DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 50 Gorica-Trst, 10. decembra 1948 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta 1*=* Cena: Posamezna Stev. L. 15 Nlaro6nina: Mesečna L. 6t Za inozemstvo mesečno L. 100 Po«, 6ek. rad. *t. B-1S1S7 Izhaja vsak petek DVA KOMUNIZMA IN NJUNA NEVARNOST Svobodno tržaško ozemlje ima poleg drugih, bolj ali manj razveseljivih prvenstev štf eno, s katerim se ne more postavljati nobena država v Evropi. To prvenstvo sta dve komunistični partiji. Ena je kominformistično - moskovska, druga protikominfor-movska - titovska. Če uporabljamo domačo označboj bi eno krstili za babičevsko. drugo za vidalijevsko partijo. . Od spora v. kominformu dalje se med eno in drugo tržaško komunistično skupino bije zagrizen boi za oblast in posest. Za politično oblast nad nerazsodnimi množicami in za posest imetja, ki so si ga razne komunistične ustanove s podporo od zunaj nabrale v dobrih časih sloge in »bratstva«. V tem boju posegata sprti polovici tržaškega komunizma po vseh sredstvih: od najbolj prostaškega zmerjanja po listih do iskanja pomoči pri zasovraženi »imperiali -stični« policiji, kadar eni ali (kugi trda prede. Kakor se razdor v komin-formu ni začel, ker bi bila Titova partija manj komunistična kakor katera druga, tako se tudi boj med obema tržaškima partiiema ne bije iz kakih načelnih razlogov. Babič in Vidali se ne preganjata, ker bi bil eden, manj komunist kakor drugi. Nasprotno - eden kakor drugi kar tekmujeta, kdo bo-hujši komunist. Program in cilj obeh tržaških partij so torej še vedno isti: uvedba komunističnega političnega, socialnega in splošnega reda s pomočjo krvave revolucije, kadar bi to dopuščale razmere. Dokler takih razmer ne bo, bosta Babič in Vidali storila vse. da bi čim bolj zavrla obnovo demokratičnega reda ter začetek mirnega socialnega, gospodarskega in splošnega razvoja. Zaradi tega skupnega programa in skupnih ciljev predstavlja ta, na zunaj razdvojeni tržaški komunizem za mir, napredek, blagostanje in so-lialno zadovoljstvo v Trstu prav takšno nevarnost, kakor jo n. pr. francoski komunizem predstavlja za Francijo ali Togliattijev komunizem za Italijo. Ta nevarnost bo postala očitna tisti trenutek, ko se bo eni skupini tržaškega komunizma — vsaj politično in gospodarsko — posrečilo likvidirati drugo. Tedaj se bo zmagoviti tabor takoj z vso vnemo posvetil »rednemu« komunističnemu delu: stavkam. nemirom, poskusom prevrata, gospodarski sabotaži. Ta vnema ho še posebno velika, ker so tržaški komunisti zaradi spora v domači hiši precej zaostali v sabotiranju Marshallovega načrta in bodo morali to dohiteti. Te resnice se moramo zavedati vsi. Zlasti pa jo morajo pomniti odgovorne zavezniške oblasti. Gorje, če U te hotele v enem tržaškem komunizmu videti manišo nevarnost kakor v drugem. Še bolj usodna zmota bi bila, če bi kdo z boli ali manj \Hdnim podpiranjem enega komunizma hotel pobijati drugega. Odgovorni ljudje se morajo zavedati, da babičevce in vi-daljevce druži poleg istega programa še nekaj drugega, namreč, isto zagrizeno in besno sovraštvo do zahodnih demokratičnih držav ter njihovih zastopnikov na našem, ozemlju. Pravilno je to resnico poudaril general Airey v svojem najnovejšem četrtletnem poročilu, ko je zapisal: »Nenadna in kričeča nasprotja, ki so nastala (zaradi spora med Titom in komin-formom), nikakor niso spremenila vedenja nobene skupine do moje uprave. Komunistična gonja, hujskanje, zavijanje 'in obrekovanje se nadaljuje ...« Politika tržaških kominfor-movcev proti titovcem [in proti Slovencem sploh je takšna, kakor bi rade izvajale vse italijanske šovinistične skupine, če bi si jo upale. Kazenske ekspedicije, pretepanja, zaseganje prostorov in imovine, zastraševanje vse to so stvari, ki bi si jih rad privoščil-še -marsikdo drugi, a si jih za zdaj upu samo Vidali. Zaradi tega laški šovinistični listi Vidalja, ne vida-Ijevskih kominformttvcev nič ne napadajo. Prepričani so, da bo to sožitje v tržaški italijanski hiši trajno... In marsikomu se ob zadnjih dogotkih vsiljuje misel, da Vi-daljevo počenjanje ni preveč čez glavo niti nekaterim zastopnikom oblasti. Kdor ravna tako, se usodno moti. Zaradi triletne vztrajne propagande, ki je komunizem v Trstu označevala samo za titovski in slovenski, marsikdo še vedno vidi nevarnost le na eni strani. Razdor v kominf ormu pa je razodel resnico, da imajo v tržaškem komunizmu večino Italijani, ker drugače pač ni mogoče. Kateri komunizem je Trstu danes boli nevaren ? Babičevski komunizem v Trstu danes ne uživa druge podpore kakor tisto, ki mu jo daje Titova partija. Titova partija in država sta danes osamljeni, v politični in gospodarski krizi, skratka malo nevarni. Zaradi tega je pa tudi njuna tržaška patriia malo nevarna redu. miru in bodočnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Vidalijeva kominformistična stranka v Trstu ie zdaj isto kakor komunistična partija Italije. Vidali dobiva vsa navodila in vsa sredstva za svoje delo od te partije odnosno od kominforma. Italijanska partija ie sila. ki je državo letos že enkrat čez noč spravila na rob državljanske vojne in revolucije. Njenih osem milijonov članov predstavlja sovjetsko peto kolono, ki jemlje novi Italiji zaupanje, katerega ie v svetu tako potrebna, ter ji požira pol ugodnosti, ki bi jih sicer imela od ogromne ameriške gospodarske pomoči. ta armada rdečih saboterjev, katefe del so tudi vidali-jevci, je v prvih devetih mesečih letošnjega leta priredila 547 večjih stavk, ki so ohromile 182.000 tovarn in podjetij. Zaradi njih je pustilo delo blizu osem milijonov ljudi, ki so izgubili 62 milijonov delov-riih ur. Vso ta ogromna uničevalna sila stoji danes za tj-žaškim kominf ormovskim komunizmom. Poleg nje uživajo tržaški kominformisti vso moralno, politično in tvorno podporo kominforma kot takega, vseh partij sveta, razen Titove, ter vsega podložniškega tabora s Sovjeti na čelu. Kaj se to pravi, se bo videlo tisti trenutek, ko bi se Vidali-ju posrečilo, da postane neomejeni gospodar v tržaškem komunizmu. Za tedaj je kominform komunizmu v Trstu določil dvojno nalogo in sicer: 1. vsestranski boj proti zaveznikom na tem važnem idejnem oporišču zahodnih demokracij; 2. sabotiranje Marshallovega načrta na ST O ju in v vsem širnem zaledju, kateremu bodo dobavljali pomoč preko tržaškega pristanišča. Ni čuda, da je kominform za to važno delo poslal v Trst starega, v Španiji, Združenih državah in Mehiki preizkušenega rdečega rovarja Vi-daiija. Naj torej navidezni mir na Tržaškem ozemlju in trenutna tiha Vidalijeva sloga z italijanskimi meščanskimi šovinističnimi strankami ne motita nikogar, zlasti ne tistih, ki so za usodo tega ozemlja odgovorni! Trstu grozi danes nuj hujša nevarnost od vidaliievskega komunizma, ki ga podpira vsa sila italijanske komunistične partije in kominforma. Kdor te resnice ne vidi, ali pa si zaradi trenutne konjunkture in taktike zapira pred njo opi, pomaga Trstu pripravljati dneve, ki so mu do zdaj biti k sreči prihranjeni! (§(aoa mučenikom - jcfocun fcisl^ma Te dni obhajamo sedmo obletnico procesa, ki ga je proti našim borcem za svobodo uprizorilo v Trstu od 2. do 14. idecembra 1941 izredno fašistično sodišče iz Rima. misleč, da bo z obsodbami na tisoče let težkega zapora in na smrt z ustrelitvijo udušilo narodno zavest našega ljudstva in strlo uporniško gibanje borcev, ki so šli v trpljenje in mučeništvo, da vrnejo svobodo svojemu od fašizma zatiranemu narodu. Po letu 1927., ko je rimska »modrost« odločila, da zatre Slovence -in Hrvate na Primorskem, je uporniški duh zajel ves slovenski narod na tem ozemlju. Uporniških celic je kar mrgolelo po