»»■Wished and dUtriboted under permit No. 728) aatEor. by tK« Act of October 6, 1817, on fOe at the Port Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000
SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV. Single Copy 3c.
CLEVELAND, 0., S.OBOTA (SATURDAY) DEC. 24th, 1921.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
ST. (NO.) 301.
Posamezna številka 3c.
E. V. DEBS I23 DRUGIH
ELOičENiH ik eel
POMILOSTITEV DEBSA JE SAMO DELNA, KAJTI VRNJENE MU ŠE NISO NJEGOVE DRŽAVLJANSKE PRAVICE. — VEČ KRŠILCEV VOJNIH ZAKONOV SE BO MORALO VRNITI V ROJSTNO DEŽELO.
Washington, 23. dec. — Predsednik HaHrding je danes odredil pomiloščenje Evgena V. Debsa, ki je bil dvakrat soeijalistični kandidat za predsednika Zedinjenih držav. Obenem se je pomilostilo še 23 druzih političnih kaznjencev, ki so se nahajali v zaporu radi kršenja vojnega zakona.
Predsednik je obenem pomilostil tudi pet ameriških vojakov, ki so pripadali ameriški posadki, ki je nastanjena v Nemčiji ob reki Reni. Vsi ti vojaki so bili obsojeni pred vojaškim sodiščem na dosmrten zapor, ker se jih je spoznalo krivim uboja nekega bivšega častnika.
Edino splošno znano ime na seznamu pomiloščenih kaznjencev je ime Debsa, in dejstvo, da je bil dvakrat predsedniški 'kandidat enega milijona volilcev Zedinjenih držav je veliko pripomoglo do njegove osvoboditve.
Ko Debs stopi na Božični dan iz zvezne jetnišnice v Atlalnti, mu bo dana sicer popolna svoboda, toda pravice državljanstva mu ne 'bodo vrnjene. To pomeni, da mu bo nemogoče nastopati kot kandidat katerekoli politične •stranke.
Debs je bil spoznata krivim v Clevelandu kršenja vojnega zakona in obsojen na desetleten zapor 14. septembra, 1918. Apeliralo se je sicer na najvišje sodišče Zedinjenih držav, toda tudi to je 10. marca prihodnjega leta potrdilo obsodbo. Debs je nastopil svojo kazen 12. aprila, 1919 v jetnišnici v Mo^nd-sville, W. Va., pozneje pa je bil premeščen v zvezno jetnišnico v Atlanta, Pa.
Vlada je tekom razmotrivanj Debsovega slučaja vedno stala na stališču da o krivdi Debsa, namreč, da je aktivno in namenoma nasprotoval prisilni vojaški službi, ni sploh nikakega dvoma, toda do pomilostitve so jo do-vedli sledeči razlogi:
Prvič, da je bil dvakrat predsedniški kandidat; drugič, da njegovo govorjenje ni nikdar prestopilo gotovih niej primernosti, in da bi najbrže ne bil obsojen na toliko tet ječe, ako bi bil manj prominenten v javnem življenju; tretjič, da je star mož in fizično slaboten, in končno, da je kazen, Id jo je prestal dosedaj, že dovolj velika.
Ko je bil danes popoldne v Beli hiši podan seznam imen enih, katerih kazen se je pomilostilo, je bilo obenem Podano naznanilo, da so pomiloščeni v prvi vrsti oni, ki so na ta ali oni način nasprotovali vojni, da so člani I. W. W..
tvorijo nekako eno tretjino od vseh,ali izjavili, da se kosajo svojih činov ali pa se jih bo deportiralo
Justični department ni priporočil pomiloščenja za nobenega izmeti onih kaznjencev, ki so priporočali sabotažo ali prevrnitev vlade s silo, kajti predsednik je dal razumeti, da takth slučajev sploh ne bo sprejel v razmotrivanje.
Predsednik ni z ozirom na oprostitev Debsa podal ni-kake posebne izjave, a izrazil je željo, da se obvesti javnost, da se s temi pomilostitvami nikakor ne misli napraviti vtisa, kot da so bile kazni, ki so jih odredila sodišča, Previsoke. Veliko izmed še vedno zaprtih članov I. W. W. .ie ta'kih, ki niso državljani, medtem ko je dosti obsojenih državljamov še vedn'o na prostem pod varščino.
Med pomiloščenimi je tudi Mrs. Tdell Kennedy, ki je ^ila obsojena v Los Angelesu, ker je bila spoznana krivim obtožbe, da je zavirala izvajanje zakona za prisilno yojagko službo na ta način, da je skupno z nekim prodajalcem očal Oskrbovala onim, ki so bili klicani v armado, °ea3a, "ki so skvarila njih pogled v toliki meri, da so bili pri preiskavi za/vrženi.
Med I. W. W. jetniki, ki so bili oproščeni je tudi Charles Ashleigh, pisatelj, pesnik in govornik, ki je bil obsojen na deset let zapora, od katerih je dve že prestal, ^jega se bo deportiralo v njego rojstno deželo, ki je Anglija. Izpuščen in odrejen za deportacijo je tudi Giovanni Baldazzi, urednik nekega italijanskega glasila I. W. W. Med oproščenimi se nahaja tudi nemški protestantski duhoven William Schumann ,ki je tekom vojne v 5vOji cerfcvi pri pridigi izjavil, da bo Bog kaznoval vse Sovražnike Nemčije.
Chicago .23. dec. — Otto F. Bransteter, eksekutivni tajnik so'cija'listiene stranke je nocoj podal izjavo, v ka-:eri označuje osvoboditev Debsa kot koncesijo, katero se Je Podalo godrnjaje šele potem, ko je zahteva za njegovo
Velika sladkorna korporacija prosta prosekudje.
JUSTICNI TAJNIK DAUGHER-TY -JE ODVEZAL VELIKO SLADKORNO KORPORACI-JO VSEH OBDOLŽB.
Washington, D. C. — Justič-ni tajnik Daughertv je danes odredil, da vlada ustavi prosekuci--jo proti sladkorni korporaciji, A-merican Sugar Refining Co., ki je bila obtožena kršenja proti-trust-nega zakona.
To pomeni, da obtožena družba in njej podrejene družbe niso trust, ki stremi za monopolom v sladkorni industriji.
"Po mnenju departmenta ni A-merican Sugar Refining Co. nič več trust," pravi izjava justične-ga tajnika. 'Za časa ,ko je bila tožba vložena, je družba s pridruženimi interesi kontrolirala 72 procentov pladkorhe industrije v Zedinjenih državah, a danes se je ta kontrola znižala na 24 procentov." Zatrjuje se, da si je družba izza vložitve tožbe prizadevala zadostiti zahtevam zakona. Preklic te dolgo zavlačeva-ne tožbe b0 brez dvoma jako blagodejno vplival na vse panoge sladkorne industrije v Zedinjenih državah."
Vojaki poslani proti
1
GOVERNER DRŽAVE KENTUCKY JE POSLAL MILIČAR-JE V ŠTRAJKOVNO OKROŽJE, AKORAVNO KRAJEVNI URADNIKI TEGA NISO ZAHTEVALI.
Debata glede subma-rinov se nadaljuje.
FRANCOSKI DELEGATJE SU-GESTIRAJO 90,000 TON KOT MINIMALNO SUBMA-RINSKO SILO!.
Washington, 23. dec. — Današnja seja konference je bila posvečena nadaljnemu ddbaitiranju glede angleškega predloga za odpravo vseh submarinov. Diskusija še ni končana, temveč se bo nadaljevala jutri.
Razprave glede tonaže drugih manjših bojnih ladij morajo počakati toliko časa, da se reši vprašanje submarinov, alkoravno se poroča, da je francoska delegacija že prejela naročila z ozirom na stališče, ki je naj zavzame.
Admiral de Bon je danes v imenu Francije izjavil, da nobena važnejša pomorska sila ne more shajati z manj kot 90,000 tonami submarinov, katero količino se predlaga v ameriškem mornariškem programu le za Anglijo in pa Zed:<njen.e države.
Anglija pa je mnenja, da bi bila taka submarinska moč za Francijo v razmerju z številom njenih velikih boijnih ladij veliko preobsežna, in da bi v sorazmerju z ameriškim predlogom morala imeti le 30,000 tonov submarinov.
Frankfort, Ky., 23. dec. — Go-verner Morrov je danes odredil, da se v Newpart, Ky., odpošlje štiri stotnije ,skupaj 1 60 mož, da vzdržujejo "red" v tamkajšnjem okrožju. V Newportu je v teku štrajk jeklarskih delavcev.
Akcija governerja je posebno presenetljiva vsled dejstva, ker krajevni varnostni organi sploh niso apelirali na governerja, da naj pošlje vojake. Poroča se, da bod,0 vojaki dospeli v Newport iutri ob polosmi uri zjutraj. Go-verner Morrow pravi v svoji odredbi, da so pripravljene še tri nadaljfte stotnije, da vsak odrinejo proti Newportu.
— Ženin prehitro vozil. Louis Horwitz, 30, 1365 Sast Blvd., je bil pri'peljan včeraj pred sodnika Selzerja, da ga sodi, ker je prehitro vozil. Horwitz se je hotel opravičevati ter je povedal sodniku, da je peljal v svojem novem avtomobilu svojo nevesto in nj^no mater, in da se je tedaj, ko je bil prijet, ravno peljal s svatbe. Sodnik ga je pa lepo podučil, da se mora sedaj, ko je oženjen, umiriti ter privaditi na počasnejšo vožnjo. Pritisnil ga je za $10 in sodne stroške.
cas
Governer utemeljuje pošiljatev miličarjev s poročili iz privatnih virov ,in pravi, da je iz teh poročil prišel do sklepa, da je položaj tak, da krajevnim organom ni mogoče obvladovati položaja.
"Nevarnost obstoja," pravi governer, "da vsak trenotek pride do izbruha, ki bi bil sramota za državo, v katerem bi lahko večje število oseb zgubilo življenje."
švofbodo 'postala tako močna, da se ji je bilo teško zoper-stavljati.
"Naravno je, da smo zadovoljni, da seje Osvobodilo Evgena V. Debsa," pravi izjava tajnika, toda nismo pa presenečeni. Vedno večja zahteva organiziranega delavstva in naraščajoče prepričanje med vsemi razredi prebivalstva za njegovo osvoboditev je ugotovilo, da se vlada ne bo mogla dolgo zoperstavljati temu preprostemu dejanju pravičnosti."
