POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POŠTNO ČEK. RAČUN ST. 10.860
OBRTNI VESTNIH
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA STEV DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKJRAN1 DO-//	PIS1	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVI N E
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBR ENIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRAI IEVINE JUGOS1AV1JE LPR NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA L I U B L J A N A.
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 55-25 H
VJ.«*.našnjih viharnih dneh mora Božič tudi obrtniku pomeniti praznik notranjega in zunanje-	 ga	ravnovesja, en bežen trenutek, ko se s polno zavestjo ozremo v pretekle letne dneve, pa si zopet toplo pogledamo dvng drugemu v oči, pričakujoč veselejših in boljših dni...
Nas vse težijo dnevne skrbi, in poklicne težave, z nezmanjšanim pritiskom slonijo na obrtništvu velika bremena; mali človek, čigar najdragocenejši in najstarejši sestavni element predstavlja obrtništvo, zaman išče rešilne poti iz grozeče, nevzdržne more prihodnjega dneva. Prav zares, obrtnik je danes edini stan, ki se je vdal v usodo! Obljube, doneče besede, tradicija, pisani zakoni, dobrohotne odredbe, ki so samo na papirju, so postale njegova dnevna hrana. Ali se Vam ne zdi, da je obrtnikova potrpežljivost, ki je prišla že v pregovor, postavljena vendarle pred pretežko preizkušnjo? ...
In vendar ne more tudi najtrdovrat-nejši pesimist trditi ali zanikati, da ju-goslovensko, slovensko in svetovno obrtništvo ni delalo. Tudi naše obrtne organizacije so stale zvesto na straži, da očuvajo prestiž stanovske organizacije in tovariške obrtniške solidarnosti. In vendar danes med nami ni vse v redu, toda po čigavi krivdi?
Miru si želimo in medsebojnega razumevanja! Ali mesto miru se med nami seje partizanska mržnja. Stanovske vrline so pokopane in mesto teh se forsira politična opredelitev. Obrtniku se zdi ponižujoče, staviti se v službo
svojega poklica, svojega stanu, napredka svoje domovine in države. Vse bo prej storil, samo, da se mu ne bo treba žrtvovati v splošen blagor. Separatistične težnje so nas zaslepile, da vodimo drug drugega v neizvestnost, čas in svoje dragocene moči tratimo brezplodno. Prodajamo svojo stanovsko čast eden za dobro besedo, drugi da bi se ne zameril, tretji za krožnik tople juhe, eni so bolj skromni, drugi za svoje duše zahtevajo več. Vse privablja slepeča luč dnevne politike in osebnega egoizma!
Toda ne smemo pozabljati, da smo bili obrtniki od obljub že bridko razočarani, politično se nas je izrabljalo samo dokler se nas je potrebovalo, nihče pa ni poskrbel do danes, da bi obrtnik tudi kot stan nekaj pomenil. Cepilo se nas je, da so naše duše zastrupljene, mar smo še premalo stanovsko zreli, da bi mogli opaziti zapostavljanje in rušenje našega stanovskega prestiža? Ali še nismo spoznali da je obrtnik v naših vrstah samo obrtnik, del obrtniške celote in da ima vsak posameznik enake težnje, enake težave enake brige in enake skrbi! Da, položaj se nam obrtnikom ne bo nikoli izboljšal, če se bomo politično opredeljevali, pač pa nasprotno izkori-ščevalo se nas bo še dalje, ne da bi sc nam dalo vsaj prosto besedo in voljo.
Huda nesreča za nas obrtnike je v tem, da smo premalo naobraženi. Razen ročne spretnosti nam manjka izpopolnitev v trgovskem, družabnem in kulturnem pogledu. Še huje pa je, da dopuščamo medsebojno izigravanje in izkorišče-
vanje naših stanovskih svetinj, čemu to? Cenimo osebne nazore in svetovno opredelitev slehernega posameznika in nam niti od daleč ne pade na um, da bi svojega tovariša radi lastnega osebnega prepričanja prezirali in mogoče celo ne cenili njegovih stanovskih in poklicnih zaslug.
Kar nas je stanovsko zavednih obrtnikov, ki smo preteklo leto stali trdno na braniku za naše stanovske interese, vemo, da naš trud ni bil zaman! Počasi se pomikamo dalje, toda tudi najhujši pesimist bo priznal naše delo. V resnici, tudi volja do dela in nada na uspeh sta ravno med nami najbolj živa. In tako dolgo dokler lahko upamo, še nimamo povoda,’ da obupamo. Mnogo je bilo dovršenega, vendar nam je preostalo še mnogo, mnogo dela. Glavna naša naloga bodočnosti bo, da si bomo edini v vseh vprašanjih, ki se tičejo obrti. Res je, vedno bodo še ostali nesporazumi med nami, kajti kjer se teše in obdeluje, odpadajo iveri. Na to moramo računati! Zato pa bomo, kar nas je močnih, edini, da si svojih pridobitev ne pustimo vzeti iz rok. Obrtniki bomo razmotrivali svoje zadeve popolnoma samostojno, ne bomo pa tudi prezrli svojih dolžnosti kot pionirji svojega poslanstva do domovine in bomo zato vse svoje cilje usmerili v to delo. Slovensko obrtništvo je ponosno, da more tvorno sodelovati v okviru močne ter svojih kulturnih in materi-jelnih moči svestne Jugoslavije kot pionir napredka. Zavedamo se dolžnosti kot čuvarji in pospeševatelji obrtniške enotne misli, trdni smo v borbi proti izrod-
kom in socialnim nepravičnostim današnjega časa, ljubosumno gojimo svoja odlična stanovsko-obrtniška čuvstva v prid našemu notranjemu, nacionalnemu, kakor tudi za vzgled zunanjemu, mednarodnemu miru.
Božični prazniki, ki simbolizirajo splošno povezanost vsega občestva, so najbolj primerni, da si pogledamo odkrito v oči in si povemo svoje težave. Naj bi tudi nas obrtnike povedla sijajna zvezda na pot miru in složnega dela. Naj bodo tudi nam obrtnikom božični prazniki simbol strpnosti, pomirlji-vosti med nami vsemi stanovskimi tovariši. Da bi nam stopili pred oči resnost našega položaja in volja, da si izboljšamo svoje razmere. Vse težnje naj nas povežejo trdno med seboj, da bi se zbudili iz mrtvila in da bi storili vsi in vsak svojo dolžnost do svojega stanu. V enem letu se da mnogo koristnega izvršiti, zato pojdimo skupno na delo v srečnejše bodoče novo leto!
Obrtnikov Božič
XX. LETNIK.
V LJUBLJANI NA BOŽIČ 1987
STEV. 24
Mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu
in Parizu
Koncem preteklega meseca je posetil našo zvezno obrtniško organizacijo g. Rainhold von Renteln, šef oddelka za inozemsko zvezo nemškega obrtništva, z nalogo da zainteresira naše predstavnike in preko njih naše obrtništvo za soudeležbo na mednarodni obrtniški razstavi, ki bo prihodnjega leta od 28. maja do 26. junija v Berlinu. Po programu, ki ga na tem mestu podajamo v splošnem, bo razstava obsegala sledeče panoge:
1. Kultumo-zgodovinski del, v katerem bi bil prikazan kulturni razvoj obrti. Tu bi bili razstavljeni stari dokumenti, ki se nanašajo na obrtništvo, stare zastave obrtnih ustanov kakor tudi obrtniški izdelki prejšnjih stoletij.