naši deželi! Povsod, kamor smo šli iskat somišljenikov za stvarno delo, smo naleteli na že zgrajene postojanke. To pomeni, da je bil slovenski narod zrel za obstoj iin življenje, ker si je znal pomagati sam in se ni zanašal na pomoč od zunaj. Slovenci nismo iskali tuje pomoči, ampak smo segli sami po tistih sredstvih, ki sta nam jih zdrav čut in goreča narodna zavest nudila in narekovala kot najbolj učinkovito orožje proti fašističnim nasilnikom. Fašizem je imel za seboj policijo in sodišča, zapore in strelišča, ter mase ljudstva, ki mu je iploskalo, ko so naši junaki umirali. Danes bi se to ljudstvo rado otreslo odgovornosti, toda ker živi z nami, se mora nujno tudi z nami pobotati. Samo v demokratičnem duhu popolne enakopravnosti, ki jo mi zahtevamo, je možno mirno sožitje Slovencev, Hrvatov in Italijanov na vseh treh delih tega ozemlja, ki je po drugi svetovni vojni prišlo pod tri različne države: Trst, Jugoslavija ini Italija. tSIcioa našim jefoam Fašistično sodišče je na procesu v decembru 1941, ka- kor znano, obsodilo na smrt Ivančiča, Kosa, Vadnala in Bobeka. Komunistu Tomažiču priznavamo tudi ini mučeništvo, ne moremo pa in ne smemo pozabiti, da ie bil Tomažič komunist, ki se je boril le za komunizem, ki ie pahnil slovenski narod v pogubo in v strahotno trpljenje. ?Ne moremo in ne smemo pozabiti, da je bil komunist Albin Dujc, Tomažičev ožji sotrudnik tisti, ki je ‘izdal Vadnala, da ie bil •obsojen na smrt in ustreljen. Komunist Dujc je to svoje dejanje hladnokrvno priznal in se ga ni nikoli kesal. Prepričani smo, da bi bil Tomažič, če bi danes živel, med tistimi, ki slovenski narod zatirajo in terorizirajo, saj je na procesu glasno izjavil, da ie iskal pri nacionalistih orožje le zato, da bi jih z istim pobil! Vsi obsojeni na smrt in-ustreljeni 15. decembra 1941 niso prelili nikomur niti kapljice krvi. Prav zato jih imenujemo najčistejše mučenike, ki so že v preiskavi trpeli strašne muke. Na procesu ie namreč Ivančič izjavil: »Ko me je komisar Perla zasliševal, me je tako pretepal, da je: bila moja koža' bolj razstrgana od Kristusove kože na križu«-. Sploh se je moral.komisar Perla osramočen umakniti iz sodne dvorane, iko so njegove žrtve izpričevale pred sodiščem kako neusmiljeno in nečloveško je on ravnal z njimi. Komisar Perla je danes še vedno v službi v notranjosti Italije, ker je opravljal »pravično« delo, ko ie z lažnimi ovadbami in izsiljenimi izjavami gnal pred sodišče in na morišče slovenske sinove! Danes se spomina naših mučenikov poleg Babičevih komunistov in njegovih hlapcev prilaščajo tudi Vidaljevi kominformistični komunisti. Toda niti prvi niti drugi ne bodo s svojim početjem zasenčili pravega sija slovenskih mučeniKov. Ivančič in Kos, Vadnal in Bobek ostanejo narodni' mučeniki, kakršni so padli in take bo slovenski narod slavil in častil. Nasprotno pa bo zgodovina odkrila vso gonjo komunističnih nezna-čajnežev proti našim borcem in mučenikom, da bi iih pahnili v trpljenje in smrt, sebe pa rešili. Saj deluje še. danes v tržaških komunističnih vrstah komunist, ki je na procesu v Trstu kričal: »Sem komunist, toda zaveden Italijan in me je sram, da se znajdem na zatožni klopi is tolpo zločincev, ki smrdijo po krvi in se bahajo, da so izdajalci moje domovine.« To pot smo ob sedmi obletnici krvavega tržaškega- procesa povedali jasno, kar čutimo, ker nam dogodki, ki jih doživljamo, velevajo, da opozarjamo našo javnost na resnost sedanjega časa, kajti proti našemu narodu in njegovim pravicam, za katere so naši mučeniki dali svoie življenje, se ne postavljajo samo Italijani, ki so v tistih časih ploskali svojemu vodji, ampak tudi tuji generali, ki jih podpirajo raznobarvni komunisti. Zato tudi pozivamo slovenski in hrvatski narod, naj se poveže in budno pazi.na razvoj dogodkov, da nas ne potisnejo v še hujše suženjstvo. Slava Gortanu, Bidovcu, Valenčiču, Marušiču. Milošu, Ivančiču, Kosu, Bobeku in Vadnalu! Komunizem in kremljinizem Znani angleški publicist ter strokovnjak za srednjeevropska vprašanja, Wiekham Steed, je za londons-ki »Times« napisal sesta* vek, v katerem pravi, da moramo danes v sv.etovnem boljševizmu ločiti dve smeri: komunizem in pa tisto, čemur on pravi kremljim* zem. Komunizem predstavlja vesolj* no organizirano politično in so* cialno gibanje, ki mu daje podla* go marksistična ideologija. Krem* ljinizem pa je tisti komunizem, ki brez ozira na to ideologijo poslu* ša samo politična in druga navo» d'la sovjetske komunistične par* ti je, odnosno njenih poglavarjev. Kremljinizem je torej tisti komu* nizem, ki -ga danes predstavlja Kominform, in v katerem n ora* mo gledati poslušno ter izkliučno orodje' sovjetskega imperializma. Razlika med obema strujama ?.e je najbolj pokazala na Titovem primeru. Tito n. pr. še vedno trdi. da je komunist, in sicer najboljši ko* munist. Toda pisma, ki sta jih on in njegova partija v prvi polovici letošnjega leta pisala Stalinu, do* kazujejo, da Tito ni več krernlj> nist, to je poslušen sluga sovjet* skih gospodarjev. Titovo glas lo »Borba« je pred nedavnim razlagalo, zakaj se Ju* goslavija ni mogla udeležiti junij* ske seje Kominforma. To se je zgodilo zaradi tega, ker je sovjet* ska komunističen partija zavrnila zahtevo, naj bi se na licu mesta prepričala o tem, v koliko njene obtožbe in obtožbe drugih komu* nistienih partij proti Titu drže. Toda niti boljševiki, niti druge komunistične stranke tega niso hotele storiti, ker pač priznavajo samo tisto resnico, ki prihaja iz Moskve. Članek v »Borbi«, ki ga je naj* brž napisal Tito sam, je razliko med eno in drugo vrsto komuni* stov nehote točno označil z bese* dami: »Nam Jugoslovanom resnica pomeni več kakor pa avtoriteta. Komunistične partije pa, ki so članice kominforma, spoštujejo samo avtoriteto, ne pa resnice. Zaradi tega se z njimi v komin* formu ni mogoče razgovarjati.« Zdaj je treba komuniste tudi drugod po sveti,!, zlasti v Angliji postaviti pred enako odločitov. Treba jih je vprašati, ali bolj ce* nijo resnico, ali se ravnajo samo po navodilih iz Kremlja in komin* forma. Dokler ne bodo komunisti ja* sno povedali, da na vsakem po* dročju, pa naj gre za vprašanje o krščanstvu, o biologji, o umet* nosti ali o čemer koli, bolj spo* štujejo stvarno in ugotovljeno re* snico, kakor pa kaj drugega, vse do tedaj jih bo svet moral imeti za kremi jeni ste, to je za služab* nike Sovjetov, njihovo politiko pa za kremljinizem; to je delo za cilje, ki s! jih je postavil sovjet* ski imperializem. Od srede do srede. 2. DECEMBRA : Ameriški mi= nister za vojska Royall napove* duje bližnji obisk v Evropi, med drugim v Grčiji, Turčiji in Trslu. — Grški komunisti so po podatkih atenske vlade doslej ugrabili in poslali v razne rdeče države čez 20.000 grških otrok. — Sov* jeti se upirajo, da bi Združeni narodi rodomor — pobijanje ce* lih narodov iz kakršnih koli razim gov — proglasili za zločin nad človeštvom. — Sovjeti so za ko* munističnega župana na svojem področju v’ Berlinu postavili Fritza Eberta. — Poročila o no* vem preganjanju katoličanov v baltiških državah. Načelnik vrhovnega poveljstva italijanske vojske general Marras je odpotoval na poluradni obisk v W“-shington. — Silovit poraz komu* nistov pri deželnih volitvah na Saškem, v angleškem zasedbenem področju Nemčije. — Znani ame* riški gospodarstvenik Johnston predlaga, naj bi Združene države dale 50 milijonov dolarjev tistim delavskim in drugim organizacij jam v Evropi,, ki se bore proti komunizmu. — lz sovjetske zasedbene vojske v Avstriji je do--slej pobegnilo čez deset tisoč vo-jakov na Zahod. — Švica bo tudi vnaprej ostala nevtralna in se ne bo ne politično, ne vojaško veza: la z nikomer, je izjavil predsednik švicarske zvezne vlade. — Gospa Čang Kaj Šekova je imela prvi razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Marshallom. 