1,000 naseljencev spuščenih v Ameriko za Božič.
SMELI BODO OSTATI V DEŽELI TRI MESECE, POTEM PA SE BODO MORALI VRNITI V SVOJO DOMOVINO, AKO VLADA NE NAPRAVI IZJEME V NJIH SLUČAJU.
New York, 23. dec. — Delavski tajnik Davis je danes odredil, da se nekaj nad 1000 tujezem-cev, ki so bili zadržani na Ellis Islandu, ker jim je naselniški zakon preprečeval vstop, izpusti v deželo, da prebijejo božične praznike pri svojcih ali prijateljih, ki žive v Ameriki. (Med temi se nahaja tudi več Slovencev in Slovenk, kot je bilo razvidno iz prejšnjih poročil glede te zadeve. Op. ured.)
Glasom odredbe bodo ti tu-jezemci smeli ostati v Zedinjenih državah 90 dni, nakar se bodo morali zopet povrniti v deže-Jo njih rojstva. Toda možnost je vendar, da se to ne bo nikdar zgo dilo. V prvi vrsti, je pričakovati, da bo vlada napravilo to za izjemen slučaj, ter vsem dopuščenim tujezemcem dovolila, da ostanejo v Zedinjenih državah za stalno, ako pa bi se to ne zgodilo, tedaj obstoja še druga možnost. V New Yorku se je namreč več miogoč-nih interesov zavzelo, da prion o z bojem proti zakonu, ki omejuje nasejjevtoje, in sicer na porH ; : trditve, da je proti-ustaven. Ako bi torej najvišje sodišče odločilo, da je zakon proti-ustaven, tedaj bi isti postal neveljaven, in vsem tem, ki so bili danes dopuščeni v deželo, bi se ne bilo treba vračati nazaj v Evropo.
Med izseljenci, med katerimi je največ Poljakov, Grkov in Madžarov, je zavladalo silno veselje, ko je danes popoldne, nekoliko po 3. uri prišla tozadevna odredba delavskega tajnika. V teku dveh ur je odšlo iz Ellis Islanda že 200 oseb, in kot se izjavlja naselniški komisar Tod bodo do jutri (to je, danes) zvečer že vsi na poti napram mestom, v katerih jih čakajo svojci in prijatelji. Večji del izmed onih, ki so bili zadržani tukaj, so ženske in o-troci, ki imajo tukaj može oziroma očete; mladoletni dečki in deklice, po katere so poslali njih bratje ali sestre, ali pa starejši moški in ženske, za katerih vožnjo so preskrbeli njih sinovi ali hčere.
Zvezni justični pravdnik v Clevelandu, E. S. Wertz, ki je leta 1918 vodil prosekucijo proti Debsu, se je sinoči izjavil, da je on odsvetoval njegovo oprostitev, ko se je justični tajnik Daugherty obrnil nanj za svet,
Zvezni sodnik v Clevelandu, D. C. Westenhaver. ki je vodil obravnavo proti Debsu in ki ga je obsodil na 10-letni zapor, je sinoči izjavil, da nima ničesar reči z ozirom na poročilo o Dsbsovi oprostitvi .
Sodni j ski uradniki pravijo, da je bila Bebsova obravnava ena najbolj dramatičnih, kar se jih je kdaj za-vršiio v Ohio, za kar je bilo v prvi vrsti odgovorno dejstvo, ker se mu je dovolilo, da se sam zagovarja pred poroto. "Jaz ne zanikujem ničesar, in ne preklicu jem niče» sar," je dejal Debs na koncu. Ko je bila izrečena obsodba. je Debs dejal samo: "V božjem času se bo še vse poravnalo . Proti poroti ali sodniku nimam niti besede pritožbe."
—	Neko mlado dekletce, ki ni
hotelo povedati svojega imena, je bilo včeraj prijeto ker je, ho-teč podariti svoji materi božično darilo, mislilo istega ukrasti. Aretirana je bila, ko jo je videl neki policaj prihajati iz neke a-partmen hiše z božičnim zavojem. Vprašal jo je, kaj ima. Dekletce je skrilo zavoj na hribet ter odlgovorilo: "Nič". Policaj je vedel, da je božičen zavoj naslov ljen na enega izmed stanovalcev hiše, katerega je pustil pis-monoša v pritličju. Povedal ji je da zaVoj ni njen ter jo odvedel na policijsko postajo, zavoj pa je vrnil poštnim oblastem. Uvedla se bo Drei?kava. iKo so prišli k njej njeni stariši je rekla, da hotela dati materi nekaj za Božič.
—	V Emergency Hospital,
1780 E. 55 St., se nahaja Mary Božeglav, sestra poznanega gostilničarja Rudi Božeglava. Operirana je bila na slepiču. Želimo ji hitrega okrevanja.
Harding zagovarja četvomi sporazum.
RAZLIKA V TOLMAČENJU JE
BREZ POMENA, PRAVI
PREDSEDNIK V OBRAMBI
KONFERENČNEGA DELA.
Washington, 23. dec. — Predsednik Harding je danes javno na-1 stopil v obrambi četvomega sporazuma glede Pacifika. On pravi, da vidi v tej pogodbi garancijo j za mir na Pacifiku, in da je brez pomena, kako se jo tolmači.
Harding pravi, da je silno zadovoljen z rezultati, ki jih je konferenca dosedaj dosegla, ter iz-! javlja, da predstavlja ista "naj-j večji prispevek k miru in dobri | volji, kar se jih pomni v dobi krščanstva."
Tozadevno izjavo je podal predsednik osebno v pogovoru s časnikarji. Predsednik je govoril preld. časnikarji o rezultatih konference z jako velikijn navdušenjem, in zdelo se je, da je njegova izjava bolj podobna kake-!mu govoru pred javnostjo kot pa formalni izjavi za časnikarske poročevalce.
Harding je dejal, da je konferenca ustvarila nek novi duh, ki išče in zahteva miru, in da mora ta duh dodati k veselju splošnega božičnega razpoloženja.
--O--
—	Nad bodočo Kohlerjevo administracijo so se že pričeli zbi-,rati temni,.oblaki. IJepuhlikijusl > mestni svetniki, ki bodo sedeli v novi mestni zbornici, se že pripravljajo, da bodo županu nasprotovali, kjerkoli se bo dalo. To se pravi, ako bo prišel Kohler pred zbornico s prošnjo, naj gla Jsuje za to ali ono spremembo, j mu bodo republikanci nasprotni, I čeravno blodo prepričani, da bi i bila stvar koristna. Prihodnji to ■ rek bode imela stara garda republikanske stranke skupen sestanek, kjer se bodo posvetovali, kako bodo vodili opozicijo proti županu. Kakih pet republikanskih koncilmanov, ki so nekoliko manj zagrizeni, se ni dalo prego voriti, da bi se pridružili večini. Oni pravijo, da bodo vsako predlagano stvar preje pretehtali, predno bodo isti nasprotovali, pa naj pride od katerekoli strani hoče.
—	Žena zmagovalka. Mrs. No-ami Miller je dobila včeraj ločitev zakona, povrhu pa še $1000 alimonija. Za razporoko je tožil njen mož William H. Miller, ki je prodajni poslovodja The Inter national Metal Hose Co., nakar je tudi žena vložila proti-tožbo. Kbt smo že poročali, je Miller dblžil svojo ženo, da se je vozila naokroig v avtomobilu z nekim 60-letnim sivolasim financirjem iz Buffale. Mrs. Miller, ki je stara 27 let, zanikuje obdolžbo. V svoji tožbi pa dolži Millerja krutega ravnanja in pa da ni povo-ljno skrbel za njo. Rekla je, da je bil mbž tako ljubosumen, da jo niti njeni sorodniki niso smeli poljubiti. Najel je privatne detektive, da so jo opazovali. Sodnica Florence Allen je odločila v prid ženski, in poleg tega da mora plačati Miller $1.000 alimonija svoji ženi, mora plačati še stroške svoje in njene obravnave, ter vrniti ženi vso njeno oseb no lastnino.
—	Letos so bile božične po ti i-Ijatve bodisi darov ali voščil silno velike. Skozi clevelandsko pošto je šlo letos skoro 5,000.000 božičnih zavojev in skoro 10,-000,000 dopisnic.
Priznanje sovjetske vlade blizu.
Moskva, 23. dec. — Moskovski listi z velikim navdušenjem razpravljajo poročilo z ozirom na konferenco med Lloyd Georgeom in Briandom, v katerem je rečeno, da je angleški ministrski predsednik Lloyd George priporočal Briandu priznanje sovjetske vlade, in da se je na vse evropsko ekonomsko konferenco pokliče tudi Rusijo.
"Povsem jasno je," pravi u-radni organ 'Pravda", da predvečeru priznanja od strani vseh buržvažnih vlad."
Na konferenci komunistične stranke, ki se je pričala danes, da pripravi strankin program za deveti vse-ruski sovjetski kongres, ki se otvori tukaj nocoj pod pred-sedništvom Kalenina, je prišlQ do precej ostrih debat.
Do debate je prišlo, ko se je pričelo z razmolrivanjem spremenjene gospodarske politike sovjetske vlade.
Moskva, 23. dec. — Nevarnost voine toed Rusijo in Finsko je po stala tekom tega tedna povsem resna. Sovjetsko časopisje je danes prineslo jako ostro noto, katero jc poslal sovjetski zunanji minister Čičerin na zadnjo noto Finske. Čičerin pravi, da je finska nota nezadovoljiva in izbe-gujoča.
Gre se radi podpore, katero daje Finska kontrarevolucijonar nem gibanju, ki se je poiavil0 v provinci Karelia, blizu finske meje. Po mnenju sovjetske vkde podpira Finska kontra-revoluci-jonarno gibanje iz sledečih razlogov:
1. Zagotoviti hoča jako velike zaloge ze posekanega drevja, katerega bi dobili radi ruski interesi ,ki podpirajo Finsko. Z. Reakcij onarna stranka na Finskem bi rada izrabila zmedo v Rusiji za utrditev pozicije doma. 3. Finska je prepričaina, da bi majhen pritisk ob sedanjem času, ko se je sovjetski vladi ramo posrečilo poravnati napeto stanje z Poljsko in Romunijo, medtem ko se aktivnost Japonske na daljnem vzhodu zopet oživlja, morda zadostoval za prevrnitev sovjetske vlade.