2. Drugi del bi obsegal razstavo obrtniških izdelkov in delo obrtnikov na licu mesta. Izdelki izdelani na licu mesta, kakor tudi uvoženi in razstavljeni proizvodi iste vrste, se bodo v določeni količini smeli prodajati na licu mesta na razstavi.
3. Tretja prireditev bo mednarodna modna revija, na kateri bodo lahko sodelovali tudi obrtniki iz inozemstva.
Poleg tega bodo razstavljeni najnovejši stroji in orodje, ki se uporabljajo v obrti vseh strok kakor tudi surovine potrebne za obrtniško proizvodnjo. Razen tega je zamišljen ločen paviljon za razstavo celokupne stanovske literature in tiska. Tekom razstave bodo prirejene cele serije strokovnih kongresov za -posamezne obrti. Ob tej priliki bo veliko tekmovanje frizerskih vajencev. Omenjeni kongresi bodo izpopolnjeni s strokovnimi predavanji in filmi, kakor tudi s praktičnimi ekskurzijami po Nemčiji.
Celokupna razstava bo nameščena v devetih paviljonih, ki obsegajo 60.000 m2 pokritega prostora in 100.000 m2 odprtega prostora.
Z ozirom na stroške za udeležbo velja sledeče. Vsa režija je prav za prav brezplačna in sicer bo brezplačno:
1. razstavni prostor,
2. ureditev odnosno dekoracija razstavljenih predmetov,
3. hrana in stanovanje za one inozemske obrtnike, ki bodo pri razstavi praktično zaposleni, t. j. za one, ki bodo na razstavi izdelovali tipične obrtne izdelke svoje domovine.
4. Brezplačno stanovanje in hrana za osebo, ki bi bila potrebna za vodstvo razstave in delavnice, v kateri se bodo izdelovali karakteristični izdelki nacionalnega rokodelstva.
Z ozirom na to bi morali obrtniki plačati sami le transport razstavnih predmetov. V prihodnji številki bomo o tej razstavi obširneje poročali, s pozivom, da se obrtništvo zanima za to razstavo, ki bo velikega kulturnega in nacionalnega pomena za našo obrt. Zveza obrtnih društev vestno pripravlja vse podrobnosti za čim lepšo udeležbo naših obrtnikov na tej velikanski manifesta-tivni prireditvi.
Poleg tega, smo obveščeni, da se bo vršila še ena mednarodna obrtniška razstava v Parizu, ki bo trajala od 1. maja do 30. oktobra 1938. Mednarodni obrtniški institut, ki organizira to razstavo je ukrenil že vse potrebno, da bo omogočeno čim večjemu številu inozemskih obrtnikov udeležiti se te razstave. Tudi
glede te razstave bomo naknadno poročali, ker nam še manjkajo podatki.
Z ozirom na veliko korist teh razstav za našo obrt je že principielno sprejeto, da se tudi naše obrtništvo udeleži aktivno. Zveza obrtnih društev bo sporazumno s tukajšnjo zbornico in z beograjsko obrtno zbornico organizirala udelež-
bo zastopnikov naše markantnejše narodne in sodobne obrti na razstavi v Berlinu. Potrebna pa je vsestranska pomoč in načelen pristanek vseh zbornic v Jugoslaviji glede sodelovanja, tako da bo predstavljena v resnici celokupna in enotna naša jugoslovenska obrt v inozemstvu.
Ocena nacionalnega dohodka in obrtništvo
Po večini se položaj obrtništva ceni po splošnem razvoju ekonomskih prilik, mesto po objektivnih faktičnih okolno-stih na katere je obrtnik navezan. Izboljšanje, ki se opaža v zadnjem času v nekaterih gospodarskih panogah, se smatra kot izboljšanje tudi za obrtništvo. Tako se »Zanatlija« v svoji zadnji številki s tem bavi in pravi, da se ne ozira in ne upošteva Specialnih razmer, ki vladajo v poedinih obrtnih strokah. Iz istega razloga izvira tudi zapostavljanje vsega obrtništva v njegovih zahtevah in težnjah. Če nastopi konjunktura v industriji, se smatra da je tudi obrtnik že prišel na zeleno vejo. Ne pomisli pa se n. pr., da je industrija (mišljena je tu favorizirana industrija, ki ima še vedno prednost pred obrtjo), ravno najhujši sovražnik rokodelstva.
Pred nekoliko dnevi je fin. minister g. Letica v svojem ekspozeju pred finančnim odborom narodne skupščine predložil ocene nacionalnega dohodka v času zadnjih treh let. Glasom te objave, se je v tem času nac. dohodek povečal od 37.584,8 na 42.304,6 milj. dinarjev, dočim se za to leto ceni dohodek na 44.221,1 milj. dinarjev. Nacionalni dohodek je torej narastel za 4.719,8 milj. dinarjev in je obrtništvo sodelovalo z 88,8 milj. Leta 1935 je bil delež na na-
cionalni dohodek obrtništva 3.043,5 milj. din. Letošnji dohodek izkazuje povečanje za skupno 1.916,5 milj., in da je obrt sodelovala pri tem le s 589.5 milj. din. Ne bi bilo kaj pripomniti, če bi bile te številke osnovane in reelne, toda žal so zelo nesigurne, kajti malo verjetno je da se je dohodek obrtništva dvignil v zadnjem letu za celih 19%. Kot dokaz naj služi samo, koliko je v preteklem letu bolj narastlo industrijsko podjetništvo to predvsem radi tega, ker so bili industriji na razpolago razni ugodnejši pogoji kot pa obrti, in vendar se v ekspozeju g. ministra pravi, da je industrijski dohodek narastel v tem letu za 600 ali komaj za 10.5 milj. več nego pri obrti. Ali je prvi podatek pravilen ali pa drugi, vsekakor pa je to lep vzgled, kako se pretirava, ko se išče prilike za preobremenitev malega človeka, t. j. obrtnika. Želimo tudi mi opozoriti na te nesorazmerne predpostavke, v bojazni, da se ne bo zopet smatralo obrtnika kot najbogatejšega gospodarskega faktorja in se ga seveda temu primerno zopet skušalo obremeniti z novimi dajatvami.
Obrtnega vestnika naročnik biti mora vsak obrtnik!
Nov primer, kako se pritiska na malega človeka je zopet naslednji. Neposredni davek je bil cenjen v letošnjem budžetu na 1.472 milj. prinesel pa je 37.7 milj več, ravno tako je prinesla pridob-nina mesto predvidenih 280 milj. še 18.6 milj. več. Medtem je bil društveni davek ocenjen na 190 milj., dal pa je komaj slabih 190 milj. Nimamo povoda, da bi govorili o padcu industrijske delavnosti pač pa obratno in vendar zakaj v industriji manjši dohodek? To je vse radi nepravilnega obdavčenja in nepravilnega dostavljanja podatkov s strani Centralne industrijske korporacije, ki želi podati nepravilno sliko v korist industrije. Značilni so podatki nac. doh. iz leta 1926. do 31. Po teh podatkih in današnjih nac. dohodkih obrtništva, bi moral obrtnik živeti vsaj tako kot leta 1926, ne pa da se mora danes boriti za
PREDLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV ZA LETO 1938
Finančno ministrstvo je izdalo naredbo vsem davčnim upravam da s splošnim javnim pozivom pozovejo davčne obveznike pridobnine zasebnega davčnega dodatka, davka na poslovni promet, za neoženjene in luksuznega davka, da predlože davčno prijavo za leto 1938. in to v času od 1. do 31. januarja 1938.
