferenca o gospodarstvu omogočiti, da se zavre inflacija v svetu, ne da bi omejili zajxislitve. V tej zvezi je Andreotti zavrnil perspektivo gospodarske stagnacije v Italiji v prihodnjem letu zaradi varčevalnega načrta in dejal, da bodo morala nova posojila služiti za povečanje proizvodnje, in zmanjšanje inflacije od sedanjih 17 na 13 odstotkov.
Predsednik vlade je danes odpotoval iz Washingtona v New York, kjer se je srečal z glavnim tajnikom združenih narodov Waldheimom, ki ga je danes glavna skupščina OZN potrdila za glavnega tajnika za nadaljnjih pet let. (sl.)
Socialist Riccardo Lombardi je v svojem posegu izrecno poudaril, da bo podal uradno in veljavno stališče svoje stranke, ki se v celoti in brez pridržkov strinja z ratifikacijo osimskega sporazuma. Ratifikacija je tudi pogoj za nadaljevanje dialoga, v katerem bo mogoče rešiti tudi morebitne probleme, ki bi sproti nastali. Poudaril je, da je mejna rešitev pravična kolikor ne ustvarja zaprte, temveč na stežaj odprto mejo, ki povezuje ljudstva v krajih kjer ljudje govorijo štiri jezike (italijanščino, slovenščino, furlanščino in nemščino) ir si ni mogoče misliti, da bi potegnili med njimi jasno razmejitveno črto. Tako nastaja naravno vprašanje narodnih manjšin, ki jih je treba zaščititi. V tem pogledu je Lombardi izrecno opozoril parlament, da nikakor ne zadostuje sklicevanje na norme londonskega sporazuma, kolikor mora Italija zaščititi več desettisočev Slovencev, ki živijo v goriški in videmski jx>-krajini. V tem smislu je Lombardi v imenu PSI napovedal predstavitev posebne resolucije, o kateri naj bi glasovali sočasno z ratifikacijo sporazumov.
Lombardi je bil ostro kritičen do vseh, ki bi radi (kakor radikalci) izkoristili gospodarski del sporazumov kot detonator, ki naj zruši celoto. Vsem, ki jih skrbi onesnaženje voda in zraka v Trstu pa je odgovoril, naj se raje zamislijo nad dejstvom, da se je njihovo gibanje onesnažilo s pritokom fašističnih sil.
Socialistični govornik je na koncu na kratko obravnaval nekatera vprašanja. ki zadevajo delovno silo v predvideni prosti coni in potrdi! svoje veliko zaupanje v zrelost italijanskega in slovenskega delavskega razreda. Tu ga je Pajetta dobrohotno prekinil z vzklikom: «Kdo ve
Libijski kapital v družbi Fiat «navadna naložba»
RIM, 8. — V petek bodo v senatu razpravljali o sporazumu med Fiatom in Libijo, na osnovi številnih vprašanj, kj so jih vložili predstavniki političnih strank. Predsednik «Lybian Arab Foreing Bank» pa je imel v Rimu tiskovno konferenco, na kateri je pojasnil, da je udeležba libijskega kapitala v družbi Fiat «navadna naložba, ki omogoča družbi Fiat, da bo s svežim denarjem več proizvajala». Predsednik libijske banke je dal velik pomen dotoku 400 milijonov dolarjev v Italijo, ki beleži visok primanjkljaj plačilne bilance. Poleg tega je izjavil, da je ta velika libijska naložba dokaz zaupanja v italijansko gospodarstvo. Med konferenco je libijski finančnik večkrat zanikal, da bi se za tem sporazumom skrivali politični vzroki. Poudaril je, da so Libijci to naložbo prispevali k povečanju kapitala in dejavnosti največje italijanske industrije. Dejal je tudi, da bo to sodelovanje lahko prispevalo k zmanjšanju cen Fiatovih proizvodov, kar bo lahko ugodno vplivalo na morebitne nove cene nafte.
Kulturni dom jo bil včeraj popoldne spet do kraja zaseden kot ob naj večjih kulturno prosvetnih dogodkih. Geslu «Mladi za Benečijo» se niso odzvali samo mladi in celo najmlajši na odru s svojo preprosto pa zato toliko bolj prikupno pesmico in glasbo; odzvali so se tudi odrasli, ki vedo, da je bodočnost v mladini in da je tudi bodočnost danes tako tragične Benečije v njeni mladini. Najlepši dokaz za to je bil skoraj 100-članski zbor beneških otrok (na sliki) in njihova slovenska pesem. (Poročilo berite na tržaški strani)
PSOE IZŠEL S SVOJEGA KONGRESA MOČNO OKREPLJEN
DOSLEDNA PROTlFRANKISTlCNA BORBA OBVEZA ŠPANSKIH SOCIALISTOV
Gonzalez bo potrjen za tajnika - Zahteva po demokratizaciji življenja v Španiji
MADRID, 8. — Danes popoldne se je zaključil 27. kongres španske socialistične delavske stranke, ki je izšla iz kongresa m tčno okrepljena tako na notranji kot na mednarodni ravni. Organizacija je bila zelo natančna jn 'je naretW» globok vtis na vse" špansko javnost, kar bo vsekakor imelo dokajšnje posledice na izid volitev, ki jih je španska vlada razpisala čez šest mesecev.
Na mednarodni ravni je položaj španske socialistične stranke okre-
morda se bodo naši naučili nekaj P‘la ,P“s.ot"ost štonnih evropskih samoupravljanja.»	j iccialisticnih voditeljev od španske
_ . ..	« a c« • i • •	! ga borca Nenmja, do Brandta. Pai
Socialdemokrat Scovacricchi je po- j meja čienca Altamirana in Mitter-trdil stahsca stranke se izza essa ....bo jivaj0
izjav Maura Ferrija o jugoslovanski suverenosti nad cono B. Potrdil' je, da se v celoti strinja z ratifikacijo, nato pa opozoril tudi na zaskrbljenost slovenske narodne skuonosti v zvezi z usodo kraške slovenske zemlje.
Komunist Giancarlo Pajetta je govoril dolgo in živahno. V njegovem posegu ni manjkalo sarkazma in ironije do neumnosti nasprotnikov, ki jih je moral poslušati, je pa nakazal predvsem, v okviru ratifikacije osimskega sporazuma, širše perspektive evropskega sodelovanja in na-STOJAN SPETIČ
(Nadaljevanje na zadnji strani)
randa. Tudi to bo vplivalo čez šest mesecev na odločitev španskih volivcev. Pri tem ugotavljajo, da bo prva odločitev Špancev verjetno čustvena in PSOE, socialistična delavska stranka, je ta trenutek znala pravilno izkoristiti.
V štirih dneh zasedanja je prišlo do enega samega incidenta in sicer v samem začetku, ki pa se je ponovil tudi ob zaključku. Arabske delegacije so namreč v začetku, ko je izraelski delegat imel svoj pozdravni govor, zapustile dvorano, danes pa je delegacija PLO razdelila prisotnim komunike, v katerem obsoja zadržanje španskih socialistov do palestinskega vprašanja, češ
da je preveč nejasna. Palestinci so potem zapustili kongres.
Španski socialisti bodo odslej i-rneli predsednika in generalnega tajnika ter se bodo tako približali siiukturam, ki jo imajo druge e-vropske socialistične strank" Izida volitev za obnovitev vodilnih struktur še ni, vse pa kaže, da bo predsednik Ramon Rubial, baskovski sindikalist, ki je bil pod Fran ccm 20 let v zajroru. Generalni tajnik bo Felipe Gonzalez: gre v bistvu za potrditev, kot so potrdili politično linijo španske socialistične stranke tako na notranjepolitični kot na zunanjepolitični ravni. PSOE ostaja še v naprej razredna, marksistična in demokratična stranka, ki je za dialektičen prehod k socializmu. Ostaja imernacionalistična in antiimperia-listična stranka, ki stremi za brezrazredno družbo.
PSOE je ostro obsodil razpis re ferenduma, ki bo 15. decembra, predvsem zato, ker se ie vlada enostransko odločila zanj in ker ga bo izvedla na nedemokratičen način. Socialisti se zavzemajo za pogajanja z vlado o odobritvi zakona, ki bi točno določal, kako naj volitve potekajo. Na volitvah se bo socialistična stranke predstavila s samostojno listo, tako so zavrnili govorici o skupni listi ljudske fronte.
iiiiiiiiiiii Hlini iiiiiiuiii lunin mi iiiiiiin ii im ih iinMiiiiiiii mi niiiiiii iiiii im m m mi limili illuni m um n iiiiiTiiiiiiiriiiiii mi iiiiiiiiiiii ninni illuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VSE GLOBLJI RAZKOL MED PRISTAŠI «MANIFESTA» IN BIVŠIMI PSIIP0VC1
V PDUP še vedno plamti spor o vlogi stranke v okviru levico
Magri potrjen za tajnika, še vedno nerešeno vprašanje podtajništva
V	zunanji politiki se je 27. kongres španske socialistične delavske stranke izrazil za odpravo tujih vojaških oporišč na španskem ozemlju ter za dekolonizacijo Gibraltarja. Ukvarjali so se tudi -, odnosi z ZDA. ki jih je treba spremeniti. Španija si bo morala prizadevati, da bi bila prisotna pri izgradnji socialistične in demokratične Evrope, sodelovati pa mora tudi z državami v razvoju. Od evropskih socialističnih voditeljev je PSOE zahteval. naj obdržijo svoj veto do vstopa Španije v Evropsko gospo darsko skupnost, dokler se ne bo v Orzavi utrdila demokracija.
V	Španiji prihaja medtem do prvih stavk za obnovitev številnih vse. državnih delovnih pogodb. Nekai dni pred referendumom je treba zabeležiti vrsto stavk v Madridu, v baskovskih pokrajinah in v Barceloni. Vzdržali so se dela v letalski industriji Siemens, v pokrajini Guipuzcoa pa je stavkalo kar 22 tisoč kovinarskih delavcev. Konec leta zapade cela vrsta pogodb in menijo, da se bo stavkovni val v prihodnjih dneh še okrepil, (if)
TOKIO. 8. — Predsednik japonske vlade Takeo Miki L-o v prihodnjih dueli odstopil. Glasnik njegove vlade je dejal, da gre njegov odstop povezati z neuspehom njegove libera lne-demokratske stranke na zadnjih volitvah, na katerih so izgubili absolutno večino.
MOSKVA, 8. — Sovjetski podtajnik za zunanjo trgovino Komarov je danes zjutraj odpotoval v Ita-] lijo, kjer se bo sestal s podtajnikom j za zunanje zadeve Lucianom Ra-; bijem, ki je novi italijanski pred-j sednik mešanega sevjetsko-itaiijan-, skega odbora za tehnično in gospo-! darsko sodelovanje.
RIM, 8. — Vse kaže, da PDUP še ni našel poti, ki vodi v rešitev globoke krize, ki jo stranka preživlja. Po današnji celodnevni razpravi je nesporazum med Magrijevo skupino pristašev «manifesta» ter nekdanjimi člani PSIUP, ki jih vodita Foa in Miniatti, še vedno zelo globok. Na današnjem sestanku CK so namreč potrdili za tajnika Lucia Magrija, še vedno nerešeno pa je vprašanje podtajnika (Miniatti je odstopil na prejšnji seji CK) oziroma političnega urada, ki naj bi nadomestil podtajništvo.
Spor, ki je že dalj časa tlel pod pepelom (polemika plamti ob vprašanjih odnosa s KPI in združitvi z «avanguardia operaia») je izbruhnil z vso silo med zadnjo sejo CK. Po dolgi in zelo vneti razpravi, v kateri so znova prišla do izraza nasprotja med Miniattijevo in Magrijevo skupino, so bivši psiupovci napovedali, da bodo glasovali za poročilo, s katerim je tajnik znova o-pozoril na nemoč stranke, ki je posledica notranjih sporov. Pristaši «manifesta» so v odgovor obtožili nasprotnike transformizma in napovedali, da bodo glasovali proti poročilu. Posledice so na dlani: tajnik Magri, podtajnik Miniatti in drugi voditelji so odstopili.
Prav zaradi tega so politični komentatorji nestrpno pričakovali današnjo sejo centralnega komiteja, zlasti ker je Rossana Rossanda v uvodniku strankinega glasila pouda-
rila, da je PDUP podoben hudo bolnemu človeku, ki okreva ali pa u-mre. Zato je Rossanda zahtevala dokončno razjasnitev in zagrozila v nasprotnem primeru z razkolom. O tem so se že dalj časa širile govorice in marsikdo je namigoval na možnost združitve med «manifestom» in «desnico» skupine «avanguardia operaia» na eni strani ter «levico» slednje in bivšimi psiupovci na drugi strani, kateri naj bi se pozneje pridružila še «lotta continua». Skratka stranka za «vlado levici» na eni strani in stranka «pravovernih revolucionarjev» na drugi.
Z današnjo razpravo, kljub številnim posegom, se položaj ni bistveno spremenil. Potem ko je bil Magri skoraj soglasno potrjen za tajnika, je CK skušal zaman rešiti vprašanje podtajništva, čeprav so «zmerneži» skupine Foa - Miniatti pristali na žrtev slednjega. P’osebna komisija se je ves popoldne skušala sporazumeti o članih novega vodstva, vendar zaman. V trenutku ko poročamo, CK še razpravlja o predlogu Foe, naj bi glasovali le o političnem dokumentu (ki ga gre vsekakor še sestaviti) in poverili pravkar potrjenemu tajniku Magriju nalogo, da sestavi predloge o novi vodilni strukturi. Ob tem predlogu pa je skupina «manifesta» znova v škripcih, ker mora izbirati med možnostjo vladanja z «železno roko» in zopetnega posredovanja med sprtimi, s čimer pa bi lahko vzbu-
rila val nezadovoljstva med lastnimi pristaši. Po načrtu naj bi bilo današnje zasedanje CK odločilno, najbrž pa bo v bistvu le porazno za politično stranko, ki leto dni po rojstvu nima še jasne slike o lastni vlogi, čeprav se je včasih vendarle uveljavila v sklopu levice.
CANDIDA CURZI
Smith spet v Ženevi
ŽENEVA, 8. — Iz krogov rodezij ske delegacije so sjooročili, da je rasistični premier lan Smith odpotoval iz Salisburyja in da bo v prihodnjih urah prišel v Švico. Smith bi hotel doseči, da bi na konferenci razpravljali samo o načrtu ameriškega zunanjega ministra Kissin-gerja, ki pa so ga delegacije afriških ' nacionalistov odločno zavrnile, saj bi koristil samo rodezijski beli rasistični manjšini.
V Ženevo je medtem prispel britanski veleposlanik Ivor Richard, ki je imel v Londonu daljši pogovor z britanskim zunanjim ministrom Crostandoti! o poteku ženevske konfe renče. Na vprašanj?, kaj meni o Smithovi zahtevi, da se na konferenci govori izključno o Kissingerje vem predlogu, je Richard dejal, da bo načrt ameriškega državnega tajnika moral služiti kvečjemu kot osnova za nadaljnjo diskusijo.
Obnovitev pogajanj za delovno pogodbo javnih uslužbencev
RIM, 8. — Pogajanja med sindikalno federacijo javnih uslužbencev in vlado se bodo jutri nadaljevala. Javni uslužbenci so svoj čas predočili vladi osnutek nove delovne pogodbe. Gre za delovno pogodbo, ki naj bi bila osnova za vse posamezne delovne pogodbe uslužbencev v državnih, deželnih ali krajevnih upravah. Na zadnjem srečanju s sindikalno federacijo je vlada zagotovila, da bo to vprašanje rešila še pred božičnimi prazniki. Zato pričakujejo, da se bodo po jutrišnjem srečanju kmalu začela ptogajanja tudi za obnovitev delovnih jxigodb poštarjev, šolnikov, u-službencev krajevnih ustanov in železničarjev.
Sporazum KD-KP1 za občinsko upravo v San Giovanni in Fiore
COSENZA, 8. - V občini San Giovanni in Fiore, večjemu središču v provinci Cosenza, sta se krščanska demokracija in komunistična partija dogovorili za sestavo skupne občinske uprave. To je morda prvi politični sjiorazum med dvema strankama za upravljanje večje občine. Za župana je bil izvoljen demokristjan Elio Foglia, ki je bil župan tudi v prejšnji koaliciji med demokristjani in socialdemokrati. Demokristjani imajo še tri odbornike, komunisti pa tudi tri odbornike. Pokrajinska federacija KPI je spmrazum. ki je bil dosežen na krajevni ravni, odobrila. medtem ko se demokrščansko pokrajinsko vodstvo še ni izjavilo.
■iirEiivw minigli a
9. decembra 1976
ŠTEVILNO OBČINSTVO JE IZRAZILO SOLIDARNOST Z BENEŠKIMI SLOVENCI
Mladi in najmlajši so s petjem dokazali da je vera v življenje močnejša od obupa
V polni dvorani Kulturnega doma je zapel tudi beneški zbor Mlada brieza Govorila sta Klavdij Palčič in predstavnica Benečanov Lucia Costsperarià
Otroci in odrasli so včeraj napolnili dvorano Kulturnega doma in prisluhnili mladim in otrokom, ki so zapeli v znak solidarnosti z beneškimi Slovenci. V ozadju odra je visela zavesa in na njej so bile pripete slike beneških otrok, ki so letos poleti sodelovali na Mladi brie-zi. Slike so bile, kot so navadno slike otrok: polne življenja in fantazije. Nikjer ni bilo temnih znakov potresa, otroški spisi in risbe o njem so bile razstavljene v razstavni dvorani Kulturnega doma. Oder je bil pripravljen za otroke, ki poznajo veselje do življenja in so jim hude skrbi tuje. Tako je bilo najbolj prav, otroška pesem ne sme poznati smrti, mladost naj bo polna vere tudi v trenutkih, ko usoda o-draslim zatemni upanje v boljše čase.
Kronika ne more povedati o prireditvi, kot je bila včeraj, dovolj. Ljudje so programu sledili s simpatijo in radovednostjo. Otroci so se zabavali, nekateri so po tiho klepetali in niso znali biti mirni, živahnost je vedno znak veselja in
Lucia Costaperaria
ne moti prireditve, kjer so prav mladi in najmlajši glavni. Najprej je nastopil harmonikarski ansambel podružnice Glasbene matice iz Nabrežine, ki ga vodi Dorina Kante.
Ansambel je zaigral naslednje skladbe: Mulè «Largo». A. Foerster, v priredbi E. Zajca «Planinska» in E. Zajec «Venček narodnih». Po u-vodnih skladbah je spregovoril predsednik SPZ Klavdij Palčič, vsebina njegovega prispevka je bila zgoščena v vodilno misel, da mora pomeniti otroški koncert v znak solidarnosti z beneškimi Slovenci najprej vero v življenje in človeško dostojanstvo. V imenu beneških Slovencev in zbora Mlada brieza je spre-
•iiiiiiiiiimiiniimiiminiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiMiiuuiMiiimiiiiiiiiiHiliimuiiinmiiiiimiiiiiiimiiil
DANES SE SESTANE POKRAJINSKI SVET
Na dnevnem redu razprava o osebju tržaške pokrajine
Verjetno že danes prvi razgovori po predlogu PSI o sestavi levičarske večine na pokrajini
govorila Lucia Costaperaria. Dejala je, da je Beneško Slovenijo prizadela huda naravna katastrofa, zato pomeni tudi delo z mladino veliko truda. Zbor Mlada brieza, ki je bil gost prireditve na primer ni imel vaj; otroci so pesmi znali še od poletja, ko so bili na dvotedenski koloniji Mlada brieza v Dolenjem Tarbilju.
Po obeh kratkih govorih je nastopil otroški pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. Malčki so ljubko zapeli pesmi «Domača pesem» (A. Dvorak) in «Vesela pionirska» (M. Vodopivec). 0-troški pevski zbor Lonjer - Katina-ra, ki ga vodi Magda Nadlišek, je zapel tri pesmi in sicer «Dežek trka», «Rezjankica» (narodna) in «Mladi pionirji» (Maksa Pimik), zbor je spremljal ansambel. Šentjakobski otroški zbor, ki ga vodi Dina Slama je zapel «Glasbo», «Ku-kaburo», «Vsi zapojmo» in «Kolo» Oskarja Kjudra. Mladinski zbor Glasbene mat:ce v Trstu, ki ga vodi Stojan Kuret, je pokazal svojo pripravljenost s pesmimi «Teče mi vodica» (Matija Tomc), «U našog marina» in slovaško «Ta-ncuj tan-cuj». Številni pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Sergij Radovič, je zapel «Drežniško» (priredba Danila Švare), «Moj očka» (priredba istega avtorja) in pesem «Lepo je v naši domovini biti mlad» (R. Gobec).
Iz Sežane so prišli mladi pevci in pevke mladinskega pevskega zbo. ra osnovne šole Srečko Kosovel, ki ga vodi Evgen Prinčič. Zbor je prijetno zapel pet pesmi: «Ciklame» tM. Pimik), «Večer» (P. Kalan), «Domača pesem» (A. Dvoržak), «Vrtec» (K. Pahor - Gobec) in «čudežna klop» (R. Gobec).
Preden je sežanski mladinski zbor zapel, je napovedovalka Nerina Švab povabila mlade pevce beneškega zbora Mlada brieza naj pridejo na oder in naj se pripravijo na nastop. Mladi Benečani so bili v Kulturnem domu prvič in zato so bili seveda zelo radovedni. Razpršili so se po dvorani in z živim zanimanjem sledili programu. Na balkonu jih je bila večja skupinica, ki je zelo pozorno sledila programu.
Ko so sežanski mladi pevci zapustili oder so se med prisrčnim a-plavzom postavili v vrsto pevci iz Beneške Slovenije, vodil jih je Nino Špehonja. Mladi Benečani so po-gumno-zapeli, čeprav že dolgo časa niso imeli vaj. Slišali smo, da imajo izrazit posluh za petje in red. Številni zbor je namreč iz pesmi do pesmi zapel bolj ubrano, zapeli pa so: «Maglica gre» (N. špehonja), «Preljepe in sladke» (N. Špehonja), «Žabe» (Kanan), «Otročje srce» (Davide Liani) in «Tam gori na planini» (narodna). Pred zadnjo pesmijo so mladi predstavniki nastopajočih zborov podarili gostom iz Benečije magnetofon, ki ga bodo lahko uporabljali na Mladi briezi. Gesto
so mladi izvršili prisrčno in brez ceremoniala, kar je seveda najbolj naravno. Občinstvo je mlade Benečane nagradilo s toplim aplavzom, saj so si ga zaslužili.