3, DECEMBRA : Sovjeti so u: radno priznali komunistični mest* ni svet v Berlinu ter mu zagoto* vli vso podporo. — Sovjetska zveza bi rada povzročila gospo-darsko krizo v Združenih drža* vah, s tem da jih sili v s/roške za oboroževanje in podporo ev* ropskim državam je povedal senator Flanders. — Japonci so sklenili vse kommtiste izključiti iz delavskih strokovnih organiza* cij. — Jugoslovanski študentje na sovjetskih višjih vojaških šolah v Leningradu so za obletnico repub: like obsodili Tita ter njegovo po* Utiko kot izdajalsko in se opre-■ delili za Kominform. — Predsednik Truman izjavlja, da bodo \>si sedanji člani ameriške vlade, zla: sti zunanji minister Marshall, še naprej ostali no svojih mestih. —. Madžarska vlada je sklenla na vsa vodilna mesta v vojski posta* viti zanesljive komuniste. — Hali jenski zunanji minister Sforza obtožuje Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, da imajo večjo vojsko, kakor pa jim dovoljuje mirovna pogodba, dočim sc Italija ne sme oboroževati. Stran 2 DEMOKRACIJA Lelo II. - Stev. 50 r Od srede do srede 4. DECEMBRA: Sovjetska zveza je zavrnila vse posredovalne predloge za rešitev berlinskega vprašanja. — Predsednik Truman preučuje osnutek za severno: atlantsko vojaško zvezo. — Italija in Argentina sta v Rimu podpi: s Ali pogodbo o prijateljstvu in sodelovahju. — Osefine varnostne priprave za zagotovitev mirnega priiekri občinskih volitev v Berlin mi. — Nejasen položaj na Kitaj* skih bojiščih, kjer ena in druga stran trdita, da žanjeta uspehe. ~ Češki prosvetni minister napo* veduje obsežna čistko med štu: denti in profesorji. — Ameriške katoliške akcije so že preskrbele stanovanje in delo za 30.000 ev* ropskih beguncev. 5. DECEMBRA: Nemci se vedno bolj upirajo uničevanju industrijskih. naprav, ki ga zahte: vata Anglija in Francija iz strahu pred morebitno nemško konku: renco. — Češki poslanik v W as-kingtonu je zaprosil ameriško vlado, naj bi spet obnovila trgov: ske zveze z njegovo državo. — Predsednik grške vlade Sofulis je skoraj docela okreval in že opravlja vse vladne posle. — It a: lijani posredujejo v Washingtonu, da bi ameriška vlada spremenila svoje stališče glede bodočnosti njihovih bivših kolonij. — V Ar* gentini volijo novo zbornico, ki naj dosedanjo ustavo spremeni po željah diktatorja Perona. — Volitve v Berlinu potekajo v ret du in ob veliki udeležbi. 6. DECEMBRA: Argentinski zunanji minister dr. Bramuglia je na vabilo ameriške vlade odpoto: val iz Rima v IVashington. — Sovjete edino strah pred mogoč* nim ameriškim letalstvom zadr* žuje, da ne sprožijo nove vojne, je izjavil Mehvin Priče, član ume-, riškega poslanskega odbora za oborožene sile, ko se je vrnit z obiska v Nemčiji. — Predsednik Truman zahteva novih 650 mili: jonov dolarjev pomoči za Grčijo in Turčijo. — Amerika predlaga, naj bi se Sovjetske in njene čete 'fim prej umaknile s Koreje. — Anglija dolži Bolgarijo, ■ da ima ie dosti več vojske in letalstva, kakor pa ji dovoljuje mirovna pogodba. — Ceylon ne bo Sovje* fom prodajal nobenega gumija, ker smatra ceylonska vlada Sov: jetsko zvezo za državo, ki ji je najbolj nevarna. — Kitajska prosi Ameriko za tri milijarde dolarjev posojila, da bi se lahko borila, proti komunistom. — Socialni odbor Združenih narodov je spre: jel Izjavo o osnovnih človeških pravicah in svoboščinah. Sovjeti ter njihovi podložniki z Jugosla: vijo vred niso glasovali za spre* jem te važne listine. 1. DECEMBRA : Ameriški ■zunanji minister Marshall je srečno prestal hudo opetacijo na ledvi; cah. — V US A so objavili prve podatke o tem, kako je višji urad* ni k Alger Hiss kradel v zunanjem ministrstvu najzaupnejša poročila ter jih dajal Sovjetom. — Sovjet* skim vojakom v Avstriji bodo od: slej dajali le pol plače v šilingih, da bi tako preprečili, da hi se vojaki čim manj družili s civilnim_ prebivalstvom, ki jih lahko »po.-hujša«. — Anglija bo z novim le: tom imela pod orožjem 810.000 mož, od tega tretjino v letalstvu. — S sovjetskega področja v Nem* čiji pobegne vsak dan povprečno po tisoč ljudi, pravijo ameriški uradni podatki. — Vsi, ki so se nekoč borili proti nacizmu in fa* Šizmu, se morajo zdaj združiti za boj proti komunizmu, je govoril bivši ameriški vojni minister Pat: terson. _ Avstrijska vlada zahte: va od velesil, naj takoj obnove pogajanja za mirovno pogodbo glede Avstrije. Pogajanja so se razbila letos maja, ker so Sovjeti tedaj še podpirali Titovo zahtevo po Koroški. 8. DECEMBRA: V Avstriji bo: do z novim letom zvišali živilske obroke za 50 odstotkov po zaslu: gi Marshallovega načrta. — Za novega berlinskega župana so iz: Sodelovanje » pogoj za evropsko obnovo POLITIČNI OBZORNIK Londonski dnevnik »News Chronicle« piše o napredovanju BbrldVe v Evropi s pomočjo Mar* shallovega načrta: Dve poročili, pravi list, sta nam te dni prikazali prve sadove Mars shallove pomoči. Eno poročilo je sestavil odbtir Obeh ameriških zbornic za gospodarsko pomoč Evropi, drugo pa Ustanova za go« spodarsko sodelovanje sama. Iz teh poročil dobimo zanimive in razveseljive ugotovitve o iz* boljšavanju razmer v zahodni Ev* ropi. V letu dni so tam nakopali dosti več premoga, izdelali ddsti več jekla, ddsti več živeža, zlasti maSčdb, olj in sladkorja, kakor pa bi se bild dalo pričakovati. Ameriška poihoč je tdrej doži* vela uspeh. Izboljšanje na vseh področjih je znatno, toda td so šele prvi začetki. Evropski narodi še vedno žive dosti slabše, kakor pa so živeli leta 1938. Iz poročila, ki ga je sestavil od; bot- obeh ameriških zbornic, vidi* mo, kaj si o evropski obnovi in d vsem, kar je z njo zvezano, mi* slijo Amerikanci. Oni so prepričani, da bi se bilo celo v tem kratkem času, ki je pretekel dd začetka Marshallove* ga načrta do danes, dalo narediti precej več. Da se to ni zgodilo, je krivo dejstvo, da evropski na* rodi premalo sodelujejo med sabo. To je res. Evropske države, ki so članice Marshallovega načrta, pogosto dolžijo "Veliko Britanijo, da ona zavira tesnejšo gospodar* sko in politično povezavo Evro* pe. Angleži, pravijo te države, nočejo prizadevanj za Združeno Evropo podpreti z vso silo, ker ne vedo, ali naj bi svojo bodoč* nost navezali docela in samo na svojo državno skupnbst, ali pa bi svojo usodo zdhižili z ušodo vse zahodne Evrope. To bo trajžlo tako dolgo, do* klcr angleška vlada ne bo jasno ter nedvoumno povedala, kaj mi* sli o politični bodočnosti Evrope. Vse do tedaj bodo te obtožbe vsaj na videz utemeljene. Danes vse evropske države gle* dajo v Anglijo, ki je riajinoBncj* ša gdspodarska in političiia sila v Evfopi, kaj bo naredila ona. če bodo videle, da se je Angliji! Vr* gla z vso silo na delb za Združe* iio Evropo, si' tudi orie riii bodo Več obotavljata. Dobile bddo za* upanje iii zaupanje je temeljni kdhiedi vsakega sodbiovdrija. Vse države, ki so članice Mar* shallovega načrta, so v prvih o* semnajstih mesecih sestavile vsa* ka zase bolj ali manj popolne ob* novitvene načrte. Zdaj je treba te posamezne načrte vzporediti ter spraviti v enoto, ki bo služila za podlago dbnove vse zahodne Evrope. Če si hoče Evropa gdspddarsko pomagati na noge, rie sitic gospo* darsko ostati več razcepljena na desetine in desetine držaV ter si* stemov. Evropsko gospodarstvo mora postati celota, zakaj samo v takšnem primeru bo ddvdlj mdčno, da bd lahko tekmovalo z drugimi silami na svetu ter izpolj* lijevalo svoje naloge. Toda za to je potrebno sOdelo* vanje in sicer čim tesnejše sode* lovanje. Gospodarsko sodelova* nje bo mogoče tedaj, kadar bodo