POJASNILO O TAKSAH NA PRITOŽBE
Radi stalnega povpraševanja zainteresiranih oseb glede taksiranja pritožb, velja sledeče pojasnilo: Taksa na pritožbe je taksa za državno delo. Radi tega se mora taksirati one pritožbe, ki so predložene glede posla samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov, radi katerih rešuje državna oblast tedaj se taksira samo državna taksa, če pa tako pritožbo rešuje samo banovinska uprava ali banovinska ustanova, tedaj se taksira samo z banovinskimi taksami.
MEDNARODNA OBRTNIŠKA KONFERENCA 1938 Prihodnja mednarodna obrtniška konferenca bo od 3. do 5. junija 1938. ob priliki ko bo proslavilo norveško obrtništvo 100-letnico svoje obrtne organizacije v Oslu. PREDAVANJE V SVRHO SPOZNAVANJA POLOŽAJA MEDNARODNEGA OBRTNIŠTVA
V	Frankfurtu na Majni je bilo zadnje dni predavanje o položaju francoskega obrtništva. Predaval je generalni tajnik štrasburške zbornice. Tudi v drugih državah se vrše slična informativna predavanja kar je zelo koristno, ker se na ta način zbližujejo medsebojno stanovska stremljenja evropskega obrtništva.
MEDNARODNI SEJEM V PLOVDIVU Od 25. aprila do 8. maja bo v Plovdivu (Bolgarija) VI. mednarodni vzorčni sejem, na katerem bodo sodelovale mnoge države. Razstavljalo se bo predvsem stroje in dele, Instrumente, orodje in delavske potrebščine. Bolgarsko gospodarstvo bo predstavljeno v celoti z vsemi svojimi poljedelskimi izdelki.
DAVČNE KNJIŽICE ZA VAJENCE
Cesto se dogajajo slučaji, da zahtevajo organi davčne kontrole, da se jim predlože davčne knjižice za vajence, ne glede koliko nagrade prejemajo ter se jim grozi z kaznovanjem. Povodom tega nepravilnega postopanja, se je beograjska zbornica obrnila do fin. min., ki je dal svoje tozadevno mišljenje. »Po odredbi čl. 79. Zakona o neposrednih davkih, so podvrženi uslužben-skemu davku vsi dohodki od nesamostoj- j nega dela in zaslužka. Kdor torej ne dobiva za svoje delo nagrade ni dolžan predložiti davčne knjižice. Od tega davka so osvobojeni tudi oni, ki ne prejemajo več
golo življenje in za eksistenco svoje družine. Preko polovice obrtne delavnosti je v zadnjih desetih letih prevzela trgovina in industrija, za te navedbe ni treba dokazov, ker o tem čivkajo že vrabci po strehah. V številu obrtništva napram prejšnjim letom pa tudi ni velike razlike. Obrtnik je stan v Jugoslaviji, ki je v zadnjih 10 letih največ izgubil. V letu 1935 je bil njegov dohodek za 61°/o manjši nego v letu 1926 in preteklo leto še ni dosegel 40°/o od dohodka pred 10 leti.
Poljedelstvo se je znatno popravilo, trgovina je oživela, industrija se naglo razvija, vse to je tudi na zunaj deloma očividno, samo ni očividen napredek obrti in še manj njegovo gospodarsko izboljšanje kakor se želi prikazati v eks-pozeju min. g. Letice.
kot 400 dinarjev mesečno. Vse osebe torej, ki ne služijo več nego 400 din mesečno niso obvezane do kakega plačila in jim ni treba nabavljati davčnih knjižic.« Prosimo obrtnike, da se torej ravnajo v smislu gornjega navodila.
TAKSIRANJE DIMNIKARSKIH VLOG Glasom pojasnila fin. ministrstva so dolžni dimnikarji svoje vloge, odn. prošnje v zvezi z naplačilom njihovih prejemkov taksirati s predpisanimi taksami, vendar se taksa lahko zaračuna stranki v povrnitev.
SAMOSTOJNA OBRTNA ZBORNICA V NOVEM SADU
Ob priliki letošnjega obrtniškega dne v Novem Sadu so se sestali zastopniki obrtništva pri tamkajšnji zbornici ter so sklenili, da sd ustanovijo svojo samostojno obrtno zbornico, ker so zato dam zakonski pogoji. V ostalem so obrtniki predlagali, da se obrtnike osvobodi od plačevanja polovice prispevka za starostno zavarovanje delavcev, ker postanejo 90°/o pomočniškega osobja tekom časa samostojni mojstri in potem izgubijo ugodnosti takega zavarovanja. Da bi se moglo v tem okolišu šušmar-stvo še bolj zatirati, je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Novem Sadu še podrejeno združenje.
PEKI PROTI OMEJITVI NOČNEGA DELA
Pri ministru socialne politike se je zglasila deputacija pekovskih mojstrov in mu predložila predlog za izpremembo uredbe o nočnem delu. Uredba v sedanji obliki vpliva na razvoj pekovske obrti skrajno porazno.
DRŽAVNI BUDZET ZA LETO 1938-39
Glasom poročila finančnega ministra I.etice znaša budžet za 1. 1938-39 12 milijard 180 milijonov dinarjev, torej eno milijardo 270 milijonov več kot v letu 1937-38, vendar povišanje budžeta ne bo prineslo kako povečanje javnih dajatev, temveč bo izviralo iz dosedanjih državnih dohodkov.
PRIVATNO KLANJE ŽIVINE SE TUDI OBDAVČUJE S PAVŠALNIM PROMETNIM DAVKOM
Glede točne razjasnitve ali mora tudi privatnik, ki zakolje živino plačati prometni davek, je finančno ministrstvo pojasnilo, da je treba glasom čl. 16 odredbe omenjene obdavčitve plačati davščino prej, predno se namerava zaklati živina in sicer ne glede na to ali se potrebuje meso za lastno uporabo, dom ali za razprodajo.
OBRTNO DOVOLJENJE ZA KOMAN-DITNE DRUŽBE
K gornjemu vprašanju je izdala savska banovina sledečo rešitev: Po navedbi trgovinskega ministrstva je bilo rečeno, da
morejo glasom § 10. obrtnega zakona izvajati obrt tudi javne trgovske in koman-ditne družbe, v kolikor izpolnjujejo določbe obrtnega zakona. Trgovske in ko-manditne družbe niso v smislu o. z. ju-ridične osebe, zato se dovoljenje za izvajanje obrti ne more dati družbi nego le skupini, ki tvori družbo in to poimensko. Vsi člani, ki pripadajo tej družbi, morajo predložiti dokazilo o usposobljenosti za izvajanje obrti.
TRGOVCI IN NAROCEVANJE OBRTNIŠKIH DEL
V zvezi s tolmačenjem delokroga trgovcev glede prevzemanja obrtniških naročil, je izdala zagrebška obrtna zbornica ponovno na vse interesente važno opozorilo, kjer navaja tozadevno prepoved trgovinskega ministrstva z dne 21. avgusta 1934., štev. 28.304, kakor tudi odločitev savske banske uprave z dne 2. XI. 1936 štev. 36.256/VIII, s katero se vsem trgovcem najstrožje prepoveduje prevzemati naročila za obrtniška dela. Prekrški se kazensko zasledujejo. Iz gornjega je torej razvidno, da trgovci ne smejo od strank prevzemati naročila po meri, ker spada delo po meri v delokrog obrtnikov.
