PoStnfna pra&ma v qotovTnf
Ceha 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 102
Maribor, sobota, 3. septembra 1927
Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob IS. uri Račun pri pošlnam č«k. zev. v Ljubljani it. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dm
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c«ata št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra'* v Ljubljani, Preiemova utic« It. 4
■m
Nad Oceanom ni vei sreča
Danes poletel Courtney iz Pariza v Ameriko — „Saint Ra-phael“ izginil brez sledu. — Neuspeh „Modre Ptice“ iz Pariza — Tudi drugi letalci nimajo sreče
PARIZ, 3. septembra. Prekooceanski letalec Courtney je danes zjutraj z dvema pilotoma startal za Ameriko in od-
letel v smeri proti Azorskim otokom. — Njegovo letalo je kovinast hidroplan.
e
.0 ^ngleških letalcih Hanciltonu in Mmchitiu, ki sta v sredo ob 7.30 zjutraj startala vi Upavonu v Južmi Angliji za Polet v Otavo v Kanadi, še sedai ni nobenega sledu,^ čeprav so potekli od tedaj že v ec kot trije dnevi. Ni več nobenega dvo ma, da ju je zadela isto žalostna usoda, kakor francoska letalca Nungesserja in Colija, ki sta skušala prva poleteti iz Ev rope v Ameriko.
V vsej Angliji vlada med -prebivalstvom radi negotove usode »Saint Rapha ela« silno vznemirjenje. Prvotna poročila, da so v četrtek pri Pigeescu ob kanad ski obali opazili neko letalo, ki je plulo v severni smeri, se je izkazalo kot neresnično, ravnotako tudi poznejša vest, da 3e moral »Saint Raphael« pristati radi Pomanjkanja bencina 700 milj vzhodno °d Quebeca.
. Angl	W s ti	zato že Tačunajo s tra-
Jpčnim dejstvom, da sta se letalca ponesrečila jn da se jo letalo »Saint Raphael« Pogreznilo v morje.
*
»Modro Ptico« francoskih letalcev Gi-y°na in Corbuja, ki sta včeraj poletela *z Pariza v Ameriko, je zadela ista uso-akor pred kratkim nemška aeropla
Značilne posebnosti nemške volilne agitacije
... Daleč od tega,dahi kratili komu vo-1110 svobodo, moramo vendar opozoriti "a voliIll0 agitacijo Nemcev. »Priiate-Jem in rojakom v Sloveniji« je naklonjeno dvoje dvojezičnih, v celjski tiskarni Cele j a tiskanih letakov. Eden govora o jeziku in šolstvu, drugi pa vsebujo razna gospodarska in zunanje-politična gesla. I osebnost jo pa v tem> s0 v ©nem govori o nemški »manjšinski«, v ©rugom pa o »nemški gospodarski stran-Kl* ^ sc v enem vabi vse »zavedne in značajne rojake« v drugem pa »vse pa-metn° in gospodarsko misleče volllce«.
Naj vabijo Nemci svoje roiake in si-drz^V.® ln Pristne, kakor hočejo, pro-s svojo iP,3’ skušajo monopolizirati ^odarstv0 ' 00 ^Hnjico — pametno go-hr«_.-,..	pa Se nekaj! Slovensko
bosediio
“ ^ de
uneere i *~4m*' «wam v* Dentsch lernen« c°(r ^'^dor ordcntlich lilncmu podjethi 1« nemškemu
^^»eoii0 Cn„ ,	00	oio
na^ deca učn	Pravi: »Da se bo
tudi nemščino a po*CJš državnega jezika »dass mi8©r„ A- n? ‘-kugi strani pa stoji: Dentcnl, l AMldr- •	.	..