evropski narodi premagali poli* tična nezaupanja, ki jih danes še vedno razdvajajo. če bi se bilo to že zgodilo, bi Evropa nedvomno po letu drii Marshallovega načrta imela pdka* zati še več, kakor pa lahko poka* že zdaj. V tem imajo Amerikanci prav. Dolžnost evropskih narodov jfe, da se te resnice zdaj zavedo tudi sami in store vse, da bodo izpolnili temeljne pogoje za ob* novo svoje bodočnosti. Kralj Peter v Ameriki Jugoslovanski kralj Peter II. se je z družino pripeljal v Združene države. Novinarjem je izjavil, da bo tam ostal nekaj mesecev in imel več predavanj. Skušal bo ustanoviti jugoslovanski državni narodni odbor. Tito je politično in gospodarsko v zelo slabem položaju. Na vprašanje o njegovem povratku na prestol, je kralj Peter izjavil, da se bo to zgodilo, ko bo na sVetii zopet zavladala svoboda. Tito o Marshallovem načrtu ? Neki ameriški zastopnik zunanjega ministrstva ie izjavil, da se vršijo pogajanja med Združenimi državami, Titom in Italijo, da bi Italija dobavljala Titu izdelke iz surovin in stroje, ki jih ie prevzela po Marshallovem načrtu za obnovo Evrope. Če stavimo to izjavo v zvezo s prelomom med Titom in Stalinom ter z izjavami, ki jih je dala beograjska »Borba« v zadnjih dneh, to je; da se pet ali šest držav hkrati pogaja v Beogradu za sklenitev trgovinskih volili socialističnega borca proti komunizmu, profesorja Reuterja. - Finska zbornica je sklenila raz: pustiti politično policijo, ki jo je ustanovil bivši komunistični no: tranji minister Leino. — Amerika, Anglija in Francija so sprejele av>* strijsko zahtevo po obnovitvi po: gajanj za mirovno pogodbo. — Samo po zaslugi sovjetske vojske je bilo na Češkem in Slovaškem moči uvesti tako imenovano »ljudsko demokracijo«, je govoril predsednik češke komunistične vlade Zapotocky ob prihodu v Moskvo. pogodb za blago, ki ga bodo prevažali tudi skozi Trst, se zdi, da utegne biti kaj resnice na trditvah raznih časopisov, da je Tito prišel v Marshallov načrt skrito in na poseben način. Saj smo že pred kratkim beležili vest, da je dobila Avstrija dovoljenje za nakup svinca v Jugoslaviji, in sicer za več stotisoč dolarjev, ki jili je prejela iz fonda Marshallovega načrta. Evropski obnovitveni načrt ni bil zamišljen hot orožje proti komunizma Ravnatelj za prevoze pri upravi za gospodarsko sodelovanje Arthur Syran je v svojem govoru pred trgovsko zbornico v Kaliforniji poudaril, da Evropski obnovitveni načrt ni bil zamišljen kot o-rožje proti komunizmu, čeprav so komunisti vse poskusili, da bi ga onemogočili. Ravnatelj je pri tem obnovil Marshallove besede, da ameriška politika ni naperjena proti nobeni državi in proti nobeni doktrini, temveč proti lakoti, bedi, revščini in obupu in kaosu. Ko je govoril o uspehu Marshallovega načrta, je navedel Hoffmanovo optimistično izjavo, da lahko Evropski obnovitveni načrt v 4 letih doseže popoln uspeh. Syran je nato zaključil: »Treba me je prav razumeti. Nisem hotel reči, da je bitka že končana. Komunisti imajo namen priboriti si nadvlado nad svetom in prepričan sem, da se Moskva tej želji ne bo lahko odrekla. Uprava za gospodarsko sodelovanje si mora pridobiti svet ped za ped- jo. Tdda mi irhanto na ndši strani srce ih razum vseh svobodtiih ljudi, kjef koli prebivajo-« Ameriški zunanji minister in volitve v Berlinu V zvezi z berlinskimi občinskimi volitvami, pri katerih je komunizem doživel popoln pdlotn, je atnel-iiški zunanji minister pohvalil liavdu-šeno udeležbo volivcev zahodnih sektorjev Berlina jn je dejal, da je to dokaz 0 pogumu civilnega prebivalstva, s kateriiii Sl je V zadniih ltiese-cih pridobilo občudovanje vseh demokratičnih narodov po svetu. ZUitanji minister je izjavil: »Prebivalci Berlina So pokazali v zadnjih mesecih tak pdguiti, da so si pridobili občudovanje demokratičnih narodov. Navdušena, izredno velika udeležba prebivalstva zahodnih berlihskih področij pri volitvah je nov dokaz tega poguma. Zadržanje berlinskega prebivalstva je dalo pogum vsem, ki so glasovali za civilne svoboščine in demokracijo. Berlin j8 odgovoril Sovjetom Preteklo nedeljo so bile na zahodnih področjih Berlina občinske volitve, ki po sodbi vsega svobodnega sveta pomenijo najhujši sovjetski poraz od Titovdga odpada dalje. Sovjeti so vedeli, da bi nemški komunisti pri teh volitvah sramotno pogoreli. Zato so storili vse, da bi jih preprečili, ali vsaj s propagando, grožnjami in raznimi ovirami zmanjšali udeležbo pri njih. Toda njihova prizadevanja so bila zastonj. Berlinsko prebivalstvo je volilo tako, kakor še nikoli v svoii zgodovini. Udeležba je znašala skoraj 90 odstotkov. Vse oddane glasove so dobile protikomunistične demokratične stranke, ker komunisti sploh niso šli ha volišče. Zmagala je socialno - demokratska stranka, ki je dobila 858.000 glasov, ali 64 odstotkov. Druga je Krščansko-deniokratska stranka, ki je dobila 258.000 glasov, ali 19.1 odstotka. Socialni demokrati morajo zmago pripisati dejstvu, da Berličani v njih vidijo najbolj neizprosne nasprotnike komunizma. Sovjeti so tudi hje najbolj napadli. Volitve v Berli-inl so dokaz, da si nemški narod kljub sedanji stiski upa kljubovati Sovjetom in komunizmu in da je zavestno in brez strahu izbral pot svobode in demokracije. Raj bi) s kolonijami? Francija, ki je doslej v glavnem podpirala Italijo glede vrnitve kolonij, je pred tednom dni nenadno povsem spremenila svoje stališče. Nepričakovano se je pridružila v teni vprašanju Angliji in Združenim državam. Po francoski sodbi naj bi bodočnost bivših italijanskih kolonij uredili tako-le: 1. Somalijo naj Združeni narodi dajo v zaupno upravo 2. Vzhodno Eritrejo naj priključijo Abesiniji, glede zahodne pa bi še videli. 3. Cirenajko naj dobi v zaupno upravo Anglija. 4. Tripolitanijo naj dobi prav tako v zaupno upravo Anglija. 5. Fezzau si priključi Francija, ali pa vsaj dobi v zaupno upravo. Skratka — zdaj se tudi Francija zavzema za to, da bi Italija dobila čim manj svojih bivših prekomorskih posestev. Hi-Mi... Francis Saynž, član ameriške delegacije pri Združenih narodih, je imel na vseučilišču v Heidelbergu govor, v katerem je dejal, da bo morala sovjetska vlada prej ali slej izpolniti svoje obveznosti, ali pa pasti. Obdolžil je moskovske voditelje, da hočejo ddšeči svoje cilje z liasilstvoni terdHž-mom, omalovaževanjem resnice ter z odpravo vseh te-rheljnih pravic; ki pritičejo človeški osebnosti. Zadostuje, da človek pogleda, kaj se godi v Berlinu in v zahodni Nemčiji, kaj v baltiških republikah, na Poljskem in Češkoslovaškem ter v drugih državah, ki ječijo onstran železne zavese. Še večja stiska Angleški dnevnik »Daily Telegraph« piše; da se bo Titova Jugoslavija znašla zaradi pomanjkanja trgovinske (izmenjave kmalu v zelo hudem gospodarskem položaju. To se bo zgodilo v začetku leta 1949, ko bodo potekli trgovinski sporazumi z državami, ki so zveste Kominformu. Te pogodbe bi zdaj morali obnoviti. Jugoslavija dobiva premog iz Poljske, železniški material iz Češkoslovaške, a-luminij iz Madžarske, nafto pa iz Romunije. Tito si zeio prizadeva, da bi podaljšal pogodbe z ome-njenemi državami. Za to je poslal h. pr. v Sovjetsko zvezo trgovinsko odposlanstvo, ki pa ni doseglo tega, kar je nameravalo. Sovjeti danes ne pošiljajo več v Jugoslavijo nobenega vojaškega blaga. Zaradi tega so Titovi tanki in letala, ki so sovjetskega izvora, brez nadomestnih delov. »Daily Telegraph« zaključuje, da jugoslovanskim gospodarskim potcebam zadostita lahko samo Velika Britanija in Amferika. »Socinform ‘ Evropske socialistične stranke so pred časom ustanovile poseben odbor, ki ga svet požha pod imenom »CO-MISCO« ali »SOCINFORM« kot nasprotje Korhinforma. Ta odbor je