USTANOVITEV NABAVLJALNE ZADRUGE KROJAČEV Beograjski krojači za moške obleke si ustanavljajo svojo lastno nabavljalno zadrugo. Zadruga bo svojim članom dobavljala blago in vse krojaške potrebščine direktno iz tvomice, s čemer se bo mnogo pocenila dobava surovin ter bodo krojači imeli možnost večjega zaslužka. Vse stranke bodo imele posla po večini z zadrugo samo, kjer si bodo izbirale blago in šle nato k svojemu mojstru. Zadruga bo radi lažje oddaje del kreditirala naročnikom iz-' delke, kar bo omogočilo tudi siromašnej-šim slojem, da si bodo nabavili dostojna oblačila.
DELOKROG ELEKTROTEHNIŠKE OBRTI
V zvezi s pritožbo, da obrtniki elektrotehniške stroke ne smejo v svoji delavnici držati raznih delov in pribora, kakor n. pr. svetilk, lamp itd., v svrho razprodaje, je kraljevska banska uprava drinske banovine odločila, da se taki predmeti morejo v manjšem obsegu prodajati tudi pri obrtniku, kolikor ima obrtnik sam posla s temi predmeti pri svojem izvajanju obrti. Smejo imeti torej v zalogi tudi razne lampe, lustre itd.
DRASTIČNE KAZNI ZA SUSMARJE V SAVSKI BANOVINI
»Obrtnički vjesnik« prinaša spisek šuš-marjev, ki so bili kaznovani z globami do 50 in več dinarjev. Kazni so zelo občutne, pametno pa je, da se imena šušmarjev objavlja v obrtniškem listu in s tem informira javnost in zainteresirane obrtnike o njihovem neupravičenem šušmarskem delu. Pozivamo združenja, da nam poročajo o vseh slučajih poimensko, katere bomo v informacijo obrtništvu rade volje objavljali. To bi bil trenutno eden najbolj praktičnih načinov za pobijanje šušmar-stva.
OSNOVANJE BALKANSKEGA OBRTNIŠKEGA INSTITUTA
Na balkanski obrtniški konferenci v Sofiji, o kateri smo poročali, je bila izbrana začasna uprava, ki bo organizirala vse priprave za čim tesnejše sodelovanje vsega balkanskega obrtništva. O osnutku pravil spregovorimo prihodnjič.
POMOČNIŠKI IZPITI IN OBISK OBRTNO NADALJEVALNIH SOL Ponavljajo se primeri, da se pritožujejo starši obrtnih vajencev, ker združenja odklanjajo pripustitev k pomočniškemu izpitu, češ da še niso 18 let stari in še niso dovršili obrtne nadaljevalne šole. Smatramo zato za umestno, da opozorimo na odredbo kr. banske uprave z dne 22. 12. 1936, VIII. No. 8480-1, ki so jo prejela vsa sre-ska načelstva in združenja in ki med drugim določa to-le:
Po čl. 35 Uredbe o ustrojstvu obrtno nadaljevalnih šol morajo obiskovati obrtno nadaljeval, šolo tudi pomočniki, ki še niso dovršili 18. leta starosti. Dokler traja ta obveznost, se jim ne sme izročiti izpričevala o prestanem pomočniškem izpitu.
V	interesu izobrazbe obrtnega naraščaja se na podstavi §§ 25 in 298 obrt. zakona in čl. 35 Uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol odreja, da mora vsak uče-nec-vajenec do polne dovršitve učne dobe posečati šolo, tudi če bi med šolskim letom dopolnil 18. leto starosti. Kandidati, ki so dovršili učno dobo, toda še niso stari 18 let, se ne smejo pripustiti k pomočniškemu izpitu, dokler niso izpolnili teh pogojev in tako zadostili jasnim in nedvoumnim predpisom § 25 zakona o obrtih.
USTANOVITEV POSLOVALNIC ZAVODA PO V CELJU IN NOVEM MESTU
Na prošnjo predstavnikov iz Celja in Novega mesta se sklene ustanoviti tako, kakor v Mariboru, tudi poslovalnica Z. P. O. v Celju in Novem mestu. V ta namen se bo v proračunu za 1. 1938 vstavil za Celje znesek Din 10.000, za Novo mesto pa Din 5.000. Zavod prevzame inventar Okrožnega odbora v Novem mestu za največ Din 3.000.
Ra2iprava o ustmeni prošnji g. svetnika Bureša iz Maribora, da se vstavi v prora-
čun tudi znesek Din 70.000 za preureditev in opremo prostorov mariborske poslovalnice Z. P. O., se je odložila, ker ni podrobnih konkretnih podatkov.
Zbornica napravi posebno vlogo na mest no občino v Celju, da vstavi v svoj proračun tudi primeren znesek za obrtno pospeševanje v Celju.
STATISTIKA GIBANJA.
V OBRTI IH. TROMESEČJA 1937 Stroka	Število
prijav		odjav
Kamnolomi	1	—
kamnoseki	—	1
izdelov. brusnih kamn.	1	—
opekarne	2	1
izdel. cem. izdelkov	2	1
lončarji	1	—
pečarji	1		
kovači	6	6
kovači podkovni			2
ključavničarji	2	1
strojni ključavn.	1		
kleparji	2	3
čiščenje in rafinir. kovin	1	—
kovinostiskarji	2	—
zlatarji	1	—
izdelovanje strojev	2	—
izdelovanje tehtnic	1	—
instalacija ogrevanja	2	—
elektrotehniki	2	1
mehaniki	3	—
urarji	3	—
kolarji	3	9
žage	7	4
žaganje drv	1	1
mizarji	23	IS
sodarji	1	2
izdelovanje žaluzij	1	1
vulkaniziranje	1		
metlarji	—	1
sedlarji	1	3
tkalci	3	I
tiskanje preje	—	1
izdelovanje pletenin	5	4
predtiskarije	2	I
tapetniki	2	2
izdelovanje perila	—	t
krojači	25	10
šivilje	19	19
krznarji	1	—
modistke	—	1
čevljarji	28	23
brivci in frizerji	17	8
izdel. papirnih vrečic	—	1
knjigovezi	1	1
mlini	4	5
mlini kmetski	9		
peki	20	11
izdel. pekovskega slada	—	t
slaščičarji	?	t
sladoledarji	1	—
mesarji	13	6
klobasičarji	1	—
praženje žitne kave	1	—
izdelovanje žganja	—	t
izdelovanje kisa	— ■	1
sodavičarji	1	1
izdel. mazila za usnje	1	—
oljarne	2	2
stavbniki	2	1
zidarji	1	—
•tesarji	—	•
krovci	—	!
vodovodni inštalaterji	5	—
steklarji	—	1
pleskarji, sobni slikarji	1	1
črkoslikarji	—	1
fotografi	1	—
konjači	1	—
izposojevanje mlatilnic	3	7
godbeniki	—	l
razno	2	—
Skapaj	245	167
OGLASI
morajo biti vedno pravilno urejeni in lahko čitljivi, tedaj
imajo
tudi vedno, če so priobčeni v odgovarjajočem listu in na pravem mestu, brez dvoma maksimalen uspeh. — Da si zagotovite tako uspešno in načrtno reklamo Vam priporočamo
vedno
da se obrnete radi podrobnejših informacij in proračuna za oglaševanje na oni list, ki Vam najbolj prija in odgovarja zahtevam Vaše reklame za Vaše podjetje. Tak premišljen oglas ima vedno
uspeh
Strokovni list, ki pride v roke direktno onim interesentom, s katerimi ima trgovec in obrtnik poslovne stike, je pravo mesto za oglaševanje. Oglas
v OBRTNEM VESTNIKU
ima dvojno, trojno vrednost, ker bodo z njegovim posredovanjem imeli štirikratno in devetkratno korist pri podjetju. Zahtevajte zato še danes navodila in cenik za celoletno oglaševanje pri upravi Obrtnega vestnika
Ljubljana, Sv. Petra c. 4. teL 33-23.
KO PRESTOPAMO V 21. LETO NAŠEGA STANOVSKEGA LISTA
Prihodnja številka »Obrtnega vestnika« izide pred Novim letom kot jubilejna številka ob priliki dvajsetletnice našega stanovskega lista. Ob zaključku 20. letnika nas veže iskrena dolžnost, da se iz vsega srca zahvalimo svojim prijateljem, naročnikom in dopisnikom za njihovo celoletno požrtvovalno prizadevanje in pomoč. Le na njihovo pomoč smo računali, ko smo tekom zadnjega leta postavili list na širšo osnovo. Vsakomur posebej nam je nemogoče, da se zahvalimo, zato naj sprejmejo teh par odkritosrčnih zahvalnih besed v veri, da veže naše delo v eno obrtniško družino mnogo poštenih in značajnih obrtnikov, ki bi dali za našo sveto obrtniško stvar roko v ogenj. Ne vemo še kakšni časi nas čakajo, na vsak način pa ostane pred nami še mnogo ledine nepreorane. Upamo, da smo prestali najhujšo dobo svetovne krize, in da gremo tudi mi obrtniki novemu upanju nasproti. To nas bo še bolj okrepilo pri delu za napredek in razvoj našega stanovskega tiska. Ko bomo zbrani po svojih domovih v krogu svoje družine, posvetimo vsaj en trenutek tudi našemu tisku z obljubo, da bomo ob letu imeli v našem stanovskem listu tudi pravega prijatelja obrtniških družin, ki bo naša srca še tesneje povezal. Stremeč za tem ciljem želita uprava in uredništvo vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in inserentom vesel Božič!
Naročnina za I. 1938. ostane neizpremenjena! Kljub povečanim stroškom tiska, podraženju papirja itd., ostane naročnina za »Obrtni vestnik« še nadalje samo dinarjev 40.— letno, zato prosimo, da nam nakažete naročnino že v pričetku, najbolje prve dni prihodnjega leta na ček. položnico 10.860. Vse naročnike, ki so zaostali z naročnino, za tekoče leto in morebiti še za prejšnjo dobo, prosimo, da nam hkrati z letošnjim nakazilom pošljejo tudi zaostanke. Uprava »Obrtnega vestnika« pripravlja svojim naročnikom pod pogojem, da bodo redno plačevali naročnino, prav lepa presenečenja, ki bodo našemu stanovskemu tisku ob njegovem 21. letu rednega izhajanja v čast. Naročnina se lahko plačuje pri upravi tudi osebno.
Uprava »Obrtnega vestnika« v Ljubljani, Sv. Petra c. 4 (vis-a-vis hotela »Soče)
Telefon 35-23.
Uradna določila in predlogi
širša seja zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju
V nedeljo 7. p. m. je bila v Celju v mali dvorani Obrtnega doma širša seja zveze obrtnih društev. Na seji so bili navzoči delegati predvsem iz onih delov banovine, ki leže na centralnem položaju, tako iz mariborskega, ljutomerskega, slovenjegraškega, ljubljanskega in ostalih bližnjih okrajev. V zastopstvu zbornice za TOI se je seje udeležil tudi častni predsednik zveze g. Zadravec. Razgovor navzočih delegatov, ki so se v velikem številu udeležili te zvezne
seje, je obsegal vsa važnejša stanovska vprašanja, ki zadevajo naše obrtniške interese. Zvezni delegati so zveznemu vodstvu izpričali popolno zaupanje s pozivom da se nadalje vztrajno in odločno bori za svobodno in neodvisno stanovsko organizacijo in njen vpliv v javnem življenju.
Spodnja slika predstavlja del skupine navzočih delegatov, ki so se po končani seji ovekovečili pred Obrtnim domom v ! Celju.
Razstava strokovnega tiska
Na področju javnega življenja zavzema strokovni in periodični tisk posebno mesto. Po svojem poslanstvu predstavlja posebno vlogo kot vzgojitelj in graditelj posameznih gospodarskih področij. Kot takemu je treba posvečati posebno pozornost, ker je v resnici merodajen in vpliven faktor v gospodarskem in javnem življenju. Z ozirom na to in da podčrta njen velik pomen za javnost je udruženje strokovnega tiska organiziralo v začetku tega meseca v Beogradu prvo razstavo strokovnega in periodičnega tiska v kraljevini. Tej razstavi je bila priključena razstava bolgarskega strokovnega tiska. Razstavo je otvo-ril predsednik udruženja g. dr. Jovanovič, profesor beograjske univerze, ki je v svojem uvodnem govoru povdarjal važen položaj, ki ga zavzema naš periodični tisk. Vseh časopisov je v naši državi okoli 1300, med njimi 32 dnevnikov, 195 informativnih listov itd. Razstava je zelo lepo uspela, kar je dokaz kako močno je pri nas razvit periodičen tisk. Razumljivo, da je na tej prvi razstavi bil tudi naš list, ki je ob tej priliki reprezentiral in zastopal naš stanovski tisk. Razstava se bo predvidoma uredila v istem obsegu še v Sofiji in nato v vseh naših večjih mestih, kar bo pomagalo k spoznavanju našega informativnega tiska v širši javnosti. S to razstavo se je naše novinarstvo afirmiralo v javnem življenju v državi in izven nje in tako dokumentiralo moč in kulturni nivo našega gospodarskega življenja.
Velika loterija držav21 e ^ zveze obrtniških združenj v Beogradu
Kakor vsako leto priredi tudi letos Državna zveza obrtniških združenj v Beogradu veliko obrtniško loterijo, katere čisti dohodek je namenjen pomoči obrtniškemu časopisju in literaturi. Zveza je izdala 15.000 komadov srečk po ceni Din 10.—. Loterija obstoji iz 1.000 dobitkov v vrednosti okroglo Din 100
tisoč. Dobitki so raznovrstni dragoceni obrtniški proizvodi, kakor kompletna spalnica, kuhinjsko pohištvo, obleke, krznarski izdelki, slike, živila, več debelih prašičev itd.
Žrebanje bo dne 30. januarja 1938. Številke v Dravski banovini prodanih in izžrebanih srečk bodo objavljene v našem listu.
Podružnica Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je obrtniškim organizacijam poslala v nakup odnosno zr razprodajo po pet komadov srečk. Ker mora banka sestaviti obračun do najkasneje 10. januarja 1938. leta se organizacije naprošajo, da do tega roka nakažejo protivrednost srečk ali pa jih vrnejo.
Z ozirom na namen loterije in lepe dobitke priporočamo nakup srečk, katere tudi dobite pri bančni blagajni.