Aplavz je pomenil tudi solidarnost in voščilo mladim Slovencem, ki morajo trpeti težko preizkušnjo. Vsekakor smo vsi prisotni imeli med in po proslavi vtis, da je ostala misel na katastrofo v ozadju.
Bobnenje potresa je preglasilo veselo petje, grenke spomine so odgnali mladi in sveži obrazi. Prepričani smo. še posebno ko gledamo in poslušamo otroke, da bodo beneški Slovenci še dolgo ostali na svoji zemlji s ponosom in pogumno pokončnostjo. Slovenci se selijo, po potresu so mnogi zapustili porušene vasi, ljubezen do rodnega kraja pa ostane v srcu mladih in starih. Človek, ki ljubi se vedno vrne k studencu svojega življenja, brez domovine in domače zem. lje ostaneš lačen v duši. Zato verjamemo v boljšo bodočnost beneških Slovencev.
Kot kronisti moramo povedati, da so prostovoljni prispevki, ki so jih
nabrali na prireditvi, žrtvam potresa.
namenjeni
Odprto zastopstvo tržaškega pristanišča v Miinchnu
Ob prisotnosti predstavnikov dežele, tržaške pristaniške ustanove sindikatov in plovnih družb so v Miinchnu uradno odprli prvi urad tržaške pristaniške ustanove v tujini. Istočasno sc tudi odprli razstavo o tržaškem pristanišču. Ob tem obisku so se predstavniki tržaškega pristanišča in sindikatov sestali z bavarskimi gospodarstveniki in razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo možnosti tesnejšega medsebojnega sodelovanja.
ZAČETEK REDNE PRODUKCIJE SSG V NOVI SEZONI
KRST SLOVENSKE DRAME
Po neštevilnih finančno . tehničnih in organizacijskih ovirah je kolektiv Stalnega slovenskega gledališča v Trstu strnil svoja prizadevanja za praznično krstno uprizoritev prvega repertoarnega dela letošnje sezone, Frančka Rudolfa KOŽA MEGLE. Sicer pa so bile doslej opravljene vse programske naloge, ki jih je nalagala lanska, nasilno prekinjena sezona. Redni abonenti in ostali stalni obiskovalci so si lahko ogledali, posebej zanje, obnovljene u-prizoritve Wedekindovega POMLADNEGA PREBUJENJA in Tavčarjevega dela IGORJU UGAJA BACH. Poleg predstav v domači hiši in goriškem Verdiju, je SSG bilo gost v Ljubljani s STARO GARDO ter v Ajdovščini in na BORŠTNIKOVEM SREČANJU v Mariboru ter na sporednih prireditvah tega festivala. Domače občinstvo je z zadovoljstvom spremljalo repertoarno gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s Cankarjevim POHUJŠANJEM, ki je v režijski postavitvi Mileta Koruna znova odkrilo pravi avtorjev profil, ki je bil v preteklosti prav s tem delom tolikokrat popačen in izkrivljen. Moramo tudi opozoriti na navdušeno spremljanje naših najmlajših gledalcev pri predstavah SOVIČE OKE v izvedbi gostujočega ansambla LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA iz Ljubljane.
Dramsko besedilo Frančka Rudolfa je bilo izbrano iz priporočenih rezultatov letošnjega dramskega natečaja v okviru spominske 100-let-
Drevi se sestane tržaški pokrajinski svet, da razpravlja in sklepa o vprašanjih, ki so v zvezi z delovnim razmerjem osebja. Kot tržaška občina, katere svet je o teh vprašanjih razpravljal pretekli teden, ima namreč tudi pokrajinska uprava težave pri uveljavljanju nekaterih postavk delovne pogodbe, ker jo ovirajo nasprotni sklepi deželnega nadzornega odbora in o-srednje komisije za nadzorstvo nad financami krajevnih uprav pri notranjem ministrstvu. Ta je izrekla že pred nekaj meseci nasprotno mnenje sklepu pokrajine, da po predpisih delovne pogodbe poenoti delavnik osebja na 36 ur tedensko, kot je že dolgo let veljalo za urad-ništvo. Pokrajinska uprava je s podporo vseh demokratičnih skupin, ki sestavljajo svet, sicer vložila priziv ,toda dokler še ni znan njegov izid deželni nadzorni odbor vztraja na nasprotovanju sklepom pokrajine v zvezi z osebjem. Na drevišnji seji bo zaradi tega moral pokrajinski svet ponovno potrditi enoten urnik za vse osebje, kot so se dogovorili načelniki svetovalskih skupin s sindikalnimi organizacijami. Na dnevnem redu so še nekateri sklepi upravnega značaja in je pričakovati, da bo odbor tudi odgovoril na nekaj vprašanj svetovalcev.
Kot kaže, se bodo danes sestali tudi predstavniki levičarskih in laičnih strank, ki so zastopane v tržaškem pokrajinskem svetu. Pred dnevi so namreč socialisti predlagali drugim strankam, naj bi sestavili novi pokrajinski odbor, v katerem bi bili zastopani (ali ki bi ga podpirali) predstavniki KPI, PSI, PSDI, PLI, SSk in PRI. Baje je socialistična stranka povabila pokrajinska vodstva teh strank na razgovore, ki bi se morali začeti danes popoldne. Ti razgovori bodo. vsaj v začetni fazi, po vsej verjetnosti dvostranski.
bodo: razprava o problematiki in pomenu seminarjev za šolsko osebje, razprava in zaključki po sindikalnih sestankih, razprava o poteku volitev za deželno komisijo za slovensko šolo.
Pod vodstvom umetnika Kološe Danes pričetek tečaja za fotoamaterje
Drevi, ob 20.30, se bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 pričel fotoamaterski tečaj, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Tečaj, ki bo razčlenjen v osem ali deset predavanj, bo vodil znani slovenski mojster fotografske umetnosti Jože Kološa — Kološ.
V okviru seminarja o evropski integraciji bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani zavarovalne družbe Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8 ravnatelj Evropskega sklada za razvoj dežel pri komisiji EGS dr. Rosario Solima govoril o deželni politiki EGS in o vlogi Furlanije -Julijske krajine.
® Tržaška univerza sporoča, da je treba vložiti prošnje za polaganje doktorskih izpitov v tajništvu od 3. do 14. januarja 1977.
ODPRTO PISMO PARLAMENTARNIM SKUPINAM
TRŽAŠKA DEMOKRATIČNA MLADINA ZA NUJNO RATIFIKACIJO OSIMA
Mladinska gibanja KD, KPI, PSI in PRI zahtevajo aktivno vlogo krajevne skupnosti pri uresničevanju sporazumov
Mladinsko gibanje Krščanske demokracije. komunistična, socialistična in republikanska mladinska federacija so ob začetku parlamentarne razprave o ratifikaciji osimskih sporazumov naslovile predsednikom parlamentarnih skupin ustavnega loka odprto pismo, ki odraža voljo in pričakovanja tržaške demokratične mladine.
Uvodoma poudarjajo, da pomeni ratifikacija sporazumov iz Osima zaključek zadeve, ki se je začela s podlo fašistično napadalno politiko do Jugoslavije, ki je povzročila toliko gorjg ip, sovraštva v naših krajih. S tem se sklene doba nacionalnih spopadov, ki so jo bile dejansko premostile dobra volja sosednih narodov in odgovorna pogumna politika tržaških naprednih sil. Mladina naravno gleda rajši v bodočnost kot v preteklost, zlasti v Trstu, kjer je negotovost često nudila proizvajalnim silam alibi za nedelavnost. Določitev gotovih in stalnih mej predstavlja pomemben činitelj za razcvet mednarodne vloge, tako gospodarske kot kulturne, našega mesta.
Zato, čeprav spoštujejo čustva meščanov istrskega porekla, apelirajo na parlamentarne skupine za čimprejšnjo potrditev sporazumov v celoti. Upoštevajoč stalno nazadovanje tržaškega gospodarstva od konca prve svetovne vojne, ki je povzročalo brezposelnost in sililo v emigracijo zlasti visoko kvalificirano mladinsko delovno silo, predstavlja gospodarski del sporazumov, ne-razdružljiv od celote, tisto široko zasnovano pobudo, ki odpira pot razcvetu tržaškega in deželnega gospodarstva.
S tem v zvezi pričakuje tržaška mladina, ki hoče živeti in proizvajati v svojem mestu ter prispevati k razvoju krajevne skupnosti, takojšnjo ratifikacijo sporazumov v celoti, čimprejšnjo realizacijo cestnih, železniških, luških infrastruktur in objektov, vključenih v finansiranje, ki je predvideno v ratifikacijskem zakonu. Uresničiti je treba tudi druge pobude, katerih finansiranje je že predvideno v drugih državnih načrtih, zlasti avtocesto Videm — Trbiž in podvojitev ponta-beljske železnice. Takoj po ratifikaciji je treba začeti poglobljeno proučevanje najprimernejših posegov, da postane predvidena industrijska cona na meji vzor gospodarskega sodelovanja na visoki tehnološki ravni evropskega pomena, tako da se onemogoči ekološka škoda in se zaščitijo posebni interesi slovenske narodnostne skupnosti.
Na koncu poudarjajo, da je Trst naveličan čakanja in da so ravno zamude in razočaranja iz preteklosti ustvarile ugodna tla za kvalun-kvistične pobude, kot je integralna prosta cona, ki ni samo neizvedljiva zaradi pravil Evropske gospodarske skupnosti, ampak bi pomenila ločitev Trsta od deželnega, dr-
SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
Danes, 9. t.m.. bo ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa odborova seja.
Na dnevnem redu
Naročnina za
PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1977
Celoletna....................... 25.000 lir
Mesečna.......................... 2.500 lir
VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI
BO DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO
Naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul, Montecch' 6 Tel. 795-823 Raznašalci
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
žavnega in evropskega okvira in odpoved vsaki perspektivi razvoja.
Zato ponavljajo zahtevo po nujni ratifikaciji sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in potrebo, da se krajevne uprave, gospodarske ustanove, politične in družbene sile, sindikalne organizacije in proizvajalne kategorije vključijo v polni meri, skupaj z organi dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, v pobude in odločitve za čimboljšo uresničevanje sporazumov. Treba je namreč zagotoviti krajevni skupnosti aktivno vlogo, ker ne sme biti pasivni predmet drugod dozorelih izbir, ki bi vodile v tehnokratsko upravljanje sporazumov.
meni v železarni Italsider, »mil 25 letni Nello Rakar, rojen v Bujah a stalno naseljen v Trstu, domov v hišico na Kjadinu štev. 14, je zagledal v postelji dete z materjo, 21-letni Rozano Jugovac iz Gradina pri Kopru, s katero bi se moral v kratkem oženiti.
že to se mu je zdelo dokaj nenavadno, kajti otrok je običajno spal v zibelki. Zbudil je zaročenko in hotel je prebuditi sina. a ko se ga je dotaknil je takoj opazil, da je telesce nenavadno mrzlo in trdo. Poklical je reševalce Rdečega križa, ki pa otroku niso mogli več pomagati. Zdravnik je izdal potrdilo o smrti, «v še nepojasnjenih okoliščinah». Reševalci so obvestili l^rabi-njerje, ti pa dežurnega namestnika državnega pravdnika dr. Coassina, ki je izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice ter odredil obdukcijo. Mati je karabinjerjem dejala, da se je otrok prejšnjega večera slabo počutil in ga je zato vzela k sebi v posteljo. Glede na to, da ga je že tri dni tresla mrzlica, domnevajo, da je mali Aleksander umrl za pljučnico.
Nepojasnjena smrt trs mesece starega otroka
Tri mesece star otrok, Aleksander Jugovac, je včeraj zjutraj umrl v še nepojasnjenih okoliščinah. Ko se je okoli 7. ure, po opravljeni nočni iz-
V OKVIRU ZBOROVSKE REVIJE «PESEM V PRIJATELJSTVU»
Slo venski in italijanski zbori v soboto na odru Kulturnega doma
Nastopili bodo zbori «V. Mirk» s Proseka.Kontovela, «S. Bonato» iz Trsta, «Vres» iz Prevalj, «Fratellanza» z Reke, «Danica» iz Podjune in «Chei di Guart» iz Ovara
Kulturno-prosvetna dejavnost je v zadnjem času zelo razgibana. Vrstijo se številne prireditve po društvih in tudi sama Slovenska prosvetna zveza je bila prav v teh dneh nositeljica raznih pomembnih pobud. Najprej nastop treh kulturnih skupin iz Pulja v Trstu in Gorici v okviru srečanja «Pesem nas druži», nato gostovanje dveh naših zborov in folklorne skupine «Stu ledi» v Pulju in včeraj prireditev «Mladi za Benečijo». Za to soboto, 11. decembra, pa je v tržaškem Kulturnem domu najavljeno še eno pomembno kulturno srečanje. Na vrsti bo tokrat mednarodna pevska revija z nastopom kar šestih zborov, in sicer treh slovenskih in treh italijanskih. Na reviji, ki nosi naslov «Pesem v prijateljstvu», bodo namreč sodelovali naš zamejski pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka -Kontovela, tržaški italijanski mešani zbor «Sergio Bonato», oziroma zbor «železničarjev», ki je tržaški javnosti zelo znan, zbor iz matične domovine, to je moški zbor «Vres» iz Prevalj, ki je letos prejel srebrno plaketo na zborovskem tekmovanju «Naša pesem» v Mariboru, zbor italijanske narodnostne skupnosti na Reki «Fratellanza», zbor «Danica» iz Podjune na Koroškem ter mešani pevski zbor «Chei di Guart» iz O-vara v Furlaniji.
Že sama udeležba nam jasno priča o značaju te prireditve. Prvič se bodo namreč pri nas srečali v takšni obliki različni zbori z različnimi značilnostmi. V prvi vrsti pa gre za soočanje in za sodelovanje med zbori dveh različnih narodov, ki živita v teh krajih že stoletja v neposrednem stiku. Za Slovensko prosvetno zvezo je to dejansko prvi večji in pomembnejši korak na poti zbliževanja z italijansko kulturo in povezovanja pobud za medsebojno spoznavanje in sodelovanje kar je tudi predpogoj za utrjevanje sožitja med obema narodoma. Istočasno pa to predstavlja tudi člen utrjevanja naše kulturne samozavesti in predpogoj za resnično življenisko vlogo naše kulture v teh krajih.
Prireditelji si nadejajo, da bo ta prireditev postala vsakoletna praksa, kajti poleg pomembnosti takšnih kulturnih manifestacij za razvoj in utrjevanje stikov med dvema kulturama ter za spoznavanje med ljudmi in navezovanje novih prijateljstev, so tudi priložnost za širjenje obzorja zborovske kulture.
V nedeljo bo zbor iz Prevalj nastopil v Prosvetnem domu na Opčinah, kot gost tamkajšnjega prosvetnega društva in zbora «Tabor».
Z avtom v drevo:
pridržana prognoza
Včeraj ponoči se je težko ponesrečil 19-letni Nevio Cerar iz Ul. delle Docce 10. S svojim avtom fiat 850 je iz še nepojasnjenih razlogov silovito trčil v drevo v Ul. Pindemonte; v nezavestnem stanju so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje.
PD PRIMOREC - TREBČE
sklicuje
OBČNI ZBOR
jutri, 10. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu.
Dnevni red:
1.	Poročila
2.	Posegi članov v diskusijo
3.	Razno
4.	Volitve novega odbora. Prosimo najširšo udeležbo.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEI. 796-301
Viale XX Settembre št. 16/HI
niče Ivana Cankarja. Režiser Jože Babič je z avtorjem sodeloval pri dokončni definiciji besedila in s sodelavci izoblikoval uprizoritev kot izvirno vizijo «krute pravljice». Na ta način se je izognil nevarnosti, da bi se uprizoritev izčrpala v imitaciji folklorne ljudske igre. Ta režijski koncept je spodbujal avtorja, da je še med študijem izpopolnjeval nekatere odtenke posameznih prizorov. Na asketsko zasnovani sceni Dragota Turine in kostumih Anje Dolenčeve nastopa ves ansambel Stalnega slovenskega gledališča, pomnožen z rednimi zunanjimi sodelavci. Izvirno glasbo je napisal Moj-mir Sepe, etnografsko konzulenco o gibanju kurentov pa je posredoval Jože Strafela iz Ptuja. Združevanje vseh elementov gledališkega izražanja, posebno še neprestane dinamike v spreminjajočem se scenskem prostoru v horizontalni, globinski in vertikalni smeri, je terjalo sinhronizacijo vseh sektorjev našega gledališkega kolektiva. KOŽA MEGLE je postavljena v zgodovinski okvir vladavine Marije Terezije, okoli 1750. leta, v meglene pokrajine Dravskega polja v čas staroverskega spopada med zimo in pomladjo, med dobrim in zlim, med demonske sile, ki se ne spopadajo le na družbeni ravni ohranjanja imperialističnega nasilja, ki ga je ogrožala sleherna manifestacija avtohtone in prvobitne navade podjarmljenega prebivalstva, marveč je ta spopad avtorjeva izpoved večno prisotnih lastnosti v človeški naravi, ki jo s težavo in v dramskih konfliktih rešuje tudi človek sodobnosti.
V glavnih vlogah bomo videli Lidijo Kozlovič in Mirando Caharijo ter Zlato Rodošek ob Jožkotu Lukešu, Antonu Petjetu, Alojzu Miliču, Livi-ju Bogatcu ter ostalih. V sklopu prizadevanj za obnovo in pomladitev ansambla se bo v zahtevni vlogi grenadirja Simona predstavil mladi slušatelj Akademije Miloš Battélino.
Krstna premiera v petek, 10. t.m., v Kulturnem domu bo izpričala zrela stremljenja kolektiva SSG v novi sezoni, za katero so se že pričele študijske priprave za naslednji repertoarni deli: BENEČANKA v režiji Marija Uršiča in MAKS ŽV1Ž-GAČ, mladinska igra v režiji Marjana Bevka.
Koncerti
.v.;/ ']'i.
Gledališče Verdi prireja posebne koncerte za šolsko mladino. 15., 16., 17. in 18. decembra ob 11.30 bo orkester Verdi igral pod vodstvom Gianfranca Masinija sedmo simfonijo Prokofjeva in drugo suito iz Bizetove Arlesienne. Vstop je za šole prost.
MLADINSKI KROŽEK T RS T
Ulica Ginnastica št. 72
vabi na
okroglo mizo na temo
SITUACIJA NA ŠOLAH PO DVEH LETIH POOBLAŠČENIH ODLOKOV
ki bo jutri, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
Prosvetno društvo Kraški dom vabi na projekcijo filma «VRNITEV», ki prikazuje v dramatičnih prizorih usodo koroških Slovencev. Film bodo predvajali v dvorani občinske kopalnice v Repnu jutri, 10. t.m., ob 20.30.
Film zasluži splošno zanimanje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PETJE
V PRIJATELJSTVU
KONCERT SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH PEVSKIH ZBOROV
V soboto, 11. decembra, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ od četrtka, 9. t.m., od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure in v soboto, 11. t.m., od 8.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 9. decembra VALERIJA
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21. — Dolžina dneva 8.47. — Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 9.16 Jutri, PETEK, 10. decembra SMIUJAN
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 9 stopinj, najnižja 5,9. ob 19. uri 7,6 stopinje, zračni pritisk 1011, 8 mb narašča, brezvetrje, nebo 8 desetink pooblačeno, vlaga 82-odstotna, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj.
PRIČEVANJE
MIROSLAV KOŠUTA
Ob izidu nove pesniške zbirke prirejamo srečanje z avtorjem in njegovo poezijo, ki jo bo interpretirala igralka Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Stanislava Boninsegna.
Jutri, 10. decembra, ob 17.30 v naših prostorih
Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 732-487
Gledališča
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg. Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salu te, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11
ROSSETTI
Teatro stabile — Teatro laboratorio (mala dvorana). Ob 20.30 «Fin de partie» Becketta. Cooperativa quattro cantoni. Pri Osrednji blagajni (Pasaža Protti) so na razpolago izkaznice za prireditve in srečanja po 1.000 lir.
AVDITORIJ
Ob 10.30 predstava za otroke «Un teatrino, tre Pulcinella, due carabinieri, uno spazzino» Conteja in Luz-zattija. Compagnia La Contrada. Abonenti: odrezek «E».
* # #
Od 14. decembra: E. Bondov «Lear». Danes rezervacije za stalne turnuse, od jutri dalje rezervacije za proste turnuse pri osrednji blagajni (Pasaža Protti).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
OTVORITVENA PREDSTAVA Franček Rudolf
KOŽA MEGLE
Krstna uprizoritev
Scena	Drago Turina
Kostumi	Anja Dolenčeva
Pantomima kurentov Jože šrafela Glasba	Mojmir Sepe
Režija	JOŽE BABIČ
Jutri, 10. t.m., ob 20.30 za abonma red A - premierski.
V nedeljo, 12. t.m., ob 16. nri za abonma red C - prva nedelja po premieri.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V okviru mladinskih predstav v Kulturnem domu bo Mladinski odsek prosvetnega društva Tabor z Opčin
- v, ...v --..j , < i	• o ioiii j
uprizoril mladinsko igro v treh dejanjih
K J JO X M.	,	;	,Jit i , j .i_«
ERNESTA TIRANA
ČUDEŽNE GOSLI
Scena
Kostumi
Glasba
Glasbena oprema Balet Režija
Viktor Sosič Marija Vidau Ubald Vrabec Igor Simonič Anica Cah LELI NAKRST
V ponedeljek, 13. t.m., ob 16. uri in ne ob 15.30 kot je bilo prvotno javljeno.
Rezervacija in prodaja vstopnic od jutri, 10. t.m., dalje, ob delavnikih. od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, telefon 734265.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel- 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Zavije' tel. 213-137: Milje: tel. 271 124
Mali oglasi
l rlitLi V1KG1C10 vas vabi. ua ubi ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. imamo tudi rabljene 500 68, 70, 850 coupé 69, 127 71. 75. 128 71. 72, o-pel 1000 71. 1300 66, 124 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71,	124 coupé 69. Obiščite
nas v Ul. Giulia 10.
PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC SKEDENJ
vabi k projekciji filma
VRNITEV
ki prikazuje v dramatičnih prizorih usodo koroških Slovencev.
Filmska predstava bo danes, 9. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Zgodovino koroških rojakov bo ob tej predstavi pojasnjevala tudi. ustrezna razstava.
Film zasluži splošno zanimanje
Razna obvestila
V Nemškem kulturnem inštitutu bodo drevi, ob 20.30, predvajali nemški film z angleškimi podnaslovi «Le-benszeichen» (Znamenja življenja), ki ga je režiral Werner Herzog.
