162. številka. Ljubljana, četrtek 17. julija. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Luiaja vsak  dan, izvzemši nonedelikn in dneve t>o praznikih, t*»r po posti p^pjeman. za ivetro-ogprske dežela za celo leto 16 gold., ta pol let« 8 gold..
M četrt leta 4 golil. — Za L|ulilJano u. -t. poši'janja ua dotu r\ oolo letu 13 g     . za čntrt leta 3 goid. 30 kr.. za en ineseo I goid. 10 kr.   Za pošiljanje na dota se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za c«lo leto 20 ffoid., za pol 1-ita !0 gold.  — Za ?,*iip 'do učitelje na ljudskih -iolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 golil. 50 kr.. po pošti pr jemai. za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-b top ne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiaka. 5 kr. č*) se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat M o.ača šteinpelj M 30 kr. Lopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvu je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-1. Opra vnifltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V I juliljuiii 10. julija.
Poročali smo, da so tukajšnji »katoliški" sklenili zoper „Slovenski Narod" agitirati. Nekateri duhovniki to delajo že tako dolgo kar naš list obstoji, tako, da je naš časopis v hudih borbah vzrastel in se ukrepih Tej sovražni agitaciji in načelom, katere je list zastopal, imamo pripisati, da se je širil čedalje bolj med posvetno inteligencijo, a zmi-rom manjšalo se število njegovih privrženi-kov med duhovniki, ki nijso tolikanj narodni nego pravni, /daj imamo med duhovniki komaj 5% naročnikov, med tem ko število drugih od četrtletja do četrtletja narašča. Naš list torej nij nikakor v nevarnosti, in »uničiti" ga ..pravni' ne morejo, če se na glavo postavijo.
In postavljajo se precej. Kazen omenjenega sklepa, čujemo od več strani enaka prizadevanja. En primer: V neki krčmi, kjer je bil „»Slov. Narod" naročen, so trije duhovniki krčmarja tako dolgo pregovarjali, da ga nij več naročil, če ga je tudi sam tako rad bral, da nij mogel več nego Četrt leta brez njega biti. Drugi fanatiki tako bornirane sodbo o našem dnevniku in njegovem „brezbožji" trosijo, da bi človek dvomil ali so to študirani ljudje ali zlobne babe.
To je menda samo pri naših razmerah mogoče. Tega nikjer več nij in to tudi pri nas ne more dolgo trajati. Tudi mi nijsmo volje enako z enačim povraČevati. Mi kot narodnjaki smo bili dozdaj še veseli, da je in Če je več slovenskega berila med ljudi prišlo; bilo je narodno berilo. Dostakrat humoristično „Danico" izpodkopavati nam ne bi bilo niti na misel prišlo. Mislili smo, da se nij treba z načeli zlagati, a ipak se more držati novinarska kolegijalnost, toliko kolikor jo že terja dobro in olikano obnašanje.
Ms tek*
Meta Holdenis.
{Roman, francoski spisal Viktor Clierbulica.)
Poslovenil D a v. II ost ni k.
Prvi del. II.
nadaljevanje.) Leto potem zapustim Florenco nienj zadovoljen ; bal sem se, da bi se gospod Mau-serre, Gcgar čud se jo bila stemnila, ne začel kesati zaradi kupa, ki ga je naredil z OBodo. Velikanske reči so se začele prij^rav-ljati po celej Evropi; zanimale so ga živahno, njegova bistrovidnost jo videla vse njihove nasledke, (»rajal je politiko francoske vlade, češ, da jo njeni uradniki slabo opozorujejo, in da jej so slabše svetujejo. To je bil edini predmet vseh njegovih pogovorov; vselej se
Pri nas bi radi „kouservativci" samo ..podirali " nas, da si vedo, kako nezmožni so duševno in materijelno oni sami. Mi smo Slovencem naroden dnevnik ustanovili, in le mi smo ga mogli. Našim domačim protivnikom še z njihovimi malimi tedniki težavno hodi. To vidijo in vedo, in vendar bi v svoji nenarodni zagrizenosti radi bolj proti nam agitirali, rajši naš dnevnik zatrli nego nemške, katerih se po naši domovini de toliko bere. To se ve, vse to po pogubnem geslu v „Novicah"- izrečenem: „ rajši nem-škutarja kot libe ral nega S lo venca."
V očigled te agitacije, katera je sicer prenepatrijotična, da bi mogla vspeh imeti, pokladamo vendar našim prijateljem, vsem naprednim in svobodomiselnim narodnjakom po Sloveniji na srce, da ona rovanja para lizirajo, da vsak skuša naš narodni dnevnik med svojim krogom razširiti, vsak dozdanjih podpornikov še enega naročnika dobiti. Ce bi roke križem držali in nič storili proti rovanju fanatizma in strasti, otegne nam piotivnik vendar škodo delati, in prevei jeni smo mi in naši prijatelji, da bi bila to narodna škoda.
Z veseljem in neupognenim pogumom bodemo na potu narodnega napredka dalje hodili, ako nas bodo vsi pošteni elementi tako podpirali, in še bolj kot dozdaj. In na to, npamo da se smemo zanašati.
Politični razgled.
ftotrttnje dežele.
V LJubljani 15. julija.