vo-
lilnemu podjetju uxfm i« nem nje: Nemci v Slovc '-Cira8:ooeno Prizna' Nemd. Če bi bili p11Ji .n'so »ordentUch« sami znali PravilnorUV)" Pristni, bi že gli govoriti ]0 n tenTa*	'n	m0'
tudi poučuje, če so n nn^ s0.v n^cm pravilnega jezika, je T 3 Potrebni pouka »iienle. To tudi služi v J s,alx> zna' Sloveniiji o nemški narodni10* -l* 'i°,v JfOvoriti samo v KoČovj,, ; manjsl,nv {|a Pristni Nemci so še ne ravn^ V pa ^ Vl]ni posamezniki, vse dinign	^
n©kdanjega ponemoevanla ° P P
na »Bremen« in »Europa«. Čim je prišlo namneč letalo nad Atlantik, je začel divs jati silen vihar. Zaman sta se letalca nekaj časa borila proti vremenskim ticpri-liikam. Bila sta končno prisiljena, da sta se obrnila in sta se že ob 8.30 dop. pojavila zopet nad vzletiščem Le Bourget v Parizu. Ker pa je bil aparat preobremenjen, se dolgo nista mogla spustiti na tla in je letalo nad eno uro krožilo nad Parizom. Šele, ko so bili izpraznjeni bencinski tanki, je letalo ob 9.04 dop. gladko pristalo.
PARIZ, 3. sept. Givon in Corbu nameravata jutri vnovič poleteti v Ameriko, ako se vreme ne poslabša. Francoska javnost je z njihovim povratkom popolnoma zadovoljna Ln naglaša, da sta imela popolnoma prav, da se nista tjavendan 'zpostavliala nevarnosti.
•
Po poročilih iz Newyorka ie bH John
Corling, ki je poskušal napraviti polet London—Ontario v. Kanadi, prisiljen, da se je vsled goste megle spustil v Tarigu na tla.
•
Letalo »Royal WIndsor«, ki je poletelo preko Atlantskega morja v Anglijo, je moralo pristati že v bliižini Saint Johna v Novi Fundlandiji, ker se je vnelo eno krilo. Aeroplam se je smnsfil- sigurno in ie bil ogenj kmalu pogašen. Piloti u-pata, da bosta mogla zvečer nadaljevati polet v Evropo.
Boj angleških križark s kitaiskimi pirati
London, 3. septembra. Iz petih lahkih križark obstoječe brodovje angleške vojne mornarice, ki je bilo odposlano na zasledovanje južnokitaj-skili piratov v Biasbay, je v vodovju Hankava zadelo na 10 piratskih ladij. AmOnf-un • n •> v po trdovratnem boju posrečilo potopiti vse ladje.
BRIAND ODPOTOVAL V ŽENEVO.
PARIZ, 3. septembra. Zunanji minister Briand ie sinoči odpotoval v Ženevo, da se udeleži jesenskega zasedanje Društva narodov-.
Pravi nagibi lorda Rothermere
Z zadnjim svojim člankom v dnevniku »Daily Mail«, ki poziva na pravi finančilem bojkot proti Čchoslovaški, je lord Rothermere silno ogorčil češkoslovaško^ javnost. Vsj listi soglašajo v tein, da je lord odvrgel svojo masko in odkril prave vzroke svoje akcije. Njemu je več za borzno špekulacijo, kot pa za varstvo madžarskih manjšin v naslcd-stveniih državah- Listi opozarjajo, da angleški in amerikanski finančniki, ki so v zadnjih letih izposlovali češkoslovaško posojili o, tudi v bodočo ne bodo pustili teh dobrih finančnih poslov na stran. Iz Anglijo in Amerike se ne ponujajo samo državi in velikim mestnim upravam, marveč tudi velikim češkim industrijam visoka posojila. Zaupanje v urejeno gospodarstvo Češkoslovaške jo utrjeno, kar dokazuje naraščanje vrednosti češkoslovaških papirjev n*> * i-ščih Anglije ki Amerika
Dramatična aretacija kralja tihotaccev v Hočah
Kralj tihotapcev Franc Glaser s 50 kg saharina v rokah oblastev — Boj s policijo — Globa dveh milijonov dinarjev
Maribor, 3. septembra.
Varnostna oblastva in zlasti železniška policija so bila že večkrat obveščena o pretkanosti tihotapcev, ki niso vstopali v vlak na mariborski postaji, ako so se odpravljali z vtihotapljenim blagom v notranjost države, temveč so si izbirali zato neznatne postajice, kakor Hoče, Orehova vas-Slivnica in Račje-Fram, na katerih seveda ni na vsakem koraku finančnega ali kakega drugega paznika. Treba je bilo torej vzeti tudi imenovane postaje na piko. In res je padel včeraj eden najnevarpejših tihotapskih tipov v nastavljeno past. S svojo brutalnostjo in silno mesarsko močjo je sicer hotel raztrgati aretirani Franc Glaser mrežo, v katero _ je padel, vendar se je končno posrečilo stražnikom, da so ga obvladali in zvezali kakor pobesnelega ter odpeljali v zapore.