Kino
La Cappella Underground 19.00 in 21.30 «Occupazioni occasionali di u-na schiava». Režija Alexander Kluge
Movie Club 77 (prireja CUC). Danes v kinu Radio (Ul. Rotonda 4): ob 16.00 in 20.00 film Fritza Langa «Rancho Notorious» z Marlene Dietrich. Ob 18.00 in 22.00 repriza filma Georga Cukorja «In viaggio con la zia».
Ariston 16.00—22.00 «Alice non abita più qui». Režija Martin Scorsese.
Mignon 16.00 «Complesso di colpa». Režija Brian de Palma. Igrata Cliff Robertson in Genevieve Bu-jold. Barvni film.
Nazionale 16.00 «2002, la seconda o-dissea», Bruce Dern. Znanstvenofantastični film v barvah.
Grattacielo 16.30 «L’ultima follia di Mei Brooks». Marty Feldman in Dom De Luise. Barvni film.
Fenice 16.00 «Spogliamoci senza pudore». Igrata Johnny Dorelli. Barimi film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Squadra antifurto». Tomas Milian in Robert Webber. Barvnf film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 13.00---17.20—19.40-22.15 «L'innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelii. Barimi film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Signori e signore buonanotte». S. Berger. A. Celi, 4 Gass-man. N. Manfredi, M. Mastroianni, U. Tognazzi. Barvni film.
Aurora 16.30 «Complotto di famiglia». Alfred Hitchcock. Barvni film.
Capitol 17.00 «Berry Lyndon». R. O'Neal in M. Berenson. Barvni film
Cristallo 16.00 «Taxi driver». Igra Robert De Niro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Candidato all'obitorio». Charles Bronson. Barvni film za vse
Filodrammatico 16.30 «Notti e donne proibite». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 «Scandalo». Lisa Gasto-ni, Franco Nero. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.15 «L'importante è amare». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Agente segreto al servizio di madame Sin». Robert Wagner. Barvni film.
Abbazia 16.00 «L’assassino è al telefono». Igra Anne Heywood. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio Dvorana rezervirana za Movie Club 77.
Volta Milje 16.00 «Il grande valzer». V glavnih vlogah Horst Bucholz in Mary Costa. Barvni film.
Astra 16.30 «La donna della dome-ca». M, Mastroianni in J. L. Trin-tignant. Barvni film.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7. ure; telet A 132 627.
Dne 8. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama
ANA BUDIN (NETA) roj. LAVRENČIČ
IZ SALEŽA
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Saležu št. 32.
Žalostno vest sporočajo hčerka Anica, sinovi Pepi, Ludvik, Srečko, Milko in Mario z družinami.
Salež, Zgonik, Trst, Sydney, 9. decembra 1976
V starosti 85 let nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
STEFAN PIRIH

Pogreb dragega pokojnika bo danes, 9. decembra, ob 15. uri iz hiše žalosti—Sesljan štev. 32 na domače pokopališče.
Žaljujoči: žena Tinca, sin Mario, hčeri Fani in Ema, snaha Cvetka, zet Gigi, vnuki in drugo sorodstvo.
Sesljan, 9. decembra 1976.
VČERAJ V KRIŽU NA POBUDO PD «VESNA»
Slovesno odkritje spominskega obeležja na pročelju rojstne hiše Justa Košute
Slovesnost je odprl predsednik domačega društva Niko Sirk ■ Slavnostna govora sta imela član SSC Rado Nakrst in podpredsednik SPI Mirko Kapelj
KAJ JE PRINESEL LETOŠNJI ANDREJEV SEJEM
Razstavljavci kmetijskih strojev uspešno prestali preizkušnjo
Dovolj obiskovalcev in kupcev - Prihodnje leto odpraviti nekatere pomanjkljivosti . Razstava bo zadobila širši okvir s sodelovanjem jugoslovanskih podjetij
Pred Kocjanovo domačijo med včerajšnjo slovesnostjo
Križ se je včeraj z občuteno slovesnostjo poklonil spominu enega svojih najzaslužnejših mož — družbeno - kulturnemu delavcu in u-metniku Justu Košuti. Ob 10-letnici njegove prerane smrti so včeraj na pobudo domačega prosvetnega društva «Vesna» odkrili spominsko ploščo na pročelju Kocjanove domačije, kjer se je Just Košuta rodil in preživel mladost.
«Usoda gledališkega igralca je nehvaležna. Ko se po predstavi občinstvo razide, ko na odru luči ugasnejo, ko zastor pade, ko je igralec še pred nekaj trenutki doživljal čudovite usode, ustvarjal najlepše u-metnine, mora neizprosno ugotoviti, da je od tega ostal le spomin v srcih občinstva, ki pa je obsojen, da počasi zbledi in izgine» — tako je med drugim dejal v svojem priložnostnem govoru član Stalnega slovenskega gledališča Rado Nakrst, ki je z Justom Košuto delil dolga leta bridke in prijetne trenutke. Očitno pa pozaba ni bila namenjena Justu Košuti. Primorsko ljudstvo, predvsem pa njegovi sovaščani, ga je o-hranilo v hvaležnem spominu in se mu oddolžilo s skromnim, a pomenljivim spominskim obeležjem. S tem pa se ni poklonilo le umetniku in igralcu, temveč tudi neutrudnemu narodnemu buditelju, ljudsko - kulturnemu delavcu in borcu za družbeni napredek.
Kronika včerajšnje slovesnosti pred Kocjanovo domačijo v Križu je precej bogata. Slovesnost je odprl predsednik kriškega prosvetnega društva «Vesna» Niko Sirk, nakar so odkrili spominsko ploščo in sta o liku Justa Košute spregovorila član SSG Rado Nakrst in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj. Domači moški pevski zbor pa je pod vodstvom Frančka žerjava zapel tri pesmi — «Le vkup uboga gmajna», «Jadransko morje» in «Delavski pozdrav».
O delu in pomenu Justa Košute bi lahko napolnili dolge strani. «Vse njegovo gledališko delovanje», je Ujed drugim poudaril Nakrst, «je b lo povezano z njegovo toplo človečnostjo. Postopoma se je razdajal gledalcem z vsem srcem, ki je do zadnjega bilo za slovensko besedo in gledališče».
«Just Košuta», je s svoje strani Poudaril Kapelj, «je bil velik idealist in večni optimist, ki ga tudi težke Preizkušnje niso odvrnile od poslanstva, ki si ga je izbral za življenjski smoter».
Že kot mlad dijak se je Košuta navdušil za dramsko umetnost ter nastopal kot igralec in režiser v domači vasi. Ravno tako se je že kot mlad študent pridružil socialističnemu gibanju, četudi je to terjalo v tistih mračnih časih številne odpovedi in trpljenje.
Nakrst je precej podrobno orisal njegov življenjepis. Košuta se je rodil 28. oktobra 1898. Po končani gimnaziji se je vpisal na filmsko akademijo v Trstu ter se nato dokončno odločil za poklicno pot gledališkega igralca. Kmalu je odšel v Maribor, kjer je imel za učitelja Milana Skrbinška in Hinka Nučiča. Hrepenenje po domačih krajih pa ga je privedlo nazaj in leta 1925 se njegovo gledališko delo nadaljuje v Gorici. V mračnih letih fašizma pa se ta dejavnost ni mogla dolgo razvijati in Košuta je moral po zgledu številnih antifašistov in demokratov v emigracijo. Spet ga srečujemo v Mariboru, kjer je ostal do leta 1941, nakar se njegovo umetniško in aktivistično delo nadaljuje v Ljubljani v še težjih razmerah, kjer mora okusiti tudi zapore in je v. pjih izbran celo za talca. Po o-svoboditvi je spet v Trstu, kjer je do svoje prerane smrti daroval vse svoje sile, znanje in človečnost Slovenskemu narodnemu gledališču. Le za nekaj let je to svoje delo prekinil ter ustanovil in vodil Ljudski oder v Trstu.
Mirko Kapelj je dopolnil ta oris še s številnimi drugimi odlomki iz njegovega pestrega življenja. Spomnil se je na tista leta, ko je Košuta vneto obiskoval razna prosvetna društva na podeželju, čeprav takrat ni bilo prevoznih sredstev in drugih u-dobnosti. Pri vsem tem pa je bil vedno veder. Kapelj je navedel tudi nekaj primerov iz njegovega življenja, ki jim je bil sam priča in ki zgovorno prikazujejo njegovo trdoživost, doslednost, vedrino in duševno bogastvo — skratka vrline, ki so ga označevale in na katerih ne morejo pozabiti tisti, ki so ga poznali.
Razstava petih v Miljah
V soboto bodo imeli v Miljah kulturno prireditev, ki bo s svojim programom gotovo pritegnila številno
Spominsko obeležje
SVETOVNA ZGODOVINA
V ENI KNJIGI je izšla
Končno tudi za Slovence temelino priročno delo: 730 strani, 430 barvnih in črno-belih slik, 100 barvnih zemljevidov, 75 preglednic in grafikonov v velikem leksikonskem formatu
SE KRATEK CAS PO MNOGO UGODNEJŠI PRED-NAROCNIŽKI CENI!
~lMa.ik.CL
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
občinstvo. Tega dne bo ob 18. uri odprlo razstavo pet umetnikov s pestrim kulturnim programom. Najprej bo umetnost petih grafikov Li-vija Grimaldija, Marjana Kravosa, Deziderja Švare, Franka Vecchieta in Franka Volka predstavil znani u-metnostni kritik dr. Giulio Montenero. Ob tej priliki bo spregovoril tudi Kiljan Ferluga, predstavnik društva Slovencev iz miljske občine. Predvsem nazorno bo prikazal omenjene umetnike pri njihovem ustvarjanju Aljoša Žerjal s filmom, ki ga je posnel v ateljejih razstavljajočih.
Tudi umetniška mapa s petimi grafikami, ki so jo umetniki posvetili akciji za spomenik padlim v NOB iz Skednja,. od Sv. Ane in s Kolhnkovca, bo ob tej priliki na o-gled. Na razpolago je že nekaj teh map.
Odprtje razstave bo obogatil še nastop mladega, a že močno uveljavljenega okteta Majnica iz Brega, ki bo pod vodstvom svojega umetniškega vodja Ignacija Ote zapel več pesmi.
Razstava bo v občinski galeriji «Lo Squero» in bo ostala odprta do 18. decembra. Ofcisk razstave bo mogoč v tednu od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure.
C) Drevi ob 21, uri bodo v prostorih rekreacijskega združenja uslužbencev pristaniške ustanove na pomorski postaji nagrajevanje udeležencev natečaja ENAL za šport in igre v prostem času.
Andrejev sejem je za nami. Slabo vreme je odgnalo še zadnje krošnjarje, ki bi se drugače zadržali še kakšen dan. Čas je za prve ocene o uspešnosti prireditve z dolgoletno tradicijo, ki kljub vsakovrstnim krizam, privablja vsako leto v Gorico večtisočglavo množico. Že takoj na začetku velja zapisati, da je bil letošnji sejem prav tako bučen kakor običajno, saj ni manjkalo zabavišč (nekatera še vedno delujejo), krošnjarjev z najrazličnejšim blagom in obiskovalcev, med katerimi je bilo veliko iz sosednje republike. Kajpak, največ koristi so od letošnje prireditve, kakor že tudi vrsto let, odnesli lastniki zabavišč, saj je bilo ponekod treba čakati kar v vrsti. Slabše je šlo trgovcem, saj ob stojnicah ni bilo opaziti značilne nakupovalne mrzlice. Za tak preobrat prtijo nekateri krivdo vse hujšim gospodarskim težavam, ki so občutno zmanjšale kupno moč manj premožnih slojev. Ne gre pa zanemariti tudi psihološkega trenutka. Krošnjarji so ponujali blago (predvsem tekstilne izdelke) po naravnost smešno nizkih cenah. Marsikdo je ob tem podvomil v kakovost izleženega blaga in se raje ni odločil za nakup.
Toliko o običajnem videzu Andrejevega sejma, ki je dosegel vrhunec v nedeljo in ponedeljek.
Letos pa je tradicionalna decembrska prireditev imela tudi drugo podobo. V novih prostorih Espomega pri ločniškem mostu so pripravili veliko razstavo kmetijskih strojev, namenjeno predvsem obiskovalcem iz Jugoslavije. Prejšnja leta so podobne razstave, čeprav v zelo omejenem obsegu, prirejali na dvorišču tržnice, v samem mestnem središču. Razstava (letos je sodelovalo 17 podjetij iz goriške pokrajine) utegne pridobiti na pomenu, kolikor bodo organizatorji uspeli zagotoviti tudi sodelovanje inozemskih podjetij, predvsem iz Jugoslavije. Sicer pa je po mnenju nekaterih razstavljavcev lep uspeh že dejstvo samo, da so na enem samem kraju uspeli prikazati jugoslovanskim kupcem tako širok izbor kmetijske mehanizacije, od malih motokultivatorjev, za katere je še vedno največ popraše-vanja, do največjih strojev za potrebe velikih kmetijskih posestev. . .
Tudi z obiskom so razstavljavci še kar zadovoljni. Prve dni — sejem so odprli že 27. novembra — so prevladovali obiskovalci (in kupci) iz bolj oddaljenih krajev Jugoslavije, ki so izkoristili za izlet tri praznične dneve. Proti sredini tedna je obisk nekoliko upadel. Večji dotok je bil spet od sobote naprej, ko je v središčnih ulicah potekal Andrejev sejem.
Čeprav ni bilo gneče, pa so razstavljavci kljub temu zadovoljni, saj so si razstavo ogledali predvsem ti-
sti, ki jim je bila namenjena in ni bilo torej običajnih radovednežev. K temu pa je prav gotovo pripomogla sama lokacija razstavišča.
Seveda ni šlo tudi brez pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče vsekakor odpraviti. Izkazalo se je, da plakati, ki so jih nalepili po mestu ter predvsem v smeri mejni prehod . razstavišče in ki naj bi služili kot kažipot obiskovalcem iz Jugoslavije ne zadoščajo. Mnogi avtomobilisti so le s težavo našli razstavišče, mnogi pa so nadaljevali pot proti Vidmu. Očitno je tu pomanjkanje posluha tako s strani občinske uprave in samih prirediteljev razstave, ki niso poskrbeli za postavitev primernih znakov (ob vpadnicah v mesto — zlasti prek ločniškega mosta), ki bi nedvomno privabil večje število obiskovalcev. Lahko bi tudi poskrbeli za primerno okrasitev ulic v neposredni bližini razstavišča.
Zdaj je sejem za nami (zaključil se je v ponedeljek), prireditelji pa že razmišljajo, kako se bodo predstavili prihodnje leto, ko bodo poskušali predvsem odpraviti nekatere (začetne) pomanjkljivosti. Prireditev naj bi se ne omejila zgolj na prikazovanje kmetijskih strojev, ampak naj bi se na razstavišču odvijal
ciklus strokovnih predavanj, posvetov, debatnih večerov o uporabi mehanizacije v sodobnem kmetijstvu. V ta namen bodo povabili k sodelovanju deželno ustanovo za razvoj kmetijstva.
S tako usmeritvijo tudi uspeh ne bi smel izostati.
PROSVETNO DRUŠTVO NAŠ PRAPOR Oslavje - Pevma - Štmaver
vabi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v pevmski prosvetni dvorani na
CANKARJEVO
PROSLAVO
Z lepljenko o Cankarjevem življenju bodo nastopili člani recitatorske skupine prosvetnega društva Oton Župančič iz štandreža.
Vabljeni!
IZŠEL JE NOVI ZVEZEK «STUDI GORIZIANI»
V prvih, dneh letošnjega decembra je izšel zajeten, štiriinštnide-seti zvezek kulturne revije «Studi Goriziani», ki jo izdaja aoriška državna knjižnica. Revija izhaja dvakrat letno. Po smrti dr. Manzinija, in tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je prišlo v zadnjih letih do vakuumov v izhajanju, sedaj pa revija spet izhaja še kar redno. V novem uredniškem odboru so poleg ravnatelja knjižnice Otella Sil-vestrija še goriški župan Pasquale De Simone, Fulvio Monai. Raimondo Strassoldo in Sergio Tavano, torej samo ljudje katoliške usmeritve. Nočemo s tem reči, da so tako nastrojeni uredniki spremenili ton revije. utegne pa priti do nevarnosti, da se ne bo revija razlikovala od drugih periodičnih publikacij, ki jih urejajo iste osebe. Tak primer imamo že z objavo članka prof. Andreja Bratuža, našega rojaka, o slovenski nabožni glasbi na Goriškem. To je članek z zanimivo vsebino, ki brez dvoma spada v «Studi Goriziani», moramo pa reči, da je ta članek enako kot poseg prof. Bratuža na letošnjem srednjeevropskem srečanju, ki je bilo posvečeno glasbi. Poseg bo torej objavljen v knjigi o letošnjem srečanju.
Nekaj podobnega bi lahko trdih o prvih člankih, ki so posvečeni Biagiu Marinu, Antoniu Morassiju in Ervinu Pocarju, ki so bili pred kratkim v dvorani deželnih stanov v goričkem gradu proglašeni za častne meščane našega mesta. Govore župana, oris dela slavljencev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimui
SOVODENJCI PRI DEŽELNEM ODBORNIKU RENATU BERTOUJU
Dežela naj finančno podpre gradnjo telovadnice v Sovodnjah
■v	-v
Zupan Jožef Ceščut je opisal dosedanja prizadevanja za gradnjo objekta in težave, ki so to preprečile
ZA DIALOG NA PODROČJU UMETNOSTI
ČEDAD IMA ZDAJ NOVO UMETNOSTNO GALERIJO
Prispevek h kulturni rasti Beneške Slovenije
Čedad ima novo umetnostno galerijo «José», ki jo vodi Slovenka Angela Gabršček. Otvoritev te galerije v središču mesta je bila v torek zvečer, prvi razstavljalec v omenjeni galeriji pa je tržaški (ali goriški, kakor ga pač hočemo imenovati) slikar Demetrij Cej, ki razstavlja v glavnem svoje novejše slike, ki jih je nedavno tega z u-spehom predstavil v Gorici. Ker sodelujejo z omenjeno galerijo tudi kulturna društva Beneške Slovenije, sta razstavo odprla prof. Pavel Pe-tričič ter prof. Viljem Černo, ki sta poudarila pomen te pobude, ki lahko pripomore k odkrivanju različnih izraznih možnosti slovenskega naroda, kar je bilo sicer beneškim Slovencem do sedaj onemogočeno.
«Kulturna rast Beneške Slovenije se danes odvija tudi skozi ustvarjanje priložnosti za dialog s stvarnostjo slovenskega prostora na področju umetnosti» je naglasil v svojem pozdravnem govoru prof. Pe-tričič. «Prepričani smo, da bo to pripomoglo k odkrivanju naših mož-
ms t
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE r R 2 A Š K A KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 12. 1976
Ameriški dolar: debeli	865,40
drobni	835.—
Funt šterling	1440.—
Švicarski frank	351.50
Francoski frank	171,75
Belgijski frank	23.25
Nemška marka	358,50
Avstrijski šiling	50,20
Kanadski dolar	820.—
Holandski florint	342,50
Danska krona	143,—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160 —
Drahma: debeli	18,-
drobni	18,-
Dinar: debeli	42,-
drobni	42,-
MENJALNICA
. 'v r-..	■ . '-it ■ > v
vseh tujih valut
nosti, kar nam je bilo doslej onemogočeno. Likovna umetnost nas namreč s svojo govorico oblik, simbolov in podob vodi k novim kulturnim dimenzijam in v tem duhu so kulturna društva Beneške Slovenije tudi pristopila k sodelovanju z galerijo «José» ob tej njeni prvi pobudi, kot je nocojšnja predstavitev slik slovenskega slikarja Demetrija Ceja.»
željo po nadaljnjem bogatenju kulturne dejavnosti med beneškimi Slovenci, ki žele biti tudi most pri zbliževanju dveh sosednih kultur, je naglasil tudi prof. Viljem Černo, predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada.
Na otvoritvi sta sodelovala člana Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardoč in Jožko Lukeš z recitalom Kosovelovih pesmi, čeprav je bil pretežni del navzočih italijanske narodnosti, je bilo njuno podajanje tako dognano in doživeto, da so mu vsi sledili z veliko pozornostjo in ju ob koncu nagradili tudi z zasluženim aplavzom. Želja, ki so jo ob zaključku večera navzoči izrazili, da bi se takšni večeri ponovili, pa je dokaz, da so ubrali organizatorji pravo pot in da je resničen rek, da je prav kultura tista, ki lahko uspešno zbližuje in združuje narode. Otvoritve so se udeležili tudi nekateri kulturni delavci iz obmejnih jugoslovanskih občin.
N. L.
Občinska uprava v Sovodnjah si prizadeva, da bi uresničila svojo zahtevo, ki se je porodila pred več leti, o gradnji telovadnice. Doslej zastavljeni koraki niso rodili uspehov, zlasti zato ne, ker sovpadajo z gospodarsko krizo in tolikšnim naraščanjem gradbenih stroškov, da jim občinska uprava ni kos.
Ker so potrebe po takšnem objektu v občini zelo občutene, je prejšnji dan odpotovala na pogovor z dežel nim odbornikom za šport Renatom Bertolijem delegacija občinske- u-prave, ki sta jo sestavljala župan Jožef češčut in tajnik Jožko Prinčič, spremljal pa ju je predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Vojko Kocman.
V pogovoru so predstavniki Sovodenj seznanili Bertolija o vseh doslej opravljenih pripravah, da bi izdelali načrt in si za njegovo izvedbo zagotovili javne finansiranje. Kakor so povedali Sovodenjci. so naleteli pri tem delu na najrazličnejše težave. Prvega načrta niso mogli izvesti, ker ie prav v tistem času bila v teku izdelava načrtov avtocestnega priključka, ki naj bi ga speljali po parceli, kjer so se namenili objekt graditi. Zadeva se je vlekla toliko časa, dokler ni zapadel rok za deželno finansiranje. Potem so se odločili za izdelavo nove ga načrta, ki ga je arhitekt Jože Cej tako izdelal, da je upošteval širše potrebe sovodenjskega prebivalstva. Objekt naj bi poleg športnih upošteval tudi kultumo-prosvet-ne in rekreacijske potrebe. Zgradili naj bi ga na parceli, kjer je stara osnovna šola. Ko so zastopniki Sovodenj pri opisu načrta povedali, da bo veljal 190 milijonov Ur, je odbornik dejal, da razpolaga dežela z načrti za športne hale, ki so cenejši.
Občinski zastopniki so deželnega odbornika seznanili z mnogostran-skimi potrebami, ki narekujejo iz gradnjo objekta za več namenov, ter obenem povedali, da razpolagajo s 35 milijoni lir, ki so jih iz javnih skladov dobili za finansiranje prejšnjih načrtov, vendar jih niso mogli vnovčiti, ker zaradi naraščanje cen ne bi vsotu niti približno zadostovala.