(Iz uprave Zanatske banke Kralj.
Jugoslavije a. d. podr. Ljubljana.)
Kdo še ni videl letošnjega obrtniškega koledarja?
V začetku tega meseca je izšel v založništvu Obrtniškega društva v Ljubljani (Sv. Petra c. 4.) »Obrtniški koledar« za leto 1938. Letošnja izdaja koledarja je vzbudila med obrtništvom živahno zanimanje in odobravanje, kar pričajo nešteti dopisi koledarjevih stalnih naročnikov. Kljub velikim nabavnim in režijskim stroškom, je koledar letos najodličnejše opremljen tako vsebinsko kakor na zunaj. Koledar prinaša pregled vseh taks, davčnih navodil in nameščenskih ter obrtnih zakonodajnih pripomočkov. Težko je vse popisati kaj je važnejše v koledarju, ker bi morali ponoviti od začetka vse, če bi želeli pokazati njegovo izbrano in pregledno vsebino. Ako še niste koledarja imeli prilike videti, vprašajte svojega prijatelja, da Vam ga pokaže, kajti koledar je že bil razposlan na vse stalne naročnike, ki pridno segajo po njem. Želimo opozoriti še one, ki koledarja niso prejeli, da si ga naroče, kajti uprava je rezervirala samo še nekaj izvodov za zamudnike, ki pa bodo kmalu pošli. Vse one, ki so koledar sprejeli, opozarjamo na življensko zavarovanje v višini 1000 dinarjev, ki je zvezano samo z enim pogojem: da koledar čimpreje plačate. Ne zamudite torej roka za plačilo naročnine. Plača se. po položnici na ček. štev. 14.043. Cena koledarju je 12 dinarjev.
Zamuda na času in trud zaradi zarjavelosti kovinskih delov
Pri razstavljanju železnine, ki je bila izpostavljena vplivu vlage in škodljivim kemičnim tvarinam, se pojavlja često zapreka, katera se ne da premagati z običajnim orodjem. Marsikatero brezupno oprijeto vijačno matico, cev itd., je treba sekati in nadomestiti.
2e dolgo se uporablja petrolej za razmeh-čanje v takih primerih. Toda petrolej ne daje zadovoljivih uspehov. Da bi moglo učinkovati, bi bilo treba predolgo čakati. Izid takih poskusov pa je vedno dvomljiv. ! Moderna kemija je raziskovala vpraša-! nje zarjavelosti in njenih vzrokov. Pri iz-
ed žganim ječmenom In i x\ sladno Icavo je bistven /razloček. Jedro navodno žganega ječmena (zgornja slika) ni izpremenjeno v slad, ampak Je samo malo ožgana moka. Jedro Kneippove sladne kove je izpremenjeno v karame-liziran sladni sladkor, ki hrani in krepi živce. Zato zahtevajte vselej Kneippovo I
Kneippova
Na božični večer pod domačo streho (slikal Jurij Šubic)
najdbi učinkovitega kemičnega sredstva je bilo treba imeti sledeče smernice v vidu:
1. Cas učinkovanja in uspeha mora biti kratek.
2. Sredstvo ne sme biti jedko za kovine ali škodljivo za roke in vobče ne sme biti strupeno.
3. Pronicati mora takoj v najmanjše odprtine rje in strojnih delov. Mora biti torej izredno živo tekoče, kajti rja je podobna gosto preluknjani gobi in zavzema več prostornine nego železo iz katerega je nastala.
4. Stara strnjena maščoba in rja tvorita skupno nekak rjav cement, ki tako silno veže, da se strojni del raje odlomi kakor da popušča ta trda mešanica. Sredstvo mora torej zmehčati tudi strjeno maščobo.
5. Biti mora izdatno in štedljivo da se obratu v vsakem primeru izplača.
Sele v zadnjih letih se je posrečilo najti tako sredstvo, ki ustreza tem pogojem in to je tvarina »FEREX« (== kralj železa). Ta preparat se je hitro vpeljal v prakso mnogih industrijskih dežel, ker se je pokazalo takoj koliko ogromnih prednosti se da doseči ž njim v kovinski, stavbarski in avtomobilski stroki.
FEREX, kemični matični ključ, se da uporabljati z dobrim uspehom tudi za snemanje pnevmatik pri avtomobilih, ki so bili dalj časa v obratu in pri katerih se je guma oprijela zaradi zarjavelosti ob kolesnem obodu. V takih primerih je treba gumo naravnost odtrgati s silo. To je kaj trudapol-no in zamudno delo! Pri tem dobi guma pretrge in razpoke in ne traja več dolgo. S pomočjo »FEREXA« zdrkne guma z lahkoto s kolesa. Samo še očistiti jo je treba s suho krpo od preparata in popravilo pnevmatike se lahko prične.
Sedaj se proizvaja FEREX tudi pri nas. Gospodarska zadruga ključavničarjev je preizkusila to sredstvo in ga odobrila, ker se povsod obnese, kjer niso strojni deli že potolčeni in zaradi nepravilnega ravnanja preoblikovani (deformirani).
Stanje doslej potom C. I. A. organizirane obrtniške mednarodne zamenjave
Glasilo C.I.A. prinaša statistiko mednarodne obrtniške zamenjave, ki stoji sledeče:
med Nemčijo in Luksemburgom ter obratno je zamenjanih 13 obrtnikov.
Med Nemčijo in Finsko po eden.
Med Nemčijo in Italijo po 10 oziroma 5.
Med Nemčijo in Dansko po eden.
Med Nemčijo in Madžarsko po 16.
Med Francijo in Švedsko po 4.
Med Holandsko in Avstrijo po 1.
Politični klepar
DRUGI PRIZOR Neža, Collegium politicum
Neža: A tukaj ste, postopači? Bolje bi bik) za vas, če bi šli na delo ali da bi se vsaj na ljudi ozirali. S tem večnim popivanjem odženete še poslednjega odjemalca od sebe.
Urban: Le tiho bodi, stara. Samo to ti povem, da boš prej kot si misliš postala mati županja. Misliš, da kar tako za prazen nič opuščam svoj posel? Rečem ti, da delam desetkrat več kakor vsi ostali v hiši: vi delate samo z rokami, jaz pa delam z glavo.
Neža: To delajo tudi norci, ki si zidajo gradove v oblakih in si polnijo svoje glave z raznimi norčijami. Mislijo, da so bog ve kaj, v resnici so pa uboge reve.
Pavel: Ce bi bila to moja žena, bi se ne upala tega ponoviti.
Urban: Ej, Pavel, na kaj takega se mora pravi politik požvižgati. Pred letom bi bil svoji ženi za tako čenčanje temeljito hrbet namazal, odkar sem se pa posvetil političi nim knjigam, se pa za kaj takega niti ne zmenim. Hladnokrvnost je glavna krepost, ki krasi pravega politika. Qui nescit simu-lare, nescit regnare. Kdor se ne potuhne,
ne zna vladati. V knjigi »Prebrisani stran-kar« sem bral, da mora človek, ki ga popade jeza, šteti do deset in takoj mu bo jeza splahnela.
Pavel: To pa meni ne bi pomagalo, pa četudi bi štel do sto.
Urban: Zato pa nikdar ne bo kaj velikega iz tebe. Tine, daj moji ženi vrč piva!
Neža: Baraba, mar misliš, da sem prišla zaradi pijače sem?
Urban: Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst. No, zdaj je že prešlo. Cuj, ti stara, s svojim možem ne boš tako surovo govorila, drugače bom mislil, da se hočeš prepirati.
Neža: Kaj se ne bi prepirala, ko pa imam za moža postopača, ki zanemarja svojo obrt in ki bo ženo in otroke poslal na cesto beračit.
Urban: Tine, daj ji kozarček žganja, da jo pomiri.
Neža: Tine, daj mojemu možu, temu falotu, dve okoli ušes.
Tine: Kar sami mu Jih naložite: jaz se zahvalim za to pooblastilo.
Neža: No, potem pa sama storim to. (Ga klofuta.)
j Urban: Ena, dve, tri, štiri, pet (do dvaj-! set). (Dvigne roko, da bi jo udaril, pa za-
čne znova šteti do dvajset.) Ce bi ne bil politik, bi tl že popra dal!
Pavel: če nočete vi svoje žene krotiti, jo bom pa jaz. Marš, ven! Ven!
(Odnese Nežo ven, ki še zunaj krepko zmerja.)
TRETJI PRIZOR Collegium politicum, Tine
Pavel: Jaz jo bom že naučil drugič lepo doma ostati. Ce je pa to politično, da se daš od svoje žene mirne duše za lase vleči, potem rad priznam, da ne bom svoj živ dan politik.
Urban: Ah, ah! Qui nescit slmulare, nescit regnare; to je sicer lahko reči a težko izvršiti. Res, velika sramota je to, kar mi je žena storila. Da, celo ima me, da bi stekel za njo in jo na cesti pošteno premlatil ... Ampak — ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst, štirinajst, petnajst, šestnajst, sedemnajst, osemnajst, devetnajst, dvajset. Hvala bogu. je že minilo. Govorimo o čem drugem.
Franc: Babe imajo sploh preveliko besedo pri nas.
Pavel: To je res! Jaz sem že o tem premišljeval in sem sestavil nekak predlog.
Urban: No, kakšen je tvoj predlog?
Pavel: Vsebuje le nekaj točk. Prvič naj
bi se ženitve ne sklepale za vse večne čase, ampak za neko gotovo dobo, recimo za tri mesece. Ce je mož z ženo zadovoljen, potem se pogodba podaljša, če pa ni, pa ne.
Franc: Iz te moke pa že ne bo kruha. Saj bodo žene prav tako izrabile to priliko in če jim po treh mesecih ne boš več všeč, si bodo pa drugega poiskale. Povej nam rajši ostale točke.
Pavel: Figo, če hočeš! Da se boš potem iz njih norce bril?
Urban: Ej, moj ljubi Pavel, veliko ti še manjka do političnega gledanja na svet. Veliko, veliko se boš moral še učiti.
Pavel: Ampak od mesarja Franca se ne bom učil! (Začno se med seboj zelo ostro prepirati. Drug drugemu sega v besedo. Vstajajo s stolov, si grozč in razgrajajo.)
Urban: (Udari močno po mizi in kriči). Mir, mir, gospčda, mir! Ne govorimo več o tej stvari! Vsakdo lahko ohrani svoje mnenje. Hej, čujte, možje! Mirujte že vendar! Kaj mislite, da smo mi edini, ki smo prišli na to misel ? Že stari in modri narodi so se pečali s tem in vendar niso nikamor prišli. Zakonski prepiri in hude ženske bodo vedno na svetu.
Tine: Pravkar je odbila ura dvanajst.
Urban: Potem pa moramo iti..
(Gredo. Med potjo se pa Se prepirajo.)
MALI OGLASI
Mali ogtaal trgovskega m(i|a te računajo po 50 par beseda. Oglati aoclalnega in posredovalnega uačaja beseda 25 p. Najmanjii incseb 15 o*. 10 D.
VALENTIN KALAN, splošno kolarstvo, Stara Loka 29 — Škofja Loka, se toplo priporoča.
IGNAC KOREN iz Hotedršice pri Logatcu 48, bi želel oddati svojega sina v pouk kro-jaštva. Ima že 9 mesecev učne dobe za seboj. Fant je inteligenten, z dobrimi spričevali. Glavno je, da si pridobi dober strokovni pouk, bodisi v mestu ali na deželi. Pogoj hrana in stanovanje.
TRAČNO ŽAGO v dobrem stanju premera 60 cm proda: Jevšenak ALOJZIJ, kolarski mojster — Šoštanj.
Med Luksemburgom in Avstrijo po 2.
Med Avstrijo in Švico po 2.
Med Nemčijo in Francijo po 3.
Med Jugoslavijo in nekaterimi od navedenih držav so sicer že dogovori fiksirani, ker si je Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Ljubljani prizadevala da uvede že s prihodnjim letom zamenjavo, vendar se na merodajnih mestih očividno ne žele zavzeti za to koristno akcijo, zato smo v zadnjem času tudi zastali. Kakšen namen ima prav za prav obrtniška zamenjava in kaj hoče Zveza obrtnih društev doseči s tem? — Namen je trojen: pospešiti poklicno izpopolnitev in obrtniško strokovno opredelitev, da se obrtniku utrdi obrtniški značaj in da se mlademu obrt-
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEB VRS'I Tiskovna in /.alotna družba i o. t.
LJUBLJANA. Sv. Petra nasip št. 28
nmmnnmnnnnnananDaaamgncn
KEMIČNI MATIČNI KLJUČ □
niku nudi prilika, da v svetu z lastno iniciativo in odločnostjo dozori, da se navadi lastnega spoznavanja in orientacije ter da se nauči spoznavati ljudi, delo ter življenski in delavni način svojih tovarišev. Mednarodna zamenjava ima torej namen, da ustvari obrtnika svetovljana, kulturnega in prosvetnega propagatorja. Z ozirom na izredno važnost mednarodne obrtniške zamenjave imamo obrtniki upanje, da pri merodajnih faktorjih ne bo nobene ovire, da se tudi nam pusti pogledati malo v svet!
Obrtniki sodelujte in zanimajte se ze mednarodno obrtniško zamenjavo, podprite Zvezo obrtnih društev pri njenih idealnih stremljenjih, kajti vsi smemo pričakovati od tega koristi!
S smehljajem na licu v novo leto!
fEREX
razdvoji	od rje oprijete strojne	dele	□
v	najkrajšem času	^
3 Originalna	kantica po 250 gr.	stane	□
Din 48.—	S
Inž. Lavrič Franjo
Ljubljana, poštni predal 177. Ček. račun št. 14.229
□ □ □ □
Proizvajamo in prodajamo:
IP	IL	II	IN
J za obrt in industrijo: za gospodinjstvo.
K O	K	§
za kovače: za livarne; za centralne kurjave.
K A T IR A N
za konzerviranje lesa; za o b r e z p r a š e n j e cest.
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Keep smiling! Obdrži svoj smehljaj pravi dobesedno Amerikanec v svoji frazi, ki se je razširila po celem svetu, in ki koristno služi vsem v vsakdanjem poslovnem življenju delujočim osebam. Marsikdo si bo mislil to je pa zopet ena odveč, posebno še za današnje težke čase. Ne, pa ni tako napačen ta izrek!