Železniški policiji je bilo včeraj popoldne javljeno, da se mudi v Hočah sumljiv moški, ki ima s seboj dva še bolj sumljiva kovčega. Policijski agent se je nemudoma odpravil na lov. V Hočah mu je sporočil že na postaji neki železničar, da sta v bližnji gostilni dva sumljiva moška s prtljago. katero že čuva finančni preglednik. Nihče takrat še ni mogel vedeti, je-li res kaj tihotapskega v teh kovčkih ali ne. Finančnemu pregledniku in agentu pa se je kar nekam vsiljevala misel, da mora biti notri kakšen cigaretni papir ali mogoče celo toliko priljubljeni saharin. Ko sta bila pozvana še dva orožnika, so stopili predstavniki pravice do nič hudega slutečega orjaka v gostilni. Policijski agent se je najprej sam legitimiral in zahteval nato isto od neznanega gosta. Ta pa mu je dobrodušno odvrnil: »Že dobro, že dobro! Legitimacije pa nimam!« Med tem sta orožnika in finančni pregledniki odprla prtljago, v kateri so našli na veliko in prijetno presenečenje sam saharin. Vse skupaj je tehtalo celih 58 kg, tako da je bilo gotovo same prepovedane sladke vsebine nad 50 kg.
Kmalu so tudi ugotovili, da imajo posla z mesarjem in pos. Francem Glaserjcm, zelo nevarnim tihotapcem iz okolice Ptuja, ki se je že po novno rokovnjaško pretepal z varnostnimi organi. Zato so morali nastopati kriminalni organi dvakrat pre vidno. Ko je Glaserjev spremljevalec opazil finančnega stražnika, jo je od-kuril. še predno so bili v gostilni orožniki in policijski agent. Ta pa Je Glaserja lepo mirno pregovoril, naj se odpelje z njim v Maribor na podrobnejši razgovor.
V vlaku nistt detektiv in finančni preglednik niti besedice spregovorila z Glaserjcm, ki je nekam zamišljeno sedel na zaplenjenem saharinu. Na postaji v Mariboru pa sc je mož nenadoma razživel. Ko so spravljali tihotapsko blago, ie skočil Glaser med gnečo potnikov in hotel uiti. Toda detektiv je imel eno oko na saharinu, drugo pa na orjaškem Franclu. Pohitel je za nenokornežem, ga prijel in povabil v pisarng na kolodvoru. Ker ie bil Glaser takoj zo-
pet krotek, ga je prepustil finančnemu stražniku, sam pa stopil po nekem opravku. Ko se je vrnil, je našel Glaserja in stražnika v restavraciji. Možu se je zahotelo po mrzlem pivu in je stražnika enostavno steroriziral s seboj. Na izrecno prošnjo je dovolil detektiv Glaserju spiti še eno čašo pive.
Po tem odmoru je napravil junak popoldneva takšen obraz in geste, kakor da gre na stranišče. Organa sta mu verjela in ga pustila. V trenutku pa jima že javi natakar, da jo je Glaser ubral urnih krač skozi izhod na ulico. Detektiv, je tekel za ubežnikom proti gostilni Wilson nasproti kolodvoru in ga pozival, da se nemudoma vrne. Mož pa se za to ni zmenil, temveč je stopil v gostilno in zopet naročil pivo. Detektiv za njim. Tu pa Je dobil Glaser šele pravo korajžo in pričel divjati proti detektivu, ki mu ni bil več kos. Neki gost je poklical policijsko pomoč. Došli stražnik je pozval Glaserja na pokornost. Toda revež je slabo naletel! Tihotapski mesar ga je zgrabil, mu iztrgal pendrek, njega pa sunil po gostilniški sobi. »Mnogo takih sem že pomiril ln se tudi takih ne bojim!« je kričal in z močno roko prelomil pendrek. Morali so poklicati še drugega in tretjega stražnika, da so ukrotili divjega Francla in ga pritirali na kolodvor.