Sovodenjski upravitelji so ob koncu izrazili prepričanje, da bo dežela razumela potrebe prebivalstva in jih finančno podprla.
Socialisti o zaprtju pnevmološkega sanatorija
Nedavni sklep o ukinitvi pnevmolo-ške bolnišnice v Gorici so obravnavali tudi v sklopu komisije za zdravstvo pri pokrajinskem uradu socialistične stranke.
V tej zvezi so izdali tiskovno poro-
sa
čilo, v katerem je izražena skrb, da bi nedavni ukrep o zaprtju pnev-mološke bolnišnice utegnil pomeniti določeno nazadovanje pri zdravljenju pljučnih bolezni. Omeniti je treba, da že dalj časa niso v sanatorij sprejemali novih bolnikov; tistih nekaj hudih primerov pa so premestili na oddelek za kužne bolezni splošne bolnišnice. Prav v zvezi s tem pa se poraja bojazen, kam bodo namestili bolnike, ko bo zasedenih vseh 15 razpoložljivih mest, ki so na tem oddelku. Ukinitev pnevmolo-ške bolnišnice pa ni povzročila nevšečnosti samo oskrbovancem. U-krep upravnega in zdravstvenega vodstva je v popolnem nasprotju z dosedanjo prakso vodenja zdravstvene ustanove. Ni še dolgo od tega, ko se je uprava obvezala, da ne bo sprejela nikakršnih pobud v zvezi z oddelkom za jetične ne da bi se prej posvetovala s sindikalnimi pred-
stavniki uslužbencev ter delavskim svetom.
Obvestilo SPD
Odbor Slovenskega planinskega društva obvešča vse, ki se nameravajo vpisati na smučarski tečaj, da to lahko storijo še danes na sedežu SPD, Ulica Malta 2, tel. 24-95. Tečaj se bo pričel v nedeljo, 12. t.m. v dolini Nevejskega sedla.
Prosveta
V okviru proslav ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja bo prosvetno društvo Jezero pripravilo v do-berdobski dvorani predavanje dr. Karla Černiča na temo «Razredna analiza kulture in družbe pri Ivanu Cankarju». Sledil bo recital domačih mladincev. Prireditev se bo pričela ob 20. uri.
iiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i im i m iiiiiiiii i mm mini Humu n mlini n m i iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V TOREK OPOLDNE
Delegacija manjšinske konzulte pri občinskem odborniku Fantiniju
Seznanila ga je s pomanjkljivostmi v šolskih zgradbah

Delegacija konzulte za slovenska vprašanja pri občinski upravi v Gorici se je v torek sestala z obči inskim odbornikom Ferrucciom Fantinijem in se z njim pogovarjala o nekaterih aktualnih vprašanjih v slovenskih šolah. Delegacija, ki so jo sestavljali predsednik konzulte prof. Emil Valentinčič, tajnica dr Vitomira Vesel in član Edmund Košuta, je občinskega predstavnika seznanila z nekaterimi pomanjkljivostmi v zgradbah, v Katerih so nastanjene slovenske srednje šole. O njih so študentje skupno s predstavniki ravnateljstev in profesorskih zborov občinsko upravo seznanili na pogovoru, ki so ga imeli z občinsko upravo že prejšnji teden. Te po-manjklivosti se nanašajo na šolo v Ulici Alviano in za trgovsko šolo v Ulici Vittorio Venelo. V Ulici Alviano, kamor so se šole preselile letos, niso med drugim še urejeni prostori za telovadnico in nekatere učilnice, potrebno je namestiti streho nad shrambo koles, ograditi šol sko igrišče in razsvetliti pot. ki Ulico Alviano povezuje s šolo. Pri pombe so bile nadalje izrečene na račun odločno preslabo ogrevanih prostorov v trgovski šoli.
Delegacija manjšinske konzulte je odborniku Fantiniju izročila pismeno vlogo o obrazloženih zahtevah. O svojem posegu na občini in o odgovoru odbornika bo poročala na današnjem sestanku, ki ga je v zvezi z lokacijo šol konzulta sklicala na županstvu v Gorici in nani povabila župane treh slovenskih občin in občine Gorica, predsednike šolskih izvoljenih teles in ravnatelje srednjih ter predstavnike osnovnih šol.
Prvenstvena naloga preprečevati bolezni
Prva skrb, ki jo je skupščina zdravstvenega konzorcija v Gorici ixisvetila na svoji zadnji seji, je bila posvečena sestavi proračuna za leto 1977. Novi zdravstveni organizem, ki deluje na družbeni podlagi, zajema 16 občin v trikotniku Gorica — Gradišče — Krmin ter razpolaga z dvema bolnišnicama v Gorici in v Krminu in Zelenim križem. Pred-
sednik konzorcija dr. Erminio Tuz-zi je poudaril, da se morajo pri svojem delu osianjati prvenstveno na deželni finančni prispevek in, da morajo delo tako organizirati, da bodo povsem učinkoviti s pričetkom novega leta. Do takrat se bo sklenilo tisto pripravljalno delo, za katerim stojijo s svojo politično podporo vse stranke v krajevnih ustanovah in ki teži k preventivnim posegom kot osnovnim ciljem zdravstvene reforme. Sicer pa je konzorcij sestavii prednostno lestvico svojih posegov, ki bi jo lahko opredelili po naslednjih točkah: splošno javno zdravstvo, profilaksa, higiena na delovnem mestu; šolsko in mladinsko preventivno zdravljenje ter družbena zdravstvena oskrba na domu; družinske posvetovalnice; u-sklajevanje hitre pomoči na cestah ter prevoz bolnikov.
Gre za uveljavitev načela o preprečevanju bolezni, ki morajo imeti prednost pred zdravljenjem v bolnišnicah. Ker v Italiji nahajamo takšno nenormalno stanje, da bolnišnice potrošijo ves denar namenjen zdravstvu, je povsem nemogoče uresničiti toliko zahtevano in pričakovano zdravstveno reformo.
Iz programske usmeritve konzorcija izhaja tudi težnja, da bo mogoče s pomočjo bolnišnic in središč za družbene bolezni uvesti specializacijo. Prav tako bodo poskrbeli za družinske posvetovalnice. Osnovna zahteva pri vsem tem pa ostaja zdravljenje izven bolnišnice. Na skupščini konzorcija so izbrali za simbol — tako kot je zapisano v statutu — tisti znak, pod katerim se predstavlja mednarodna zdravstvena organizacija.
in njihovo zahvalo smo že brali v časopisju in morda je bila vključitev teh tekstov v študijsko revijo bolj časnikarskega kot študijskega značaja.
Prof. Silvio Cumpeta obširno piše o dialektalni poeziji ronskega pesnika Silvia Dominila, ki je letos izdal uspelo zbirko pesmi pri nekem večjem italijanskem založniku. Domini je ljubiteljem krajevne zgodovine znan tudi zato, ker je napisa! več razprav o zgodovini krajev v tržiški okolici. Giovanni Netto objavlja spis povzet po arhivskih posnetkih o misiji dveh goriških občinskih predstavnikov, ki so šli 1976. leta naoroti Napoleonovi vojski. da bi bila ta, ko bi prišla v naše kraje, njim naklonjena. Arhivsko poročilo je sicer bolj knjigovodskega značaja, ker so v njem pikolovsko omenjeni vsi stroški, ki sta jih odposlanca imela na svoji poti. Giovan Battista Pellegrini pa objavlja komentar k furlanskim imenom rastlin, ki so bila objavljena v furlanskem zgodovinsko - jezikovnem - etnografskem atlasu.
Marco Pozzetto, avtor pred nekaj Ieri uspele knjige o goričkem arhitektu Maxu Fabianiju, našemit rojaku, ki je pustil sledove svojega dela v Ljubljani, na Dunaju, v Gorici (njegov je načrt Trgovskega doma), v Trstu in drugod, objavlja misli o Fabianiju nekaj let po izidu knjige in se danes navezuje na rigorozno študijo Tineta Kurenta in Jožeta Marinka, o tem našem velikem arhitektu. Na kratko je v reviji objavljen tudi spis omenjenih dveh slovenskih piscev
Zanimiva je študija o položaju furlanskih duhovnikov v letu 1584, kot izhaja iz doslej še neobjavljenega dokumenta. Gre za poročilo o položaju duhovščine tudi v naših krajih in omenjene so tudi nekatere župnije s slovenskim prebivalstvom. Goriški arhidiakon. je rečeno v poročilu, je dober mož in bi ga lahko šteli za Slovenca, kajti v tistem jeziku pridiga zelo dobro.
Revijo zaključujejo poročila Ceha Macorja. Fulvia Monaia. Stefana Rossa Mazzinghija. Sergia Tarano, o raznih knjigah, ravnatelj knjižnice Otello Silvestri pa poroča o šestmesečnem delovanju knjižnice.
m. w.
V mali dvorani Palače hotela bo danes, v četrtek, 9. decembra, ob 20.45 na pobudo kulturnega krožka Rinascita, javna debata o iskanju resnice o pokolu pri Peto vi ja h po nedavni razsodbi tržaškega prizivnega sodišča. Govorila bosta odvetnika Nereo Battello in Roberto Maniaceo.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Mimi Bluette, fior del mio giardino». Monica Vitti in G. Tedeschi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Police pjthon 357». I. Montand in S. Signoret. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «11 deserto dei tartari». S. Connery in V. Gassman. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il terribile ispettore». P. Villaggio in A. Belli. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Le dolci zie». P. Petit, F. Benussi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rri «r •
/ rzic
EXCELSIOR 17.00—22.00 «L'innocente» PRINCIPE 17.00—22.00 «La supplente»
Nova Gorica in okolica
SOČA «Uživaj življenje Jerry». amer.
barvni film, ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Cena oblasti», ital. barvni film, ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Tudi angeli streljajo -z desnico», ital. barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
i/ gorisktga nalicnega urada
RODILI SO SE: Isabella Lotta, Elex Tensi, Furio Cechet, Michele Zorba, Davide Sfiligoj, Elisa Rupil, Enrico Sandrigo, Elsa Mininel, Domenico Munno.
UMRLI SO: 82-letni upokojenec Salvatore Russo, 80-letna gospodinja Elizabetta Martellos vd. Di Barbo-ra, 86-letna upokojenka Anna Maria Stener vd. Paver, 78-letna upokojenka Giuseppina Cavagna. 62-letni u-pokojenec Antonino Contino. 65-letni uradnik Ervino Bonetti, 54-letni kmet Boris Mizerit.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Goric; dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72.
Namesto cvetja na grob pokojne Ivanke Žvanut, darujeta Zorka in Guido Schiozzi 10.000 lir za Društvo krvodajalcev iz Gorice. Najemniki INCIS iz Ulice Silvio Pellico v Gorici darujejo 53.000 lir za Društvo krvodajalcev iz Gorice v spomin pokojnega Alfosina Nataleja.
Včeraj je v goriški bolnišnici nenadoma umrl v starosti 75 let
ANDREJ BELTRAM
iz štandreža.
Štandrež, 9. decembra 1976,
žalostno vest naznanjajo sorodniki
9. decembra 1975
BENEŠKO SLOVENIJO SMO OBISKALI SEDEM MESECEV PO KATASTROFI
Nevarnost razšeljevanja prebivalstva danes še večja, kot je bila takoj po
Ker mnogi ne vidijo pred seboj konkretne rešitve, se predajajo alkoholni omami Mnogi nosijo v sebi strah, ki se ga ne morejo otresti - Birokratsko zavlačevanje, ki mu ni opravičila - Kaj vse je koordinacijski odbor doslej koristnega še napravil
V Čeneboli, kot še v nekaterih drugih vaseh, stojijo še šotori, ki v tem letnem času zagotovo niso primerna streha niti za mladega in zdravega človeka
Na mednarodnem kongresu seizmologov, ki je bil v soboto in v nedeljo v Vidmu, so vsi znanstveniki v svojih posegih poudarili, da je življenje na seizmično aktivnem področju možno, vendar pa le pod pogojem, da se ukrene vse, kar je potrebno, da se potres ne spremeni v tragedijo. Sodobna gradbeniška znanost, so še poudarili, je zadovoljivo rešila vpiašanje protipotresnih zgradb in nepojmljivo bi bilo, da bi ljudje zapustili neko področje zaradi seizmične aktivnosti. Življenje lahko mirno teče kot na primer v San Franciscu, Los Angelesu ali tudi Skopju, če pogledamo, kar tu čez p"ag. kjer zemlja lahko znova «zapleše» vsak čas, kjer pa so bili sprejeti vsi varnostni ukrepi.
Načelno in teoretično je torej vprašanje že zdavnaj rešeno, kot se večkrat dogaja, pa so tudi znanstveniki računali brez krčmarja, brez strahu pred potresom ki se je beneškim in furlanskim ibidem «zagrizel» v dušo. Zadnji potres, 15. septembra, je časovno še preblizu, da bi se prizadeti lahko mirno vrnili v svoje hiše, tudi če so dobro prestale preizkušnjo: podnevi je življenje še normalno, kolikor je lahko normalno v takih izrednih pogojih, a ponoči te strah pred pošastjo, ki se skriva v nedrjih zemlje, napade kot mora, ki se je ne moreš otresti.
«Z družino — pravi Gianni, zidarski mojster in delovodja v Če-nebdli — še vedno spimo v kleti, kjer se nam zdi bolj varno. Smo biizu tlom, pa tudi debeli betonski zidovi bodo najbrž bolje zdržali. če bi bil sam, bi še spal v prvem nadstropju, v svoji sobi. a zaradi otrok si tega ne upam. Vem, da najbrž ne bi zatisnil oči vso noč, bedel bi, pripravljen, da ob najmanjšem tresljaju pobegnem z c.ružino na prosto.»
Ko tako posedamo ob kozarcu vina v dnevni sobi Giannijeve hiše v čeneboli in ti pogled kar uhaja k oknu, s katerega je prečudovit razgled na dolino, se te besede zdijo skorajda absurdne. Zlasti še. če se ozreš okrog po lični hiši. Samo najbolj ostre oči opazijo v kotu razpokico v ometu, ki bi jo človek pripisal navadnemu sedanju zgradbe. In čudno se ti zdi, ko gledaš postavnega možaka, visokega in plečatega («Levstik bi se zgledoval po njem, če bi sedaj znova napisal zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha»), kako prostodušno prizna, da se boji. Ko si ga malo prej opazoval na gradbišču, kako je energično vodil delavce, ne bi verjel, da ga znotraj grize taka mora. In vprašaš se. če to ni le neka poza, poskus, da se z nečim, pa naj bo tudi tako negativno, postavi pred tujcem. Pa ni: dovolj je, da pogledaš, kako hlastno seže po vinu, kako izprazni kozarec kar na dušek, da razumeš, kako hudo ga je prizadel potres.
«Kdor ni doživel potresa — pravi Dino Del Medico, predsednik koordinacijskega odbora za Beneško Slovenijo —• spio!) ne more razumeti teh ljudi. Stalni tresljaji ubijajo v njih voljo do odpora, še najhujši pa je bil s psihološkega vidika sunek 15. septembra, ki ni zrušil samo podrtij, pač pa je poškodoval tudi tisto malo, kar je bilo dotlej storjenega. Edini beg pred stvarnostjo, s katero se soočajo naši ljudje dan za dnem, pa je vino. V njem utapljajo strah, v njem iščejo omame, da vsaj za trenutek pozabijo na dramatični vsak dan.»
«Če bi mi bil ekonomski račun edino vodilo pri delu — nadaljuje Del Medico, ki vodi zidarsko podjetje Benedii in ki je pod vodstvom inženirjev ljubljanskega zavoda ŽRMK saniral že marsikatero hudo poškodovano hišo z vgrajevanjem jeklenih vezi in z injekcijami cementa — bi moral že zdavnaj odpustiti vse svoje delavce. Po 15. septembru na primer smo morali prekiniti z delom za nekaj tednov, ker si ljudje sploh niso upali več na zidarske odre. Včasih kar za nekaj dni ne pridejo na delo in če jih vprašaš, kje so bili, ti povedo. da so šli v Gradež, Lignano ali Bibbione k svojcem, k družini.
Ali pa ti kar na lepem zgine za nekaj ur in se vrne nekam majav na nogah.»
Alkoholizem je bi! v. Benečiji, podobno kot na vseh zaostalih področjih, zibelkah emigrantov in revščine, znaten socialni problem, danes po potresu pa je vprašanje še bolj pereče in zavzema čedalje večji obseg, Glavni vzrok je seveda strah pred potresom, ta pošastna mora, ki je obsedla malone vse prizadete ljudi, dober del krivde pa gre pripisati tudi prisilnemu brezdelju, v katerem živijo prizadeti.. Minute postanejo ure, ure pa se vlečejo kot dnevi, ko se v vlažnih deževnih dnevili premražen stiskaš v šotoru ali v zasilnem domovanju. Mraz. in strah ti lezeta v kosti in v dušo in le v .vinu, ki ti razgreje .notranjost in ti, vlije nekoliko poguma, cb katerem ti-čuti otopijo in se vsaj delno poleže vihar čustev, ki divja v tebi, najdeš nekoliko moči, da lahko vztraiaš.
In položaj tistih, ki so «prostovoljno» odšli v obmorske letoviške" kraje, ni nič boljši. Nezaželeni, skorajda osovraženi gostje, žrtve represalij, odrezani od družbenega tkiva in stvarnosti, v kateri so bili doslej vajeni živeti, prav tako iščejo v vinu pozabo in tolažbo, ubijajo i v alkoholu čas v pričakovanju dneva, ko se bodo lahko vrnili v svoje borne in porušene domove, ali pa v barake. Ta želja meji že na hrepenenje, zlasti še pr: tistih, ki so nekaj pustili doma: pa naj bo ta nekaj polje ali krava, ali pa samo na pol porušena hiša z bornim pohištvom.
Vrnejo se, brž ko dobijo zasilno domovanje v stanovanjski prikolici ali v lesenjači, ali pa tudi pod šotorom. Vračajo se posamič, vlačijo velike kovčke, prevezane s pasovi ali z vrvjo, nekoliko, skrivaj, kot če bi hoteli prikriti dejstvo, da so se za dalj časa oddaljili. Vračajo se potni upanja in nade, da se bo vendarle kdaj obrnilo na bolje, pa se takoj soočijo s kruto stvarnostjo: z bedo, z ruševinami, s prisilnim brezdeljem. In spet je vino edina tolažba.
«S tako politiko klientelizma in skopo odmerjene pomoči, s tem, da ti pomaga le, da se ohraniš pri življenju, ne da bi lahko začel postavljati trdnejše temelje za svojo eksistenco — pravi Dino Del Medico — ustvarjajo oblasti pogoje za novo Belice. Ne zavedajo se, kaj pomeni prisiliti k brezdelju deiavca ali kmeta, ne zavedajo se, kaj pomeni ubiti v njem upanje
na boljšo prihodnost in privaditi ga na zgolj vegetativno življenje. In ko bodo vse to razumeli, bo morda, že, prepozno.»
«V Breginju — ogorčeno nadaljuje — so v -tem času postavili vsaj
500 hiš, pravih zidanih hiš, ne barak. Mi pa nimamo še niti zakona o obnovi in o rekonstrukciji, tako da če si kdo hoče popraviti hišo, tega ne more narediti. Vem za primere, ko so s karabinjerji prisilili ljudi, da so prekinili popravljalna dela. Seveda, hiše ne smeš obnavljati kar tako in je nujno potrebno strokovno vodstvo. Zgrešeno pa je, da ne izkoristimo vsega potenciala, ki nam je na razpolago. Zelo smo zaskrbljeni, ker se bojimo, da bo zima uničila vse to, kar ni uničil potres. Učinkovitost, ki jo je Zamberletti imel za vodilo in glavno načelo svojega dela, močno peša in sedaj, pred zimo, je na tisoče ljudi brez strehe. (Če se omejimo na slovenski živelj v Beneški Sloveniji in Reziji, je bilo 6. maja 6.000 ljudi ob streho, sedem mesecev po potresu pa je komaj četrtina dobila varno in toplo domovanje.)»
«Občine trdijo — se razvnema Del Medico — da sedaj nimajo več sredstev, da bi nadaljevale z obnovitvenimi deli, in morda bo tudi res. Res pa je tudi. da nekateri župani niso razdelili pravočasno materiala, ki so ga dobili. Tiščali so ga v skladiščih, tako da se ga je veliko pokvarilo, nekaj pa so ga ob nedavnem potresu poslali v Turčijo samo zato, da bi se lahko postavili pred italijansko in evropsko javnostjo, češ kako
smo radodarni, pozabljajo pa, da imajo doma ljudi, ki morajo kupovati odeje, da se lahko vsaj nekoliko ogrejejo pod šotori. In v naših gorskih vaseh je položaj še slabši kot v dolini. Vtis imamo namreč, da oblasti namenoma zavlačujejo z delom, da bi nas prisilile v dolino, kjer bi se kot narodnostna skupnost utopih v morju večine. Prepričan sem, da je sedaj nevarnost, na katero smo opozarjali od vsega začetka — oblasti skušajo izkoristiti naravno katastrofo za dokončno rešitev nacionalnega vprašanja v Benečiji — danes še večja.»
Prav zato se danes boj za narodnostni obstoj Slovencev v Benečiji istoveti 2 bojem za obnovo porušenih vasi in za obnovo družbenega tkiva, ki ga je potres 6. maja brutalno razparal. Koordinacijski odbor za pomoč Beneški Sloveniji je v teh sedmih mesecih neumorno delal in dosegel pomembne rezultate cb pomoči matične domovine. V Bardu so pod vodstvom strokovnjakov ZRMK popravili Siniccovo hišo, dokončujejo pa drugi dve hiši, ki bosta v kratkem vseljivi. Prav tako so s protipotresnim sistemom popravili. nekaj hiš v Subidu in v Barnasu, obenem pa so začeli s postavtja-VOJMTR TAVČAR
(Nadaljevanje na 6. strani)
............iiiiimintiiiimiiiliiiiiiimiiiniiiiimilliifii..................................................ihiiiiii»
ESES0VEC, OBOGATEL S POBIJANJEM JUDOV
Očitajo mu pokol 300 poljskih Judov - Zadevo je začel razkrivati holandski tednik - Mož je pobegnil v Švico, pa so ga vendarle odkrili

M EL BROOKS:
«Silent Movie»
Film režiserja in igralca Mela Brooksa «Silent Movie» (1976) je dobil v Italiji naslov «L’ultima jollia di Mei Brooks». Blazna naj bi bila v njem že zamisel: produkcija nemega filma v barvah, posnetega torej danes. Film prav-, zaprav ni popolnoma nem: le dialoge nadomeščajo napisi, bogato pa je opremljen z glasbo in z vsakovrstnimi zvočnimi efekti.