pretekli teden ihiel v Angliji sejo, na kateri so razpravljali o položaju socialističnih strank v sovjetski Evropi. Seje so se udeležili tudi zastopniki češke, poljske, madžarske, romunske in jugoslovanske socialistične stranke v begunstvu. Dalje so obravnavali socialistično sodelovanje pri zedinjenju Evrope. Razdor v albanskem komunizmu Glasilo čeških komunistov »Rude Pravo« razpravlja o položaju v Albaniji in v albanski komunistični partiji. List trdi, da so v albanski partiji še februarja letos imeli večino tisti, ki so držali s Titom in nasprotovali Kominformu. Teh opozicionalcev še do danes niso docela likvidirali. Voditelja teh »trockistov«, kakor jim pravi češko - komunistično glasilo, sta bila bivši notranji minister Koči Džodž ter Pandi'Kristo, ki so ju iz stranke izključili na zadnjem kongresu. Mala skupščina bo obstajala še eno leto Skupščina Združenih narodov je na glavni seji sklenila, da bo njen vmesni odbor, imenovan »Mala skupščina«, obstojal še eno leto. Za ta sklep je glasovalo 40 delegatov, proti pa 6 (pripadniki sovjetskega bloka). Tako bo mala skupščina nadaljevala s svo- jim delom v Lake SiiccessU še ceio leto 1949 in proučevala vprašanja; ki še tic6id Mru in varnosti ter vršila tozadevne poizvedbe, vse to v sodelovanju z glavno skupščino. Berlin se ne bo vdal Novi berlinski župan, socialist dr.> Ernest Reuter, již po izvolitvi imei govor, v katerem je med drugim dejal: »Ko bo miniia zima, feOtfe Sovjeti morali priznati, da se .iihi ni posrečilo; da bi has bili uklonili. Takrat se bo politični položaj začel razvijati V n&šO korist. »Trdno upamo, da bomo osvobodili vse mesto ter ga tudi obnovili. Berlin itidra spet postati prestolica Nemčije. S sodelovanjem vsega prebivalstva, ki ljubi svobodo, bomo to tudi dosegli. »Berlinčani bodo dokazali, da so vredni podpore, ki |!rh jo daje svet. Demokratično prebivalstvo na zahodnih področjih mesta bo pomagate rojakom na zahodnem dela, dokler ne bo udarila ura dsVo-bojenja tudi zanje«. Pohujšanje z Zahoda Sovjetska letalska porOČttt-ka Baršov in Kirosov — fci Sta pred kratkim s sVojiiti t dveletnem delu sprejel tako imenovano »Izjavo o človeških pravicah*. IzjaVa vsebujfe seziiam osnoviiih pravic in svolidščlri, ki pritičejo vsaketuu Človeku Ha svetli. Vse članice Zdrtižd-nih narodov so se slovesno obvezale, da bodo te pravice uvedle, izvajale in branile v lastnih državah ih povsod, kjer imajo kaj besede. Izjava, ki pomeni eno najpomembnejših dejani v človeški zgodovini, se začenja z uvodom, ki pravi: Podlago za sleherno svobodo predstavlja spoštovanje človeškega dostojanstva, ki gre vsem pripadnikom človeškega občestva, in spoštovanje njihovih enakih in tieodzem-ljiv-ih pravic. Nepriznavanje ter preziranje človeških pravic je vodilo do divjaštev, ki žalijo vest človeštva. Najvišja težnja slehernega človeka je ureditev takšnega sveta, kjer bodo.človeška bitja imela svobodo besede in vere; kjer bodo prosta strahu in rešena bede. Treba je preprečiti, da bi bil človek prisiljen Uporabljati v svojo obrambo skrajno sredstvo, namreč Upor proti sh-mosilništvu in zatiranju. Združeni narodi so v svoji ustavi znova izpovedali svojo vero v temeljne človeške pravice, v dostojanstvo in dragocenost človeške osebnosti in enakopravnost vseh moških in žensk na svetu. Dalje so sklenili pospeševati socialni napredek in u-stvariti boljše življenjske pogoje v čim večji svobodi. Vse članice Združenih narodov so se obvezale, da bodo v sodelovanju s to organizacijo zagotovile dejansko in splošno spoštovanje človeških pravic in temeljnih svoboščin. Enotno pojmovanje teh pravic in teh svoboščin je naj-večjega pomena za izpolnitev te obveznosti. Za vse to je potrebno gojiti Čim bolj prisrčne odnošaje med narodi sveta. Zaradi vsega tega glavna skupščina Združenih iiarodov objavlja izjavo o človeških pravicah kot skupni vzor, za uresničenje katerega si bodo morali prizadevati vsi narodi in vse države. To je potrebno, da bodo vsi družabni sloji, neprestano spominjajoč se te izjave, skušali s poukom in vzgojo zagotoviti spoštovanje teh pravic in svoboščin. Z naprednimi ukrepi doma in v mednarodnem svetu naj dosežejo, da bodo te pravice vsi priznavali in na splošno uveljavljali bodisi v državah, ki so članice Združenih narodov, bodisi na o-zemljih, ki so pod njihovo oblastjo. fzjava sama vsebuje 28 Členov, ki naštevajo vse pravice in svoboščine, katere morajo vsi ljudje po vsem svetu uživati. Prvi člen pravi, da se vsi ljudje rode svobodni in enaki po dostojanstvu in po pravicah. Nihče ne sme delati nobene razlike glede uživanja vseh pravic, ki jih našteva Izjava. Vsak človek ima pravico do življenja, do svobode in osebne varnosti. Vsakdo ima pravico do obrambe proti zasužnjevanju, proti mučenju, proti slabemu ravnanju; okrutnostim, nečloveškim nastopom in poniževanju. Vsakdo ima pravico do pravnega priznanja lastne osebnosti ter do enakega varstva, ki mu ga zakoni dajčjo pred sodiščem. Vsakdo ima pravico, da spoštujejo njegovo zasebno in rodbinsko življenje; pravico do nedotakljivosti stanovanja, do pisemske tajnosti, do svobodnega gibanja in do prostega izbiranja bivališča v tej ali oni državi; pravico, da lahko vsako državo, tudi rodno, svobodno zapušča in se vrača vanjo; pravico, da išče zavetja v drugi državi. Vsakdo ima pravico do kakega državljanstva, do sklepanja zakona, do ustanovitve družine in pravico do lastnine. nvria«a me Velika drama slovenske Karantanske države Nedvomno je obrska nevarnost bila najmočnejši nagib, da je knez Borut pristopil k bavarski zvezi. Možno pa je tudi, da so za to odločali šo kaki drugi tehtni raz* logi. »Letopisi bavarskega naro* da« opisujejo Boruta kot »izredno modrega moža in vrlega bojevni* kotr. Naglašajo. da si je postavil za. vzgled kralja Sama. Ni izklju* Seno, da so veliki Odilovi načrti vzpodbudili tudi kneza Boruta, da je tudi on morda pričel misliti aa kako večjo državno tvorbo ali vsaj na združitev vseh sloven* skih 'rodov. Za ustvaritev takih »ftčrtov pa je seveda potreboval zaslombe. Bavarska vojaškopoli* tična zveza bi mu tozadevno mo* gla nuditi izdatno pomoč ali bi si vsaj po dobrih odnosih z Ba* varci mogel zavarovati hrbet. Vsekakor je poraz Bavarcev in »jihovih zaveznikov pri Leehu le* ta 743. bil usoden ne samo za Ba* varce, marveč tudi za Slovenec. Ni dvoma, da so se Ohri ob tem •(( gorami porazu zelo opogumili in so v kratkem, leta 744. ali 745. udarili na Karantance. »Spis o spreobr* nitvi Bavarcev in Karantancev« nam sporočaja naslednje: »Ne dolgo za tem so začeli Obri s sovražno silo težko priti* skati te Karantance. In bil je ta* krat njihov knez, Borut p6 imenu, ki je dal naznaniti proti njim se pomikajočo obrsko vojsko Bavar* cem ter jih prosil, naj bi mu pri* šli na pomoč. Ti so takoj prišli, premagali Obre in zaobljubili Ka* rantanccm ter jih podvrgli pod* ložništvu vladarjev, in enako tudi njihove sosede (verjetno neka* rantanske Slovence). In nato so odvedli s seboj talce na Bavar* sko. Med temi je bil Borutov sin, Gorazd po imenu, za katerega je prosil njegov oče, naj se vzgoji krščansko in napravi iz njega kri* stjan. In tako se je zgodilo. In isto je zahteval za Hotimira, sina bratovega.