Tu pa se je pričel teater znova. Tihotapec se ni pustil mirno odvesti v zapore. Obdeloval je z vsemi štirim okrog sebe, da se reši roke pravice. Izvlekel je celo svoj žepni nož, ki so mu ga z velikim trudom iztrgali iz pesti. Pendreke je pa kar z zobmi držal in se branil batin. Pristopilo je pet in več mož, da so besnega Glaserja držali za posamezne ude in ga po dolgotrajnem naporu zvezali ter odpeljali v sodne zapore.
Na kolodvoru je bil od šeste do pol sedme ure zvečer, ko se je to dogajalo, seveda velik špas, ker je tudi občinstvo hotelo videti junaka iz rokovnjaških časov.
Kakor doznavamo, je določena za zaplenjeno količino saharina ogromna globa v znesku dveh milijonov dinarjev.
Naiveč;a govornica
Te dni predava na Dunaju dr. Ana Desant, 80 letna predsednica teozofske družbe »Adyar« in oznanjevalka novega odrešenika, katerega je sama odkrila v osebi mladega Indnica KrišnamurtL Zanimiva žena je znana tudi kot prvo-boriiteljica 7,a samostojnost Indije. Na Dunaja predava te dni o bodočnosti Evrope in o raznih teozofskih vprašanjih. V Hamburgu je zastopnikom tiska, ki so jo vprašali gledo napovedano snovi dunajskega predavanja, jziavila, da je prepričana, da v Evropi ne bodo dolgo stalo sedanjo mejo. Meie bodo padle 'n prišlo bo do velikih združitev sorod-, nih narodov in držav. Mogoče se združijo kot prvi Slovani alj pa Romani, najbolj verjetna ie pa za začetek velika germanska državna zveza Angl«je, severnih držav in Nemčije,
V dvorani pravice
dečki pred so-
Past za krščenega dihurja — Nadebudni
diščem
Mariborski in dnevni dr o bik
In
Piščeta, kure, race, kopune, koštrune, teleta ... V tem brzem tempu, kakršne ga predstavlja citirani »klasični« slo venski stal, se je vršila razprava pred okrajnim sodnikom dr. Adamičem. Halo je bdi takšen, kakor bi res šlo za celo menežarijo navedenih 'korifctnih doma čih živali na dveh ali štirih nogah, če sta istočasno v funkciji dva odvetnika y sobi štev. 15, mora biti stvar že bolj zamotane vsebine!
Dejansko pa je bila stvar nad vse malenkostna, kar je pokazal -tudi zaključek razprave s poravnavo nasprotu jočdh si strank Terezije in Gabrijele one strani Drave, če bi prišli radi ubogih dveh piščancev v prepir, do medsebojnega obkladanja z žaljivkami in makar do tožarenja dve Ljubljan Čandri, bi se prav gotovo pobotali še pr »špetirzalom«, češ: »Pejna u' left! Za ta gna-r grema raj h Figovci kokr de b’ ga dale dohtari!« — Toda naše Studen-čanke so drugačnega značaja in temperamenta! In navsezadnje imajo tudi prav. Kajti če bi bili vsi naši ljubi Slo venci enakih navad in lastnosti, bi bilo življenje med njimi preveč enolično in dolgočasno. Tako pa najde človek, ki rajža »širom« in »križem« Slovenije kakor se rad izraža »Ilustrirani Slovenec« — le še kakšno špasno.
Če pustimo šalo na stran, te bila stvar naslednja: Gospej Gabrijeli je bila ogrožena varnost časti, ker ji je gospa Terezija očitala javno, da je kradla kokoši. Takole nekako je razlagala Terezija ljudem: »Nastavite sem past za dihurja, pa ne za navadnega, ampak za »krščenega« in ob drugi priliki: »Veste ljudje božji, imamo lisico v bližini, in sicer tako, ki gre po dveh nogah!« Izgovorjene so bile te in take besede v okolnostih, ki so dale ljudem sklepati, da je gospa Gabrijela tisti nevarni »kurji britov« v Studencih.
»Ste jo vi obdolžili tatvine?«, vpraša sodnik obdolženko. — »Nikdar!« odgo v<jri počasi in svečano Terezija, držeč desno roko v zrak, kakor bi hotela prisegati. — »Sto vi to rekli, kar se vam očita?« — »Nikdar!« ponovi ona.