Že večkrat je bila vsebina Brooksovih filmov filmski svet sam. V preteklosti smo marsikdaj izrazili razočaranja na račun lega režiserja. «Silent Movie» ni genialno delo, priznati pa je treba, da je najbolje, najdosledneje in najbolj premišljeno izdelan Brook-sov film. in obenem morda naj-zabavnejši.
Vse se razvija iz začetne situacije, na podlagi katere se trije protagonisti (Mei Brooks, Mariy Feldman, Dom De Luise) obrnejo na producenta, da bi režirali nemi film — film. Ki ga mi gledamo, pa je dejansko iz vsega začetka nem. Producent sprejme idejo pod pogojem, da najdejo za film dobro števlo zvezd; obrnejo se tako na Anne Bancroft (ki je v realnosti Brooksova žena), na Lizo Minuetti, Burla Reynoldsa, Jamesa Caana, Paula Newmana in na mojstra pantomime Marcela Marceauja, ki je paradoksalno e-dini, ki predlog zavrne. Na koncu (potem ko smo v manjših vlogah videli tudi Sida Caesaria, Bernadette Peters idr.) doseže «film v filmu» velik uspeh, kot ga je dosegel tudi pravi film, ki se nam prikazuje
Med tem, kar gledamo na platnu. in filmom, ki nam pa prikazuje. pride torej do nekakšne teoretske paralele (čcorav seveda v zabavni obliki). Žal ideja ni izpeljana. najdosledneje: gre bolj za nekakšen odmev sedanjega stanja filmske proizvodnje. Ali ni paradoks, da v tem prikazu zamisli, priprave in uspeha nekega filma, ne. vidimo prav dveh momentov, ki bi morali izražati bistvo filmskega dela (snemanje) ter pripovedni čar njegovega rezultata (predvajanje filma v filmu nam je le nakazano)? Bolj kot paradoks gre po našem za nekakšen Brooksov «lapsus», ki marsikaj razkriva	S. G.
ZuRICH, 8. - «Božji mlini počasi- meljejo,, a sigurno», pravi star slovenski pregovor. Ta rek bi mogli uporabiti tudi v primeru holandskega bogataša, vojnega zločinca Pietra Mentena, ki je po skoraj 35 letih vendarle «prišel na vrsto». Pravzaprav še ne moremo reči. da bo mož dajal račun za svoje početje, ker je to odvisno še od švicarskih oblasti, toda u-pati je, da bodo njegovi zločini vendarle prišli na dan, kajti dolžijo ga smrti 300 Judov, ki jih je dal pobiti, da bi se polastil njihovega premoženja in postal velik bogataš.
Gre za holandskega milijarderja, ki je po trditvah, zapisanih v obtožnici. dal na Poljskem med drugo svetovno vojno kot častnik holandske esesovske formacije, pomoriti 300 Judov, ki pa je sedaj v švicarski bolnišnici, kjer ga zdravijo, ker je z nekakšnim poskusom samomora spravil v nevarnost svoje življenje. Če bodo bernske oblasti pristale na izročitev Mentena holandskim oblastem, bo mož moral na zatožno klop, da bi odgovarjal za svoje početje.
Tudi če bodo švicarske zvezne oblasti pristale na izročitev, ne bo šlo za običajno ekstradicijo, ■ker švicarski zakoni ne predvidevajo te možnosti pò preteku 30 let od časa, ko je bil zločin izvršen. Vrhu tega ni med Švico in Holandsko ustrezne pogodbe, toda po zakonu iz 1965. leta švicarske oblasti vendarle lahko nekoga izženejo, če je osumljen, da je izvršil «zločine proti človeštvu». To pa ob-
tožnica Mentenu očita in je torej možnar_da, se v ..ponedeljek. švicarska vlada odloči za izgon Mentena
jn ^njegovo «usmeritev proti Ho- * W77. za podpredsedn^a	da-
Obnovitvena dela v Furlaniji in Beneški Sloveniji napredujejo zelo počasi, deloma tudi zaradi birokratskih ovir. Na sliki obnavljanje doma prof. Viljema Cerna v Bardu po sistemu slovenskega Zavoda za raziskavo gradbenega materiala in konstrukcije. Strokovnjaki ljubljanskega zavoda so bili pred časom v Beneški Sloveniji in načrtovali ustrezno obnavljanje poškodovanih hiš. Sad tega strokovnega dela in stikov z deželnimi oblastmi je brošura z navodili, ki služi tudi deželnim tehnikom pri sanacijskih delili
landski», to še pravi za ekstradici cijo vojnega zločinca holandskim oblastem.
Ko so v ponedeljek zvečer v nekem hotelu v neposredni bližini Ziiricha švicarski policijski funkcionarji ob navzočnosti treh holandskih policijskih funkcionarjev Mentena aretirali, je ta v vsej naglici zaužil večjo količino pomirjevalnih praškov in padel v nezavest. Zato so ga odpeljali v bolni-nico, kjer so mu izprali želodec. Švicarska policija trdi, da ni šlo za poskus samomora, pač pa le za pomirjenje živcev. . .
Švicarski minister za sodstvo in policijo, torej notranji minister Kurt Furgler je v zvezi s tem izjavil, da bo švicarska zvezna vlada temeljito proučila dokumente, ki jih bodo poslale holandske oblasti in šele nato o zadevi odlo-
čala. Furgler, ki izhaja iz demo-krščanske stranke, je bil izvoljen za zveznega predsednika za leto
Vi izvolili Willija Ritscharda, spada v socialistično stranko. Furgler'je sklical tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi holandski pravosodni minister Andreas Van Agt, ki je namenoma prišel v Švico. da bi se pomenil s švicarskimi oblastmi o zadevi Mentel. Furgler je na tiskovni konferenci rekel, 'da Holandci uradno še niso zahtevali izročitve vojnega zločinca in da bi bilo vsako zadevno sklepanje preuranjeno, holandski pravo-1 sodni minister pa je s svoje strani podčrtal, da je prišel v Švico, da bi se posvetoval s švicarsko zvezno vlado o tem, kako čimprej spraviti tega človeka ponovno na Holandsko. To se pravi, da uradne zahteve po izročitvi sicer ni bilo, govorili pa so v glavnem o tem
(Nadaljevanje na 6. strani)
LUCI! INO VISCONTI:
L’innocente
Končno je prišel tudi v Trst zadnji film. ki ga je pred smrtjo posnel Luchino Visconti. «L'innocente» je posnet po romanu Gabriela D’Annunzia, kar nam že takoj vsili hipotezo, da je z njim režiser poskusil nekakšno obravnavanje okusa, nakaterem temeljijo vsa njegova prejšnja dela. tudi tista; ki so se na prvi pogled zdela bolj angažirana. ,
Visconti je izvedel film zelo dosledno, celo bolj kot prejšnje. Dokazal nam je, da je dosegel tehnični nivo, lei je danes v italijanskem filmu neobičajen, čeprav se nam zdi ponekod njegov izraz premalo premišljen. Filma s tako dobro dramatizacijo, h kateri sta seveda nedvomno prispevala scenarista Suso Cecchi D’Amico in Enrico Medioli, zlepa ne. najdemo danes v italijanski proizvodnji. Po-služil se je tudi dobre fotografije Pasqualina De Santisa in glasbe Franca Man.ni.na.
Interpretacija je, kot vedno pri Visconti.jti. zelo dobra. Tako prepričljivega Giuncarla Gianninija verjetno še nismo videli. Celo Laura Antonetii je sprejemljiva. Dobro se izkažejo Jennifer O’Neill, Massimo Girotti, Rina Moretti idr.
--:	■	;	fvr.>!5
Odkup delovne dobe 1920-1926 se samostojnim delavcem splača
Vpr.: «Pravijo mi. da sem stara korenina, saj sem rojena še v prejšnjem stoletni (leta 1898). Čeprav sem vse življenje trdo garala, sem dobila le skromno kmečko invalidsko pokojnino. Pred dvema letoma sem napravila prošnjo za odkup 1920-26 in bi lahko tudi plačala, toda nekdo mi je svetoval, da itak nimam nobene koristi, ker se je lani kmečka perni ja povišala. V vaših zadnjih dveh rubrikah pa sem zve-aela, da bo pokojnina spet nižja, zato vas sprašujem, če bi lahko spet vprašala za odkup.» E. F.
Zakon o odkupu delovne dobe v razdobju 1.7.1920 do 28.2.1926 velja le za našo deželo, tako da imajo upravičenci možnost ureditve svojega zavarovalnega položaja, ker v omenjenem razdobju pri nas ni bilo predvideno socialno zavarovanje. Kdor se je rodil pred 1.7.1905 (odkup le po dopolnitvi 15. leta starosti), lahko odkupi celotno dobo, kar zadostuje za priznanje minimalne invalidske pokojnine podrejenih delavcev.
Samostojnim delavcem oziroma upokojencem (kmetje, obrtniki in trgovci) se je do polovice lanskega leta splačal odkup omenjene delovne dobe, ker so bile dotlej kmečke, obrtniške in trgovske pokojnine nižje od minimalnega delavskega pokojninskega prejemka. S 1.7.1975 pa je stopilo v veljavo izenačenje pokojnin samostojnih delavcev s pokojninami podrejenih delavcev, tako da odkup praktič no ni bil več ugoden, ker bi dal pravico do enakega zneska, plačati pa je bilo treba 12.240 lir za odkup prispevkov.
V vašem primeru niste plačali zneska 12.240 lir, ker bi itak ne imeli višje pokojnine. Taka 'odločitev je bila pravilna, vendar s kohcem letošnjega leta se bodo stvari spet bistveno spremenile. Od 1. januarja 1977 dalje bodo namreč podrejeni delavci prejemali 3.400 lir višjo mesečno minimalno pokojnino kot samostojni delavci, zato se spet splača odkup delovne dobe 1920-26. Vam konkretno svetujem, da takoj v tem mesecu plačate omenjenih 12.240 lir in takoj vložite na zavarovalni zavod prošnjo za delavsko invalidsko pokojnino (IO). Naknadno vam bodo preklicali sedanjo kmečko pokojnino (IR) in po štirih mesecih boste že amortizirali strošek za odkup, tako da boste imeli že do konca prihodnjega leta 31.960 lir čistega dobička. Poleg tega pa boste pridobili pravico do zdravstvene oskrbe INAM.
Vsem morebitnim kmečkim, o-brtniškim in trgovskim upokojencem, ki niso še odkupili delovne dobe 1920-26, svetujem, naj to storijo čimprej in si tako zagotovijo višjo pokojnino. Za razna pojasnila in vloge se zainteresiran-ci lahko obrnejo na Patronat INAC, Ul. Cicerone 8/b (telefon 62-785).
ŽENA PREJME DRUŽINSKO DOKLADO LE ZA OTROKE
Vpr.: «Moj mož študira in jaz delam. Rada bi vedela, če lahko dobim kot delavka doklado in zdravstveno oskrbo za moža. In
c e bom imela otroka, ga bom lahke vpisala na svojo knjižico?»
I D. Š.
Čeprav je stopilo v veljavo novo družinsko pravo, ki formalno uvaja enakopravnost obeh zakoncev, pa se to praktično ne izvaja in mož še zmeraj velja na hierarhični lestvici kot družinski glavar z vsemi pravicami, ne velja pa obratno. Mož, ki je zaposlen kot podrejeni delavec, ima pravico do družinske doklade za ženo v breme in žena je deležna tudi zdravstvene oskrbe. Če pa je žena zaposlena in je mož brezposeln brez dohodkov (kot v našem primeru), mož nima pravice do zdravstvenih u-slug niti ni predvideno prejemanje družinske doklade, razen če ni invalid.
Otroke pa lahko mati - deldvka vpiše v svoje breme in prejema zanje družinsko doklado, poleg tega pa jim pritiče tudi zdravstveno zavarovanje, če je oče brezposeln in nima dohodkov.
Kar se zdravstvene oskrbe tiče, obstaja za vašega moža edinole možnost, da mu proti plačilu letnega prispevka nudi dežela te u-sluge.
ČETRTEK, 9. DECEMBRA 1978
12.30
13.00
13.30
16.00
17.25
17.50
18.15
18.45 19.20 20.00
20.45
22.20
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiinninimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiitiiiiiniimihiiiiiiiii
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Marconi Neposredna povezava:. O potrošniških cenah DNEVNIK in Danes v parlamentu Zimski šport: Ženski veleslalom
Prenos svetovnega prvenstva iz Val dTsere v Franciji Posebni dopisniki poročajo: Egisto Corradi Mojstri jazza, tretja zaključna oddaja Poljudna znanost: Predislamska Perzija Haydnovi trii Program za mladino DNEVNIK
Shakespeare: VESELE ŽENE WINDSORSKE, drugo dejanje Delo znanega angleškega avtorja je režiral Ciro Marcellini in igra v njem vrsta znanih italijanskih odrskih umetnikov, med katerimi je tudi Tino Buazzelli.
DNEVNIK KOT PRAVLJICA?	,
TV dnevnik se lahko smatra kot nekakšen enotni skupek svetovne televizije. Televizija je zelo popularno občilo in kot tako je treba televizijo sprejeti in ji dati mesto, ki ji pripada. Ker postaja TV svetovno občilo, je nastal tudi tako imenovani mednarodni salon novic, nekakšen pregled TV dnevnikov, ki ga je organiziral Beneški bienale ob pomoči lom-bardijske deželne uprave in ustanove Rizzoli. Salon je trajal od srede do konca novembra, in je na njem sodelovalo 40 dežel, vse od Kuvajta do Sovjetske zveze, Kitajske in ZDA. Hkrati pa je bilo v Benetkah tudi več razprav o najrazličnejših problemih, ki so povezani s tem tako pomembnim občilom. Današnja oddaja bo skušala vse to čim bolj podrobno prikazati. Ob koncu DNEVNIK, V parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
ženski veleslalom
Prenos svetovnega prvenstva v zimskih športih Rubrika o glasbenem življenju DNEVNIK 2 - OB 13. URI Vzgoja in dežele: DANAŠNJA MLADINA Naslov današnje oddaje je «Rast v Neaplju», kar pomeni, da bo današnja oddaja razpravljala o tem problemu v Neaplju, o čemer je bil govor že v prejšnji oddaji s tem naslovom. Peta stena: ŽIVLJENJE DOMA IN IZVEN DOMA Poljudna znanost: Tehnika in umetnost Rubrike dnevnika 2: Parlament in šport ČLOVEK IN MORJE, četrto nadaljevanje Današnja oddaja nosi naslov «Druga podoba nilskega konja». Čeprav nosi oddaja skupen naslov Človek in morje, se danes ne bomo znašli kje ob Atlantiku ali Pacifiku, še manj v globinah teh dveh morij, pač pa nas bo avtor oddaje Cousteau pospremil v centralno Afriko, da bi nam na obalah jezera Tanganika prikazal zelo zanimivo afriško žival — nilskega konja. Čeprav je žival predmet dolgih proučevanj, je še vedno skoraj nepoznana. Morda nam bo bolj znana, če bomo sledili razlagam znanega francoskega strokovnjaka. DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO PAGANINI, drugo nadaljevanje
Zadnjič smo sledili Paganiniju v otroških in mladeniških letih, ko se je v Genovi razvil in uveljavil. Sedaj smo v Lucci, na dvoru vojvodinje Elise Bonaparte Baciocehi, kjer se Paganini čedalje bolj zaljublja v Eliso, hkrati pa tudi v Paolino Bonaparte, ki je nekaj časa gostja na dvoru. Poznanstvo z njima mu služi za «prodiranje» v tako imenovani «višji svet». Toda zadeva se zapleta, kajti Elisa Bonaparte postane ljubosumna in ne more soglašati s Paganinijevim početjem, ko tako rekoč teka za ženskami. Toda to Paganinija ne ustavi v njegovem avanturističnem življenju.
SINDIKALNA TRIBUNA O PRAVIČNI STANARINI Danes bo govor o stanarinah, ki so ena najpomembnejših postavk v proračunu večine italijanskih družin. Pred nedavnim je bil govor o novem zakonskem načrtu, ki naj obdela to aktualno vprašanje in prekine blokado najemnin, blokado, ki na ..... eni i strami: : rešuje družine	prejemki, na drugi pa za-
vira gradbeno dejavnost, kot zatrjujejo zainteresirani krogi, ki,pa hkratLfie povedo,„da je v velikih centrih na desettisoče -praznih- * novih stanovanj,1 keri so"1'Stanarine previsoke.
Ob koncu DNEVNIK 2. — ZANJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.00, 9.00 in 14.00 TV ŠOLA: Dolina Rena. Makedonija, Od Jesenic
10.25
12.30 13.00
13.30
17.00
18.00 18.25 18.45
19.45
20.45
22.00
22.30
15.00 16.20
17.20 17.35
18.05
18.20
19.30
20.00 21.00
21.30
22.05
19.15
20.15 20.35 22.05
20.00
20.50
do Kobarida itd., itd.
Šolska TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti
VELESLALOM ZA ŽENSKE
Mala čebelica
Jole. nadaljevanka
Obzornik
Sakudei, dokumentarna serija «Izumirajoči svet» DNEVNIK
B. IIjenski: POT V PRIHODNOST, nadaljevanka Četrtkovi razgledi: Tehnična ustvarjalnost Slovencev Zagrebški komorni ansambel DNEVNIK
Koper — barvna
Veleslalom za ženske, posnetek
DNEVNIK
Kid Rodelo, film
BREGINJ, PRIMER SOLIDARNOSTI, dokumentarna
Zagreb
Aktualna oddaja Samo najboljše,
oddaja
celovečerni film
TRST A
7.00. 8.00. 9.00, 11.30, 12.45, 15.30,
Komu zvoni; plošče; 14.05
13.30 Tuje Literarna
in ital. oddaja;
18.00, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 14.30 Najnovejše piošče: 15.05 Sto Dom in izročilo: Tjavdan, Kram- ^ ital. zgodovine; Lo.35 Prvi Nip;
ljanje, Nekoč je bilo. Koncert, Pogovori o slovenščini, Popevke, itd.; 13.00 - 15.30 Za mlade: Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, V zrcalu časa; 16.00 - 19.00 Kultura in delo, Oktet Gallus, Slov. znanstveniki na univerzi, Pevska revija.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30, 14,30,	17.30,
18.30, 20.30 Poročila: 8.35 Klavirske skladbe; 10.10 Oddaja za o-troke; 11.15 Lahka glasba; 11.30 La vera Romagna, 12.05 Glasba po željah; 14.10 Operna glasba;
19.30 Drobec satire, 20.10 Glasbena ikebana; 21.05 Evropske gledališke novosti; 22.05 Beethovnove skladbe.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.C0 Poročila; 6.5U Dobro jutro, otroci!: 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov, ljudske: 10.45 Turistični napotki; 11.03 U-ganite, pa vam zaigramo: 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13. uri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kaj radi
14.35 Nove knjige; 15.00 Odaaja	„ 40 Mehurčki." 15.45
za otroke; 16.45 Iz opusa mojstrov; 17.00 Tribuna mladih;
18.00	Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.00 Prenos RL;
20.00	Glasbena fantazija; 21.00 Skladbe slov. skladateljev.
RADIO I
7.00, 8.00, 13.00, .15.00, 19.00 Po-
Jezikovni pogovori prof. F. Novak; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17, uri; 18.05 iz opernega arhiva; 19.35 Lahko noč, otroci!: 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer: J. C. Baudelaire; 21.40 Melodije; 22.20 Slov. sklad-
___, ____, _____, ____, _____ be 23.05 I. Raos: Čista vest; 23.15
ročila; 7.30' in 8.30 Kronike in po- Popevke; 0.05 Lahka kri: 0.30
pevke; 9.00 in 1C.00 Radijska
10.35 Vi in jaz; razprava; 12.10
Pop, rock, beat; 1.03 Nočni koncert.
slovnimi sodelavci. V svojih sodbah skušajte biti objektivni.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če hočete, da bodo vaši načrti uspeli, se lotite dela zgodaj. Razumevanje drage osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš položaj se iz dneva v dan boljša in utrjuje. Idealno vzdušje v družini.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Preveč si nalagate dela, zato je vse delo površno. Ne pričakujte uspehov v ljubezni.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nevšečnosti v poslovnem življenju, nato se bo ozračje zjasnilo. Ne pričakujte zadoščenj.
Horoskop
V. - k-
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Razpoloženi boste za poslovne pogovore in to izkoristite. Bodite previdni v izjavah.
DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Star načrt boste izpeljali in bili zadovoljni. Motnje zdravstvenega značaja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pravilno si izberite sodelavce. Dan bo poln zadoščenj, a tudi naporov.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odlično razumevanje s po-
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odločno se uprite tistim, ki vam hočejo naložiti novo delo. V lJu' bežni ne bo sreče.	.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. Ll Še vedno so potrebni napori, kajti sicer ne bo šlo vse prav. Nova prijateljstva.
VODNAR (od 21. 1. do 19- 2-> Ne prevzemajte si novih obveznosti. Nekoliko pobiti boste.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Primerno vzdušje za uveljavitev izvirni idej. Naj vas ne zavedejo preveli ke obljube.
9. decembra 1970
PRIMORSKI DNEVNIK 5
SPORT SPORT SPORTI

6. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUSTKV V ITALM
Pobude naše krovne lelesnokuiturne organizacije
so pomemben prispevek k razvoju našega športa
V'
Številni gostje - Vojko Kocman potrjen za predsednika - Pomembne naloge pred novim odborom - Tri nove članice
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bil včeraj 6. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je potekal ob prisotnosti številnih gostov ter delegatov društev, ki so včlanjena v to našo krovno telesnokultumo organizacijo. Med gosti smo opazili Zorana Naprudnika (sekretarja ZTKOS), Borisa Raceta (predsednika SKGZ), Vlada Plečaša (konzula SFRJ v Trstu), Danila Prusnika -in Antona Malleja (predstavnika Fizkulturne zveze Koroške), Južka Kukovca (predsednika Beneškega slovenskega planinskega društva) in Duška Kalca (tajnika SPZ).