Minister Stremayr že davno nij več
ljubljenec nemških ustavovercev. Kakor se vedno bolj kaže, hoče s pomočjo Uauscherja ohraniti si svoj ministerski sedež, ko bi palo to ministerstvo in stopilo na njegovo mesto konservativno-centralistiČno. Lani je minister Strcmavr ukazal,   da jezuiti,   kateri so kot
je usopel, kadar je o tem govoril, končno pa je vsklikal z bridkim glasom: Pa saj pozabljam, da nemam veo besede pri tej reči, pozabljam, da nijsem nič. Jaz sem ga primerjal s pridnim vojaškim konjem, kateri se prenaglo odvede z bojišča ter upreže v navadne ojuice \ ko zasliši grom topov, se trga od nevrednega voza — a zastouj. — Gospa Mauserre-ova je dobro vedela, kaj se godi v njem; delala se je v njegovi navzočnosti ipak vedno veselo. Prihodnje leto se mi je zdelo, da se je sprijaznil z osodo. Da bi si kesanje malo utešil, počne pisati politično zgodovino Florencc; cele dni je pre-iskaval arhive; to delo ga je zopet zresnilo. No upal bi se vas zagotavljati, jc-li bil še zaljubljen v svojo soprogo ali ne; a čutil se je z neločljivo vezju navezanega ua mater svojega deteta. Kar se tiče nje, bila mu je posvetila globoko udanost, mešano z občudo-
profesorji na inšbruŠkem vseučilišči, se ne smejo udeležiti pri volitvi rektorja. Leti s pa je sam ta ukaz preklical in dal jezuitom pravico, da smejo voliti. „Vat." vsled tega hvali Stremavrja; „N. Fr. P.u pa mu bere ostre levite. Vsakako se Stremavr čudno obnaša.
•/un</sit<tn<>v4* slavnost v Pragi je zopet pokazala svetn, da se češki narod vedno krepkejše razvija. Slavnostni prevod je bil velikanski. Telegramov je nad 200 došlo. Pri banketa je bilo 400 udeležuikov; navdušeni govori slovanskih gostov so našli čvrst odmev pri češko-slovanskih bratih.
Iz fmtili.ikcffit piše „Dziennik Poznan ski": ..Kamor gledamo, povsod vidimo sa moupravo v. plenicah in se prepričamo, da nijsmo zreli za avtonomijo. V vseh strokah uprave je nered in slabo gospodarstvo, Oa-liški deželni šolski svet nij kos svoji nalogi. Za ljudsko prosveto se nič ne skrbi." Ce je vse to resnica, so na Gališkem res žalostne razmere. — Volilno gibanje na Oališkem tudi nij posebno živahno. Volilni odbor v Krakovu pod vodstvom Zvblikievica se skuša spraviti z zidovi.
V d tanje driarc.
lvivauski vladar Mohamed Kachim se je vrnol. Prišel je v *•»#.»ki tabor h generala Kaufmanu, ter se podvrgel milosti ruskega carja. General Kaufman gaje postavil na to zopet v njegovo čast nazaj, se ve da pod vrhovno oblastjo Rusije. Kan je na to iz »hvaležnosti" do Rusov odpravil sužnjištvo. General Kaufman je telegrafiral v Perzijo, da naj se pripravijo ondi za sprejem perzijskih ujetnikov v Kivi, katerih jo neki do 9000.
Tif»:ik** vlada je sklenila z avstrijskim poslancem grofom Ludolfom pogodbo, da obe državi poravnate vzajemno strngo Donave pri tako imenovanih železnih vratih pri Or-šovi. Turška vlada prevzame polovico stroškov za to delo, ki bodo precej veliki. Brodarstvo po Donavi bode potem znatno po lajšano. Tudi zarad sklopljenja avstrijskih železnic s turškimi je napravil grof Ludolf pogodbo. Turška vlada se je zavezala, da zida v Posni dve železnici, in sicer iz Panje-
vanjem in absolutnim zaupanjem, ki bi imela le z njo vred umreti. Z eno besedo, nikdar nijsta bila še dva Človeka bolj zaročena, kakor ta dva, ki nijsta bila, — s tem pa nikakor nečem reči, da župani in njihova vez nijso koristni. Sploh se smo reči, da so vedeli kaj delajo, tisti, ki so iznašli poroko. — Nekaj mesecev pozneje se snidemo na Spaujskem, kjer seru sklenil študirati boga slikarstva, Velasojtcza, naj popolnejšega vseh slikarjev, ki so kedaj živeli. Delal sem v Madridu obris sliki, o kateri seje dosta govorilo in ki je predstavljala zadnjega mav riŠkega kralja IJoabdila, poslavljajouega se od Granade. Prcdno smo se razstali, odkrije mi gospod Mauserre svoje hrepenenje po Franciji, in da bi se rad ustanovil na nekem posestvu v Bugey-u, blizu Crćuiicu-a; ta čudovita domena zvala se je Charnrillcs. Samo nekaj ga je na tem oviralo.   Imel je
uke Čez Sarajevo do rumeljske železnice, in 1% Samaca na Savi po dolini reke Bosne do
Busovca. Obe vladi ste se zavezali, da začnete dotična dela še to leto. Ker morajo bosanske železnice po pogodbi z baronom Hir-himii v petih letih dodelane biti, treba izdelati Avstriji v tem času le primerno kratke črte iz Zagreba v Novi in iz Oseka v Samac, in zveza s Carigradom in Solonikom je gotova. Da bodo te črte za avstrijsko trgovino vrlo važne, je jasno. Orijent pa se tako počasi približuje izobraženemu svetu.