»Hm«, sicer je pa tule protitožba Terezije proti Gabrijeli tudi radi razžalje-nja časti« hiti ugotavljati sodnik in zlaga kup bridkih spisov pred seboj. Zastopnik Gabrijele napravi velike oči, saj je z novo tožbo njegov strateški položaj seveda popolnoma drugačen, bolj nevaren. Po prečitauju pritožbe si prizadeva sodnik doseči spravo mecl strankama:
»Kako bo: Ali se boste pravdali ali se boste raje poravnali? Saj je vse vkup oslova senca! Poravnajte se raje, da ne boste obe skupaj obsojeni.«
Na vsaki strani sodnika se prične glasno posvetovanje in barantanje za spravo. Oba zagovornika polagata kli-jontinjama na srce, naj se pobotata. Spo četka velikansko razburjanje žensk. Ena joka, druga nemirno zavija oči. Najraje bi skočili druga v drugo in se izpraznili, kar si imata povedati. Toda tega ne bi zmanjkalo... »Prekliče in obžaluje naj vse!« pravi v solzah Gabrijela — »Joj-mene, 16 let jo že poslušam, ko kriči nad menoj . . .« se ne more odločiti za spravo Tereza.
Po dolgem! prigovarjanju s strani obeh odvetnikovi sta pristali nervozni gospe^ n« spravo. No in sodnik jo tudi imel že natipkano polo z besedilom, da preklicujeta druga drugi izrečene žaljiv Ife. Kako pa jima je bilo v srcu, je težko rečk saj jo je ena hrzih nog pobrisala proti domu, da so je izognila srečanje z drugo in preprečila tako morebitne nove izbruhe ...
šterih fantov in jo ovadila sodišču. Pred sodnikom so stali tako Bine, Jože, Marjan in Peter; Srečko se je pred vrati obrnil in šel domov, češ jaz sem vendar Felix in ne Srečko, kakor je zapisano na vabilu; France je nekje na jugu. Prvo-imenovani štirje so na prvi pogled simpatični fantje, a malo preveč oholi. Sodnik je moral rabiti parkrat ostrejše izraze in dvigniti svoj glas, da je držal domišljavce v šahu.
Izrezali pa so se obdolženci takole trdili so vsi, da sta šla kritičnega večera edino Peter in Jože mimo prizadete hiše. Pred vrati je Peter opazil nič hudega slutečo muco in ji privoščil kamen, ki pa je zadel v steklena vrata ter razbil šipo- Peter je rekel, da* ima jezo na mačke, ker delajo pred hišo silen vrišč. Priči pa sta izpovedali da je oni trušč, ki ga povzročajo fantalini pod okni, vse hujši, kakor če zagode kako sentimentalno mače.
Gospodom! razgrajačem seveda ovad ba s strani nekega stanovalca ni bila všeč. Ta je izjavil pred sodnikom, da je slišal, kakor so se menili osvefce željni mladeči med seboj, češ: »Pazite, kaj se bo zgodilo dne 3l. avgusta (po dnevu razprave) opolnoči!« Sodnik je potolažil pričo, da bo dal pri najmanjšem inciden tu zapreti današnje obdolžence. V ostalem pa je verjel zagovoru posameznikov in je le Petra zašil za en dan in eno noč ter en post. Menda mu sedaj poidejo skomine po zabavi z metanjem kamenja
Samostanska šola in Cirilova tiskarna
V samostanski šoli so razdelili vsem
učenkam listke z navedbo vseh šolskih potrebščin. Do sem vse v redu. Otrokom in starišem jako priročnim seznamom šolskih potrebščin je pa sledilo naročilo, naj se vso nakupi v Cirilovi tiskarni in naj se povrh nakup še dokaže s potrditi. Za tako podporo šole trgovini bo težko še kje najti primero. Pa če bi šol-sko-trgovski karteli tudi postali običajni, je še vedno veliko vprašanje: kako se to viema z dostojanstvom učnega zavoda? Tako postopanje pomeni očiten poziv na bojkotiranje drugih enakih podjetij. Ali ie samostanska šola ustanovljena zato, da agitira za Cirilovo tiskarno? Kaj pravijo k temu stariši!
Stavbno gibanje v Mariboru.
Na včerajšnji seji mariborskega mestnega sveta sta bili podeljeni dve novi stavbni dovoljenji: Aleksandru Hirsch-lerju za gradnjo enodružinske hiše na Vrbanovi cesti, Josipu in Elizabeti Koprivšek pa za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Dušanovi ulici. —
Nov Fordsonov traktor v Mariboru.