Po oničajnih formalnostih je predsedstvo občnega zbora prevzel Dino Roner, ki je pozdravil goste in delegate ter je nato prepustil besedo predsedniku Kocmanu, ki je prečital svoje poročilo, katero podajamo v nekoliko skrajšani obliki. Po čitanju predsedniškega in taj-
NOVI ODBOR ZSŠDI
Predsednik:
Vojko Kocman
Odborniki za Goriško: Davorin Pelicon Ivan Plesničar Dino Roner
Odborniki za Tržaško: Emil Gombač Valter Mokor Vladimir Wilhelm Emil Bole Boris Simoneta
Nadzorni odbor:
Tullio Možina Franko Vitez Darij Cotič
niškega poročila (katerega je podal Vili Prinčič) so svoje pozdrave izrekli prisotni gostje in sicer Zoran Naprudnik za ZTKOS, Danilo Prusnik za FZK, Jožko Kukovec za BS PD, Ace Mermolja za SKGZ in Duško Kalc za SPZ.
V diskusiji, ki je sledila, so se o-glasili številni delegati, ki so razpravljali o vprašanjih, ki z^fjgy^jo delovanje zveze in njenih, članic. Tako je govoril Jurij Kufersin,— Bor (stališče Bora do dela zveze), Igor Komel — Dom (pripombe k tajniškemu poročilu), Igo Legiša — Devin (zamejsko smučanje), Stanko Per-tot — Bor (pripombe k predsedniškemu poročilu), Bruno Križman — Bor (vzroki krize zamejskega športa in predlogi za praktično delo), Branko Lakovič — Bor (ustanovitev trenerske zveze), Boris Simoneta — Kras (moška odbojka), Ivan Furia-nič — bivši referent za odbojko pri ZSŠDI (splošne pripombe), Dušan Jelinčič — SPDT (zamejsko smučanje), Enio Bogateč — Mladina (vzroki ustanovitve ŠD Mladina). Savo Ušaj — Sokol (razne pripombe k poročilom), Egon Kraus — Polet (splošno) in Tamara Blažina — Kras (pripombe k poročilom in diskusiji).
Po zaključku teh posegov je predsednik Kocman odgovoril na vprašanja diskutantov.
Po tem delu občnega zbora so med članice ZSŠDI sprejeli tri nova društva in sicer SK Devin, Beneško SPD ter Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine.
Sledile so še volitve novega odbora. po katerih je bil občni zbor zaključen.
PREDSEDNIŠKO
POROČILO
Vojko Kocman, predsednik Zdru Čanja slovenskih športnih društev v Italiji je delegatom in gostom vre-čjtal naslednje predsedniško poročilo (katerega podajamo v nekoli ko skrajšani obliki):
Sezona 1976 nam je prinesla vrsto novih pobud na športnem področju,
pa tudi vrsto problemov, ki jih je skušalo naše Združenje rešiti v mejah svojih možnosti. Seveda ne moremo trditi, da smo vse probleme rešili. Odprtih je še veliko problemov, ki jih bo treba izpeljati do konca in jih na najboljši način rešiti. Tukaj mislim predvsem na reorganizacijo slovenskega zamejskega športa. Nove pobude, ki smo jih imeli v teku tega leta so pokazale, da je prepotrebno sodelovanje vseh naših društev in pa športnih delavcev, da smo določene pobude lahko izpeljali do kraja.
Najpomembnejša pobuda glede reorganizacije določene športne Da-noge je prišla s strani naših društev, ki gojijo košarko. Za to pa nogo je ZSŠDI najelo za dobo dveh let priznanega trenerja in košarkarskega strokovnjaka Petra Brumna iz Ljubljane, ki se profesionalno zavzema za razvoj naše košarke, tako na Goriškem kot na Tržaškem. Združitev košarke nas je privedla do ustanovitve novega društva Jadran, ki bo skrbelo za košarkarsko člansko vrsto, ki je sestavljena iz košarkarjev vseh na šili društev. Ta pobuda je nedvomno velikega pomena tudi za reorganizacijo drugih športnih panog pri nas. Kar pa je tudi nadvse po zitivno je to, da smo prvič začeli delovati z jasnim programom, ki nas bo moral privesti po dveh letih do primernega števila trenerjev in kakovostnih tekmovalcev.
Navdušeni nad ponudo košarkarjev so se tudi člani naših moških odbojkarskih ekip zavzemali, da bi prišlo do združitve. To nas je privedlo zaenkrat do podnisa pogodbe med ŠZ Bor in ŠK Kras.
Nov način dela pri košarki nas je privedel do ukinitve poletnih tečajev v Seči. Glede drugih tečajev za tekmovalce, ki so bili letos organizirani je imel naš odbor tudi določene kritične pripombe. Tukaj gre predvsem za velike izdatke, ki pa v resnici nam ne nrinesejo zaželenih rezultatov glede na prido-oitve, ki jih imajo tečajniki. Na loga novega odbora bo morala biti usmerjena na reorganizacijo pobud glede tečaja odbojke v Rovinju ir. drugih manjših tečajev v matični domovini.
Naša skrb za pridobivanje kadrov' je bik' tudi letos • usmerjena no organizacijo seminarja za odbornike v Bohinju. Čeprav smo zelo za dOVOljrii 'š " ' potekom in obiskom tega seminarja, moramo skrbeti, da pridemo do organizacije še drugih pobud, ki naj bodo usmerjene predvsem k osveščanju naših mladih kadrov. Utrujenost in večletna angažiranost velikega števila naših odbornikov nas mora prepričati, da posvetimo največjo skrb pomladku v odborih naših društev. Vemo, da se mladina rada ukvarja aktivno s športom v raznih panogah, ki jih naša društva gojijo. To pa ni dovolj. mladino moramo privaditi in spodbujati, da se posveti organizacijskemu delu v naših društvih in organizacijah.
Ob priliki občnega zbora je nujno spregovoriti o odnosih med ZSŠDI in njenimi članicami. Če lahko pozitivno ocenjujemo sodelovanje velike večine naših društev, tega ne moremo trditi za vsa. Ža lostno je dejstvo, da imajo še_ danes nekatera društva do Združenja tak odnos, kot bi bilo Združenje nekaj tujega; ne zavedajo se (v dobri ali slabi veri) da je Združenje izraz vseh članic in kot tako mora tudi ostati. Samo z jasnim sodelovanjem vseh naših društev bomo lahko dosegli zastavljene cilje.
Na današnjem občnem zboru bo tudi govor o novih članicah našega Združenja. Vedno smo stremeli za enotnostjo naših športnih društev in zaenkrat nismo še z nobenim društvom pretrgali stikov; to nas je privedlo do pozitivnih rezultatov tako, da še druga društva pristopajo v naše vrste.
V tem letu smo imeli tudi sestanke z vsemi društvi, ki iz raznih
razlogov niso še naše članice, z izjemo enega društva, ki ni odgovorilo na dve naši prošnji za sestanek. Vse te sestanke z nečlanicami ocenjujemo izredno pozitivno, ker smo imeli jasen vtis, da ni večjih nesoglasij glede pojmovanja našega športa in njegovega razvoja. Največjo oviro predstavlja v tem trenutku način politične usmeritve našega športa. Prepričani pa smo, da bodo tudi zednje ovire premagane in se bomo lahko vsi skupaj ponašali z enotnim športnim prostorom.
Naša obveza na zadnjem občnem zboru, da bomo začeli s športno dejavnostjo v Beneški Sloveniji, je zaradi potresov, ki so prizadeli naše rojake v Benečiji, opravičeno odpadla. Vsekakor smo nrepričani, da se bo s pristopom Slovenskega planinskega društva iz Benečije v naše Združenje stvar premaknila z mrtve točke. Prepričan sem, da bo
današnji občni zbor soglasno izglasoval vstop Beneškega planinskega društva v ZSŠDI tako, da bomo našo dejavnost razširili povsod, kjer živijo Slovenci v deželi Furlaniji -Julijski krajini.
če je bilo leto 1975 leto 14. SŠI. tistih iger, ki so imele do sedaj funkcijo propagandiranja športne dejavnosti r>ri nas in so prav te odločno pripomogle, da so se v raznih krajih ustanavljala športna društva, bi moralo biti leto 1976, leto novih pobud tudi glede pojmovanja takih iger. Prav v teh dneh smo imeli sestanek med Zvezo telesno-kultumih organizacij Slovenije, 0-balno telesnokultumo skupnostjo. Občinsko telesnokultumo skupnostjo Sežana, Občinsko zvezo za telesno kulturo Nova Gorica in ZSŠDI, na katerem smo razpravljali o organizaciji športnih iger širšega pomena, ki naj bi zajela področja delovanja vseh teh krovnih organizacij
iiiiiiiui mi 11111111111 mini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiin im mn mu iiiimiiumiiiiiiiimii
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
Primorec dobil družbo Prva torka za SK Kras
Prihodnje kolo bo precej odločalo o zgornjem delu lestvice
Slabo vreme je v nedeljo oviralo reden potek devetega kola nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. Od 14 napovedanih tekem je bilo odgodenih kar devet. Posebno prizadeti so bili v skupini O, kjer so odigrali le eno tekmo, in sicer CGS - Rabuiese 1:0.
V skupini N pa je zaradi prekinitev prišlo do znatnih sprememb na samem vrhu lestvice. Vodečemu Primorcu je zasneženo padriško igrišče preprečilo, da bi stopil na igrišče. To je seveda Trebence drago stalo, saj je drugouvrščeni Rozzol z lahkoto premagal Roianese in s tem dohitel Trebence na samem vrhu lestvice.
Odlično se je tokrat spet odrezala Gaja, ki se je z gostovanja pri Devinu vrnila z dvema točkama v žepu. Gajevci so v tej tekmi jasno potrdili, da niso popustljivi in sedaj zasledujejo vodečo dvojico le s točko zaostanka. Škoda je le, da je na nedeljski tekmi z Duinom prišlo do vrste grobih prekrškov, ki so se ob koncu spremenili v pretep, kar gotovo meče grdo senco na ta zanimiv in napeti dvoboj.
Manj sreče je v nedeljo imel U-nion, ki je moral s pičlim izidom kloniti razigrani S. Anni. Ta se je s tem uspehom spet premaknila v zgornji del lestvice.
Krasu je po 543 minutah igre vendarle uspelo zabiti prvi gol in to je dalo Kraševcem polet, da so proti koncu polčasa drugič spravili na kolena vratarja Vaipadane Cave. Iz-gledalo je, da bo Kraševcem uspelo priti do prve prvenstvene zmage, vendar so «rdeče-beli» zakrivili nekaj taktičnih napak, kar so nasprotniki izkoristili in najprej znižali stanje, nato pa s pomočjo pristranskega sodnika Zege iz Trsta imeli priložnost izenačiti po krivično dosojeni 11-metrovki. To je precej razburilo duhove na igrišču in čeprav so gostje zastreljali najstrožjo kazen, živčnost v vrstah Krasa ni popustila in tako' je' Vaipadana Cave v poslednji minuti igre izenačila.
SKUPINA N
IZIDI 9, KOLA
S. Vito - Primorec	(odg.)
S. Anna - Union	2:1
Duino - Gaja	1:2
Rozzol - Roianese	3:1
Kras - Vaipadana Cave 2:2
Esp. Pio XII - Chiarbola (odg.)
Inter SS - Donatori S. (odg.)
LESTVICA
Rozzol ir. Primorec	12
Gaja	11
S. Anna	10
S. Andrea, Roianese, Duino 9 Esperia Pio XII	7
Inter SS, S. Vito, Chiarbola 6 Union	5
Vaipadana Cave	3
Kras	1
PRIHODNJE KOLO (12. 12.) Donatori Sangue - S. Andrea Chiarbola - Inter SS Vaipadana Cave - Esperia Pio XII Roianese - Kras Gaja - Rozzol Union - Duino Primorec - S. Anna
B. R.
KOŠARKA
IZIDI NAŠIH EKIP
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
CGI Milje - Jadran	91:68
MLADINCI Bor - Polet	64:70
KADETI Pali. Trieste - Kontovel Don Bosco - Bor	69:62 75:64
DEČKI Polet - Kontovel SABA - Bor B Ferroviario - Bor A Breg - SGT	n.o. 52:43 129:20 22:101
KADETI Pagnossin B - Dom	61:66
	
RIM, 8. — V prijateljski nogometni trening tekmi je avstrijska državna reprezentanca premagala Ro-mo z 2:1 (0:0).
KOŠARKA
Mobilgirgi zmagal
VARESE, 8. — V tekmovanju za pokal košarkarskih prvakov je Mobilgirgi premagal belgijsko peterko Racing Malines s 83:61.
OBVESTILO
GS SCOGLIETTO bo imel v soboto, 11. t.m. redni občni zbor, na katerem bodo med dragim ocenili dejavnost v prejšnji sezoni in začrtal smernice za nadaljnje delo.
Občni zbor se bo pričel ob 20.30.
Te igre bi imele velik politični pomen tudi glede na medsebojno sodelovanje vseh teh organizacij. Glede sodelovanja s posameznimi organizacijami v matični domovini moram omeniti sodelovanje z Obalno telesnokultumo skupnostjo, s katero imamo zasnovan tudi kratkoročen program sodelovanja.
Glede sodelovanja z Zvezo tele-snokultumih organizacij Slovenije gre vse naše priznanje in zahvala tcv. Zoranu Naprudniku za trud in njegovo požrtvovalnost ob priliki vseh skupnih pobud, na katerih je bil vedno osebno prisoten. Želimo si. da bi v prihodnjem letu predsedstvo ZTKOS posvetilo eno svojo sejo obravnavi problematike zamejskega športa v Italiji, da bi se lahko seznanili z vsemi našimi problemi.
Kar se tiče sodelovanja s Slovensko fizkulturno zvezo Koroške moramo ugotoviti, da so bili stiki med nami zelo pozitivni, čeprav se morajo ti stiki v bodoče še bolj konkretizirati. Naše priznanje in solidarnost pa naj gre s tega mesta vsem koroškim športnikom in organizacijam za velik uspeh pri bojkotu nosebnega oreštevanja.
Glede dela v Deželni komisiji za šport moramo ugotoviti, da so se podpore našim društvom v zadnjih dveh letih znatno povečale, čeprav je deželni prispevek za športno in rekreacijsko dejavnost vedno manjši To je jasen dokaz (ne glede na razne kompromisne rešitve), da če smo prisotni v raznih organih pridemo lahko do tistih podpor, ki nam pripadajo.
Ko obravnavamo naše delovanje ne moremo mimo nadvse pozitivnih stikov med našim Združenjem in Združenjem staršev vzhodno-kraških vasi ob priliki tečaja, plavanja v Lipici, na katerem sodeluje 120 šoloobveznih otrok, želeli bi si stikov tudi z drugimi Združenji staršev, da bi lahko obravnavali čim bolj široko problematiko športa v šoli.
Ne moremo pa biti zadovoljni s sodelovanjem med ZSŠDI in SPZ ter med špoijtnimi in prosvetnimi društvi. Seveda so tudi izjeme, kjer skladno in pozitivno sodelujejo prosvetna in športna društva. Predvsem je treba tukaj omeniti problem; ki jé bastai v štandrežu pri Gorici, kjer je prosvetno društvo začelo kratkomalo gojiti športne panoge, ne glede na to, da' v isti vasi imamo naše športno društvo, ki je bilo pripravljeno gojiti te panoge.
V	letošnjem letu smo uresničili zdravniško službo pri ZSŠDI, ki jo vodi dr. Borut Spacal.
V	pripravi je tudi pravilnik na grajevanja trenerjev in pravilnik trenerske organizacije. Nedvomno je zelo važna ureditev nagrajevanja naših trenerjev. Z ustanovitvijo trenerske organizacije pri ZSŠDI pa bomo dali našim trenerjem možnost proučevanja usmeritve tega zelo važnega sektorja za nadaljnji razvoj slovenskega športa v Italiji.
Naša ugotovitev, da se društva ne držijo določil statuta Združenja in premalo pazijo na vsebino ter s tem pozabljajo na resnični cilj, ki ga mora vsako društvo zasledovati — to je vzgajanje tekmovalcev v pravem narodnoobrambnem duhu, nas je vedno privedla do kritičnih ocen. Res je sicer, da za stanje slovenskega športa niso kriva edinole športna društva, ampak tudi politične sile in prosvetne organizacije, ki delujejo na področju posameznega športnega društva. Ta ocena ne velja za vsa naša šport-
na društva, saj je treba upoštevati tudi pogoje in okolje kjer delujejo posamezna športna društva. Združenje samo ne more od danes do jutri odpraviti tega, kar so v dobri ali v slabi veri drugi dopuščali cela desetletja.
Glede slovenskega pozdrava na športnih igriščih pa mora biti vsem jasno, da ni sprejemljiv noben izgovor s strani društev, kajti tukaj gre predvsem za voljo posameznih odborov.
V preteklih dneh je bil ustanovljen pripravljalni odbor za izdelavo okvirnih načrtov ŠPORTNEGA CENTRA v Trstu. Odbor je sestavljen iz predstavnikov SKGZ in ZSŠDI. Skrbeti pa bo moral predvsem za to, da pridemo v najkrajšem času do primernih, športnih objektov v mestu samem, da se bo lahko športna dejavnost naših mestnih društev nemoteno odvijala in se še okrepila.
NOGOMET
V POKALU UEFA
Kljub visoki zmagi C. zvezda izločena
Juventus izgubil v SI z 0:1 in se je tako uvrstil v četrtfinale - Milanu ni uspel podvig proti Spancem
Crvena zvezda — AEK 3:1 (3:1)
Osmina finala evropskega nogometnega tekmovanja za pokal UEFA ni prinesla beograjski Crveni zvezdi zaželenega cilja. Becgrajčani so namreč v prvem srečanju v Atenah proti ekipi AEK izgubili z 0:2 in so bili že na tem, da visoko premagajo nasprotnika ter si priborijo pravico do nastopa v četrtfinalu.
Beograjčani so namreč že po prvem polčasu vodili s 3:1. Zadostoval bi torej še en gol in «zvezda-ši» bi se uvrstili v nadaljnji del tega pokala. Kazalo pa je, kot da je mreža grškega vratarja začarana. Beograjčani so napadali in napadali, do četrtega in odločilnega gola pa ni prišlo in (kljub visoki zmagi s 3:1) je bila Crvena zvezda izločena iz tega pokala.
Saktor — Juventus 1:0 (1:0)
V povratni tekmi osmine finala je sicer sovjetska ekipa premagala Ju-
ventus, a le z minimalno razliko enega gola. Turinčani pa so v prvi tekmi slavili kar s 3:0 in so se tako uvrstili v četrtfinale.
Milan — Atletico Bilbao 3:1
Tudi Milanu ni uspelo uvrstiti se v četrtfinale. Milančani so v povratni tekmi zmagali s 3:1, v prvem srečanju pa so izgubili z 1:4 in so tako izločeni iz pokala UEFA. Ostali izidi:
Barcelona (Šp.) — Vaexjoe (Šve.)
5:1. Kvalificirana: Barcelona. Videotcn (Madž.) — Magdeburg (V. Nemčija) 1:0. Kvalificiran: Magdeburg, ki je v prvi tekmi, zmagal s 5:0.
Koln (Zah. Nemčija) — Ranger» (Anglija) 4:1. Kvalificiran: .Ran-gers, ki je v prvem srečanju'zmagal s 3:0.
MiTROPA CUP
Fiorentina (Italija) — Sparta Praga (ČSSR) 3:0.
Pogled na Gregorčičevo dvorano v Trstu z gosti in delegati občnega zbora ZSŠDI
NOGOMET
V ZAOSTALI TEKMI 2. AL
TESNA ZMAGA PRIMORJA NAD ZARJO
Strelci so bili Vižintin, Kralj in Rastja
V okviru občnega zbora ZS ŠDI v Trstu so se včeraj popoldne sestale v prostorih združenja tudi komisije ZSŠDI, ZT KOS in FZK, ki so obravnavale vsebino bodočega skupnega delovanja v raznih panogah.
Primorje — Zarja	2:1
PRIMORJE: Štoka, Cimolino, To-mizza, Vižintin, Race, Angelieri, Marassi, Valenti Clari, Lanza (v 8. min. G. Husu), Barnaba, Rustja.
ZARJA: Puzzer, Žagar, Igor Grgič, Kralj, Križmančič, Terčon, Darko Grgič, Jakopino, Metlika, Nessi, Ražem (v 71. min. Franco).
STRELCI: v 35. min. Vižintin iz 11-metrovke, v 59. min. Kralj, v 75. min. Rustja.
SODNIKA: Burlon iz Cervignana.
GLEDALCEV: 450.
V zaostali tekmi druge amaterske lige je včeraj Primorje na domačih tleh s tesnim izidom odpravilo Zarjo in se s tem vzpelo na drugo mesto lestvice. Srečanje je precej oviralo razmočeno in blatno igrišče, na katerem so se nogometaši v nekaterih predelih premikali s težavo. Igra zato (vsaj v začetku) ni zadovoljila številnih gledalcev, ki so se zbrali okrog proseškega pravokotnika.
Primorje se je predstavilo v običajni postavi, brez poškodovanega Bezina. Zarja pa je igrala brez Trampuža in tako je (kljub poškodbi) moral stopiti na igrišče Vojko Križmančič, ki se je (prav zaradi poškodbe) znašel večkrat v težavah.
Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Nekoliko bolj pro-
dorni so bili domačini, ki so že v osmi minuti izgubili napadalca Lan-zo. Ta se je poškodoval v dvoboju s Križmančičem. Njegovo mesto je prevzel Gabrijel Husu, kateremu pa se je poznalo pomanjkanje treninga. To je nekoliko spremenilo taktično razporeditev Primorja, ki je bilo prvič v nevarnosti v 28. min. igre, ko se je strel Kralja odbil od vratnice. Sedem minut kasneje pa so domačini prišli v vodstvo. Zveza Zarje Nessi se je v kazenskem prostoru dotaknil žoge z roko in sodnik je brez oklevanja pokazal na belo piko. Najstrožjo kazen je, kot običajno, izvedel Vižintin in spravil na kolena Puzzerja. Gol je nekoliko prizadel Bazovce, ki se niso znašli in kmalu bi domačini pred koncem polčasa podvojili, če ne bi Terčon na sami gol črti preprečil zadetka.
V nadaljevanju se je igra razživela. Zarja je bila nekoliko bolj dinamična in je zato zasluženo izenačila. Po tem zadetku je prišlo do pravega dvoboja za točke. Zarja je hotela izkoristiti zmedo v vrstah Primorja, to pa se ji ni posrečilo, kajti domačini so se kmalu opomogli in z odličnim Marassijem, ki je bil gotovo najboljši na igrišču, začeli ogrožati obrambo Zarje. Prav po lepi, prodorni akciji Marassi - Husu
je Rustja v 75. min. igre zapečatil končni izid. čeprav so Bazovci v zaključnem forsingu iskali pot do remija.