« Po skrbni proučitvi raznih dru* gih virov so slovenski zgodovnar* ji (Fr. Kos, B. Grafenauer) prišli do sklepa, da so Slovenci leta 743. še bili svobodni zavezniki Bavar* cev in so kot taki ob obrskem napadu leta 744. ali 745. prosili Bavarce za 'pomoč. Ta spis pose* bej omenja, da so so Bavarci pri* družili slovenskim četam in Obre pognali v beg. Da so Karantanci prosili za voj* no pomoč Bavarec vkljub temu, da so ti ob Leehu leta 743. doži* veli poraz in so morali spet pri* znati frankovsko nadvlado, je umeti le tako, da je Bavarska, čeprav je formalno bila del fran* kovske države, v resnici in stvar* no še vedno bila neodvisna dežela pod vodstvom lastnih vojvod in je še vedno (tja do leta 749.) raz* polagala z veliko mero politične svobode in moči in torej še ved* no bila sposobna nuditi vojno po* moč. Le*to je Slovencem zaradi njihovega sodelovanja pri uporu leta 743. bila tudi dolžna. Priliko za pomoč Karantancem so Bavar« ci takoj pograbili. Ne samo da so s tem tudi od svoje dežele od* vrnili obrsko nevarnost, marveč se jim je s tem hkrati nudila tudi možnost razširiti svoj položaj proti težnjam frankovskih major* ; domov. ; Po skupni zmagi nad Obri so Bavarci svoje zaveznike Karan* tance pripravili do tega, da so priznali nadvlado bavarskih vla* darjev in frankovskih kraljev. V dokaz podreditve so zahtevali od njih tudi talce, med njimi člane karantanske knežje rodovine. »Letopisi bavarskega naroda« se o teh dogodkih' izražajo tako, da se podreditev ni izvršila nasilno, marveč prostovoljno, na bavarsko prigovarjanje, češ da so zmagi -nad Obri Karantanci smatrali Ba* varce za svoje rešitelje, se z nji* mi posvetovali v državnih zade* vuh in imeli vse za prav, kar so Bavarci odločili. Bavarci pa da so Karantancem, ki so tolikokrat okusili nemilo usodo in se z last* ni mi močmi niso mogli ubraniti, velikodušno svetovali, naj sc za* upajo Frankom, ki jih bodo po* slej branili in »stvari ustalili« Ta nasvet da je Karantancem bil po* godu in so s Franki naredili zve* zo ter hkrati dali talce: Gorazda, Borutovega sina, in Hotimira, bra* tovega nečaka. Ta dva da je Borut velel poučiti v krščanski postavi in ju krstiti. Gorazdu je potem po očetovi smrti, sporoča spis, bi* lo dovoljeno vrniti se h Karan* tairccm, ki jim je namesto očeta vladal tri leta. Po njegovi smrti je pa prestol in knežji naslov Pipin podelil Hotirhiru, Slovenskobavarska zmaga nad Obri in nje posledice Isto poročilo izrecno omenja, da je'Hotimira uvedel v krščan* sko vero duhovnik Lupus, menih na Chiemskem jezeru. Le*ta je Hotimira ob obhodu tudi prido* bil, da si je v Salzburgu vzel za spremljevalca duhovnika Majora* na, redovnika iz samostana sv. Petra, ki bi mu v knežji službi naj dajal zveličavnih naukov in vzdrževal zvezo s solnograško Cerkvijo. Po vsej verjetnosti sta Lupus in Majoran, ki je po »Spisu spreobrnitve« bil tudi Lupov ne* čak, bila slovenskega rodu. Na drugi strani pa po tem sporočilu smemo upravičeno sklepati, da je tudi Gorazd bil na Chiemskem jezeru in je verjetno hkrati s Ho* timirom sprejel sv. krst. Tudi »Spis'o spreobrnitvi Ba* varcev in Karantancev« omenja Gorazdovo in Hotimirovo vrni* tev. Jasno pove, da so Karantan« cem kneza Gorazda poslali Ba* varci na zapoved Frankov, Hoti* mir pa da se je vrnil in postal kne* z dovoljenjem kralja Piphia. Za oba je pa povedano, da so Ka* rantanci »Gorazda naredili r.a kneza«, Hotimiru pa »kneževstvo podelili«. Iz tega je jasno razvid* no, da so Slovenci še ohranili svo* je domače kneze in jih tudi po šVOjem demokratičnem obredu ustdličanja sami umeščali, toda te z dovoljenjem svojih višjih vla* darjev Bavarcev, pozneje Fran* kov. Zakaj po Odilovi smrti (1. jan. 748.) je Papin brž zadušil Grifov upor in prisilil Bavarsko, da je dala talce in obljubila, da se ne bo več upirala. Pipin je po* stavil sicer na prestol sedemlet* nega Tasda III., vendar je Bavar* ska tokrat postala docela fran* .kovski fevd in so poslej Sloveh* cem ukazovali Franki sami. Pipin se je s pomočjo papeževe avttiri* tete koncem leta 751. ali v začet* ku leta 752. dal namreč izvoliti za frankovskega kralja, da si so ga s tem naslovom naživali že za njegovega majordomstva. Njefo* va moč je zdaj še zrastla. (Se nadaljuje). Sirau 4. i > K A* O r. r. A C. i J A f pto If _ V1 »it Izjava potem slovesno razglaša, katere so javne pravice in svoboščine: pravica do svobodnega mišljenja, vesti in veroizpovedi; pravica do lastne sodbe in do njenega izražanja, zaradi česar človeka nihče ne sme preganjati. Dalje je vsakomur priznana pravica, da prireja mirna zborovanja in da se svobodno združuje; pravica, da sodeluje v javnem življenju lastne države. Naslednji členi Izjave govore o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah vsakega posameznika. Sem spada pravica do svobodne izbire dela po primernih in zadovoljivih delovnih pogojih; pravica do varstva pred nezaposlednostjo; pravica do enakega plačila za enako delo; pravica do oddiha in plačanega dopusta, ki ga mora človek od časa do časa dobiti*' pravica do primerne življenjske ravni — to je, do primerne prehrane, obleke, stanovanja, zdravniške pomoči, socialnega skrbstva. Vsak človek ima pravico do vzgoje in izobrazbe. Pouk v osnovnem šolstvu ter temeljno izobraževanje mora biti brezplačno. Sem spada tudi pravica do svobodnega sodelovanja v kulturnem življenju skupnosti. Ker pa vsak posameznik svoje osebne pravice uveljavlja v okviru družbe, ne more biti pravic brez dolžnosti. Vsak človek ima zaradi tega določene dolžnosti do skupnosti, kajti samo v skupnosti je mogoč popoln in svoboden razvoj človeške osebnosti. Na koncu Izjava pravi, da ni nobenemu posamezniku, nobeni državi in nobeni skupnosti dovoljeno, da bi storila kar koli, kar bi hotelo zatreti katero koli izmed naštetih pravic in svoboščin. (T}esfi s ^c^astcga Pripravljalni odbor za ustanovitev svobodnega slovenskega sindikata v Trstu vabi vse zaupnike in somišljenike na važen sestanek, ki bo v nedeljo 19. decembra 1948. ob 10. uri zjutrai v prostorih Slovenske demokratske zveze v ulici Machiavelli št. 22 - II. nadstropje. Na sestanku bomo skupno preučili program novega sindikata ter sprejeli smernice za bodoče delo. Vstop je dovolien le z vabilom ali v spremstvu povabljenih zaupnikov in somišljenikov. Silvester večer Slovensko dobrodelno društvo v Trstu priredi 31. decembra 1948 pestro silvestrovanje v prostorih v ulici Machiavelli 22/11. Vabljeni . so brez razlike vsi demokratični Slovenci, Hrvati in Srbi. Ker vla* da že sedaj zanimanje za to dru* žabno prireditev, prosimo vse, ki se nameravajo večera udeležiti, da se obrnejo za reserviranje se* dežev in miz na odbor Slov. do« brodelnega društva v ulici M a* chiavelli 22/II. Popravek V zadnji številki »Demokracije« se je vrinila v poročilo o proslavi stoletnico »Slavjanskega društva« v Trstu pomota, kar na tem me« stu popravljamo.'Dijak Globočnik ni bil propagator in organizator Slavjanskega društva v Trstu, temveč je prvi no Dunaju posta* vil slovenski narodni pragram. Zahvala »Slovensko dobrodelna dru* štvo« v Trstu, se prisrčno zahva* ljuje vsem dobrotnikom, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je miklavževanje izborno uspelo. Samo prispevkom, ki so b'li protj pričakovanju izredno veliš kodušni, se lahko naši revni mal* čki zahvalijo za bogate darove. Znana je slovenska gostoljubnost. Doka/, temu ste dali Slovenci v Trstu in na Opčinah. Bog vam stotero povrni! Dve lepi prireditvi Miklavž je prišel v nedeljo 4. t. m. v Slov. dobrodelno društvo v Trstu- in obdaril pri tej priliki poleg otrok, katerim so pakete pripravili svojci, tudi 170 revnih otrok iz vseh 8 osnovah šol v Tr* stu, poleg tega pa še deco, ki šo* le še ue obiskuje ali pa tako, ki jo je že končala. Poleg omenjenega miklavževanja pa je Slov. dobro® delno društvo priredbo na pred* večer zabavni M klavžev večer, katerega se je udeležilo preko 200 prijateljev društva. Spored je bil zelo pester; prosti nastopi so želi splošno odobravanje, posebno pa je razgfbal prisotne nastop Luci* ferja z izredno duhovitostjo in Miklavža z njegovim neprekoslji* vim humorjem. Slovenska