V fmMonshi narodni skupščini je prišlo vsled poslednje parade na čast perzijskemu šahu do hudih scen. Monarhisti so hvalili novo vlado, ki je francosko armado tako izvrstno reorganizirala, in so hoteli republikanski poslanci, posebno Choiseul in Gambetta , vindicirali to zaslugo Thiersovi vladi, jo nastal tak hrup , da je Buflct sejo sklenil. Tudi v seji naslednjega dne je bila huda debata. Monarhisti so očitali republikancem, da sejejo razpor med narod. Gambetta, Choiseul, Laferre in drugi republikanski poslanci pa so dobro pobijali ministeri-jalne govore, in označili Francoskej pogub-ljive reakcijonarne namere sedanje vlade. — Mininister Magne je naznanil finančnemu od seku, da bodo prihodnje leto dohodki presegali stroške za 40 mil. frankov. Ako se to uresniči, potem se je P>ancoskej zares čuditi. Vendar pa državno posojilo pod sedanjo vlado še nij doneslo več nego 80 milijonov. Iz tega se vidi, koliko zaupanja ima, pod Thiersom je bilo to drugače. — Slovesnosti na čast
Serijskemu šahu se mirno više. Samo da ^udem ne dopade, kpr vlada toliko za slav-nosti izdaje , med tem , ko ima narod toliko plačevati. Sah menda ne pojde v Italijo, nego odrine 23. t. m. čez Lijon na Dunaj.
šimitj.tkit vlada je poslala generala Kipolla z dovoljno armado v Alcoy, da za-tare ondotni rudeči pant. Kadikalci so se polastili baje tudi Cartagene, v Malagi že itak gospodarijo. Karlisti v Kataloniji pa silijo Črcz Ebro. Vidi se, da se mora republikanska vlada boriti s silnimi težavami.
Bvlf/iitcn zbornica je sprejela v seji 12. t. m. predlog poslanca Corncmansa zarad ravnopravnosti flamamkega jezika s 05 glasovi.
tnr/f*'.ihi kraljevič Alfred, drugi sin kraljice Viktorije, se je, kakor poročajo „Times", zaročil pretekli četrtek v Ingenhajmu z rusko princezinjo Marijo Aleksandrovno. „Tinies" pravijo, da bo imela ta ženitev gotovo ugodne nasledke glede političnih razmer med obema državama, ter dostavljajo, da je zveza ta v vsakem oziru najsijajniši partija, ki si jo je mogel kraljevič voŠiti in da čestitajo zarad tega kraljevi rodovini. — Iz teh besedij veljavnega angleškega lista je razvidno, kako čislajo Angleži zvezo z Kusijo, dasi se interesi obeh držav tu pa tam navidezno križajo. — Parnik „Senegal" je pri-
nesel poročila iz Cap Coast Castle od 23. junija. Angleži pričakujejo napada Ašantijev na to mesto, ter se pripravljajo za brambo. — Državni zbor bode 7. avgusta odložen.
Dopisi.
iz prvega zakona hčer, ki je bila uže sedem let omožena z grofom d' Arci, Čcgar grad je bil kakih pet kilometrov oddaljen  od Char milles-a.   Moj zet je vse česti vreden človek, reče mi, a malo trdovraten ; mojej nepremiš Ijenosti, kakor jo je zval, ne more odpustiti Dolgo časa je silil mojo hčer, naj Čisto pozabi nil-mc i da jej je potem dovolil dopisa-vati mi, zgodilo se je to le s pogodbo, da gospe Mauserre-ovc ne bode nikdar omenila, nego se delala, kakor bi ne vedela zanjo Trdo mi bo stalo stanovati v njenem sosed stvu, a ne smeti videti jo; še trje bode to za mojo soprogo; samota se še sprejme, toda osamljenje ne.   Ako se vam posreči očlovc čiti divjost mojega zeta ter ga sprijateljiti z menoj, spolnite 8 tem naj dražjo željo goapć Mauserre-ovc, in hvaležen vam bom neizrek ljivo.
(Dalje prib.)
■ z <;ru€l«-.i 13. jul. (Izv. dop.| (Narodni program in program ..pravne" stranke.) Imel sem priložnost iz u Rt enega pravničarja samega (g. Hermana. Ur.) zasli-sati program „pravne" stranke, in jaz menim, da ne bo odveč, ako glavne točke tega programa primerim z našim  narodnim programom. — Glavna točka „pravničarskega" programa je:  „vse za vero in domovino." — Kaj razumevajo pravničarji z besedo „domovina", in kako se je nekdaj razumevala V — Bivši slovenski duhovniki so zaznamovali z besedo „domovina" slovenski narod. Oni so se za njega potegovali na shodih, taborjih in deželnih zborih; zakaj ? — bi morebiti ne bilo teško,  vsaj pri nekaterih, raztolmačiti. Sedanji duhovniki — jaz govorim od duhovnikov ,  ker le te in Še nekaj neznatno malega privržencev obsega „pravna" stranka, — šc ima isti moto , isto besedico „domovina", a razumevajo jo drugače kot prejšnji. Oni razumevajo besedo sedaj čisto v prav obširnem pomenu. Oni zaznamujejo ž njo, kar Nemec s „Vaterland", Latinec „patria".  — Tedaj kdo je strankarstvo začel V katera stianka je mlajša „pravna"  ali  narodna stranka? Narodna stranka je pri svojem programu ostala, h koji so tudi prejšnji slovenski d u-h o v n i k i pripadali, in ž njo — facta loti uuntur — delali , razumevajoči   v besedi „domovina" slovenski narod. Narodna stranka nij v tem nič svojega programa predrugačila, ako je pravi pomen , katerega je v besedi ..domovina" razumevala, tudi prav izrazila z besedo „narod", ona je samo s tem svoj program  precizirala. — Ako so slovenski duhovniki prej ene in iste pojme z narodnjaki o besedi „domovina" imeli, in katerega še zdaj imeti hočejo, zakaj se branijo za ta pojem tudi pravo besedo rabiti ?   Čas beži, staro se spreminja in zmirom kaj druzega pride. Zgode se reči, ki namere celega ljudstva in naroda prodrugačijo.  — Katoličanstvo je versko društvo , razširjeno po celem svetu, tu bolj tam manj; ono ima, kakor vsako društvo, enega predsednika, enega voditelja; razloček je le ta, da je to društvo absolutistično, kar druga nikdar nijso (iz-vzemši vaše ljubljansko „pervaštvo" Bleivveiss-Costa). Njih absolutistični vladar je imel do novejših časov predpravice pred vsemi drugimi, bil je verski in posvetni vladar. Ali narodstvene težnje, hrepenenje razkosanih narodov  po zedinjenji mu  je posvetno vladarstvo prevzelo, in s tem tudi njegovo absolutistično vladanje bolj ali manj oslabilo in omejilo.  Želja in pohlep po vladanji sta se njemu ,   kakor tudi njegovim  z dušo in s telesom mu vdanim slugam ,   bolj nego kedaj zopet obudila, spoznavši svojo sedanjo vpljivalno slabost. To zopet doseči nijso mu nobena sredstva preslaba.   (Glej Špansko in Francosko!)  Njegovi pokorni sluge priprav ljeni so, vse žrtvovati, kar jim je bilo do sedaj drago in sveto, — oni so pripravljeni ne le svojo narodnost darovati, ampak še celo narodstvena gibanj a na škodo narodov zatreti. Ravno hrepenenje naro dov po zedinjenji, — narodov, spoznavših
natorni zakon: močnejši ima prednost pred slabšim, in čutečih, da le v zedinjenji je moč, — je konec storilo papističnema cesa-rizmu, mu odvzelo posvetno vlado in jo samo prevzelo. Kaj čudo tedaj, da ponižni sluge papizma narodni program zametnjejo in si drug progam kujejo! Oni žele svojega absolutističnega, svetega očeta, zopet na ono mesto nazaj, na katerem je bil. Oni hočejo, da so zedinjena Italija zopet razkosa, in s tem oslabi, ker toliko lažje jim bode vladanje, ter papež z jezuiti zopet one dežele posede, katere je sedaj imel. Doslednost tedaj terja, da ako na eni strani za razkosanost narodov delajo, na drugi za zedinjenje naroda delati ne morejo.
A vendar pravijo, da so narodni, da nijso nikjer narodnosti, namreč slovenski, nasproti: da imajo v svojem programu lih tako, kakor narodnjaki geslo: „vse za domovino". — Kako se je prej ta beseda tolmačila in kako se zdaj tolmači je bilo gori povedano j ravno tako je že tudi omenjeno, zakaj nečejo in ne morejo besedice „narod" namestu „domovine" v svoj program vzeti. Da so pa besedo „domovina" v svoj program vzeli, če lih se za domovino in nje srečo malo brigajo, za to imajo mnogo uzro-kov. — Pravničarji gledajo le na to, kako bi si mogli več zaveznikov dobiti, ne glede na narodnost: potreba jim je torej take besedice, katera bode vsem prav, in to je „domovina" v obširnem pomenu. To besedo lahko nam tako in Nemcem drugače razlagajo. Oni pravijo nam: Glejte ! mi isto zahtevamo , kar se narodnosti tiče, kakor vaši narodnjaki j mi vsi se potegujemo za slovensko (?) domovino, govorimo povsod za njo, in hočemo povsod vašim željam pravični biti.
A kako bodo našim sovragom Nemcem o tem govorili, ki ničesar o zedinjeni Sloveniji čuti nečejo, kakor tudi ničesar o ravnopravnosti proti Slovencem? — To jim je Čisto lahko; vsaj se še da „domovina" drugače razlagati. Oni lahko rečejo: Zavoljo Slovencev vas nič nij treba strah biti, vsaj mi se ne potegujemo za njih „narod", ampak za vskupno domovino, za Avstrijo in, če vam ta nij prav, za vaš „rajh"; mi se potegujemo za vaše gospodstvo in obvladanje; mi smo vam bili zmirom na roko pri ponemče-vanji Slovanov, kakor vam kaže veliki delj Avstrije in Prusije. — Zraven se pa proti nam hrustijo, „da so oni bili, ki so ponem-čevanje zavrnili in nam našo narodnost obranili; in da so oni nam literaturo ustvarili" (Herman). Kes je da imamo mnogo molitvenih knjig, a drugih jako malo, ki bi bile iz njih rok prišle, a pisati v naščini so pa začeli protestantje, in da bi njih vpljiv po Slovenskem ugonobili so začeli slovenske molitvenike pisati, samo iz tega uzroka in nobenega drugega. Njim nij bilo za slovensko narodnost in slovensko ljudstvo.
Druga glavna točka „pravnega" programa je: Šole zopet državi iz rok iztrgati in pod duhovniško pokroviteljstvo spraviti. Ubogi učitelji hi bili zopet na ta način cenzuri duhovske inkvizicije podvrženi. — Prirodoslovna veda v višjih šolah bi bila nazaj potisnena, če ne čisto izbrisana; in če bi ostala, morala bi so brez vsake vednostne podlage le na podlagi božjega razodetja starega zakona razlagati in učiti. Omika, za katero se je tudi slovenski narod potegovati
začel, bi bila polovičarska, ali prav za prav nobena omika ne.
Program narodne stranke je izražen v zlati trojici: „Vse za narod, omiko in svobodo". V kakšnem razlogu Btoje prvi dve točki našega programa s programom „prav-ničarjev", je iz prejšnjega razvidno, da se nikakor zlagati ne moreta. A kako je se svobodo vidi se iz tega, da „ pravna" stranka te točke nikakor v svoj program vzeti nij hotela. Ona neče o svobodi nič slišati. Njeno geslo je „vedna pokorščina in udanost „nezmotljivosti svoji", kateri mora vsaka stvarca neobhodno molče in slepa slediti. Vsako svobodno gibanje se mora za-treti, nobeden človek nema prava o tej ali onej stvari svobodno misliti, ampak kar Nj. „nezmotljivost" izreče in zapove, mora se kot edino pravo verovati, in če je treba tudi svojo kri za njo preliti.