B. R.
SMUČANJE
KRITERIJ PRVEGA SNEGA
Ženski smuk
so odgodiii
VAL D1SERE, 8. — Zaradi slabih vremenskih razmer so morali danes v Val dTseru ženski smuk v okviru «Kriterija prvega snega» prekiniti in odgoditi. Tekmovanje, veljavno za svetovni pokal, so prekinili potem, ko je prispelo na cilj že 28 tekmovalk, mod katerimi je dosegla najboljši čas Avstrijka Elfi Deufl.
To tekmovanje bodo ponovili v petek, opravili pa ga bodo v premoru med prvim in drugim moškim veleslalomom.
» « »
LES CONTAMINES, 8. — Američanka Dorfey je zmagala v prvem letošnjem veleslalomu za evropski pokal. Druga je bila Švedinja Wahl-quist. Med prvo deseterico ni nobene Italijanke.
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Panisi na plazu •>.
čez Koprivno smo nato krenili v požgano Solčavo, kjer sem našel štab IV. operativne cone in se srečal s politkomisarjem Brkinom. Solčavani, kolikor jih je še bilo, so se razmestili kar po kozolcih, kajti požgana je bila skoraj vsa vas. Prebivalstvo je bilo preplašeno in niti konja si niso upali vzeti, čeprav sem jim ga ponujal zastonj, Rekli so, da bodo nacisti najbrž šli po konjevi sledi in da se bodo maščevali nad njimi. Dolgo sem jih prepričeval, preden so ga vzeli. Konj je imel tudi nekaj železja v sebi. Bil je huje ranjen v prša in v glavo in sklenili so. da ga bodo zaklali in pojedli. Tedaj pa so se skoraj stepli zanj,
V Solčavi sem našel nekaj mojih starih znancev: nekateri so bili v bolnici, drugi pa v tehniki. Vsi srečni smo si stiskali roke. Mira, ki je bila še vedno v tehniki, je bila vsa srečna, da sem se vrnil ži" in le z nekaj drobcev v prsih Našel sem tudi sivolasega Andreja Plajerja Mar-kota, bivšega občinskega tajnika v Št. Vidu pri Podjuni. Zdravil se je v naši bolnici. Ni strpel več v Solčavi, vleklo ga je nazaj na Koroško, Ves čas mi je govoril :
«Bom že ozdravil, toda tu ne ostanem več!»
Bile so ga le še kosti in koža. še je bil bolan in strah me je bilo, da bi ga takega vzel na pot. Slednjič me je le pregovoril.
Po desetih dneh počitka sem zapustil Solčavo. S seboj sem vzel Miro in Andreja Plajerja. Srečno smo prišli v Korte, kjer sem oba pustil, z njima pa še nekaj spremljevalcev. Na potovanje do Pokrajinskega odbora smo nekega januarskega dne leta 1945 odšli le štirje, kajti pot je bila izredno težavna.
Spet smo gazili globok sneg. Bila je noč, gaz pa vsa zametena in še je sipal sneg. Tako je melo, ko da bi bili nekje v gorah. Niti plotov ni bilo več videti. Na Pavličevem vrhu in Kožleku ni gledal iz snega niti en sam plotni kol. Povsod si videl le golo, belo sleme.
Gaz od Smrtnika skozi Korške peči so sicer izhodili, novi sneg pa jo je povsem zametel, tako da je še zadnji od naše četverice gazil do kolen. Pot je bila tako naporna, da smo bili vsi mokri, še preden smo se v Obirski začeli vzpenjati proti šajdi. če si zgrešil gaz, si se pogreznil v sneg do vratu. Pošteno si se ispotil, preden si se spet izkopal.
Le prva dva sta imela krplje. Vsi smo imeli bele plašče. Bili smo nevidni in čuti je bilo le šum zamrzlega platna. Toda tudi sovražnik je nosil bele plašče in opazil si ga šele na dobra dva metra. Na srečo si fašisti ponoči niso upali v patruljo. Zato pa so tem bolj pridno prežali v zasedah pri kmetih.
Na smrt izmučeni smo prišli ob dveh ponoči k šajdni-ku. Hčerke so bile naše obveščevalke, niso pa nam vedele povedati, kakšen je položaj v Selah. Trdile pa so, da je tu blizu, najbrž na Šajdi, zaseda. Novica ni bila prijetna, toda druge poti nismo imeli. Pokrepčali smo se z vrelim mlekom in sirom. Spet sta nas objela mraz in sneg.
Metež je še besnel. Povečali smo razdaljo med seboj kar za deset metrov in se tako približevali Šajdi. Že smo
zagledali križ in kajžico na slemenu. Tam smo pričakovali zasedo. Izogniti se ji ni bilo mogoče. Sneg je bil previsok. Brzostrelke in puške smo obračali proti slehereni senci, ki se nam je zdela podobna človeški postavi. Večkrat smo obstali in z daljnogledom pregledali okolico. Zdajci bo počilo. V ušesih nam je šumelo... Toda sedlo smo srečno prešli.
Kar oddahnili smo se, ko je bilo za nami. Stopali smo hitreje in kar samo nas je nosilo. Vendar snega je bilo toliko, da je bilo težko onvarovati orožje in ga ohraniti pripravljenega za strel.
Gaz je vodila mimo kmetov. Pri prvem je lajal pes, v hiši pa je bila luč. Lajež nas je vznemirjal, luč tolažila, če bi bili v hiši, bi zatemnili okna. Vendar smo šli mimo hiš z občutkom negovosti v prsih. Oddahnili smo se šele, ko smo se spustili na cesto, ki vodi iz Apač proti Selam. Tu je bilo laže, kajti podnevi so ceste zgladili s sanmi.
Naš cilj so bile Hmeljše. Noge so postajale svinčeno težke, ker pa smo že prevalili najhujši del poti, smo bili srečni in zadovoljni. Kar na cesti smo si zvili cigarete in jih prav previdno prižigali. Kadili smo tako, da nisi opazil ogorka. Rahel žarek svetlobe bi bil lahko usoden.
V Hmelj šah smo se zglasili pri Krtu. Rahlo smo potrkali na šipo. Vse je bilo tiho. Najbrž nas ni slišal. Potrkal sem glasneje. Spet nič. Zabobnal sem še krepkeje. Nič. Udaril sem po lesenem okviru s pestjo, da je votio zabučalo po sobi. Spregovoril sem. Nič. Poklical sem jih. Vse je bilo mrtvo. Ostrmel sem. Krtovi so vendar naši! Vedno so nam takoj odprli. Pri hiši so večkrat imeli naše ranjence: varovali so jih in hranili
Mogoče so se preselili in spijo v drugi sobi. šel sem okoli vogala in začel razbijati po drugih oknih. Vse zaman. Celo svoje ime sem zaklical skozi okno, kar sicer ni bila moja navada. To sem storil zaradi tega, da nas ne bi smatrali za razlrgance ali policijo. Toda pri Krtu je bilo,
ko da bi vse pomr olZ.askrbelo me je. Neprijetne slutnje so me navdajale.
Dalje ni vodila gaz. Vendar smo kar po celem krenili k zvrhnemu kmetu Hrastniku. Do pasu smo gazili. Prav težko smo rili visok sneg. Neštetokrat smo se ustavili. Tolažil sem jih:
«Pri Hrastniku se oddahnemo in pošteno najemo. Gospodinja nam bo skuhala lipovega čaja in tudi na žganje ne bo pozabila. Zaradi varnosti pa ne bomo predanih v hiši. Umaknili se bomo v gozd nad hišo, zvečer pa naprej ! » Izza Obirja je priplaval prvi krajec. Rahlo je osvetlil zasnežene bregove strmih Hmelj š. Že smo videli hišo. Bili smo utrujeni in hodili smo počasi. Komaj da smo se premikali. Vsak hip smo počivali.
Pa se obrnem k Adolfu in rečem:
«Tu smo brez skrbi! Poglej-, že nekaj dni ni nihče prišel k hiši in nihče odšel.»
Spet se dvignemo. Pred menoj je rudar Lojz iz Gušta-nja z brzostrelko, za menoj Adolt in Hugo Osojnik-Filip.
Komaj se premaknemo, že pri hiši reglja brzostrelka, zapokajo puške, iz line na skednju pa se strupeno oglasi nemški mitraljez.
Zakolnem in se vržem v sneg. Pošljemo jim v pozdrav nekaj strelov. Le Lojzetove brzostrelke ni čuti. Mrtev je, pomislim. Plavamo po snegu navzdol. Niti glave ne dvignemo iz njega. Rijemo ko krti, tako pa gre zelo počasi. Sipajo za nami, da krogle vrtinčijo sneg. Kar praši se. Plašči se nam zapletajo med noge. Vsak pa je imel po dva: belega, pod njim pa gumastega.
Nenadoma me dohiti temna postava. Izgublfen sem, pomislim. Vržem se na bok in pomerim s pištolo. Bil pa je Lojz.
«Torej nisi padel! Ali si ranjen?»
«Nisem».
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
DNEVNIK
9. decembra 1976
Za SFRJ	tiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upraVni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri	SPI.
o,	,	„ -,	r-	,	!^rLJztr
Odgovorni urednik	Gorazd	Vesel	m tiska Jr ^Trst	2aiožnikcv fieg'UJV
Osimski sporazum izraz zaupanja v bodočnost
PODJETJE KOMPAS SLAVI PETINDVAJSETLETNICO
Od skromne povojne pobude do največje turistične organizacije v Jugoslaviji
Pri Kompasu je zaposlenih 1680 ljudi - Devet hotelov, dva motela in počitniški dom - Do leta 1980 bo podjetje razpolagalo s 50 sodobnimi avtobusi in 1000 avtomobili rent-a-car
(Nadaljevanje s 1. strani)
predka. Poudaril je namreč, da se Italiji odpira zanimiva možnost najširšega in najtesnejšega sodelovanja z Jugoslavijo, ki je vnesla v svetovno politiko dinamičnost neuvrščenosti in torej možnosti premostitve blokovske politike, v kateri so kali preteklih dramatičnih dogodkov. Pajetta je poudaril kako so se časi spremenili in kako je dozorel čas za take sporazume. Sam se je spomnil lastnih govorov v letih 1948 in 1954 ter prizna!, da bi jih danes ne ponovil, ker jih zavrača v celoti.
Pajetta je spomnil na žrtve, ki jih je napredni in demokratični Trst prispeval za mir na teli mejah. Spomnil se je spomenika padlim partizanom v Dolin1, slovenskih in italijanskih žrtev Rižarne in strelišč in dolgoletnih tradicij interna-cionalističnega srečanja med narodi v jadranskem mestu.
Fašisti so ga seveda prekinili s kričanjem o fojbah, kar je Pajetta ostro zavrnil z besedami: «Seveda v partizanski vojni niso bile samo žrtve. Streljali smo tudi mi in marsikdaj zadeli, sicer bi ne zmagali.»
Misovcu Covelliju je Pajetta zavrnil, ko je govoril o bedariji nekdanje italijanske politike do Bal-
BRINDISI, 8. — V tovarni družbe Ivlontedison v Brindisiju so danes po. pddne izvedenci britanskega podjetja Octel, ki proizvaja svinčeno te-traetil in tetrametil, odprli kovinski sod, ki so ga včeraj dvignili na površje iz trupa jugoslovanske ladje «Cavtat». Kot smo poročali se je ladja potopila pred dvema letoma v Otrantskem prelivu po trčenju s panamsko ladjo «Lady Rita».
Pretor Maritati, ki je pred nekaj meseci prevzel pobudo in sklenil, c!a reši vprašanje lacje «Cavtat», katere tovor predstavlja • veliko nevarnost za Jadransko morje, je osebno prisostvoval odprtju soda. Kovinska posoda je po mnenju tehnikov še kar dobro zdržala «naskok* morja, vendar je opazno, da je rja že načela pločevino. To je le prva c-cena, po bežnem zunanjem pogledu soda, dokončni odgovor, koliko časa ho pločevina lahko še zdržala, boto sodni izvedenci dali čez nekaj dni, ko bodo pregledali sod z elektronskimi in rentgenskimi napravami metalurškega zavoda rimske u-r.iverze. Prav tako zaenkrat še ni mogoč odgovor na vprašanje, če je tsmnoplava tekočina v sodu res še svinčev tetraetil in tetrametil, ali se je, kot bi teoretično morala, spremenila v sol, ki ima drugačne toksikološke značilnosti, morda človeku še bolj nevarne.
Otrantski sodnik je v pogovoru š časnikarji poudaril, da se je začel ukvarjati z razbitinami potopljene jugoslovanske ladje in z njenim nevarnim tovorom tri dni po brodolomu. «Moral sem pa žal ugotoviti — ie naglasil — da moja preiskava, moji pozivi in moja pisma vladi niso imela nobenega učinka, zaradi česar nam sedaj ostaja le še malo časa na razpolago, da odstranimo to nevarnost z dna Otrantske-ga preliva. Od tod nujnost sodelovanja med tiskom in sodstvom. Poudaril bi še. da izsledki sodnih izvedencev in izsledki izvedencev NA TO v bistvu sovpadajo glede nevarnosti svinčevega tetraetila in tetra-metila, kot tudi glede odpornosti pločevinastih sodov: po mnenju naših izvedencev naj b; popustili konec leta, po mnenju strokovnjakov NATO pa v začetku prihodnjega.» To tezo so potrdili razni izvedenci po današnjem bežnem pregledu po-s;>de: pločevina bi kvečjemu zdržala še nekaj mesecev.
Maritati, ki je preiskovalni sodnik v postopku za ugotavljanje od govornosti pri brodolomu ladje «Cavtat», je poslal sodna poziva kapitanoma jugoslovanske ladje Nikši Lučiču in panamske Carmineju Laudatori. Jugoslovanski pomorščak pa je osumljen tudi «poškodbe bioloških lastnosti morja». Poudariti gre tudi, da se bo državno pravobranil stvo prijavilo kot prizadeta stranka v sodnem postopku proti kapitanoma. (vt)
Potres v rudniku
JOHANNESBURG, 8. — Močan potresni sunek je prizadel rudarsko mesto VVelkom v Južni Afriki. Po prvih vesteh kaže, da je škoda zelo velika. Zemlja naj bi se stresla, ko se je v globini zrušilo nekaj rovov, sunek, ki je nastal pa je baje dosegel jakost 4,8 stopnje Richterjeve lestvice. Po nepotrjenih vesteh se je baje zrušil v središču mesta cel stanovanjski blok, ne vedo pa še, če so pod ruševinami ljudje. Vsekakor pa je gotovo, da so vsaj trije rudarji ostali blokirani pod zemljo v rudniku «President Brand».
Policija je sklenila izprazniti središče mesta, ki ga sedaj stražijo močni policijski oddelki, da bi preprečili ropanje. Mesto VVelkom šteje
kana, da so minili časi, ko je Italija pošiljala tresoče se kralje na Hrvaško. Radikalcem, ki so na debelo govorili o nevarnosti priseljevanja Bosancev in Črnogorcev na Kras pa to, da je Italija morala poklicati v «gnilo savojsko hišo prav Črnogorko, da bi prilili nekaj čvrste in zdrave krvi».
V resnici, je poudaril Pajetta, je Italija gotova, da bo Jugoslavija napredovala po poti neodvisnosti in neuvrščenosti, saj dobro poznamo ponos in bojevitost jugoslovanskih narodov. Zaman in prazna so upanja tistih, ki čakajo na nemogoči razkol jugoslovanske zveze narodov, ki je zacementirana v krvi poldrugega milijona padlih.
Med problemi, ki jih je treba nemudoma rešiti, je Pajetta obširno govoril o odprtih vprašanjih globalne zaščite slovenske narodne manjšine. Obnovil je primere kršenja pravice do rabe slovenskega jezika in spomnil zbornico, da na Trgu U-nità še danes niso dovoljena zborovanja v slovenščini. Vsi, ki govorijo o žrtvah zaradi zaključka mejnega vprašanja in mislijo na begunce, naj se spomnijo tudi na Slovence. ki živijo v Italiji in čakajo na zadostitev svojih pravic, ki jih je treba zajamčiti in uresničiti.
Glede industrijske cone pa je Pajetta dejal samo to, da je odprta
130.000 prebivalcev, od katerih je tri četrtine Afričanov, štirje rudniki, ki delujejo na tem področju prispevajo 16 odst. vsega zlata, ki ga kopljejo v Južni Afriki.
«Spolna enciklopedija» ni opolzka publikacija
VERONA, 8. — Preiskovalni sodnik veronskega sodišča je soglasno z državnim pravdništvom oprostil vsake obtožbe «Spolno enciklopedijo», ki so jo nekateri obtožili, da je opolzka.
Enciklopedijo so natisnili v Vero ni pri založniškem podjetju Monda-dori, ter so jo zaplenili na zahtevo tridentskega sodišča, ki je bilo mnenja, da je publikacija opolzka. Istočasno so prijavili vrsto oseb, med katerimi dva knjižničarja, ki sta enciklopedijo dala na ogled v njuni knjižnici. Veronsko sodišče je sedaj sklenilo, da knjiga ni opolzka in je dovolilo, da jo dajo spet v prodajo.
RIM, 8. — Italijani spijejo vsak dan za 53 milijonov lir francoskega šampanjca, za 81 milijonov lir škotskega viskija in za 16 milijonov lir francoskega konjaka. Po podatkih o zunanji trgovini, ki jih je zbral državni statistični urad ISTAT, je Italija v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozila iz Francije nad dva milijona steklenic šampanjca v vrednosti skoraj 8 milijard lir in konjaka za dve milijardi in pol lir. V istem razdobju je uvozila iz Velike Britanije za nad 12 milijard lir viskija. Skupno je država potrošila v petih mesecih samo za ome-
možnost za razvoj Trsta in za njegovo projekcijo v širše zaledje.
Demokristjan Granelli je najprej omenil gesto Willyja Brandta, ki je pokleknil v varšavskem getu in je s tem simbolično prosil odpuščanja Poljsko za gorje, 'ki ga ji je prizadejala nacistična Nemčija. .Mnogi ga niso razumeli, zgodovina pa je dokazala, da je imel prav in prispeval k miru v Evropi. Podobno lahko trdimo tudi danes. Granelli je nato opozoril na dejstvo, da bo prihodnje leto v Beogradu nov sestanek držav podpisnic helsinške listine. Na tem sestanku bi Italija ne imela pravice govoriti z dvignjeno glavo, če bi ne rešila mejnih vprašanj z Jugoslavijo.
Glede proste cone je Granelli izrecno poudaril, da je nesprejemljiva zahteva radikalcev po ločeni obravnavi posameznih delov sporazuma. Prav nasprotno, ratifikacija sporazuma daje možnost nadaljevanju pogajanj za rešitev posameznih problemov. Vsem, ki so govorili o «črni delovni sili», pa je Granelli odgovoril, da oblike nesprejemljivega izkoriščanja jugoslovanske delovne sile obstajajo v Trstu danes, skupna pobuda ob meji pa jih lahko odpravi.
Tudi Granelli je v svojem govoru podčrtal nujnost zaščite narodnih manjšin skladno z določili republiške ustave.
Na koncu je uradni glasnik KD polemiziral s tržaškim poslancem Tombesijem, ki je izjavil, da predstavlja tržaško javno mnenje. To ni res. je dejal Granelli, saj je celotna KD kakor tudi vse demokratične sile v tržaških izvoljenih organih, za osimski sporazum iz prepričanja in ne iz discipline ali zaradi neumestnega lova na preference.
Zasedanje poslanske zbornice se nadaljuje po govorih predstavnikov demokratičnih strank z neskončnimi posegi misovcev. Vsekakor bo sedaj zbornica zaključila ta prvi del razprave. Medtem mora namreč odobriti zakonske odloke o draginjski dokladi in splavu. Razprava in glasovanje za ratifikacijo osimskega sporazuma bosta spet na vrsti sredi decembra.
RIM, 8. — V zadnjih treh letih se je brezposelnost mladih ljudi v državah članicah EGS občutno povečala: ponekod se je podvojila, v nekaterih državah potrojila, v drugih pa celo popeterila. Tako trdi strokovna. publikacija EGS, ki poudarja med drugim, da so največje žrtve mladinske brezposelnosti ženske. «Najbrž danes ni večje nesreče — poudarja bilten — kot biti dvajset let staro dekle in iskati zaposlitev.»
Spričo majhnega števila razpoložljivih delovnih mest so mladi ljudje prisiljeni sprejeti vsakršno ponudbo, pa četudi gre za posel, ki jim ni všeč in niso zanj strokovno u-sposobljeni, kar ima kot neizbežno posledico nezadovoljstvo in znatno nestanovitnost v zaposlitvi.
j njene pijače nad 22 milijard lir, poprečno torej 4 milijarde lir na mesec.
I Če bo uvažala z dosedanjim ritmom šampanjec in konjak iz Francije ter viski iz Velike Britanije in če ne upoštevamo dejstva, da se običajno decembra ob božičnih in novoletnih praznikih potrošnja viša, pa niti zelo verjetnih podražitev, bo do konca leta Italija potrošila vsaj 55 milijard lir v ta namen. Vsak Italijan (vendar pa so to goli statistični podatki, ki ne upoštevajo dejstva, da si take pijače privoščijo običajno le, premožnejši sloji) od
Vagon vtihotapljenih
televizorjev
zaplenjen
na mejnem prehodu na Brennerju
BOČEN, 8. — Bocenski cariniki so prejšnjo noč zadali hud udarec še ne povsem identificirani tihotapski tolpi, ki je uvažala skrivaj v Italijo televizije, kuhinjske stroje in razne elektronske naprave. Na mejnem prehodu na Brennerju so namreč zaplenili železniški voz poln tovrstnega blaga, vrednost katerega ni bila še točno ugotovljena, brez dvoma pa presega sto milijonov lir.
Finančni stražniki so odkrili vtihotapljeno blago med običajnim pregledom, ker so zasumili, da v vagonu ni tovor šote, kot je bilo zapisano v spremnem dokumentu. Zaenkrat preiskovalci niso sporočili, kateremu podjetju je bilo blago namenjeno.
BONN, 8. — Neznanec je bil ranjen to noč na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo pri Helmstadtu, najbrž ko je skušal zbežati iz NDR v ZRN. Po vesteh iz Bonna naj bi nesrečnež obležal zadet od naDrav za avtomatsko streljanje. V zvezi s tem incidentom je ZRN uradno protestirala v Pankowu.