božičnica Slov. dobrodelno društvo v Tr* stu bo priredilo v svojih prosto* rih v ul. Machiavelli 22/11. »Slov. božičnico«, na kateri bo obdaro* valo siromašno tržaško mladino. Društvo prosi vse podpornike in prijatelje, da sodelujejo pri plemeniti akciji. Vse prispevke — bodisi v denarju ali blagu — blagovolite poslati na naslov: Slo« vensko dobrodelno društvo — Trst, ulica Machiavelli 22/11. Poleg tega pa poskrbite tudi, da bodo vaši. otroci pri nas deležni darov, ki jih jim boste pripravili. Prijatelji mladine, odprite svo* ja srca za »Božičnico« Slov. do* brodelnega društva. Določila glede domače žganjekuhe na STO-ju Na ponovno posredovanje Slov. demokratske zveze, da bi smeli kmetje na Tržaškem ozemlju ku* hati žganje za domačo porabo, je prišlo od pristojne oblasti na* slednje sporočilo: Kmetje, ki imajo kotle za kuha« nje žganja, naj prosijo za dovo* ljenjc za kuhanje na U.T.I.F., fi* nančni oddelek Zavezniške voja* ške uprave. Tisti, ki kotle imajo, pa jih niso prijavili, naj to takoj store. Nihče no bo zaradi tega kaznovan, ali imel kakršnih koli težav. Za vsak liter skuhanega žganja, ki ima največ 50 odstotkov alko* hola, je treba plačati davščino približno 150 lir. Količino žganja bodo za zdaj ugotavljali z nad* zorstvom pri kotlih, ne da bi kmetje morali za to nadzorstvo finančni oblasti kaj posebe pla* čati. Ker je nadzorstvenega osebja malo, za zdaj kuhajo samo na do* ločenih krajih, menda v desetih vaseh tržaškega področja. Na podlagi teh izkušenj bodo za bo* doče davščino preračunavali po količinah tropin vnaprej in bodo sedanje omejitve, ki jih povzroča nadzorstvo, odpadle. Zato naj vsak posestnik kotla napravi takoj prošnjo, kjer na* znani vrsto in natančno vsebino kotla ter ob enem prosi za dovo* Ijenje kuhanja in navede, koliko tropin približno bi prišlo za nje* gov kotel v poštev in iz katerih Č1TAJTE »DEMOKRACIJO« Fotografska raztava v čitalnici AIS • V čitalnici AIS v ulici Trento 2 je več skupin fotografij: o so* cialnem in imdustrialnem življe* nju v Veliki Britaniji. Zelo za* nimive so slike z zadnjo »medna* rodno avtomobilsko razstavo« v Londonu. Čitalnica je odprta za javnost od 10. do 13. in od 16. do 21. ure. Vstop je prost. Podaljšanje pogodb s koloni Z ukazom št. 338 z dne 2. t. m. se v britansko*ameriški coni Svo* bodnega tržaškega ozemlja po* daljša do konca poljedelskega leta 1948*49 veljavnost ustmenih in pismenih pogodb s polovičarji (»mezzadria«), delnimi koloni (»colo-nia parziaria«) in soudele* ženci pri letini (»con partecipa* zione«), naj si bodo pogodbeniki ročni delavci ali zakupni kmetje, tudi če so združeni. Ukaz št. 338 stopi v veljavo dne 11. decembra 1948 z objavo v uradnem listu. Tudi Nabrežincetn se bo vreme zjaznilo... Tako je napisal tov. »Babčev« v Prim. dnevniku z dne 1. t. m. Ne moremo mimo tega članka, ker so gotova očitanja vendarle preveč neresnična in neumestna. Saj nas ne zanima ali je pisec sam presvetli tržaški »Babič«, pa ker se že tako podpisuje bo goto* vo vsaj eden njegovih daljnih so* rodnikov. Najprej pravi tov. B., da se delimo Slovenci v naši vasi na tri dele, a se takoj skesa ter tr* di, da le na dva dela, t. je na ko* minformiste in na titovce, dru* gih da sploh ni. Na koncu članka se pa le spomni, da obstoja tu še tretja skupina ljudi, ki so pristaši Slov. dem.-zveze. Ima skoraj prav, ko piše, da sta tu le dve skupini, sicer ne v njegovem smislu, pač pa po dejanskem stanju: na eni strani so kominformisti, na drugi pa naša Slov. dem. zveza, Svoje pristaše pa tov. B. lahko našteje na prste. To število sploh ne pri* de več v poštev. Saj ne morete napraviti najmanjšega sestanka, kaj se potem šopirite? Da pa od nas ni mogoče zvedeti, kaj hoče* mo, domišlja le tov. B., ki ne čita drugega kot vsevedni »Prim. dnevnik«, ter ne posluša drugega kot to, kar mu ukažejo njegovi višji v Trstu. Da pa boš, tov. Bg bolj poučen, vzemi v ro* ke eno številko naše »Demokra* cije« pa boš takoj vedel, kaj ho* čemo in kaj nočemo. Videl boš, da hočemo svobodo, pravo svobo* do in na podlagi te svobode demo* kratično ureditev države, kjer bo vsaka stranka lahko tekmovala v dobrobit svojega naroda. Noče* mo pa tiste »ljudske demokraci* je« pod čigar firmo se skriva ko* munistična diktatura. Praviš da* lje, da je naša skupina sovražno razpoložena proti Jugoslaviji. Ne, tov. B., ni res, to je laž! Mi ne so« vražimo Jugoslavije. Res je, da smo nasprotni današnjemu dikta* torskemu režimu, ki vlada danes v Jugoslaviji in je našemu naro* du prizadjal toliko gorja in ne* sreče kot jih ne pomni slovenska zgodovina. Toda imamo trdno u* panje, da bo prej ali slej tudi te nesreče enkrat konec ter bo nad našim narodom spet zasijala svo* boda in dmokracija. Dalje ti mo* ramo še povedati, da mi ne učimo sovraštva proti nikomur, kot to delate vi, ko povsod širite razred* no sovraštvo. Mi nasprotno uči* mo spoštovati vse, tudi naše po* litične nasprotnike, ker stojimo na stališču, da je vsak človek prost, da misli in dela za tisti i* deal, ki se mu zdi, da je najbolj* ši. Bodite torej vi komunisti štev. 1 ali štev. 2, pustite pa nas, da lahko tudi mi mislimo po naše. Dalje se tov. B. pritožuje radi naše mladine. V tem -ima popol* noma prav. Ali povej nam, kdo je kriv, da se mladina danes ne zanima ne za slovenske knjige, ne za prosvetno delo, pač pa raje br* ca žogo ali pa čita tujo šundlite* raturo. Brez dvoma nosi veliko krivdo bivša fašistična vzgoja. Nič manjša pa ni krivda frate* lančnosuaisarske politike. Saj so vaši agenti vedno in povsod po* udarjali tisto nesrečno fratelanco, v kateri je velik del naše mladine, ako že ne odpadel od našega na* roda, postal čisto indiferenten v narodnih zadevah. Ako hočemo to napako popraviti, moramo i* meti naša slovenska brezkompro* misna prosvetna' društva, ki pa ne smejo biti pod kontrolo kake uaisarske ali celo komunistične Prosvetne zveze. Le v teh dru* štvih je jamstvo, da se bo naša maldina res vzgajala v narodno* zavednem duhu. Pri nas bi mora* li spet poklicati k življenju našo »Javno ljudsko knjižnico« z vse* mi njenimi odseki, ki je v pretek* lasti vršila ogromno vzgojno delo. Brez protektorata rdeče zveze, brez 4, 6, ali 8 mesečnih planov in tekmovanj bomo več napravili v korist naše mladine, ki bi ime* la več veselja do dela, ko bo vi* dela, da nima raznih poganjačev, nadzornikov in nadzornic nad se* boj. Kdor je za to poklican, naj vstane ter naj so te naloge takoj loti. Morda boš še Ti, tov. B., pri tem, pomagal. Ko bo to delo v te* ku, tedaj se bo res Nabrežincem vreme zjasnilo... Nabrežinski demokrat. ^Desfl 5. Qx>cišfjecjci Božičnica Ljudskošolska mladina v Go* rici priredi v nedeljo 19. t- m. ob 10. uri dopoldne v dvorani kina »Vittoria« na Travniku BOŽIČ* NO PRIREDITEV. Vabljeni ste vsi, da nas obišče* te in priskočite na pomoč s svoji* mi prostovoljnimi prispevki. Za obdaritev revnih učencev se lah* ko obrnete naravnost na didak* tično ravnateljstvo. Carine prosti pas Zakon, ki podeljuje goriški ob* čini carine prosti pas, je že izgo* tovljen. Izvajala ga bo trgovska zbornica. Ugodnosti carine pro* stega pasu bodo seveda deležni tudi drugi kraji okoli Goricc. Ko bo zakon objavljen, bomo poro* Čali o ugodnostih, ki jih bomo deležni. Zdi se, da bo stopil v ve* Ijavo s prvim januarjem 1949* Za male posestnike Male posestnike opozarjamo na zakonski odlok od 24. 2. 