Washington, 23. dec. — Trgovski department je danes podal poročilo o položaju v Rusiji. V* tem poročilu se 2atrjuje, da u-vedba novega ekonomskega programa v Rusiji poirieni, da se bo v kratkem vse nadaljne poskuse za uvedb0 socijalizma.
Poročilo trgovskega departmenta pravi, da novo postopanje sovjetske vlade 'omejuje komunizem, da stremi p0 delni uvedbi privatne trgovine in industrije in po povečanju privatne produkcije.
—	V pondeljek' ob 7. uri zvečer se vr$i v Slov. Domu redna mesečna seja dram. dr. "Lilija". Vse člane in članice se poživlja, naj bodo gotovo navzoči.
—	Who is next? Mr. Jablonski slovenski fotograf, je daroval $5.00 za S. N. Dom. Hvala!
—	V pondeljek na božični praznik naš list ne bo izšel.
—	Rop na modno trgovino. Sinoči so udrli v Mayfield modno trgovino, 12006 Mayfield rd., roparji, ter odpeljali blaga v vrednosti $1.600. Vhod so dobili pri zadnjih vratih, nakar so naložili na čakajoči truck srajce, suknje, čevlje in razno drugo obleko, ter se odpeljali.
STRAN 2.
um.............
"ENAKOPRAVNOST"

DECEMBER 24th, 1921.
44

ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned apd Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Buainess Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier ..........................1 year S5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newburuh by mail.......1 year S6.00. »i mo. S3.50
United states .....................i year $4.50. g mo.j2.75. a aa. S2.00 j brez'dvomno sprejeli jako veselega srca. Ta akcija justič-
Europe and Canada	1	~
nega. Tudi za časa Wilsonove administracije se ni storilo ničeisair; in zdaj, ko so zopet nastopili pri vladi republikanci, obvešča naš dični Daugherty velecenjene sladkorne magnate da se je vlada odločila prosekucijo zavreči. V tozadevnem sporočilu pravi, da ta akcija vlade "brez dvoma jako dobrodelno vplivala na sladkorno industrijo te dežele." Mi o tem "blagodejnem vplivu" nimamo ni-kakega dvoma. Ta vpliv bo gotovo še posebno blagodejen na blagajne sladkornih kraljev, ki so to lepo darilce
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.
1 v ear $7.50, 6 mo. $4.0 SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino o k lasov ni odgovorno ne uredništvo, ne nnravništro.
CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) DEC. 24th, 1921.
104
OB TEDNU.
Justični tajnik Daughertv je v nalezljivem božičnem razpoloženju obljubil pričeti z bojem proti draginji. Ta vest je gotovo vsakemu dobrodošla, toda še veliko večjega praktičnega pomena bi bila, če bi bil to svojo obljubo podal nekoliko preje, tako da bi imel za ljudstvo o Božiču pripravljen dar v obliki nižjih cen, ne pa samo obljubo. Po Božiču bo gotovo zopet pričel razsojati stvar z bolj realističnega stališča, in prepustil, da slavni ekonomiki zakon zahteve in potrebe izvrši to neprijetno delo. Ce se ljudstvu pri tem hrbet krivi, kaj to! Če bi se preveč raztogOtiio, se jih pa potolaži z novo "preiskavo". Sicer pa je Daugherty že pri obljubi pokazal, da njegov namen ni preveč resnim vzeti. On pravi, da so poglavitni vzrok draginje trgovci, ki prodajajo potrebščine na drobno. Že iz tega je jasno, da iz njegove moke ne bo nič kruha. Mi sicer vemo, da mali trgovci niso v trgovini zato, da bi delali zgubo, toda resnica je tudi na drugi strani., da tam, kjer mali trgovec dobi dolar, tam ukrade vele-trgovec, ki računa z milijoni, iz delavskega žepa tisočake. Mali trgovec ni pravzaprav druzega kot komij vele-tržca, ki mu narekuje svoje cene kot jih narekuje onemu, ki živila producira, namreč farmer ju. Mali trgovec nima zvez s producentom, veletrgovec jih pa ima. Ako se hoče torej zlo odpraviti, tedaj se mora pričeti z delom tam, kjer ima"svojo korenino, ne pa na majhnih lističih, katere najslsfcbotnejša sapica lahko pihne na tla. Vlada bi lahko odpravila, vso prodajo na drobno, toda ako bo pustila pri miru magnate, ki kontrolirajo milijone, tedaj se položaj ne bo niti zsH?fr zboljšai,.. temveč celo poslabšal. Ako bi Daughertv povedal kje tiči resnično zlo, akoravno vemo, da ga ne bi odpravil, bi vsaj vedeli, da govori resnico tako pa vidimo, da niti temu ni kos.
Medtem ko tajnik jnsticnega departmenta, Daugherty, nima za navadno ljudstvo za Božič druzega darila kot obljubo, da je odredil preiskavo visokih cen, pa je pdklo-nil' milijonarskim magnatom jako čeden božični dar. Obvestil je namreč veliki sladkorni trust, American Sugar Refining Co., da bo vlada ustavila svojo prosekucijo napram njim. Ta tožba proti sladkornemu trustu je že precej zastarela reč. Bilo je še pred 13 leti, ko je predsedoval Taft, ko .fe vlada nastopila proti omenjeni sladkorni kor-poraciji, ki kontrolira sladkorni trg Amerike. Seveda, kot v večini takih, slučajev, se ni nikoli ukrenilo nič konkret-
je preko višjega šolskega odbora y Cirknici razveselil spomladi županstvo v Planini z dopisom, da namerava otvoriti v Planini še peti razred. Na skupni seji
, , , .	, . ,	,. . , ., 'sta se pa županstvo in krajni šol
nega departmenta je nov dokaz, da se proti-trustnih za- ;gki svet izrekla proti tej nameri
kanov neče nikdar rabiti v takih slučajih, kjer bi ljudstvo v splošnem imelo kaj dobička, a na drugi strani nas zagotavlja Daugherty, da se bo na podlagi proti-trustnih zakonov prosekutiralo male trgovce. Toda celo to je izjemen slučaj, medtem ko je splošno znano dejstvo, da ima vlada največje veselje s temi zakoni takrat, kadar kaka delavska organizacija napove kak štrajk. V takih slučajih se ne čaka po 11 let, temveč sodna injunkcija je pripravljena, da se jo vtakne za vrat delavstvu, še predno se štrajk prične. In še se dobijo ljudje, ki verujejo v staro legendo o enakosti pred zakonom!
razrednico. Boj vodi občina ozi-' sveta Lovščina doma, so se iz j a-'Včeraj od devetih so zemljorad-roma krajni čolnski svet proti o-j vili vsi navzoči udje gerentske-'niki in komunisti priredili v Si-kr. šolskemu nadzorstvu in pro-J ga sosveta, da je tudi krajni šol- beniku poulično demonstracijo, ti višjemu šolskemu svetu v Lju ski svet s tem zadovoljen. To je pri čemer so opustošili občinsko bljani..	ibilo sporočeno višjemu šolskemu pisarno, kjer so razmetali vse
ViSji šolski svet v Ljubljani svetu v Ljubljano in šola se je'spise in pohištvo. Prišlo je do
razširila. „v petrazrednico. Ako ni j spopada med demonstranti in o-šolski proračun pravočasno vlo- /rožništvom, tekom katerega je žen in od okrajnega šolskega svetijo več oseb ranjenih.
ta potrjen, ostane šola brez kri-j -o—--
tja. Tega pa okraj šolski svet ne NAPETOST MED ČEŠKOSLO-
Thomas Edison pravi, da bodo znanstveniki kmalu znašli proces, potom1 katerega se bo navadne kovine spreminjalo v zlato. Ako se v resnici kaj takega zgodi — in Edison ni nikak blebetač — tedaj naj se gospodje kapitalisti pripravijo na ekc'nompko revolucijo, <o tkakršni Lenin in Troeki, celo sanjala nista nikdar. Go'spodje, ki žive danes od naloženega kapitala, bi tedaj spoznali, da edino resnično bogastvo na svetu je pravzaprav človeško delo, in v veljavo bi prišel tisti znani rek sv. Pavla: Kdor ne de'la, naj tudi ne je.
Kitajska predstavlja diplomatom, ki so se zbrali v Washing'fconu, jako velik problem. Vsi bi namreč radi kra'dli po Kitajskem, in namen konference je, doseči sporazum, tako da bi se pri tem poslu preveč ne tepli med seboj. To je približno tak problem, s kakršnim se bavi banditska družba, ki stoji pred hišo, katero misli oropati.
Diplomacija je umetnost, M uči, kako zakriti nekaj, kar imate v resnici v mislih, ne da bi naravnost lagali, m kako pripraviti vašega tovariša, ki vam ne veruje, da bi se obnašal, kot da vam veruje. Kadar se zbere več oseb, ki razumejo ta posel, tedaj vidite pred seboj — diplomacijo v akciji.
Vandling-Forest City, Pa.
Prosim, da priobčite sledečo salostno- vest iz naše naselbine. Dne 19. decembra je v tukajšnji Coal Mine do smrti ubilo rojaka Tony Miklicha. Ob 12:15 minut, ravno po južini je padla nanj v rudniku velika plast kamna ki je tehtala najmanj 25 ton. Bil je na mestu mrtev. Midva sva delala ves čas skupaj ter sva si bila dobra prijatelja, in kot njegov pomagač sem bil torej edini, ki je bil pri njemu ob zadnjih zdih-Ujajih. Hitro sem poklical pomoč
i in v petih minutah so bili na j mestu rešiki toda,bilo j« že prepozno. On je bil mrtev. Pokojni ' zapušča ženo in 7f otrok. Naj v miru počiva.
Njegov zadnji prijatelj in.pomagač pri delu, John Jaklich.
Opomba: Kakih trideset mož je delalo cele pol ure, predno so dobili nesrečneževo truplo izpod kamenja.
Iz stare domovine.
BOJ ZA ŠOLO V PLANINI.
Iz Planine poročajo: V Plani-
z motivacijo, da občina ne zmore novih stroškov prej, dokler se končnoveljavno ne ugotovi meja med Italijo in Jugoslavijo; če ostane sedanja meja, občina stroškov ne prenese, ker pripada sedaj polovico občine Italiji.