MILAN, 8. — Sinočnji hudi izgredi ob slavnostnem in spričo zdajšnjih težkih gospodarskih razmer pretirano razkošnemu odprtju operne sezone v Scali so izzvali, kot je bilo pričakovati, silen val ogorčenih protestov iz vrst političnih mož ne glede na njihovo politično obarvanost. Predstavniki posamičnih strank so soglasno obsodili vandalsko početje v strateškem pogledu dokaj dobro nastrojenih skupinic mladincev, ki so, kot je znano, med drugim poškodovali nič koliko zasebnih vozil, trgovin in gostinskih obratov preprosto zato, ker jim je «železni obroč» policijskih agentov preprečil neposreden napad na slovito o-perno gledališče oziroma obiskovalce otvoritvene predstave. Zanimiva je predvsem vsebina posameznih «komunikejev», interpelacij in drugače zavitih protestnih sporočil.
Nekakšen skupni imenovalec vseh teh protestov je izraz «provokacija». Da je šlo za provokacijska dejanja, kajpak ni dvoma; mnenja pa se razhajajo, ko gre za odgovor na
dojenčka do stoletnika bo tako potrošil vsaj 1.000 lir na dan za tak nakup. Breme je še večje, če upoštevamo druge žgane pijače kot so gin, vodka, rum, bourbon, ki jih Italija uvaža v znatnih količinah, ter seveda domače žgane pijače in vino.
Poudariti gre tudi, da se je po-trošnja šampanjca potrojila v primerjavi z lanskim letom, kot če bi Italijani hoteli utopiti v dragih tujih pijačah posledice gospodarske krize. V prvih 5 mesecih leta 1975 je Italija uvozila 6.300 hektolitrov šampanjca, letos pa jih’ je uvozila nad 20.000. V istem obdobju lanske-
LJUBLJANA, 8. — Turistično in gostinsko podjetje Kompas v Ljubljani proslavlja te dni 25-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so generalni direktor dr. Miha Hla-de in njegovi najožji sodelavci na posebni tiskovni konferenci orisali razvojno pot organizacije od skromnih začetkov v letu 1951 do danes, ko predstavlja Kompas največje in najmočnejše podjetje turistične stroke v Jugoslaviji.
Kompas — takrat se je imenoval še Putnik — je ob nastanku razpolagal z 10 poslovalnicami v Sloveniji in vsega z 8 turističnimi avtobusi, pri podjetju pa je bilo zaposlenih 90 delavcev. Kaj kmalu je začelo širiti mrežo svojih poslovalnic tudi na območja drugih republik in sploh krepiti svoje dejavnosti. Danes šteje Kompas 1680 zaposlenih, razpolaga z 9 hoteli (na Ljubelju, na Bledu, v Dubrovniku,
vprašanje, kdo pravzaprav stoji za provokacijami.
V izgrede so bili vpleteni člani tako imenovanih «mladinskih nrole-tarskih krožkov», ki se v političnem ali (verjetneje) lažnopolitičnem smislu oslanjajo na izvenparlamentarni skrajno levičarski gibanji Lotta continua ter Autonomia operaia, pa tudi na raznolike organizacije anarhičnega kova. V dobro obveščenih krogih vedo povedati, da lahko računajo omenjeni krožki le na kakih 500 stalnih clappy —, ,y( izrednih primerih, kakor je, denimo, ravno včerajšnja demonstracija proti milanski Scali, se število pristašev ali simpatizerjev dvigne največ do 2.000. «Polastimo se luksusa!» naj-češče vzklikajo, ko «proletarsko raz-iaščujejo» steklenice viskija in šampanjca ali pa vdirajo v kinodvorane z zahtevo po cenejši vstopnici. Nedvomno gre za pristen proizvod po kvarjene potrošniške družbe, ki ne razume, da si pravice ne gre izbojevati z nasiljem, temveč z omikano izmenjavo misli, predlogov in nasvetov. Proizvod, kakršnega si torej želi lahko zgolj zakrknjena reakcija in mračnjaški krog, ki deluje v sklopu policijskega aparata.
Pri vsem tem velja zatrditi, da nasilje ni orožje mladih, temveč orožje fašistov in pristnih kriminalcev; ali pa «zunanjih» provokatorjev, ki utegnejo biti v službi višjih gospodarsko - političnih interesov. Na tiskovni konferenci je predstavništvo koordinacijskega odbora j mladinskih krožkov izrecno poudarilo npr., da so včerajšnje incidente izzvali agenti javne varnosti z namenom ustvariti vzdušje, kakršno si želi desničarski krščanskode-mokratski «odpadnik» De Carolis. O-menjeni odbor je sklical tiskovno konferenco prav z namenom, da zvrne odgovornost za vandalsko početje, ki naj bi sledilo «policijskim provokacijam», na maloštevilne raz-borite elemente, med temi na policijske agente, ki naj bj se vtihotapili v mladinske krožke. V resnici se je odvila sinoči na Trgu Vetra v Milanu nekakšna kotrademonstraci-ja, ali bolje omikana demonstracija proti razkošju v Scali, katere se je udeležilo okoli 3.000 mladincev in mladink. Koordinacijski odbor zatrjuje, da so policisti streljali naravnost v demonstrante in tako namenoma izzvali njihovo reakcijo, ki se je izrodila v vandalizem.
Mimo vsega gornjega moramo zabeležiti, da se povork in drugih manifestacij niso udeležili pripadniki gibanja Avanguardia operaia in stranke PDUP, in vendar gre za dokaj «bojeviti» organizaciji.
Medtem ko je zastopstvo «mladinskih proletarskih krožkov» šlo celo
ga leta so Italijani spili skoraj 47.000 hi viskija, letos pa že 94.000 hektolitrov.
Če k navedenemu dodamo še dejstvo, da je Italija med naj večjimi uvozniki razkošnih avtomobilov kot so «rolls-royce» in «mercedes», dragocenih krzen in podobnega potresnega blaga, je neizbežna ugotovitev, da gospodarska kriza, ki pesti državo, nekaterih slojev vendarle ni hudo prizadela. Vprašujemo pa se, v
kolikšni meri bodo ti privilegiranci prispevali k skupnemu naporu za premostitey krize, h kateremu poziva vlada, (vt)
Kranjski gori, Ljubljani in v Slovenj Gradcu), z izletniškim domom v Ribnem pri Bledu in z dvema moteloma (v Kranjski gori in Mednem), s svojimi poslovalnicami pa je prisoten praktično v vseh važnejših središčih v Jugoslaviji in ob vseh mejnih prehodih od Korenskega sedla do Dimitrovgrada na bolgarski meji. Svoje goste prevaža z 48 sodobnimi avtobusi iz lastnega avtobusnega parka.
Podjetje Kompas opravlja vse storitve, ki so kakor koli povezane s turizmom in gostinstvom. Njegov mejni turistični servis na primer skrbi za menjavo valut, upravlja restavracije in bifeje, prodaja spominke, izdaja bencinske bone za Jugoslavijo in druge države, turistom priskrbi vize, dovolilnice, zelene karte ter opravlja razne rezervacije. V zimsko turistično ponudbo vključuje tudi sistem žičnic in vleč-
tako daleč, da je danes popoldne z uradnim sporočilom ne le odkrito prevzelo odgovornost za včerajšnje izgrede, temveč napoveduje še nove podobne demonstracije, so predstavniki političnih strank zahtevali od notranjega ministra pojasnila v zvezi s sinočnjimi dogodki, oziroma jamstvo, da se kaj takega v bodoče ne ponovi. V sklopu sprejetih stališč sta zanimivi zlasti izjavi predsednika komisije za šolstvo in predstave v senatu Spadolinija in milanskega stalnega .protifašističnega odbora. Spadolini je med drugim naglasil, da. vodijo . anarhične in mischejevske teorije naravnost v diktaturo po čilskem vzom. Protifašistični odbor pa omenja, da je šlo pri milanskih izgredih za že svoj čas načrtovan provokacijski načrt in vabi vso demokratično javnost k največji budnosti proti nevarnostim neofašizma, ki se sistematično množijo z dogodki, kakršnim je prisostvovalo sinoči prebivalstvo Milana. (dg)
NUORO, 8. — V pokrajini Nuo io na Sardiniji je prišlo danes do petega poskusa ugrabitve v slabem letu dni. Načrt, ki ga je temeljito zasnovala najmanj petčlanska u-grabiteljska tolpa, se je izjalovil, kot vse kaže, zgolj po naključju, žrtev napada bi moral biti po vsej verjetnosti 28-letni Francesco Devoto, sin Enrica Devota, trgovca z živežem na debelo in lastnika pra-žiinice za kavo ter b;všega predsednika trgovinske zbornice v Nuoru. Družina Devoto je znana daleč naokoli in velja za eno najpremožnej-ših v vsej pokrajini. Med napadom sta bili ranjeni dve osebi.
Kako so se pravzaprav odvijali dogodki? Nekaj po 2.30 ponoči se je zaključila v prostorih «Su Gologo-ne» blizu Oliene veselica, ki so jo priredili predstavniki premožnejših slojev iz Nuora v dobrodelne namene. Udeleženci družabne prireditve so se postopoma razšli z avtomobili. Med njimi so bili uslužbenec deželne uprave Francesco Satta (45 let) z ženo Antonietto Usai (47 let), omenjeni Francesco Devoto, nato še 26-letni Ivan Bellodi, leto mlajši Paolo Lezi ter sestri Luisella in Katia Bagedda, ki jima ie 24 oziroma 17 let. Zakonca Setta sta se odpeljala z avtomobilom kadett, ostali pa z vozilom autobianchi A-112, ki ga je upravljal Devoto.
Med vožnjo po cesti Oliena - Nuoro sta se voznika v bližini odcepa proti Orgosolu nenadoma znašla pred nepričakovano oviro: skoraj skozi vso širino cestišča je bilo nametano kamenje, med njim pa je bilo zapaziti svežnje dračja. Ko sta se Satta in Devoto ustavila, je pritekla na cesto peterica zakrinkanih' in do zob oboroženih mož, spričo česar sta voznika zaslutila, da gre za pravo zasedo. Pritisnila sta na pospeševalni!?, tako ali tako zavozila čez kamenje in odbrzela, zločinska tolpa pa je pričela streljati za avtomobiloma z lovskimi puškami
in revolverji, šibre .sc ranile Lenzija
- - - . - .. * ..
nic, in sicer v Kranjski gori, na Ljubelju, na Zelenici, itd., upravlja pa tudi lastno gojitveno lovišče Petrovci pri Murski Soboti, kjer goji fazane in jerebice. Kompas posoja turistom tudi vse vrste vozil, saj razpolaga njegov odsek za rent-a-car s 750 avtomobili. Najnovejši sektor v okviru Kompasa pa je sektor za marketing, ki sploh predstavlja edino organizacijo marketinga na področju v Jugoslaviji.
Podjetje se ukvarja tako z domačim kakor tudi z inozemskim turizmom. Slednji predstavlja okrog 30 odst. celotne dejavnosti. Pri tem se Kompas oslanja na okrog 1400 agencij po vsem svetu. V tej zvezi je generalni direktor Hlade omenil, da je število italijanskih turistov, ki so se v letošnjem letu poslužili njegovih storitev, znatno zmanjšalo v primerjavi s preteklimi leti. Razlog za to je iskati zlasti v znanih omejitvah, ki jih je svoj čas uvedla italijanska vlada, delno pa je na nazadovanje vplivala tudi odredba, da smejo jugoslovanske banke zamenjati italijanskim gostom le po 35.000 lir. Zato jc letos upadlo tudi število italijanskih lovcev, ki so v prejšnjih letih kar preplavljali najbolj znana lovišča v Jugoslaviji.
Za nadaljnji razvoj svojih dejavnosti načrtuje Kompas za obdobje 1976-1980 nove pomembne investicije v skupnem znesku 411 milijonov dinarjev. Med drugim bodo zgradili nov hotel v Bohinju in motel v Šentilju. Skupno število postelj bo tako narastlo s sedanjih 1300 na 1750. Do leta 1980 bodo odnrli nadaljnjih 11 poslovalnic, zgradili nekaj kampin-gov, modernizirali vozni park rent-a-car in ga razširili na 100 vozil, zamenjali dotrajane avtobuse in povečali njihovo število na 50. Tako naj bi sé vrednost poslovnega prometa povezala z letošnjih 2.626 na 3.614 milijonov dinarjev.
Msgr. Lefevbre za sedaj še ne bo izobčen
VATIKAN, 8. — Vse kaže, da francoski tradicionalistični'''' škof-'wis«t. Lefevbre ne bo v kratkem izobčen. Tako trdi dominikanski redovnik Henry De Riedmatten, tajnik vatikanskega sveta «Cor unum». ki ie v razgovoru s časnikarji izrecno po udaril, da govori v imenu svete-stolice. Pater je dodal tudi. da pa-papež Pavel VI. in rimska kurija še vedno upata, da se bo oporečniški škof skesal, zaradi česar nista še začela razprave o izobčenju. Vse bo najbrž odvisno od Lefevbrovega odgovora na zadnje papeževo pismo.
v peto (okreval bo v 20 dneh), Sat-tc pa oplazile po stegnu, tako da ga spioh ni bilo treba sprejeti v bolni šnico, marveč so ga po prestalem šoku zdravniki poslali domov.
Kaže, da je bil načrt o ugrabitvi temeljito pripravljen, a okoliščino, da ga ni bilo mogoče uresničiti, gre pripisati «smoli». Preiskovalci domnevajo, da so Dajdaši ugrabitelj-ske tolpe sledili druščini ves sinočnji večer: ko je le ta zapustila prostore, kjer je bila veselica, so o tem obvestili kolege v zasedi s pomočjo radijskih oddajnikov. Zakrinkana peterica je bila na tem da temeljito zagradi cestišče, ko sta tik pred prihodom Sattovega in De-votovega avtomobila privozili karabinjerski vozili. Banditom je preostalo torej le še toliko časa, da so pripravili površno barikado, kar je seveda omogočilo žrtvam pobeg.
Ko sta posadki karabinjerskih vozil zaslišali streljanje, sta se nemudoma vrnili: ranjencema so mo žje postave nudili prvo pomoč, banditi pa so bili že daleč, saj jim v temi ni bilo težko izginiti v goščavi. Sedaj jih zasleduje kakih 150 karabinjerjev in policistov v bojni opremi, ki jih spremlja več ustrezno izurjenih psov. Peterico i-ščejo v hribovitih predelih Orgoso-la in Oliene. Na kraju poskusa u-grabitve so karabinjerji našli osem tulcev brez naboja kalibra 12.
Kakor rečeno, je to že peti poskus ugrabitve v slabem letu na območju Nuora. Prejšnji štirje so se izjalovili zaradi naglega posega karabinjerjev in policijskih agentov. Za žrtve so si logovi izbrali sradbe. nika iz Ottane, veleposestnika iz Aidomaggioreja, odvetnika iz Nuora in pa Riccarda Devota, brata Frncesca Devota, ki so ga nameravali ugrabiti danes ponoči. Riccarda so neznanci pravzaprav že odvedli s seboj, toda zaradi bliskovitega posega mož postave niso mogli pravočasno do skrivališča, zato sr, nesrečnika izpustili, (dg)
Holandski
bogataš
(Nadaljevanje s 4. strani)
in se verjetno domenili, kako bi to čimprej izvedli, da bi kdo ne napravil napake, ki bi jo bilo težko popraviti.
O pobegu 77-letnega Pietra Men-tena je bil govor pred nedavnim. Znano je, da jo je mož «popihal» kar v vsej naglici. Pieter Menten je eden najbolj bogatih holandskih trgovcev z umetninami. Iz svoje vile v kraju Blaricum pri Amsterdamu je pravzaprav pobegnil pred tremi tedni, dan pred tem, preden- so na njegova vrata potrkali policijski agenti. Zapustil je vilo s 25 sobami in velikanskim umetniškim bogastvom, na avtomobil pa naložil le nekaj kovčkov.
Mož je prestopil švicarsko mejo 27. novembra. V Švico je prišel z ženo, toda pod tujim imenom in z lažnimi dokumenti. Njegov potni list naj bi bila izdala Irska republika in na njem ni govor o Men-tenu, pač pa o Mintonu. Čeprav so švicarske oblasti glede tovrstnega početja zelo velikodušne, ni potvorjeni potni list Mentenu pomagal, kajti zanj se je začela zanimati tudi mednarodna policija. Funkcionarji Interpola so ga kmalu zasledili, ugotovili so tudi njegovo skrivališče in njegove podatke posredovali švicarski policiji, ki je na osnovi mednarodnega zapornega naloga moža aretirala.
Zadevo Menten je sprožil letos v juniju holandski tednik «Accent», katerega direktor Hans Knoop se je lotil brskanja po preteklosti tega bogataša, ki je bil osumljen zločinov v času druge svetovne vojne. Znano je bilo, da je bil Pieter Menten častnik holandske e-sesovske formacije. Direktor holandskega «Accenta» se je odpravil v Sovjetsko zvezo in sicer v mestece Uric, od tod pa v naselje Podhorice. Pred zadnjo vojno je to področje spadalo pod Poljsko, po vojni pa se ga je polastila Sovjetska zveza. Poljska pa je dobila v nekakšno zameno nekoč poljske predele nemškega velikega rajha. Holandski časnikar je v teh krajih dobil podrobna poročila o Men-tenovem zločinskem početju v teh krajih. O tem so pričali preživeli ljudje, ki so potrdili, da so esesov-ci pobili veliko Judov prav na u-kaz Pietra Mentena.
Holandski časnikar pa se ni zadovoljil s temi ugotovitvami, pač pa je sedaj prihitel tudi v Švico, da bi sledil vojnemu zločincu, ki se je bil skril v Ustenu pri Ziiri-chu. Tu se je «ljubitelj umetnosti» f*daj»b’za irskega lorda, ki si želi le miru. Ko pa je policija vdrla v-njegovo sobo v hotelu, je ugotovila. da se je Pieter Menten že pripravljal na pobeg. Nameraval je preleteti Atlantik in se izgub’ti v ameriški džungli, da bi mu nihče ne mogel do živega. Verjetno, zelo verjetno je zamudil -Tak. ..
Nevarnost
(Nadaljevanje s 4. strani)
njem betonskih montažnih hiš. dar novogoriškega podjetja SGP. Pet takih hiš dokončujejo v čeneboli, osem v Špetru Slovenov, v teh dneh so začeli posta vliati temelje za nekaj hiš v Viškorši, prihodnji teden pa bodo začeli z delom v Bardu, če bodo do tedaj rešeni vsi birokratski zapletljaji, ki so jim preprečili delo.
V čeneboli je pod streho zadruga, ki bo v nekaj dneh ometana tudi od znotraj in bo konec meseca usposobljena za bivanje. Veliko več težav pa so imeli z zadrugo in z mlekarno v Bardu. Potres 15. septembra je namreč tako razmajal poslopje, ki je bilo že skerai obnovljeno, da so morali začeti z cielom praktično znova. Zadrugo bodo morali okrepit; z betonskimi stebri in z jeklenimi drogovi, poleg vezi, ki so jih že vgradili v strukturo. Še večje težave pa .'majo z mlekarno, pa ne samo zato. ker je poslopje razmajano, pač oa tudi zato, ker jo obdajajo podrtije, ki se lahko vsak čas zrušli® in močno poškodujejo sicer trdno ih obnovljivo hišo.
Od 400 kubičnih metrov lesa, j?l so jih dobili iz Slovenije. so i'h večji del porabili za gradnjo lesenjač, v katerih ljudje že živijo» Cement, kolikor ga niso sami porabili za obnovitvena dela, pa u" radno izročili občinam Podbonesec» Dreka, Sovcdme in Grmek. i'°t prispevek beneških društev za o'3' novo prizadetega področja. Istočasno ie tekla nabiralca akcija med člani združenja beneških emigra')' tov. Vse to. v razmerju z organi' zacijskim in kadrovskim potenci' lom koordinacijskega odbora oh'®' mno delo, pa je le kaplja v mor.ie potreb, vendar kaplja, ki vsekakor pomaga Benečanom, da vztrajal® na svoji zemlji in nadaljujejo boj za svoje pravice.
Pri tem pa se soočajo še z nek® drugo težavo in nevarnostjo: skrbno morajo paziti, da pri razdelie' vanju pomoči ne ustvarjajo prevelikih razlik med slovenskim in fur' lanskim življem, sicer bodo nasprotja in trenja, ki so ob naravni katastrofi popustila ali ce!o_ i'^x' nila, znova izbruhnila s silo še ® tako davne dobe.
MOSKVA, 8. — Po uradnih P®J datkih je pasiva Sovjetske zveze trgovinski izmenjavi s tujino, * sti z zahodnimi državami vse čutnejša. V tretjem trimesečju tošnjega leta je pasiva dosegi® kord 3,36 milijarde dolarjev, kar 410 milijonov dolarjev več k®1 t drugem trimesečju. Sovjetski 11 j iz zahodnih držav je namreč z® odstotkov večji od izvoza.
iiiiiiiiiiiiitifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
PO ANALIZI PLOČEVINASTIH SODOV
Šele čez nekaj dni analiza snovi v sodih s «Cavtata»
Posode, v katerih je svinčev tetraetil, se bodo kvečjemu še nekaj mesecev « upirale » skupnemu «naskoku» morja in spojine
Akrobatska skupina ameriškega vojaškega letalstva je začela polet okrog sveta s petimi letali «calif T .18», ki niso nič drugega kot vežbanju prirejeni lovci «northrop F-5». Na teh letalih, ki so najsodobnejši tovrstni ameriški reaktivci, se je doslej izurilo okrog 42.000 pilotov
llllllltllIlllllllllllllllllllllllllllllllI1Illlllll||||||||||||||nillllllllllllllllilllll||||||||||||1||||||1||millllllllllllllUllllll|IMIIIITIIIIIII|||||IIHII|||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||HI||fflllllllMIIIIIIII|||ii||||||||||,|,,|,|||||,I„||n|||||||||
LETOS SE JE POTROJIL UVOZ DRAGOCENEGA FRANCOSKEGA VINA
Italijani spijejo vsak dan za 50 milijonov lir šampanjca
MlllllllllllllllllllllllIllllllllllllllill|||||ll||||||lt||||||||ll(|||||||||||lIIIII||||||l||llll||||IIIIIIIIIIIII|lllllllllllllllllllllllllllltllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||IIIIIHI
SPRIČO TORKOVIH IZGREDOV OB ZAČETKU OPERNE SEZONE V MILANSKI SCALI
Demokratična javnost odločno zahteva takojšnje razkrinkanje provokatorjev
«Mladinski proletarski krožki» napovedujejo nove akcije - Drugi mladinski krožki obsojajo nasilje in napadajo policijo - Takšna dejanja koristijo le reakciji
HiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiHiimiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiifimiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiimiii
PRI NUORU ŽE PETI NEUSPELI NAPAD V LETU DNI
Spodletel poskus ugrabitve na Sardiniji: dva ranjena
Peterici z lovskimi puškami oboroženih lopovov sta prekrižali račune karabinjerski izvidnici - Lov za banditi