In pred vsem nalezljiv je. Tak smehljaj je namreč nalezljiv. To je mogoče edini primer, da se nalezljivosti ne mo-
remo bati in da si z njim povrh še lajšamo moreče dnevne skrbi. Kaj nam pomaga žalostiti se, ko pa nam vsa žalost in jeza prav nič ne pomagata! Kako dobrodošla je danes odkrita beseda in smehljajoče lice. Najtežje si je v začetku privzgojiti to lastnost, ker vsak J bo rekel saj ni nič takega kar bi me moglo razveseliti! Pa tudi to gre počasi. I Ni treba vsak dan vstajati z levo nogo j in tudi temni zimski brezsončni dnevi nas ne smejo ovirati, da ne bi našli te-
□
□
n
n
o
n
□
□
n
□
□
n
□
n
□
□
n
Dnevni in večerni
krojni tečaj za
damska oblačila
se prične 10. januarja 1938. Prijave sprejema dnevno
*tSecdcr iKunc
od kr. banske uprave dovoljene šole lastnik
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5/H.
□
□
H
n
«IM11WMM»»
| UAKAN HRANE
| ni ttte j iermene
J /.a vsakovrsten g pog n kakor tudi
okrogle jermene šivalne jermence lesene jermenice
vosek .Pruna* za jermena
itd. nudi
IBRCAR <& CO.
Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega olaga za moške ohleke kakor tudi podloge in pribora Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli orl
CeSko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HOBL D. D.
Zagreb. Trenkova ulica štev ^
flm.
AGA'KUŠE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. — R U Š E
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 in 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter se dobavlja s čistočo 99%, kar je za tehniko avtogenega varjenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni kisikovi valji se morajo uporabljati le s pomočjo posebnega redučnega ventila, ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima :
REDUCNI VENTIL »A G A-R U š E« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULIRNIM
VIJAKOM.
ZAtlAHKA
i
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75.000 000.— Udeležba države Din 30.000,000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posojila kredite na tekoči račun posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij Izvršuje vse ostale lančne posle Brzojavni naslov »Z A N A I S K A«. Ljubljana	Telefon St 20-80	—
Račun Poštne hranilnice At 14.003
mer bi povezali svojo vsakdanjo zaposlitev in ga tako napravili prijetnega!
Vse je odvisno od našega duševnega stanja, s katerim vodimo naše življenje preko vseh ovir — ali pa podležemo. Mnogo jih je, ki bodo pritrdili, da ni nobene tako velike težave, ki bi se ne dala premostiti z — dobro voljo. Najboljši zaveznik dobre volje — je smehljaj. Toda ta smehljaj mora priti iz notranjosti, ni dovolj da se nam lice prisiljeno spači v masko. Prav iz dna srca mora priti ta dobra volja. Aka se nam noče pokorno staviti v službo, tedaj jo potegnemo iz svoje duše s par-kratnimi globokimi vdihi in izdihi. Kdor želi preživeti svoj dan v zadovoljstvu, naj se bi torej že zgodaj zjutraj skušal navzeti dobre volje.
Vsi potrebujemo smehljaja, najbolj pa v vsakdanjem poslovnem življenju. Tak smehljaj je potreben vsakemu poslovnemu človeku ravno tako, kakor dobra reklama. In tudi najcenejša je! Kdor je že po naravi odkritega značaja, temu pač ne bo težko znajti se. Vsak naj bi se velike vrednosti take samo-vzgoje zavedel že v začetku in šel takoj na delo, da si jo pridobi. Prav kmalu bo tudi obrtnik opazil kako se bo število naročnikov in gostov povečalo, veselje gostov do kupovanja bo narastlo, obrtnikovi dohodki pa se bodo avtomatično povečali. Tudi nabave in dobave bodo cenejše, ker dobra volja pri nakupovanju je tudi nekaj vredna. Tudi če ostane prvi gost nezadovoljen, če so neprilike še pri drugem, tretjem in stotem naročniku, dolžnost poslovnega človeka je: Keep smiling! Smehljaj se! Bodi prijazen!
Obzornik
X Dne 14. novembra se je vršila skupščina delegatov ljubljanske Delavske zbornice v Ljubljani, na kateri je bilo zahtevano, da se takoj razpišejo volitve v Delavsko zbornico. Industrijski nameščene! so zahtevali uvedbo 40-umega delavnika.
X V Ljubljani je preminul ugleden obrt-L1?. spoštovan stanovski tovariš med obrtniki, g. Filip Bizjak. Pred kratkim se je ponesrečil na poti proti Trstu, tako da je sedaj od posledic prenehalo njegovo plodovito življenje. Blagemu tovarišu in prijatelju naj bo ohranjen trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje.
X OUZD v Liubljani objavlja statistiko zaposlenosti v oktobru, iz katere je razvidno, da se bližamo stanju iz leta 1931, ko je bila konjunktura zaposlenosti najvišja.
X Pred kratkim je bila odkrita nekje tajna delavnica za popravilo koles, ki so iz
virala iz tatvin. Kolesa izginjajo še vedno in lastniki zaman upajo, da jih dobe nazaj. To je v zvezi s šušmarstvom, kajti razne tajne mehanične delavnice in popravljal— nice koles so najprimernejše za vnovčeva-nje ukradenih koles. Ko bi oblasti bile bolj pozorne na de’o šušmarskih delavnic, bi se našlo marsikako kolo sumljivega izvora in tudi tatvine bi se zmanjšale. Zato, obrtniki prijavite vsako tako šušmarsko delavnico kot sumljivo in škodljivo ne samo vaši obrti temveč tudi tuji imovini.
X Prvi kongres elektrotehniških obrtnikov je bil v Zagrebu v dneh 6. do 8. novembra t. 1. Glavni del kongresa je bilo zborovanje v nedeljo 7. v dvorani Obrtnega doma v navzočnosti zastopnikov oblasti iz, vseh banovin. Zastopana so bila tudi strokovna združenja iz Dravske banovine. Poročila so obtesala vsa važnejša in najbolj pereča vprašanja iz elektrotehniške stroke. Najvarnejše vprašanje je bilo o ustanovitvi enotne zveze elektrotehnikih združeni kr. Jugoslavije, katerega je podal g. M:helčič iz Liubliane. K posameznim točkam octalega zanimivega dnevnega reda se še povrnemo.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din 1297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.758.81.
V DANAŠNJI ŠTEVILKI je moralo radi tesnega prostora mnogo zanimivega gradiva izostati. Vedno bolj pereče postaja vprašanje razširjenja našega lista na tednik s šestimi stranmi, kajti v tem, slučaju bi bil obrtnik stalno informiran o vseh svojih interesnih vprašanjih hitro in izčrpno. Zato naj cenjeni naročniki, ki so prejemali celo leto »Obrtni vestnik« v redu, uvidijo našo zadrego, ter naj nam nakažejo zaostalo naročnino; zagotavljamo jih, da jim ne bo žal skrom nega izdatka za svoje lepo urejevano stanovsko glasilo. Uredništvo sporoča, da bo na vsa vprašanja svojih naročnikov radevolje odgovarjalo glede vseh zadev stanovskega in strokovnega značaja. Zato pozivamo vse, ki imajo kakršno koli željo pri srcu, da pišejo na naš naslov: .Sv. Petra c. 4. Telefon 25—23. Z Novim letom bomo delokrog uredništva in uprave razširili, tako da bodo imeli naši naročniki od svojega lista čim več koristi.
t )d«
urednik Kudoll Lavrenčič - Za kon/.orcn »Oprtnega Vestmka« Josip Kebek - Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran) — Vsi v Liubliam