Svoj skupni sklep sta dala krajni šolski svet in županstvo v Planini naznanje višjemu šolske mu svetu v Ljubljani s prošnjo, da uvažuje ta tehtni predlog.
Višji šolski svet v Ljubljani se seveda na ta sklep ni oziral, ampak je sklenil dne 9 maja razširiti štirirazrednico v Planini v petrazrednico. Preko mnenja občine in preko mnenja kraj nega šolskega sveta!
Prvi hip so bili Planinci celo veseli, če&, sedaj bo vendar Lah šel. Tam gori v Ljubljani morajo že vedeti! Toda Lah je ostal — kljub dekretu višjega šolskega sveta!
To se je zdelo koncem koncev Planincem čudno. Ali naj le njih polovica nosi vse stroške? Zopet sta zborovala občinski in krajni šolski zastop in protestirala proti odloku višjega šolskega sveta z isto motivacijo kot prvič.
Na ta protest še danes nihče ni dobil nobenega odgovora! — Kakor da bi hoteli v Ljubljani reči: — Kaj boste vi! Ferman je tu, torej plačajte!
V nestrpnem čakanju je prišel mesec september, ko je treba predložiti šolske račune. Kraj ni šolski svet v Planini ga ni predložil, ker je čakal na odgovor iz -rf Ljubljane, da/ bi se ve-
sme dovoliti. Zato se čuti okraj-šolski svet prisiljenega stav';; županstvu v Planini za kritje šolskih stroškov za
VAŠKO IN RUSIJO.
Moskva, 18. nov. ČeškoslovaŠ-leto 1922 ka je na meji ustavila drugi trans-predlog v znesku 60.000 kron. Ta'p°rt madžarskih komunistov, ki znesek mora županstvo v Planini (J'e bil na P°tu v Rusijo, in ga od-sprejeti_v svoj proračun in ga iz- ;poslala nazaj na Madžarsko. Ci-plačati predsedniku krajnega šol'čerin ie naročil sovjetskemu za-skega sveta v štirih obrokih leta stopniku v Pragi, naj vloži pri češ
koslovaški vladi zaradi tega protest, naj zahteva, da se transport takoj prepusti preko Českotelo-vaške in naj obvesti češkoslovaško vlado, da smatra njeno postopanje kot očiten neprijateljski ko-
1922. Proti tej razsodbi ni pritožbe! — Dopis je datiran od 3. novembra t. 1.
Sedaj je postala Planincem za deva jasna. Višji šolski svet v Ljubljani se je obrnil na okra- j^ no šolsko nadzorstvo za poročilo in okrajni šolski nadzorinik je poročal — po svoje. Zanimiva je tudi okolnosit, da za višji šolski svet niso bili merodajni ugovori in pojasnila županstva in občine.
G. okrajni šolski nadzornik trdi, da je županstvo privolilo — vpričo njega v razširjenje šole. To ni res! Župan trdi, da ni nikdar v življenju z g. Kabajem govoril v tej zadevi in isto trde tudi člani gerentskega sosveta v Planini. To hočejo gospodje potrditi tudi s prisego. Zato ne vemo, zakaj se je okrajni šolski j nadzornik "zmotil", ali vsled po- i zabljivosti in raztresenosti —I opravičuje ga starost — ali pa
-O-
Kralj Horthy. Iz Budimpešte poročajo, da razvija Horthy vedno večjo agitacijo za to, da bi am bil kronan za madžarskega kralja in se opira pri tem na vojaštvo, zlastj pa na Heijasove čete. Bodi mu, pustimo mu veselje c!o konca, saj potem, ko pride enkrat tako d;;leč bo ree enkrat konec tudi n-jega in vlade krščanske ljubezni .na Madžarskem!
—t-o--
doba miru.
Mi živimo v veliki dobi miru.
Mir med Anglijo in Irsko je že viden, pogodba, katero so sklt. nile štiri velike svetovne sile v mogoče vslecl prevelike — usluž | Washingtonu pomeni mir na
del ravnati. A odgovor pa ni prišel iz Ljubljane, ampak od — o-krajnega šolskega nadzornika v Cirknici.
Ta je najprej zagrozil s kaznijo po 1000 kron vsakemu članu krajnega šolskega sveta, če proračun ne bo predložen vsaj do početka oktobra. Krajni šolski svet se opravičuje, da nima še odgovora iz Ljubljane. Nato pa je odgovoril g. Kabaj, okrajni šolski nadzornik: — Župan-'stvo v Planini je vpričo podpisa-'nega privolilo v razširjenje ta-
nosti napram viš, šolstfemu svetu?
Mi nismo protivniki šole in nič ne bi imeli proti temu, če bi višji šolski svet naročil za vsakega kmečkega fantja posebej domačega učitelja (učiteljico), ki bi se pečal samo s tem fantom (dek
mir
Pacifiku in zmanjšanje morna-ice — zakaj bi tudi ne napravile stalnega miru z vašim želodcem? Ce si očistite črevesje in si ga obdržite takega s pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina, vas ne bodo nadlegovale želodčne bolezni, počutili se -boste
lico). To pa zaradi stroškov nirdrave in polile živahnosti. Mr
mogoče, ker ljudstvo ni tako bo-
John Skodla nam piše iz Wilber,
gato kakor bi mu mi in vsi žele- Nebr" 3- decembra: Jaz ver ju j ena li. Volja bi bila tu, toda če ni v Trinerjevo grenko vino. Pre-
sredstev ?
Po vsem tem pa višji svet ne vpraša. On si misli, ce imajo demokratje denar, ga i-majo vsi. a vsi ga nimajo.
- o-----
stalo bo vsak preiskus." In Mr. šolski poseph C. Bielinski nam piše iz gjltuna, Sask., 28. novembra: "Z veseljem rečem, da ne bom nikdar brez Trinerjevega Grenkega Vina." Vaš lekarnar ali pro-
ni bije j o že dolgo ljut boj za-1 mošnje šole iz štiri v petrazred-
radi nameravanega razširjenja tamošnje štirirazredjiice v pet-
nico. Ker ni bilo onega dne pred
'krvave demonstracije jdjalec zdravil ima sedaj popol-v šiben1ku.	.no zalogo Trinerjevih zdravil. In
--i ako želite imeti krasen Trine-
Zagreb, 2. nov. "Novosti" po-!rjev stenski koledar za 1922, ročajo iz Splita, da so oblasti/'The Pioneers", pošljite deset prepovedale protestno skupšči-; centov za poštne stroške na na-no, katero so sklicali zemljorad-'slov: Joseph Triner Company, niki v Šilbenik, da bi protestirali 1333-45 So. Ashland Ave, Chi-
sednika — krajnega šolskega, iproti naredbi o doklad na vino. ca-go, 111.
0
0000000<>0000000000000<x>00000< i
Lepi stri&elc
_ Guy de Maupasant. —
^000000000000000<>0<X><><><>000<><><><.
Soba mladega moža v petem nadstropju je gledala, kakor v globok prepad, na brezmejno preseko vzhodne železnice, ravnQ nasproti vhoda v predor pri bati^nol-skem kolodvoru. Duroy je odprl okno in se je oprl s komolci na naslon ocl zarjavelega železa.
Spodaj pod njim, na dnu mračne globeli, je žarelo troje nepremičnih rdečih signalov kakor troje velikih živalskih ofit; in še naprej je bilo videti drugih, in v že večji daljavi še drugih. Vsak hip s0 se razlegali skozi noč zalegli ali kratki žvižgi, nekateri od blizu, nekateri komaj slišni, ki so prihajali tam od asmierske stran. Imeli sp različen izraz, kakor človeški glasovi. Eden teh zvokov se je približeval z neprestanimi žalostnimi vzkliki, ki s0 naraščali od trenotka do trenetka, :in skoro se ;'e prikazala velik? rumena luč, hiteča s silnim ropotom; :n Duroy je gledal, kakor je izginjala vrsta železniških voz predoru v žrelo.
Potem si je dejal: "Sedaj pa na delo!" Postavil si je svetilko na mizo; ko pa je hotel začeti pisati, je zapazil, da ima doma samQ zvezčič papirja za pisma.
Nič zato, tudi tak je poraben, ako razganeš list na dvoje Omočil je pero in zapisal navy'n, kar najlepše je mogel:	'
"Spomini afrikanskega chasseurja."
Potem j« preudarjal, kako bi začel prvi stavek.
Uprl je Čelo ob dlan in strmel srepo na belo poln, razgrnjeno pred njim.
Kaj naj	Sedaj ni mogel ujeti niti trohe tiste-
ga, kar je malo preje pripovedoval, niti ene anekdote, niti enega dejstva, ničesar. Kar se spomni: "Treba je začelti z mojim odhodom." In zapisal je: "Bilo je !874
leta, okoli petnajstega maja, ko je izmučena Francija počivala izza katastrof usodnega let?,. ..."
Hipoma se je ustavil, ker ni vedel, kako hi napeljal na naslednje na svoje vkrcanje, vožnjo :n na prve vtiske
Ko je premišljeval deset minut, se je odločil, da odloži uvod na drugi dan, sedaj pa oriše takoj Algir.
In zapisal je na svoj papir: "Algir je čisto belo mesto. . ." ne da bi se mu posrečilo, spraviti kaj drugega na dan Gledal je v spominu lepo, svetlo mesto, huše s ploščatimi streh&mi, ki s0 se spuščale z gorskih strmin kakor kaskada proti morju, ali niti ene besed« »i našel, . da bi izmz'1 to, kar je videl,-kar je čutil."
Po hudem naporu je pristavil: "Njegovi prebivalci so deloma Arabci. . ." Nato je vrgel pero na mizo in ;e vstal.
Na svoji mali železni postelji, na kateri se je bila naredila tam, kjer je vedno ležal, vdrtina, je zagledal razmetano svojo obleko za vsak dan, prazno, onemoglo, mlahavo, grdo, kakor cape v Morgui. In na slamnatem stolu je stal narobfe njegov cilinder, njegov edini klobuk, kakor da prosi vbogajme.
Po stenah, prepetih s sivimi tapetami z višnjevimi šopki, je bilo toliko madežev, kolikor cvetic, starih, alm-šopki, je bilo toliko madežev, kolikor cvetic starih, sum-rajo; od ubitih mrčesov ali olja, ocl odtiskov prstov, mastnih od pomade, ali od pene, ki je brizgala med u-mivanjem iz umivalnika. To je dišalo po sramotni revščini, revščini pariških opremljenih sob. In, obupano o-gorčenje ga je vzbodlo proti siromaštvu njegovega življenja. Rekd si je, da je treba, odtod, nemudoma, da je treba končati takoj jutri tc kbiveino življenje,
Kar ga je zgrabila zopet nenadoma živa želja po delu, je sedel za mizo in jel iznova iskati fraz, da bi spretno narisal čud/n.) in očarljivo lice Algira, te predsobe misteriozne in globoke Afrike, Afrike Arabcev-skitalcev in neznanih črncev, neraziskane, in vabljive A-frike. odkoder nam kažejo včas;h po javnih zverinjakih
neverjetne živali, kakor ustvarjene za pravljice, noje, te čudežne kure, gazele, te prelepe koze, presenetljive in groteskne žirafe, mirno-resne kamele, ogromne povodne konje, nekazne nosoroge, in gorile, te strašne sestre človeku.
Čutil je kako mu nedoločno prihajajo misli; povedal bi jih bil nemara lahko, a nikakor jih ni mogel zobliko-vati y pisani besedi. Ta njegova nemoč ga je razburjala, ;znova je vstal, roke so mu bile vlažne od znoja, in po senceh mu Je razbijala kri.
In ko so mu padle oči na račun od perice, ki mu ga je bil prinesel hišnik tisti večer v sobo. ga je prijela nenadoma strašna brezapnost. V trenotku ga je minilo vse veselje kakor ga je minilo zaupanje vase in vera v bodočnost. Konec je; vsega je konec, ničesar se ne bo naredil; čutil se je praznega, nesposobnega, nepotrebnega, čisto onemoglega.
Šel je ter se je naslonil zopet na okno, ravno ko je burn0 orihrumel vlak iz predora. Pom'kal se je tam spodaj v daljavo, preko polj in ravnin je šel, proti molju. In Duroyu se/ je oglasil v srcu spomin na starše Blizu mirno njih pojde ta vlak, sam0 nekaj milj od njihove hiše. In stopila mu je pred oči, majhna hiša, visoko na rebi, z razgledom naRouen in brezmejno dolino sensko, pri vhodu v vas canteleuško.
Njegov pčc in njegova mati sta imela majhno "gostilno, krčmo, kamor so orihajnii meščani iz predmestij ob nedeljah zajtrkovat: "A la Belle-Viie". Hotela sta narediti iz svojega sina gospodži, in sta ga poslala v šole. Ko je končal svoje študije in se mu je zrelostni izpit izjalovil, je šol v vojake z namenom, da postane častpik, polkovnik, gfhciai. A vopaški stan s<? mu je pristudil, še predne je dofluii! svojih let, in sanjal je, da mu bo v Parizu srsča milejša-
In prišel je tja, ko mu je potekla doba, vkljub prošnjam očeta in matere, ki sla ga hotela imeti sedaj, ko to jima splavale nade po vodi, pri sebi. On sam pa je opal v svojo bodočnost; nadejal se je zmage, zakaj vi-
del je v svojem duhu, čeprav še nejasno, dogodke, ki jih b0 prav gotovo povzročil in izkoristil.
Pri vojakih je iimel srečo s svojo uniformo, nakaj površnih ljubezenskih zvez in celo spletk v višjem svetu; zapeljal je namreč nekemu davkarju hčer, ki je hotela vse ostaviti ter oditi z njim, in nekemu pravnemu zastopniku ženo, ki se je bila poizkusila vtopiti iz obupa, ker jo je zapustil
Njegovi tovariši so govorili o njem: "To je pretkan zvitorepec, to je lisjak, ki se bo že izmuznil." In in sam je resnično sklenil, dn bo pretkan zvitorepec in lisjak.
Njegova prvotna normanska vest se mu je obrusila ob vsakdanjih navadah garnizijskega življenja, okosma-tela mu je vzpričo vednih vzgledov roparskih podohov po Afriki, nedovoljenih dobičkarskih poslov, sumljivih sleparstev; poleg te?;a so jo podžigali pojmi o stanovski časti, kakoršni vladajo v armadi, vojaška širokoust-nost. patrijotična čustva, junaške prigode, krožeče med podčastniki. in slava vojnega rokodelstva — tako da js postala sčasoma ta njegova vest skrinja s trojnim dnom,' kjer je bilo najti najrazličnejše šare.
A hrepenenje, da bi zlezel na visoko, je neomejeno kraljevalo nad vsem.
Sam ni apazil, da se je zasanjaril, kakor vsak večer. Zamislil si je prekrasno ljubtezensko avanturo, ki ga na mah dovede do vresničenja njegovih nad. Ženil •se je s hčerjo bankirja ali sploh velikega mogotca, ki jo je sreče! na cesti in jo pridobil s prv'rn pogledom-Re.'ek pisk lokomotive, ki je prišla sama iz predora, kak or v eliti konec iz svoje luknje, tekla pa vso paro p® livu naravnost preti strojnici, kjer bo počivala, ga je prebudil iz r.j'--govih sanj.
Ic.laj ga je navdalo zopet on0 neopredeljeno in vejifclo upanje, ki mu je prihajalo vedno v srce, in vrgel je kar na slepo poljub v aoč, poljub ljubezni podobi pričakovane ženske, poljub h.-epenenja vroče zaželjeni sre-
či. Potle je zaprl okno in je začel (Dalje prih.)
slačiti,
mrmraje:
DECEMBER 24th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 55.
FAROVSKA KUHARICA
ČEŠKO SPISAL J. 5. BAAR Poslovenil Fran AlbrechL
(Dalje
Na tem malem vrtečem se pre dmetu je obstal, obtičal za trenotek, a je takoj spet z isto silo odtrgal glavo stran. To je opazila kuharica. Hipoma je vrgla od sebe vse te neprave, prazne besede, ki jih je bila tu govorila v veter in kakor bi usekal, je odločno pomislila, „zdaj ali pa nikoli," ter vstala.
„Odide mi", je pomislil kaplan in kot bi mu bilo česa žal, se mu je skrčilo srce, „pobere te stvari z mizice in odide mi'', mu je pravil notranji glas. Zravnal se je na stolu in jel polagoma, nalahno dvigati svoje oči, da bi jih uprl vanjo. Vedel je, da bo ta pogled usodepoln, da pade zavoljo tega pogleda, da omahne, umori svojo čistost in zato je tako obotavljajoče dvigal glavo s prsi, pogledal na mizo, na črni otožno zaprti brevir z officiem, ki ga ni zmolil do konca, na svetilko, na vrsto knjig postavljenih nekoliko višje na pisalniku obrnjenih k njemu s hrbti, ko da se sramujejo — višje — višje — še višje, tam pa je obstal, spotaknil se. Vrh mize na zidu je visel črn križ. Na tem križu je viselo golo Človeško telo. Motno se je svetlikala barva njegovega telesa in kakor rubini so se lesketale na njem kaplje krvi.
,,Dignare Domine nocte ista," je slišal, ko da prihaja iz brevir-ja, glasen verz, ki ga je malo prej molil v kompletarju.
,,Sine pecfcato nos custodire," je vzkliknil, na ves glas in se dvignil ponosno kot zmagovalec ter se smelo postavil proti Rez:.
Osvobodil se je s tem vzklikom. Liki solnce mu je zaleske-tala lepota kreposti in povračilo zmage. Vedno se je razvnemal Za krepost in čistost. Hvalil jo .ie deci v šoli in jo navdušeno slikal ljudem s prižnice. In da, jo je izgubil, za hip,za kratek trenotek, da ni bilo tega pogleda — kaj bi bilo postalo ž njim. ..
,,Tak kaj, še eno čašico vam prinesem — da?" in pritisnila, privila se je k njemu. Odskočil je od nje liki od kače — „ne, nikakor na, hvala, dosti imam."
,,Potem nemara; čašico ' čaja, likerja," in spet se je plazila k
njemu — „ali saj se me gospod kaplan boji," je zdajci planila v smeh — „umi'kate se pred mano, izogibljete se mi," in v duši jj je zarenčal glas: „zdaj! zdaj"! razprla je roke, položila glavo na levo ramo in planivši k njemu klicala: „čemu se bojite? čemu se plašite? Ljubim vas lj ubim!"
„Proč, proč,'' je zavpil kaplan
—	„da, bojim se vas, bojim se sebe, vsega se danes bojim — proč, proč---"
,,Ali ste blazni? Cesa se bojite? Sama sva. Zastori so spuščeni, če treba, ugasnem še svetilko, ko imate tak strah," in že je segla po rmenem gumbu, s katerim se je reguliral plamen sve tilke... Ni razumela Beneša. Ni po j mila njegove višine, domnevala je spočetka, da je to, kar mu brani, gola plašljivost, zdaj pa, da je samo strah da bi ga kdo ne videl.
Oči so ji gorele z zelenkastim sijajem prsa so ji sobihala, bilo ji je, da bi se udušila. Z nervoznimi prsti se je bližala k svetilki in ni moglo najti drobnega vijač-ka. Vse pred njo je bij o kakor
meglo oblito, valovilo je in se nedoljočno ra'zjblinjalo — usta je imela polodprta in mišice krog ust so se ji stresale in vzdr-tevale... njih koti so se krivili, nozdrvi drgetale...
„Zver!'' je palo Janu tisti na misel in Reza se mu je prignu-sila. Ničesar ženskega, da, ničesar človeškega ni videl na nji
—	vez izraz njenega lica se mu je zazdel tako popolnoma zve--inski, bestialen, popačen, oneči-"•čen od nizkega nagona, da se je stresel v gnusu in odporu.
Njena roka je slednjič našla svetilko, toda privila je napak
—	svetilka je zagorela kvišku in smrdeč dim se je zavalil iz nje in črne saje so legle na čisti stekleni cilinder. Predno je mogla popraviti in priviti svetilko v nasprotno smer, se je Jan poplnoma osvestil. „Samo predrznite se!" je zakrič&l s silnim glasim, da mu je skoro odrekel, tako strogo in ukazujoče, da je Reza naglo odtegnila roko in se prese-nečno ozrlo k njemu.
"Kakor to svetilko me je hotela potisniti\,^.f, V. greh, ugasniti v meni luč. Dobil sem igro," in ozrl se je na zakajeno svetilko. Domislil se je, kako je tudi v njem spočetka zagorela strast kvišku in mu s sajami zamazala stene duše. "Greh se me je dotaknil," in hvaležno se je ozrl na Krista. "Dobil sem igro," je za-vrisnil in skočil kvišku. Pričel je tekati po svoji sobi. Od vrat do okna jo je meril z dolgimi koraki. Žal mu je bilo, da je noč, da
CEjg

ZA ZABAVO IN POUK
— čitajte
"V močvirju velemesta"
Roman iz življenja priseljenlce v Ameriki
CENA 50*. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
WWW
W W


Beneš je sam popravil svetilko, stopil k nji, ko da se hoče priviti k tej luči, da ga brani. Zmaga in krepost sta vriskala v njem. Čutil se je silnega kot lev. Premagal se je, njegovo lice pa je še bilo vse resno od te borbe, nagubano, s trpkim izrazom n bledo liki obraz mrličev.
Z roko je pokazal na vrata in je podkrepil to kretnjo z besedami: „idite, idite — lahko noč".
„Ah ne, to ni mogoče —- saj me vendar ne gonite in ne pehate proč — Beneš—prosim vas
—	ko bi vedeli, kako jaz po vas
_tt
„Idite, spozabim se, udarim vas," in iztegnil je roko .proti nji, ki se mu je spet bližala.
Zdajci pa je ta razstraščena ženska vsa prebledela. Zaničevana, ponižana, zavržena in osramočena se je zazdela sama sebi Sram in gnev je potlačil v nji strast in se rajzlil po 'njjenem mestu. Povsod, kjer jo je prej liki ogenj prešinjolo nenasitno poželjenje, kj mu je krivo pravila ljubezen, je začutila zdaj še bolj žgoč in silen občutek. To je bilo sovraštvo ter silen, grazen gnev.
„Pojdem," je rekla trdo in hladno. Zbudila se je v nji stara Reza, prejšnja, nizkotna cle-kla ji je govorila s starim, brutalnim glasom —, „videti hočemo, kdo se bo kesal tega. Ze jutri bo tu spal mežnar; povem mu, čemu ne smem spati sama in videti hočemo, komu bodo ljudje verovali, videmi bomo, videli," je kričala še po stopnicah.
—	Kaplan je zaloputnil vrata za njo in zavrtel v njih ključ...
'Tutifarka," je zletela za njo in Beneš si je živo predstavljal svetopisemsko povest o Jožefu, "da, prav tako je to bilo," je zasopel še enkrat in čutil, kako mu je naglo odleglo, kako je minila njegova napetost, ko da je nevid na roka na mah prerezala vse vezi, ki so ga oklepale.
FEDERALNA UPRAVA.
NEW YORK. — (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Pred kratkim smo priobčili članek, v katerem smo razjasnili sistem zvezne uprave Združenih Držav, in pomen raznih federalnih De-partmentov. Povedali smo glavne točke o Department of Labor; naj sled- danes
II. Department of State.
Department of State je to, kav se v drugih državah zove Minis-terstvo zunanjih stvari. Ta department se peča z vsemi zadevami, tičočih se drugih inozemskih držav, vseh zadev med vlado Združenih Držav in vladr/ni drugih dežel; vseh ?adev, tisočih se pravic ameriških državlja nov, živečih v inozemski, oziroma vssh zadev, tičočih se nj ho-vih interesov v inozemstvu. Secretary of State . (državni tajnik) je sploh priznan kot minis-terski predsednik vlade Združenih Držav. Ako bi Predsednik Združenih DrŽav in tudi Podpredsednik umrl, bi on postal Predsednik. Sedanji Secretary of State je bivši "Justice" Najvišjega Sodišča, Charles Evans Hughes.
Predsednik Združenih Držav občuje potom državnega tajnika z inozemskimi vladami in njihovimi zastopniki v Združenih Državah. On je tudi čuvaj velikega oečata Združenih Drižav in kon-trasignija (sopodpisuje) vse Predsednikove proklamacije ter
ekscentrično žensko, ki hodi za njim in bi ga mogla kompromitirati. Prosil je za premeščenje, hitro, čim preje tem bolje. Zapečatil je svojo prošnjo in šele 'iiotem legel spat.
pritiska k njim državni pečat; isto velja tudi glede tiralnic proti ljudem, ki so zbežali v ino zemstvo in katerih izročitev se zahteva.
Spodaj pod njim je od gneva nlakala Reza. Tudi ona ni spa-a. Stresal jo je srd, neuspeh, prevara. Mučil jo je zasmeh, sramota in ponižanje, ki so jo nalik gavranom obletavali in dra žjli, posmehovali se ji in kroho-tali. V Rezini duši je bik> kakor aa pogorišču. Kakor ostanejo po požaru, ko je pogašen, grušč, saje, opaljeni tramovi ter zakajeni zidovi in rezki smrad vsenaokoli, prav tako v njeni duši od vseh teh sanj in načrtov ni ostalo dru gega, razen silne, umazane želje po maščevanju. Slišala je korake kaplanove
Razkrinkani Habsburžani
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako hiteresantna in priporočanj o rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
ne more zgrabiti za svojo druži-J nad sabo. Dolgo se je tolažila in co, zakrivljeno črno palico, ter' mislila, da se spametuje, odlpči, zbežati ž njo ven, ven na cesto, Ida pride k nji, sem dol, da jo dokler ne bi utrujen,'zdelan, iz-1 prosi odproščenja. ,Pri sleher-mučen omahnil na tla. Razumel nem šumu se je zdrznila, domne-je, čemu so svetniki bičali svoje Vajoč, da sliši tihe, plazeče se ko telo do krvi in ga mučili s posti. | rake, a že je spet začula vrh Globoko se je oddahnil. — jsebe težke in močne korake, "Se diši po grehu tu okoli," in, ''ne, ne prihaja, samo ustavil s* čutil je rezedin in Rezin vonj, kij je," gi je vsakc^rat bolestno de-je prihajal od nje obleke, las, odjjala. "Kako čednosten je, kako nje vse ter še zdaj polnil kapla-; svetniški," si je rekla in se srdi-novo sobo. Potegnil je zastsor | Ja na to njegovo krepost. "Be-kvišku in odprl okno v hladno jdak je — bedast... do župniko-noč. Rezki, mrzli zrak ga je oblil, ve smrti .bi lahko bil pri nas. Ko-in zavel krog njega v sobo. ;liko pa že imam? Dvanajst? — Kakor se ujeti lev prestopa v Ne, skoro trinajst tisoč. .. in kletki za gostimi mrežami z ene vse bi bilo njegovo, ko bi mu ne-noge na drugo ter bega iz kota;itoč vodila župnišče — toda ne, v kot, dokler se ne utrudi in zgru , je izgovoriti me ni pustil, idite, di, tako je Jan dolgo, dolgo časa me je surovo pehal od sebe, i-hodil v svoji zaklenjeni izbi. j dite! — videli bomo, kdo pojde,"
Vse, kar je pred kratkim do- i ;n se je spet zamislila, živel, se je polegalo v njem. U- j »Ta poštenje ga bo drag0 sta. gašalo je in medlelo vse, kar ga|Io> ta čednogt njeffova ge drftžje> je tako razburkalo. Ohladil se je videti hočemQi če mu bodo ljujje
liki jeklo, tako trdega, krepkega se je čutil. Bil je zdaj kakor jeklen oklep, po katerem je udaril oster meč, pustiviši na njem samo slabo brafckotino, jedva spomin. Kakor postane ilnata opeka v ognju trda, tako utrjenega se je čutil tudi on zdaj po pre-stauem boju. Zmagal je, obvaroval se. Toda videl je, kako so se pogosto razpočile in razdrobile tudi najtrše opekle, če je kdo
iState Department prihaja v ne posredno dotiko z državljani potom svojega urada za potne liste (passport bureau) in potom diplomatičnih in konzularnih u-radov.
Ameriški državljani, ki hočejo potovati v inozemstvo, morajo v mnogih slučajih imeti potni list, podpisan od samega Secretary of State. Prošnjo za potni list treba vložiti pri County Court ali pri kakem federalnem sodišču, ki dostavlja prošnjo State Departments
State Department ima v vsakem važnejšem mestu po svetu svojega ameriškega konzula, katerega dolžnost je da gredo na roko Amerikancem v inozemstvu in da čuvajo interese ameriških trgovcev. On daje vsakemu ameriškemu državljanu informacije o trgovskih razmerah v deželi, kjer je nameščen. Konzuli ostajejo v ozkem stiku z importer j i dotične dežele, tako da so v stanu ne le dajati njim potrebne informacije, ampak tudi poročati od časa do časa Združenim Državam o stvareh, ki zanimajo trgovski svet.
Konzuli dajejo informacije trgovcem ne le osebno, ampak odgovarjajo tudi na vsako pismo, poslano njim glede pokrajine, v kateri so nameščini. Pošiljajo redna poročila o trgovskih prilog jostih za ameriško trgovino v inozemstvu in držijo v svojem uradu kataloge in cenike za ame rlške produkte, v svrho da navajajo trgovce v svojem delokrogu, naj naročijo blago iz. Združenih Držav. Ako ameriški državljan umre v inozemstvu, ne da bi tam zapustil svojega pravnega zastopnika, je dolžnost konzula, da čuva interese ameriških dedičev.
Vsakdor, ki se hoče preseliti v Združene Države, mora dobiti na svoj potni list vizum ameriškega konzula. Ameriški prijatelji in sorodniki dotičnika utegnejo biti od velike pomoči, ako pišejo konzulu in izjavljajo, zlasti v slu čaju mlajših in postarnih priseljencev, da bodo skilbeli za nje in jamčijo, da ne postanejo breme na račun javnega ali privatnega dobrodelstva.
Diplomtična služba obstoja od veleposlanikov (ambassadors) ;n poslanikov (ministers) v inozemskih deželah. Oni predstavljajo vez med State Department ;n vlado, pri kateri so pooblašče ni. Ravno kakor konzuli tako tudi oni so pripravljeni pomagati Amerikancem, ki se nahajajo v inozemstvu.
Foreign Trade Adviser (Urad za nasvete glede inozemske trgo vine) je oddelek tega Departmen ta, ki prejema poročila od konzulov glede priložnosti za ameriš ko trgovino v inozemstvu in je pripravljen dajati vsake informacije v tem pogledu.
Božične melodije.
• Zložil Silvin Sarderiko. -
Po jasnobeli poti.
Jaz grem
po blaženi samoti, po biserni krasoti. In prašajo snežinke, kristalne krasotinke: Kam grel?
Jaz grem
pod nemirni nebesi, pod tihimi drevesi, In praša ivje belo, ko hodim pot veselo: Kam greš?
Jaz grem
čez vrste njih nebrojnih čez zibel žit pokojnih. Po jasnobeli poti Božiču grem naproti — tja v rodno vas.
Kakor otrok.
Že slišim njih zvonove ubrane v glasih treh, po vasi pesem plove, vesela kakor smeh, nedolžna kakor sneg.
Ko jih nocoj posluša obraz je ves zavzet, zavzeta vsa je duša od pesmi davnih let. In jaz — o'trok sem spet.
Uspavanka.
Vsa zemlja kakor velik vrt; po vrtu hodi zima — smrt, razgrinja beli pajčolan, od rosnih niti celotkan: Spavaj — spavaj 1
Širokogrudna zemlja ti, prerajala si mnogo dni. Sedaj prihajam rajat jaz, a naj zagrnem tvoj obraz:
Spavaj — spavaj I
Kot dete te povila bom in v zibel položila bom, vso noč pri tebi bdela bom in kakor mati pela bom: Spavaj — spavaj!
Tam zunaj pada mrzli sneg. tam zunaj hodi črni greh, preplašil tvoje bi oči. oskrunil tvojo Spavaj —
spavaj!
RAZNE VESTI.
verjeli?"
Ni zaspala. Vso noč si je pusti la goreti svetilko, da bi jo nočni čuvaj opazil.
"Cerkovnik,, cerkovnik, vsa sem iz sebe," je navsezgodaj planila k mežnar ju, ko je prišel po ključe in zvonit jutranjico, "naj takoj pride sem vaša žena, niti trenotek i\e morem, ne smem biti sama in dokler ne bo gospoda župnika, morate spati vi tu v
V Italiji so se tudi udarili. V Li"
guriji so kovinarji proglasili' splošno stavko, kateri so se pridružili tudi tiskarji. Vedno bolj je o-čito, da se bodo kovinarji s svojimi zatiralci spoprijeli na celi črti. T0 je eden izmed povojnih pojavov. Kapitalizem, ki je doživljal za vojne orgije profitar-stva, se še ne more uživeti v moralne razmere, ki so zahteva človeštva po veliki nemorali krva-
viš let in ne mara popustiti nič cd svoje prejšnje metode nakopi čevanja zlatih zakladov v pomočjo bede 90 odstotkov človeštva. Veliki boj, ki se v tem znamenju bije s skoro neverjetno srditostjo po vsem ostalem svetu, se tudi nam bolj in bolj približuje ter nas bo prej ali slej zajel. Bodimo na straži! Nismo sicer industrijaj-na država in tudi proletarsko gibanje pri nas ni tako razvito, kakor bi drugače bilo, če bi stali gospodarsko eno stopnjo višje, vendar pa ne tratimo v teh časih svojim hoči z medsebojnimi prepiri. Delavstvo je lahko spoznalo, da doseže edino tedaj kak uspeh, če nastopi složno z močjo svoj i h organizacij, ker tudi pri nas skuša buržoasia postopati po načinu njej sorodne buržoazije drugod. Obenem pa je naša buržoazija še stokrat nesramnejša kot vsaka druga, ker hoče ljudstvu odvzeiti še tiste bore pravice, ki sm0 si jih stežkim trudom izbojevali, in ki so drugod same po sebi razumljive. Bodimo torej na straži in se oklenimo trdnje svojih organizacij! In delavstvo naj ne pozabi, da je vse, kar ima danes pravic v svojih rokah, delo: soc.i-jalisticnih organizacij!
SInovjev in komunizem. "Hu-manite" objavlja članek "Sinov-jeva, ki izvaja, da je najvažnejši uspeh moskevskega kongresa ta, da se je tretja internacij onala prilagodila novo ustvarjenemu položaju. Komunisti si prizadevajo, da bi proletariske mase pritegnili popolnoma in da bč/ svoje delovanje raztegnili na vse organizacije, do športnih udruženj. Revolucija še ni končana. V bodočnosti, ki ni daleč, se pripravljajo novi boji, ki bodo Evropo in ves svet pretresli bolj kakor vsi dosedanji boji.
Krvava demonstracija v Šibe-niku v Dalmaciji. Dne 31. okt. so priredili dalmatinski zemljo-radniki pod vodstvom klerikalcev shod, katerega pa je oblast prepovedala. Pri tem je prišlo do demonstracij in so demonstranti razbili občinsko hišo. 0-rožniki so streljali in težko ranili več oseb.
Otvoritev telefonske centrale in javne govorilnice v Treb. njem. Pri poštnem in brzojavnem uradu Trdbnje se je 'otvori-la 17. oktobra 1.1. telefonska cen trala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet.
— Voznik Mike Gannon, 4927 Madison Ave, uslužben pri East Ohio plinovnj družbi kot "truck driver", je bil kaznovan na $1 ka'zni in sodne stroške, ker je peljal s tovornim avtomobilom po Franklin Ave., kjer je dovoljeno voziti samo z osebnimi avtomobili. Mike se je izgovarjal, da ga je poslala tja plinovna družba, toda sodnik mu je povedal, da družba ni sodišče.
DOCTOR BAILEY, "Specialist"
Zdravi nove in zastarele bolezni moških in žensk že 21 let. Najnovejše metoda in gotov uspeh. Ako trpite od zastrupljenja krvi, kožnih bolečin, revmatizma, srca, pljuč, želodca, jetrih, zlati žili, počenja, nosu, grlu in krofa.
Pojdite k njemu in ozdravite.
On vam da ono slovečo krvno zdravilo 606 in 914.
Tudi najkasnejše električno in X-Ray zdravljenje.
Vse zdravljenje opravlja Dr. Bailey sam, osebno in zaupno.
Njegovo delo je najboljše, njegove cene najnižje.
Mi govorimo Slovensko, Uradne ure od 9:80 dop. do 8. zv. Ob nedeljah od 10 dop. do 1 pop.
5511 Euclid Ave. blizu E. 55 St. Drugo nadstropje soba 222 Cleveland, Ohip.
X-RAY PREISKAVA $1.00 0t
VLOŽNA KNJIŽNICA JE VAŠ POTNI LIST.

pri zlaganju močno udaril obnje. j župnišču) ra2umete?
"In fuga salus...» si je dejal, In ta dan je bj]a nR dubski "proč moram in pojdem." Sedel
je k pisalni mizi ter pisal konzii toriju. Hiše svojega župnika ni kompromitira]. Omenil je samo
fari nalik uveli roži v prah poteptana duhovniška čast kaplana Jana Beneša.
(Dalje prih.)
ker je popolnoma naravno, da mora biti mlad mož, ki ima vložno knjižnico posten in delaven fant, drugače ne bi imel nič prihranjenega denarja. Nemogoče je priboriti si svojo pot skoz svet ter poslati neodvisen in uspešen, ne da bi dajali na stran nekaj svojih prihrankov. Najboljše je, da jih vložite v varen zavod, kakor je naša Posojilnica, ki obenem stoji na strani svojim rojakom.
Mi plačamo OBRESTI PO 8%, na vaše vloge.
Mednarodno Stavbinsko&Pesejilno Društvo
6313 St. Clair Ave., Cleveland, O.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 24th, 1921.
Zabaven Večer
g | O6<>oo<x><>oc><>o<xxx><>o<>ocoo<><>o<><><>o<><>&<><><
Ameriško državljanstvo.
priredi
S.N.
na
i i
jj 31. Decembra 1921.
m
1. Januarja, 1922.
v svojih lastnih prostorih.
Na programu s0 različne igre ter ples pod vodstvom godbe "Bled' . Slovenci in Slovenke, možje in fantje, ženske in dekleta ne ostanite doma, temveč pridite, da si v krogu svojih prijateljev in znancev voščite srečno in zadovoljno Nov0 Leto. Pridimo vsi in pokažimo, da hočemo praznovati prihodnje Novo Leto v novem ter moderno zgrajenem Naradnelm Domu.
i
w
I
Da se vidimo 31. decembra
in 1. januarja!
Odbor.

JAKO LEPA PRILIKA.
Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vase posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče še bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje.
jrOSEF»HI ZAJEC
15605 WATERLOO RD.	Cleveland, O.
Popolna navodila za one ki želijo postati Državljani Združenih Držav Amerike
Priredil
JUGOSLOVANSKI ODDELEK FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE
Predgovor napisal RAYMOND F. CHRIST, Director of Citizenship Department of Labor Washington, D. C.
■<><><><><><CK><><><><X><><>00<><><><?<><><><><><>0<>00<X><X><^
27, Q. Who are the electors? V. Kdo so ti volilni možje? A. They are representatives chosen by the people. O. To so zastopniki, ki jih ljudstvo izvoli.
27.	Q. How many electors are there?
V. Koliko je teh volilnih
mož?
A. As many as there are n congressmen and senators. O. Toliko, kolikor je poslancev in senatorjev.
28.	Q. Who may become President?
V. Kdo mora postati Predsednik ?
A. Any natiVe-lborn citizen, at least thirty-five years of age, and a resident' of this country for at least fourteen years.
O. Vsak državljan, rojen v Združenih Dražavah, ki je najmanj 35 let star in ki je stanoval v tej zemlji najmanj štirinajst let.
29.	Q. How is the Vice-President elected?
V. Kako je izvoljen podpredsednik ?
A. In like manner at the same time as the president. O. Na isti način in ob istem času kakor Predsednik.
O.: Da, vsled obtožbe s strani Senata 31. Q.
in
Clevelandske novice.
— Kakšni naj bodo prazniki?
Bodo li mokri ali suhi? To je vprašanje, katero ne dela povprečnemu izmed nas nikakih skrbi. Kdor ga le ima kje kako kapljico, ga bo med prazniki pri nesel na dan ter pogostil svoje prijatelje in znance. Kot se čuje, bodo te dni suhi agent je mirovali in ne bodo vpeljali nikakega Who is the Commander (Posebnega pogona, kbt se je mi-Chief of the Army and1 #0' Southwell, tajnik Dry
TELEFON: Main 1441	Central 8821—W.
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers BIdg.
St. Clair Ave. & Ontario St, blizu Public Square.