1948 štev. 114, ki določa, da imajo kmetje, ki sami obdelujejo svojo zemljo in imajo v družini zadostno šte* vilo delavnih sil, pravico, da pla* čajo samo polovico predpisane takse za kupno * prodajne pogod* be, če kupijo ali dokupijo tolko zemlje, da bodo imeli svojo kme* tijo in jo bodo sami obdelovali. Krmin Na zborovanje ženskega komu* nističnega udružonja, ki se je pre* tekli teden vršilo pri nas, in sicer za »mir med narod’« in proti voj* ni m hujskačem, so »tovarišice« italijanske narodnosti prepovedale slovenski »tovarišici« iz Gorice, da bi nastopila in govorila v svo* jem jeziku. Razbita »fratelanca«! Pogreb očeta in matere isti dan Danes v petek 10. t- m. se je v Zaloščah pri Dornbergu vršil po* greb uglednega gospodarja Ivana Sakside in njegove žene Ane, ro* jene Rojc. Gospodinja je žc več časa bolehala in je bila družina večkrat v skrbi za njeno živ* ljenje, oče — gospodar se je pa kljub visokim letom čutil še kar krepkega. Na praznik 8. t. m. zjutraj ga je pa nepričakovano napadla bolezen in ga zrušila. Zvečer mu je sledila njegova že« na. Kakor sta bila v življenju dol* ga leta skupaj, tako ju je zdru* žila smrt tudi na parah in na zad* nji poti. Naj počivata v svetem miru, ostalim iskreno sožalje. Trg sv. Andreja Starodavni običaj, lepo vreme, radovednost in izredno številne komedije, ki so nudile, mnogo pri* like, da je mladina prodajala zi* jala, so privabile še razmeroma mnogo ljudi v mesto in priklicale meščane na ulice. Bilo je mnogo krika in vika, mnogo piskanja dn vrtenja, vendar le malo zaslužka. Slovenskega kmečkega ljudstva, ki je prineslo v mesto denar, ni bilo. Šuma dosti kupčije malo, zato je bil sv. Andrej bolj kla* vern in se je zvečer tudi sejmar* ski hrup kmalu polegel. Beg čez mejo Hrvat Marko Miletič je pribe* žal iz titovine na čuden način. Skril se jo v železniški voz. Šele na postaji v Tržiču so ga pri pregledu iztaknili italijanski kara* binerji. Bil je ves strgan in se* stradan. Izjavil je, da je bil član ustaške vojske in da se je zadnja tri leta skrival po gozdovih. Oblasti so ga poslale v goriške zapore, ker je osumljen, da je za* grešil težke zločine v Furlaniji leta 1945. Deželna avtonomija in volitve deželnih zborov Ministrski svet je v torek 7. t. m. sklenil predložiti poslanski zbornici zakon za deželni statut in za razpis prvih deželnih voli* tev. Volitve naj bi se vršile po proporcionalnem sistemu in sicer po Hontovem vzoru, ki velja za najbolj proporcionalnega tako, da bi se presežki kvocijentov ne prišteli v dobro stranki, ki je do* bila večino. Gre še za to, ali bo eno samo volivno okrožje, ali jih bo več. Mi smo za eno samo, si* cer nam s spletkami preprečijo zastopstvo v deželnem svetu. V ostalem pa se obeta zopet živahno nasprotovanje uvedbi deželnih av* tonomij. V parlamentu se že pri* pravljajo na ugovore in spletke vsi centralisti. Prav gotovo bodo tudi sedaj rovarili proti avtono* miji razni goriški »patrioti«, saj je eden od teh izpovedal meseca oktobra ob goriških občinskih vo* litvah, da je sel lansko leto v Rim, da je preprečil izvedbo posebne* ga statuta za našo deželo. Italijan* ski zagrizenci ne marajo, da bi Slovenci v Italiji imeli enake pra* vice kot jih imajo Italijani držav* ljani, pa Francozi v dolini Aosta, ter Nemci in Ladi.nci. Ali nismo vsi državljani iste republike? Mi vztrajamo na naših zahte* vah, ki smo jih tolikokrat jasno izpovedali, da zahtevamo posebni statut, ki naj -nam zajamči prav vse pravice. Ali je to sploh mogoče? »Nova Gorica« od 3. t. m. piše med drugim: Uvodoma smo že pisali o veliki delovni zmagi, ki so jo dosegli na Lokvah v počastitev V. oblet* niče zasedanja AVNOJ*a, ko so slavnostno otvorili svoj zadružni dom. Ta slavnost, katere so se udeležili poleg domačinov tudi prebivalci bližnjih vasi ter pred* stavmiki OIO, OF ter Okrajnega komiteta KPS*Gorica, je bila prav dobro organizirana. Da pa bi dali še več poudarka tej delovni zma* gi, so vaščani naprosili tudi godbo iz Prvačinc, da bi se te proslave otvoritve zadruž. doma udeležila. Naprošeni so se že teden dni prej s kapelnikom in drugimi člani strinjali in tudi obljubili, da bodo prišli na dan otvoritve na Lokve. Vsekakor si naši ljudje danes medsebojno zaupajo, prav zato pa so Lokvičani bili prepričani, da bo godba iz Prvačinc dano oblju* | bo izpolnila. Na Lokvah pa so ta dan zaman | čakali godbo ter prepričani, da ! gre za kakšno zamudo ali podob* i no, otvoritev odnesli za cele tri ! ure. Ko pa so šli z avtom po god* ; bo, so bili nemalo razočarani, ko I jim je kapelnik odgovoril, da bi | on radovoljno šel, ko bi bJ o tem obveščen, poleg tega pa da je (pa* nutno stvar nemogoča, kor skoraj vsi godbeniki več ali JMftj bolni. Tako je godba iz Pr vaflju« držala svojo obljubo. Čudno se zdi vsem to, d* je prebivalcem Lokev, ki si jih oeta« lo ljudstvo jemlje za vzgled v borbi za izgradnjo socializma m so jim vsi pripravljeni nuditi po* moč, godba iz Prva čin e odpora«: dala in so bili za njih godbeniki bolni, medtem ko so isti večer. kakor prejšnji, bili zdravi in igral« na plesni zabavi. Izza zavese Vipolže v Brdih »Tovariš« Izidor Sfiligoj i« Vi* polž že delj časa nadleguje aroje sovaščane, jih »goni« po komuni* stičnem taktu in jim žuga. Odkar so uvedli sovhoz je postal že ne* znosen, morda tudi od razočara^ nja, ker ni prejel obljubljene sem* lje. Pred kratkim pa se mu je pripetil ta*Ie dogodek: Nekdo mti je ponoči zaklal psa, čigar glavo j, e potem razklal na dva dela. M®d ta dva dela glave je potem utfck* nil rdečo cvetko in ju zvezal sku*= paj z vrvico. Tako pasjo glava s štrlečo rdečo cvetko je neznaoee nato pribil na vrata Izidorjeva hiše s sledečim lističem: »Tako •« bo zgodilo s teboj, »tovariš« !»» dor!« Opozorilo je »tovariša« bu* do zadelo. Večkrat ga vidimo, At tava okrog včasih ves zamiStf«« in zmeden. Kojsko »Nova Gorica« iz Solkan* a« pritožuje, da Kojščani nočemo graditi zadružnega doma * aorbo* za. Kje pa ste že videli na svetu ljudi, ki si prostovoljno kopi jej u lastni grob? Zadnje vesti Vzroki Titovega zadržanja Biši tajnik hrvatske komunisti** ne partije Anton Ciliga je izjavil dopisniku lista »11 Popo-lo« v Ri* mu, da bi Tito že popolnoma pre* lomil s Stalinom in se spora»u* ujel z Zapadom, če bi ga no mt* drževalo razpoloženje Srbov in Črnogorcev, ki so kot pravoslavci naklonjeni Rusiji. Slovenci, Hrva* ti in Makedonci težjo pa k Z#* ^ padu. —Vendar, je dejal Cikg«, je prelom med Titom ini Stali* nom nepopravljiv in kominformi* sti zasledujejo Tita z vsem besoai. da bi ga strmoglavili. Norveški naseljenci v Ameriki pred Kolumbom? Danski arheolog JohanaM Brondsted, ravnatelj muzeja v Kodanju in največji strokovnjak Danske za dobo Vikingov, so i® vrnil iz tromesečnega študijskega potovanja po Združenih državah in Kanadi, kjer je preučeval sta* rodavne sledove, o katerih sodijo, da so skandinavskega porekl*. Potovanje se je vršilo pod pokroviteljstvom Ameriško * skandinav* skega instituta. Po vrnitvi je izja* vil, da govori mnogo dejstev za domnevo, da je v Ameriki bila norveška naselbina žo pred pribo* dom Kolumba. Nakazila žita Evropi Ameriško ministrstvo za polje= delstvo je objavilo nakazila žit« Evropi za prvo četrtletje 1949, ki znaša 3,022.000 ton. To je priblii* no dve tretjini vseh nakazil, ki znašajo skupno 4,550.000 ton. Od tega prejme anglo * ameriško po* dročje Svobodnega tržaškega oze« mlja 9.000 ton žita in moke, Ita* lija pa 600.000 ton. Nemška bico* na dobi 400,000 ton žita in moke ter 405.000 ton ostalih žitaric; francosko področje Nemčije pa 100.000 ton moke in žita. Vojska mora biti nestrankarska M.nistrski svet je v torek spre* jel zakon, ki prepoveduje vsem pripadnikom vojske, ter diplomat* skim in konzularnem zastopnikom v inozemstvu biti člani političnih trank in organizacij. Ta zakon utegne postati predmet živahnih razprav v parlamentu, ker izgleda biti prot:ustaven. Odgovorni urednik; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici