Gospodarske stvari. Konsumna društva. Ker je dalo slavno uredništvo »Slovsk. Gospodarja« v štev. 50. dovoljenje, da pove vsak, kdor se za to zanima, prosto svoje mnenje o konsumnih društvih, ho6em navesti v naslednjem svoje misli o tej organizaciji in celo zadevo naslikati tako, kakoršna je v resnici. Kar zadeva mene, nisem za to, da bi se snovala konsumna društva povsodi ali pa celo tam, kjer istih ni treba. Naše slovensko ljudstvo še ni trgovsko toli izobraženo, da bi moglo v celi masi nastopiti, kot nastopa trgovec, kateri ima strokovne skušnje 20 in še več let. Ako pa se trgovina ne vodi in ne izvršuje spretno, dobro preračunjeno, ne more tekmovati z veliko trgovino in trpi škodo. Da se me bode lažje razumelo, hočem to s številkami dokazati. Vzemimo župnijo, katera šteje 2000 duš. V tej župniji je 600 gospodarjev, kateri bi lahko pristopili kot udje konsumnega društva. Vzemimo, da bi od teh 600 udov napravil vsak 10 gld. na leto dobička, to je, da bi zato, ker je ud konsumnega društva, dobil blago toliko ceneje, da pri tem prihrani 10 gld. na leto. To bi dalo skupaj 6000 gld., to je povpre6no na enega človeka v fari 3 gld. Če računimo, da nas je Slovencev l1/, milijona, potemtakem bi dosedanji trgovci, naseljeni med Slovenci, napravili povprečno na leto 4y2 milijona gld. 6istega dobička. Ta dobi6ek pa nikakor ne zadostuje, da bi rešil našega zadolženega in propadajo6ega kmeta pred polomom. Zato je treba zdatnejših pripomočkov, in ti so: racionelno, umno gospodarstvo. Naš kmetovalec se mora organizirati v kmetijske zadruge in po njih se mora dovesti do tega, da bode vsled umnega gospodarstva pridobil od svojega polja, od svojega vinograda, od svojega gozda in svoje živine vsako leto ne le 10 gld., ampak 100 celo 200 gld. ve6 kakor dosihmal. Dovesti se mora torej naš kmet do tega, da bodejo njegovi dohodki vsako leto vsaj za 50 do 100 gld. nadkriljevali njegove stroške, in to ga bode rešilo pogina. Naš kmetovalec naj se združi v kmetijske zadruge in te se zjedinijo v zavezo. Naj si vsaka zadruga napravi potrebno skladišče, da bodejo zadružniki vse, kar potrebujejo za svoje poljedelstvo in gospodarstvo, skupaj kupovali in svoje pridelke, za svetovni trg pripravljene, skupaj prodajali, da se tako obvarujejo brezvestnih prekupcev in špekuantov. S tem pa ne6em reči, da bi se naj prav nikjer ne snovala konsumna društva. Konsumna društva se naj tam snujejo, kjer se kaže za to neobhodna potreba, n. pr. kjer je vsa trgovina v rokah, nasprotnih slovenskemu narodu, ali kjer se ljudstvo brezvestno izsesava. Ata konsumna društva se naj snujejo povsod pod vodstvom trgovskih zadrug na pravi trgovinski podlagi in namre6 tako, da dobivajo vsi udje te ali one kmetijske zadruge pri taki zadružni prodajalnici vsako blago nekaj procentov ceneie. To bode povzročilo, da bodo vsi kmetovalci tam okrog pristopili k dotični kmetijski zadrugi, in trgovska zadruga bode vkljub temu lahko tekmovala drugim natn nasprotnim ali eelo sovražnim trgovcem. Ko pa se taka zadružna prodajalnica dobro vpelja, pa se naj prepusti enemu naših poštenih trgovcev proti odkupnini pod pogojem, da bode postregel udom kmetijskih zadrug kakor tudi udom obrtnih in delavskih zadrug s poštenim blagom proti primerni ceni. Kar pa zadeva konsumnih gostiln, kjer se dobiva vino, pivo, žganje itd. ter se daje udom, takim društvom nisem pravi prijatelj in sicer iz dveh razlogov. 1. Se dobi tamkaj pijača navidezno nekoliko ceneje kot drugod, a zato pa udje ve6 popijejo in s tem tudi ve6 zapravijo in 2. imajo udje priliko zahajati v zadružne pivnice ter tam, ker so le zadružniki raed seboj in, jim ni strogo odmerjena redarstvena ura, le preradi dolgo ostajajo in se tako brezmernega zavživanja alkoholi6ne pijače privadijo. V tem oziru bi bil jaz zato, da se taka konsumna 'pivnica ali gostilna le tamkaj osnuje, kjer ni narodnih gostiln; kjer pa so naše narodne gostilne, tamkaj se naj od vseh zavednih Slovencev le te in nobena druga ne obiskujejo. Zahtevati pa smemo od dotičnih kr6marjev, da postrežejo nasim gostom z dobro pija6o in jedjo po primerni ceni in le tam, kjer bi nas hoteli izkorišoati za svoje sebične namene, tam se naj osnuje zadružna gostilna ter poveri vodstvo zanesljivim ljudem. Jaz sem mnenja, da, ako se bode pri nas na Slovenskem tako postopalo, kakor sem skušal v tem 6lanku na kratko povedati, bode vsem ustreženo. Seveda so to le moje popolnoma nesebi6ne zasebne misli in nasveti, ter nikakor nečem trditi, da so prave. Jaz ljubim svoje slovensko ljudstvo in bi rad videl, da bi si to v resniei oporaoglo ter se dovedlo do stalnega blagostanja ter upam, da na način, kakor sem povedal, bi se pa6 pod spretnim vodstvom in s skupnim delovanjem vseh stanov ter s trdno vero in zaupanjem na vsemogočnega Boga moja srčna želja dala najlažje in najhitreje izpolniti. Ivan Kač.