................
Navy?
V. Kdo je vrhovni poveljnik vojske in mornarice? A. The President, O. Predsednik.
32. Q. What are the most im-'pontant duties of the' President ? V. Katere so najglavnejse dolžnosti Predsednika? A. a) To represent the U-nited States in its relations with other nations, b) To command The Army and Navy, c) To advise Congress when he thinks new laws are needed, d) To see that the Federal laws are obeyed, e) To appoint a large number of government officers. O. a) Predstavljati Združene Države v njihovih odno-šajih nasproti drugim narodom. b) Zapovedovati vojski in mornarici, c) Nasve-tovati kongresu, kadar misli da so potrebni' novi zakoni, d) Paziti na to, da se ubogajo federalni zakoni, e) I-menovati veliko število vladnih uradnikov.
uuiuinuauaiuioiiiiii^aigiDu
MALI OGLASI
i"111""1111"111".....1111111......"""i"1..............iiiiiuiiiiiiimiiiimiiTii.............minimi........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii...................................................
30. Could the President or the Vice President be removed from office?
V. Ali je mogoče odstaviti Predsednika a'H Podpredsednika?
A. Yes: by impeachment of the Senate.
33.
m
*>jiimiiiim£]iiniiiimirjiii!iiHmomuni!iirai!i^^
ZAKAJ?
7ATO-7ATO-
JLa£ \ 1 V/,
ZATO: ZATO: ZATO:
Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov —
ker pomatii vsak kov za vaš list —
oglas v vašem listu več dohod-
ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno —
ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —*
Vpoštevajte dnevnika
najprvo one trgovce ki oglaSajo v

ENAKOPRAVNOST
In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vesti, povesti itd.
Ameriško-j ugoslovanska Tiskovna Družba
Princeton 5 51
6418 ST. CLAIR AVE.
$jumi)umnifM!iuimiMiiiiuiimiiiiH!MHiti}HUHi^
I
Q, What direct assistants does the President have? V. Katere neposredne pomočnike ima Predsednik? A. The Cabinet. O. Kabinet (ministerstvo).
34.
Q. What is the Cabinet? V. Kaj je kabinet? A. A body of ten officials to help and advise him in carrying on the work of the government.
O. Skupina desetorice uradnikov, ki pomagajo in svetujejo Predsedniku v upravljanju vladnih poslov. 353. Q. Who are the ten officers ?
V. Kdo so ta desetorica u-radnikov ?
A. The Secretary of State, Secretary of Treasury, Secretary of War, Attorney General, Postmaster General, Secretary of the Navy,' Secretary of the Interior, Secretary of Agriculture, Secretary of Commerce, Secretary of Labor. O. Državni tajnik, finančni tajnik, vojni tajnik, vrhovni odvetnik, glavni poištar, tajnik mornarice, tajnik notranjih zadev, tajnik za poljedelstvo, tajnik za trgovino in tajnik za delo.
36.	Q. Are the cabinet officers elected?
V. Ali se člani kabineta volijo?
A. No — they are appointed by the President an'd their ap-pointmeint ratified by the Senate.
O. Ne — predsednik jih i-menu je, in njihovo imenovanje potrjuje senat,
37.	Q. If the President dies or resigns or is removed by impeachment, who takes his place?
V. Ako Predsednik umre ail odstopi ali je odstavljen vsled obtožbe, kdo prevzame njegovo mesto? A. The Vilce President of the United States.
O. Podpredsednik Združenih Držav.
38.	Q. If both the President and the Vice President die or resign or are removed from office by impeachment, who takes their place?
Maintenance lige je rekel, da je odvisno od zveznih in mestnih oblasti, ali se naj 18, amendment strogo spolnuje ali ne. Zvezni a-gentje bodo sicer tekom praznikov na delu, toda ker jim ni prideljena nikaka posebna pomoč bo njih aktivnost enaka vsa kernu drugemu dnevu v letu.
— Igrače iz Nemčije. Ameriške izdelovalci igrač se pritožujejo, da jim uvoz igrač iz Nem čije silnlo škoduje, ter da ne morejo z njimi kompetirati. Kom-peticija je posebno nevarna kar se tiče punčk in porcelanastih posodic, dočim pri igračah iz pleha in lesa ni še take nevarnosti. Tako se je izrazil BYedric'h Pfefferkorn od Geo. Bowman družbe, ki izdeluje precejšnjo vrsto igrač in je član zveze izdelovalcev igrač, ki zahteva višji tarif na nemške in japonske igra če in punčke. Nadalje se je izrazil Pfefferkorn, da je bilo najmanj 75 odstotkov punčk prodanih letos, tujezemskega izdelka. Trgfovci pravijo, da je temu tako, ker se dobijo igrače iz Nemčije mnogo ceneje. Mnogo družin si druga leta radi visokih ben sploh misliti ni moglo, da bi kupile enake igrače kot so jih kupile letos, kajti stale so preveč denarja. Na nekem zaslišanju v Washingtonu je bilo poro-čano, da ekzistira izmed 134 tovarn za igrače le še 12, in to vse radi tujezemgke trgovine.
ODDA SE STANOVANJE
obstoječe iz treh sob; elektrika in plin; pripravno za družino alf za pečlarje. Vprašajte na 1009 E. 62. St.	(303)
VEČ DOBRIH PEVCEV — KANARČKOV
imam na prodaj. Zglasite se in oglejte si jih na 1419 E. 51 St.
(301)
IZVRSTNE italijanske kromatične in piano harmonike se prodajo poceni na
6532 St. Clair Ave. (301) ----1--
IZ DOMAČIH ROZ ZANESLJIVO IZKUŠENO ZDRAVILO ZA LIŠAJE IN PRIŠCE. FRANK GRADIgAR, BOX 157 ELY, MINN,	(302)
(Dalje prih.)
Kupujemo in proda-
jamo
Selimo in hranimo pohištvo
J. E. WILSON
15408 WATERLOO RD.
Tel. Wood 54—L
i
Največje, najhitrejše ladje n« svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. V vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik.
g V Jugoslavijo, Bolgarijo, na	g
I Romunsko in Madžarsko	„
Preko Dubrovnik, Trst in Reko	1
ITALIA ............. 5. jan.	1
Listki $87 — Davek $5.00 ■
Preko Cherbourg	II
Southampton.	n
SAXONIA .......... 21. jan.	1
CARMANIA ......... 31. dec.	|
Nove ladje plovejo direktno v
Hamburg.	■
X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina. povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma. bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, s tem. da zanemarjate svoje zobe.
Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxveen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Drusre ure po do-erovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vogal E. 55th St.
Suite 8	CLEVELAND, O.
PRVA SLOV. SPIRITUA-LISTICNA CERKEV
se zbere
V NEDELJO, 25. DEC.
ob 2 uri popoldne na St. Clair Ave. in E. 72nd St.
v T. O. O. dvorani
BOŽIČNA SLUŽBA
!
nakar sledijo poročila. Poročevalci: Sophie Boldjn, Jennie Mandel, iRiose j>« MaTy Pekol, Frank Malida in drugi. Vsi dobrodošli.
Opozarja se vas na semenj, katerega se bo priredilo 25. in 26. februarja, 1922, t. j. v soboto ob 7. uri zvečer in v nedeljo ob 2. popoldne, v Grdinovi dvorani
Rev. Marie Struna, župnik
1095 Addison Rd.
BBBBBBBaBBBBBflBBlilfiBHBBBiaflB
THE W-K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
NAZNANILO.
Članom dr. Baron Vega naznanjam, da se vrši v nedeljo, 25. decembra 1921 ob 8. uri dopoldne glavna letna seja v Slov. Domu na Holmes Ave. Na programu bodo volitve odbora za leto 1922 istotako se bo prodajalo na seji blago od društva Avstrijskih veteranov.
Udeležite se vsi brez izjeme. Torej na svidenje, 25. decembra v Slov. Domu.
IGNACIJ MEDVED, tajnik, 15313 Holmes Ave. __I_______ (301)
GOTOVINA ZA LffiERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba št. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer.	(x
POZOR!
Rojakom naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne
ŽIVE PRAŠIČE,
katere prodajam po najnižji ceni. Kdor jih hoče zbrati, sam naj se oglasi vsako nedeljo ob 1. uri. popoldne, in popeljem ga na farmo, da si izbere takšnega kakor sam hoče. Voznina prosta.
JOHN SRAKAR, 14710 Darwin Ave. blizu Collinwood Lumber jarda.
(x)
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. john komin, Lekarnar.
BBBBBBBBB!aafl8fflV.3BSBBaflflBBK
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavoaf v Clevelandu
POGRERNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in
pogrebe in druge prilike. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm.
Sitter
»80S ST. CLAIR
AVBNUS Cleveland, O.
John J. Keiper
PRAKTIČEN PLUMBER
Napeljevaiec plinovnih cevij in gradilec podcestnih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850
Prospect 242C
Centval 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
% splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND. O.
mmm
VSE DELO v zvezi s plumbarstvom, vam
napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo naša cena po volji.
Chas. W. Wohl
Plumbing & Heating 381 E. 156 Str., Cleveland, Ohio. Eddy 8236-R.
II!
SBBBBBBBBUgBBflBBUBBBBBBBEB^
POPRAVITE SVOJE ZOBE 3 SEDAJ!
Moje cene so sedaj iste kot \ pred vojno. Enajstletno delova- g nje v tem uradu s tisoči zadovoljnih oseb. ki so dale popraviti zobe pri meni, vam garantira pošteno in dobro postrežbo.
DR. I. S. RUBIN
ZOBOZDRAVNIK Delo brez bolečin. 5606 ST. CLAIR AVE.
i
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
f pošljanje\^
denarja \
po pošti ali brzojsvao u:«.. _____• _____■ ••
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojsvao hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik
GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City.
GLAVNI URAD:
\10 E. 22nd Street. ' A PODRUŽNICA: f 1597 2nd Avenue. ^T ^ New York City^
MOŠKI KLOBUKI
$3.50 moški klobuki, sedaj $2.80 $4.00 „ „ „ $3.20 $5.00 „ „ „ $3.98 $6.00 „ „ „ $4.80
SPECIAL: moški baržunasti klobuki $5.00.
ftelai SL Močnik
6205 St. Clair Ave., Cleveland, O.
0102010202020200020102010102020000010100010248234848010202