Iz JletliUo 14. julija |lzv. dopis. I (Pasji dnevi. — Kopanje. — Obdukcija.) Dr. Potočnik mi pravi, da ustreljena kuzlja na srečo ugrizncni deklici in prestra šenim starišem nij bila stekla, sita pa tudi ne, kajti v želodci se jej nij drugega našlo kakor nekoliko peresec zelene trave. Kdor hoče psa imeti mora mu tudi nekaj hrane privoščiti. — Solnce je žarko, ljudje si iščejo hlada, kopanjska agitacija se je po vsem dolgem šumeče Kolpe začela. Ta voda je bistra in zdrava, ali je tudi nevarna. Včeraj popoldne si je spet žrtvo izbrala — pridno deklico iz Rosavnic. Starini pazite na otroke, županstva, pazite na ljudi! Postava o varstvu koristnih ptičev pravi : Politično okrajno glavarstvo ima skrbeti, da to postavo vsako leto decembra meseca in pomladi župani po navadnem načinu razglasijo, če ne, plačajo globo od 10—20 gld. So-li ljudje manj varstva vredni od ptičev? Kaj boste šli bobnat še le po nesreči ? ali nij prekasno kosati se po smrti? — Omenjenega otroka bodo zdaj parali. Pisalo se bo ali brzojavilo na okraj, glavarstvo v Cernomelj, od tod okr. zdravniku v Kočevje. Kje so Rosavnice kje Kočevje ? Koliko čakanja, truda in stroškov pri takej dalečini! Ali se ne bi mogel ovlastiti za take primcrljaje v našem sodn. okraji naš mestni zdravnik dr. Potočnik in temu prideliti g. okr. ranocelnik Salloker? To ne bi moglo napačno biti, saj se je drugje tudi tako godilo z dobrim uspehom. Otroka bi bili že denes jutro lahko pregledali in pokopali; zdaj pa čskajo na okr. zdravnika iz Kočevja, in če ga doma nij? Zatoraj je nujno, da visoko deželno predsedstvo imenovanje okr. zdravnika cernomelj skega pospeši.
prosvetljenega graškega Slovanstva raznih plemen.
— (Koncert), ki gaje predvčerajšnji „Slov. Narod" naznanil, je bil tako slabo obiskovan, da je bilo še teh obiskovalcev sram, ki eo prišli. Vse točke programa so se izvrstno izvršile. Arija iz Verdijeve opere: un ballo in masehera in il baccioje gosp. A. pl, Neugebanerova tako krasno pelaT da je plosk njej v pohvalo posebno opravičen bil. Gospodična Viktorina Rosen je tudi iz prijaznosti pela arijo iz Maycrbeeroveopere „Der Profet'', tako dobro, da je na ljubav in v zahvalo, katera jej je donela po dvorani, ponovila jo. Gospa Matilda Lcaičeva je pokazala s svojim milim in krepkim glasom, da je izvrstna pevka in je malo zbrano občinstvo jej pohvalo po vsaki točki dalo. Tudi osmospevi od gosp. pevcev čital. zbora so se jako dobro vršili in je zato tudi hvala njim donela. Z velikim veseljem smo zavoljo tako lepe izvršitve celega programa dvorano zapustili, ne morem se pa premagati, da bi ne grajal še enkrat te mlačnosti slovenskega občinstva.
— (Kaplan Klun.) Pri občnem zboru delniškega društva „Narodna tiskarna" je ta
kaplane kom „Slov. Narod" čitati, in namestu da se z dolinskimi fanti zarad godcev in plesa pipa, naj skrbi za potreben poduk in omiko ljudstva. Potem mu gotovo ne bode vsake kvatre neznana (morebiti božja) roka vrata z nedoločno barvo pobarvala. V nedeljo 18. jul. smo iz črnikalskih višin opazovali po enajstr uri, ko je toča padala, podnebno prikazen. Hilo je videti, kako se je iz morja priklatil oblak, in se je iz višine do tal podaljšal, bil je podoben „lijen", a iz tal zemlje pa se je valil tako mogočen dim, kakor bi gorelo. In v resnici , bil je zračni vrtinec, učinil je mnogo škode. Pri „Elerjih" je vse hiše odkril — potem zemljišče na 10O metrov široko vse opustošil, murve, sadna drevesa polomil, oljke izrul, trte poškodoval, škode dokaj. Tbogi — nesrečni so Slovenci. Naj bi „pravni", kateri za nepotrebne misijone pobirajo, da se fratje krog klatijo, za te nesrečneže poskrbeli,
— (Iz Rrcga) v Primorji se nam piše : Denes, dne 13. julija v jutro po enajsti uri, ko je bilo ljudstvo ravno v cerkvi zbrano, je dosta črno-temnih oblakov nebo zakrilo, in začela je toča tako rožljati, da so bila tla v četrt uri   (toliko časa je padala) vsa
mož provociral 8 svojo strastjo škandal, ka-1 pokrita ž njo.   Padala je debela  kot orehi
Domače stvari.
— (Iz seje c. kr. dež. šolskega sveta kranjskega.) 14. t. m. je deželni šolski svet med drugim klenil, naučno mi-nisterstvo prositi, naj se tudi prihodnje šolsko leto abiturijenti srednjih šol vzemo v 3. leto učiteljskega pripravniška s štipendijo 100 gold. — Župnik Matija Kulavec v St. Vidu pri Zatični odloži svoje mesto kot c. okrajni šolski nadzornik.
— (Slovanska Beseda v Gradei) bode praznovala lOOlctno spomenico Jung-manovega rojstva v soboto 19. t. m. zvečer v svojih prostorih. Večer bode zanimiv, tembolj   ker   se   pričakuje   udeležitev vsega
terega s posebnim veseljem popisujeta „Slov. Gospodar" in „Novice".   G. dr. Vošnjak je po vednem zabavljanji Klunovem proti upravnemu odboru narodne tiskarne mirno rekel: „Jako me veseli, da se g. Klnn zdaj na enkrat tako zanima za našo narodno tiskarno, a predno je tiskarna še ustanovljena bila, je „Vaterland" pisal, da je celo to podvzetje Ramo „Švindel!" Na to plane Klun, zelen od jeze, kvišku in kriči:  ..Pokažite mi oni list .. Vaterlanda",   v katerem  to stoji  in v katerega sem jaz to pisal. Dokler mi g. dr. VoŠnjak tega ne pokaže, imenujem  ga nesramnega lažnjivca in obrekovalca."   Po teh psovalnih besedah, ki bi smele priti iz ust kakega  „bauskneehta", ne pa da bi jili izustil človek, kateri hoče uvreten biti med omikance, nastal je velik hrup.   G. dr. Vošnjak pa je terjal, da Klun prekliče svoje besede. Klun tega tačas nij storil, temuč je one psovke še javno v „Novicah" ponavljal, in bode zato imel priliko,  pred  sodnikom dati odgovor.   Da pa naši bralci  ne mislijo, da je g. dr. Vošnjak se morebiti samo prenaglil in da res „Vaterland" nij tako pisal, kakor je on trdil, ponatisnemo od besede do be sede dotični Klunov  dopis iz ., Vaterlanda" V številki 32<> „Vaterlanda" od 25. novembra 1H71 se nahaja izviren  dopis  iz Ljub Ijane 22. novembra in v tem se bere to-lc ..Laibach, 22. November... Man geht mit dem Plane um, hicr cino slovcniscbe Aktien druckerei zu erricliten.   Eine zu dem Hnde abgcbaltcnc Versainnilung bat bercit.s cin In terims-Comite bcstcllt, vvelches den Landcs-ban pl mani; Dr. Razlag zum Vorsitzcndcn bat Kine neue Druckerei vviire gcvviss sebr er vvllnscht.   Was man jedoch  von jener des ..Slovenski Narod-' in Marburg httrt, \velche dann ganz untergclicn  oder nur als Filiale der hiesigen bestehen solite, liisst uns einen SchuHndel be fin-eliten, vor dem das hie sige Comite \vohl auf der Hut sein niHge.-— Slovenski svet naj zdaj sodi, kdo je laž-njivec in obrekovalec.
— (Od Črni kala v Istri) se nam piše: Našemu „pravnomu" dekanu svetovajte namestu da  prepoveduje  svojim podložnim
Veliko škode je učinila na trti, posebno v Kicmanjih. Tudi v tržaški okolici je morala padati, ker so se dotični , škodo sipajoči oblaki od tam pridrvili. Toliko smo žvepljali in skrbeli za grozdje, da, slobodno rečem, nobeno leto nijsmo toliko za trto skrbeli, in glej, hudournik nam je podrl našo veselo nado do obilne kapljice. Nadejali smo se, da bode v oziru na kvantiteto srednja vinska letina. A toča nam ga je gotovo več nego tretjino odvzela, kajti celi grozdi in vso polno jagod leži po tleh. Žalosten prizor. Tudi sadju je dokaj škodovalo.
— (Surov človek.) Piše se nam: V Sacerbu blizu Doline v koperskem okraji je lep razgled na morje in bližnjo istrsko okolico; ta razgled ima historičen pomen, katerega jo že Valvazor omenjal; tudi je nad vasjo velikansk grad v razvalinah. V tej vasi je globoka jama, kjer je sedaj svetišče, in kamor je zahajal baje pred pet sto leti nen svetnik": sv. Sacerb iz Trsta. V jami se je postil — tako pravi ljudska govorica — in redkoma prihajal na svitlo. Jedel je le surovo repo, kar ga je k nehvaležnosti do boga nagnalo, da je enkrat togotno repo preklinjal. Ne vem, če je vse to res; a ljudje pravijo : na našem zemljišči, kar ga je v obsegu sv. Sacerba, ne zraste nikdar repa debeleja, nego oreh. In to je prouzročil omenjeni tržaški svetnik. — V tej vasi se je prigodilo pretekli teden surovo, živinsko dejanje. Skrbna mati treh nedoraslih otrok, katera se je pečala s krušarijo (pekla je kruh za prodaj v Trst), bila je neusmiljeno in do smrti pretepena od svojega moža. Sedaj je drago žito, in nemogoče je pri obstoječi dragini iz kruha svoj izdani denar za žito skupiti. Vsaka krušarca je prisiljena h kupu zalagati. Ona mati, da je mogla svoj obrt nadaljevati, zastavila jo v Boljunci dve suknji. Nekdo pa je razdražil njenega soproga, da mu bode žena vse zapravila; ta hudobnež, ne soprog, je zaprl ženo v stanovanje in jo počel tako grdo pretepati, po nji hoditi in jo s postolji (čevlji) suvati, da jo fikor mrtva na tleh obležala. Ljudstvo, katero se je sešlo ,   nij moglo rešiti  jo , in
morali 80 šiloma v hišo udreti. Vzdignivši na p^l mrtvo ženo, našli so pri njej mrtvo dete, (bila je noseča v sedmem me-secu) in vsa črna je bila udarcov in brez zavesti. Dvomi se, da bodo okrevala. Ono živin-ko hudobo „najemnika budiča", pa so takoj gnali k sodniji, da prejme zasluženo plačilo.
— (Iz veržejske okojlice) blizu Ljutomera so nam poroča, da so letos miši na polji jako veliko škodo učinile. Toliko se je te živali namnožilo, da so v velikem okrogu požrle vse žito (zrnje), da še slame nijso nič pustile. Prav žalostni pogled za tnkaj-šujega kmeta!
— (Iz Ljutomera) je te dni odromal v Slov. Gradec II igere berger, bivši finančni komisar. Temu Človeku želimo prav iz srca: srečen pot! Bil je namreč tukaj velik uemškutar in podpihovalec našega glavarja proti Slovencem. Po krčmah se je vedno kregal, se veda najrajše s Slovenci, katere je še na ulici napadal. Davek hišni je pa tako povzdignil, da je bila splošna pritožba. —
— (Denar najden.) Neka beračica je našla na cesti blizu Vranskega listnico z 252 gld. denarja, katerega je dala kovaču Martinu Vanušku v Ločiči spraviti. Celjska sodnija išče zdaj tistega, ki jo denar zgubil in beračico.
— (Tatvine.) V noči od 4. do 5. julija je cela družba tatov, bilo jih je 18 skupaj, v občinah sv. Martin, Dobrova in Davše v slovenje-graškem okraji prodrla v več hiš in hramov. Pokradeni so bili to noč posestniki Mihael Vošner, Matevž Kac, Apolouia in Terezija Lušnik, Josip Lenart, Anton Puš-nik in Georg Stimnikar.
gold. 10 kraje, stara ruska pa po 4 gold. 75 kraje.
Opomenica.
Kk»ekutivne dražbe: IS. julija : Rožičevo, isu ^L, v Črnomlju — Češkovo, l:JOl gl., na Brdu. — (iašperlinovu, 2418 g|., v Kranji. — Vidovičevo, ;19o0 gl. v 1'tuji. — Vobeijevo, 955 gl., v Loki. — Vilfanovo, 3110" gl., v Kranji. — Zalokarjevo, 3680 jtUL, v Kozjem — VrSnikovo, 460 gld. v Olji. — Vodopivčjvo. 8809 gold. In 470 gld., v Ljutomeru.
Tujci.
15. julija.
Evropa i Obreza iz Žirnice. — llirs, Bitnor. Luk, Storneraar, Maver iz Dunaja.
Pri Klefaului Nodiah iz Trebič.a - Hert-hold z gospo iz Zeita. — Dftembaraki pl., Vidmar iz Dunaja. — Jakovec iz Ljubljane. — Snek — Neuhaus. — Švarc iz Gradca. — Sraml iz Zidanega mosta. v
Pri Mallćlt Dokosin iz Trsta. — Smid, Ranic, Lovinger, lioufburgor iz Dunaja. — Floisnian iz Oradca. — Dr. Pire iz Tržiča. — Zehal iz Lok«.
Pri Zamorci: ltadlic z gospo iz Celovca. — Klordošek (?) iz Braslovč. — Gros iz Gradca. — Popili iz Gorenjskega.
Tržne cente
v Ljubljani 16. julija t. I. Pšenica 7 gl. 40 kr.; — rež 4 gl. 30 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves S gl. — kr.; — ajda 8 gl. 90 kr.; — prosć 3 gl. GO kr.; — koruza 3 gld. SO kr.; — krompir 9 gl. 10 kr.; — fižol 6 gl. — kr.
— masla funt — gl. 49 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— Bpeb frišen — gl. 32 kr.; — apeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 20 kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 15 kr.; — slamo cent — gl. 90 kr.; — drva trda ti gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
. .   , ----_--
Razne vesti.
• (Kolera) se je na I) ima ji pokazala. Nedeljski listi poročajo, da je v sedmih dnevih GO ljudij na tej bolezni zbolelo. Da bi se ta bolezen le kmalu zatrla in ne dalje širila!
Tržim poročilu.
— Iz Pešte na Ogerskem se piše 14. julija: Celi teden smo imeli lepo, suhe in toplo dneve, tako da se je povsod pridno žela pšenica in rež. A kaže se zdaj, da letina nij tako dobra, kakor smo pričakovali po ugodnem vremenu meseca junija. Pšenico je rja stri a; pščenično in reženo klasje je na pol prazno, na ped pa ima drobno lebko zrnje. In tako se sliši iz večjega dela oger-ske dežele. Žitna letina tedaj še srednja ne bode, ampak slaba. Ječmen in oves pa do bro kažeta. — Žitne kupčije ta teden skoro nobene nij bilo. Kmetski gospodarji imajo opraviti z žetvijo; in 8e prav nič žita nij pripeljalo na trg. Za to nij mogoče govoriti o žitnih cenah. Moka je malo dražja postala ker so tukajšni mlini delo ustavili zarad pomanjkanja žita. Cent moke je po 8 gld. 80 kr. (črna za kruh), finejša po 14 do 15 gl. najfinejša (numero O) po 17 gl. — Svinjska mast je po 2('» gold. cent brez posode, a v posodi po 27 gl. do 27.50 kr. Špeh nema kupcev, je zmirom po 30 do 31 gl. cent. Fižol je po 2.50 kr. cent; konopljeno seme po 4 gl za 00 funtov.
— Iz Dunaja 14. julija. Po naših po ročilib ho žitna letina ua mnogih krajih slaba, ali k večjemu srednja, dobra pa le malo kje' Za to začne žitna cena zopet po.skakati. Nova j) še u i ca se prodaja po 5 gld. 50 kr. do gld. 49 kr. cent, stara po 7 gl. 20 kr. do gl.   75 kr.  cent.   K e ž se je plačala po o
Dunajska boraa 16. julija.
(Izvirno telografično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   64 gld. 15
Enotni drž. dolg v srebru    .   ,   73 „ —
1860 drž. posojilo.....101 „ 75
Akcije narodne banke   .   .     985 „ —
Kreditne akcijo......                      225 „ —
London.........111 «45
Napol..........3 „ 89
C. k. cekmi   .......   — „ —
Srebro.........109 . —
kr.
Zobni zdravnik
A. Paichel,
ordinira v zobozdraimem in zobotehnie-m-itt stroku zopet od 9.—12. in od 2.—6. ure v  Četi nor ičeei hiši   r „Zeezdi",
štev. 37 v I. nadstropji.
(185—1)
Kakor je iz hamburških časopisov razvidno, spada firma bratov Lilionfeld v Hamburgu, bankno, menjično, in loterijsko opravilstvo k najsrečnejšim, ker je taista večjidel najvećih dobitkov deležna postala, in posebno pri posledujih dveh končnih ždrebanjih hamburške in brunsviske loterije je bila sreča biri gornje firme celo izredno naklonena. (171—3)
mi
na
Štacuna
za kupčijo z raznim blagom,
v nekem velikem trgu na dolnjem Štajerskem, v veliki župniji in slovečem kopa lišči, se daje po niski ceni v najem. Kup-čijstvo je na najlepšem mestu, ravno poleg cerkve in je imelo najboljši promet črez 40 let.   Štacunska priprava se lehko porabi.
Blagovoljna popraševanja naj se pošljejo pod A* H. i na (181—2)
Administracijo „Stav. Naroda",
Tino na prodaj.
Podpisani ima OOO VCfler belega in rudečega vina na prodaj, ki se dobi skupaj od 5 veder naprej. (180—2) V Urezivah 11. julija 1873.
Jožef Karel Krajlič.
Na prodaj
je v \oveni MlCMtu na Dolenjskem enonadstropna hiša prav blizu glavnega trga, in na prijaznem kraji. Sob ima 5, 2 kleti, 2 kuhinji, l izbico, 2 sviujaka, 1 shrambo za drva iu prijeten vrtec. Pripravna je ta hiša posebno za krčmarja. (183—2)
Naslov prodajalca se izve pri
OpravniištVU ,,Slor. Naroda**,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
^ Najpivjšiijr žilrclianji'
dno U. in '2->. jul ja
1878. ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i
1 Zflaj cvete sreča v vinograflu!
Vabilo na poskus v sreči.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
i Najveći dobitok v naj-X    srcniojšcm slučaji t 150.000 pruskih tolarjev.
Načrt najnovejšega, od visoke deželne vlado dovoljenega in garantovanega denarnega ždrebanja je ravnokar izšel, po katerem ima taisto pri 81.000 srečkah, 42.000 dobitkov, ki v zneskih od 12 tolarjev do event. 150.OOO tolarje* firiiNk. kuruut v rasu najbližujih »> mesecev na odločbo pridejo in znamenito ukupno svoto
Dveh milijonov 746.000 tolarjev prcis, kuraiH
znašajo.
To ždrebanje jo v 6 razredov razdeljeno, v katerih je po višavi vloge, največi glavni dobitek znamenito propresijo dobi; tako n. pr. znaša taisti v 1. razredu 4000 tolarjev, v 2. razredu Itooo tolarjev, v 3. razredu M0OO tolarjev, v 4. razredu 10.OOO tolarjev, v 5. razredu 12.OOO tolarje* iu doseae V •>. in glavnom razredu čudno visočino loo.ooo tolarjev : da, v najsrečnejšem slučaji celo 150.000 tolarjev. Posebna razdelitev 42.01KJ dobitkov jo iz originalnega načrta, ki se zastonj dobi, razvidna.
Načrtna cena originalnih srečk je za vseh 11 razredov s poštnino in stroški za dobimo zapisnike vred ~~ goldinarjev 1». H. za eelo srečko. »H goldinarjev 1». u. za pol srečke, 1H goldinarjev 1».  n. za či'in srečke, » goldinarjev b. n. za osmino srečke.
Nasproti znamenitoj obilnosti dobitkov, izvrstni garanciji, katera B6 /a BVOStO poslovanje v vsakem Lr>. paragrafov načrtnih določb deležnikom »laje, je oena srečk resnično p.epomenljiva in ker je moji glavni biri, kakor še nedavno pri poslednjem denarnem ždrebanji lako nuli 86 od nekdaj, sreča naklonena in sem posebno v Avstrijo največi- dobime svote pošiljal, pričakujem \ lii/.iijem fiaSU mno gobrojna naročila, žaram' česar vsakega, kateri želi od tega solidnega dcnariio-dohitiicga ždrebanja po mojem posredstVU originalno srečko dobiti, na njegovo korist prosim, da me k temu, s pošiljatvo primernega kupnega zneska v gotovem denarji ali po naka/anji v Hamburg, naglo pooblasti.
Naročene srečko bc vsak dan po prejemu naročila s prvo pošlo b priloženim originalnim načrtom razpošljejo, ravno tako dobe deležniki vsak čas ročno poročilo o izidu dobitnik vzdigatev po uradnih zapisnikih dobitkov, in \  .-lučaji velikega dobitku na zahtevanje tclegralično naznanili*.
Naj se obrne z naroČili tem prej zanesljivo do:
(178—2;
Bankirja Isaac IVeiitberg in Hamburg.
Izdatclj iu za nredništvo odgovoren; Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'