Mariborska mestna občina je že svo-ječasno kupila nujno potreben in jako pripravljen Fordsonov traktor za prevažanje tovorov, posebno gramoza. Traktor se je izvrstno obnesel in se izkazal kot jako praktičen. Radi popravljanja cest, pri čemer se bo porabilo zelo mnogo gramoza, namerava kupiti občina sedaj še en tak traktor s priklopnim vozom, da bo delo hitreje napredovalo. — Nakup Sriplovškove slike.
Mestna občina mariborska je kupila sliko mladega mariborskega slikarja Fr. Stiplovška, ki -predstavlja pogled z mo sta na stari del mesta proti pristanu za DSn 2.500.
Mesečne legitimacije za mestne avtobuse.
Za vožnje z mariborskimi mestnimi avtobusi se uvedejo za vse proge mesečne legitimacije, kar bo občinstvo, ki se vedno vozi, gotovo z veseljem pozdra vilo. Legitimacija bo veljala 25kratr,o ceno enkratne vožnje. —
Veliko volilno zborovanje,
Sinočni voblni shod nosilca socialista čne liste Petejana na dvorišču »Uniona je potekel mirno brez najmanjšega motenja. Poslušalcev je bilo trikrat toliko kot zadnjič na shodu dr. Korošca v Za družni banki ali — z drugimi besedami rečeno — dosegli so okroglo ono številko, katero so si klerikalci izmislili za svoj shod. —
Borza dela išče izurjenega sedlarja za takojšno služ bo. Ponudbe na Borzo dela. —
Trgovine 8. septembra odprte, Trgovski gremij opozarja svoie člane in občinstvo, da so vsled sklepa gremi jalnega občnega zbora trgovine v Mariboru na praznik dne 8. septembra dopo! dne odprte. —
Krožek upokojenih učiteljev, ki ima svoj redni mesečnS sestanek v torek dne 6. t. m. \i »Vinskem hramu« praznuje petletnico svojega obstanka Poročalo se bo o enotni sestavi prošenj za prevedbo kronskih penzil na dinarske. Ra-zun bolnikov pričakujemo vse.
20-letnica Ruške koče so bo praznovala na praznik dne 8. sept.
Pevski zbor Glasbene Matice
prične s svojimi vajami 6. sept. Nove članice in člani naj se do tedaj oglase pri g. Hladeku ob 6.—7. zvečeri
Stanovanjski zakon.
Društvo stanovanjskih najemnikovi za	„
Maribor in okolico sporoča- Na naše po- pri Ruskl koR1 na Poho™- Pozdrav do-vabilo, naj nam strokovna društva po- 151)11	lln	11	;"
šlih gostov bo ob 11. dop. Planinci in prijatelji prijazne planinske postoianke pri Sv. Arehu, posetite ta dan Ruško kočo! —
Marenberški okrajni zastop je dobil te dni novega ge renta in nov ge-rentski sosvet. Veliki župan io imenoval na mesto ing. Frana Pahernika, ki je sani prosil za razrešitev, za gerenta Lu p- „v	..	iko	Držečnika, posestnika in župana v
Finančna delegacija v Ljubljani po- janževskem vrhu. -
,rnO OnO(7«inil	ctvn An.	I _
šbejo peticije na ministrstvo za socijal no politiko glede podaljšanja stanovanj skega zakona, se je odzvalo lepo število društev; mnoga pa še niso storila svoje dolžnosti. Prosimo vsa ona društva, ki nam peticij še riso poslala, naj store to vsaj do 15. septembra. —
Konec papirnatega drobiža.
dtatelji se še spominjajo na neprestano vesti, ki smo jHh objavljali pred tedni pod policijsko kroniko, da imaio neki Pobalini »Ob brodu« grdo navado in mečejo križem! po ulici kamenje in zlasti ponoči ogrožajo telesno varnost pas-antovi in celo stanovalcev bližnjih hiš-
Policija je ob neki taki priliki, ko je nekdo s kamnom razbil šipo na hiši »Ob brodu« št- 3, zabeležila družb« šo-
novno opozarja občinstvo, da poteče rok za zamenjavanje papirnatega drobiža po Din 1, 0.50 in 0.25 dno 30. septembra. Zamenjavanje za kovan drobiž in izjemoma tudi za bankovce Narodno banke sc dotlej vrši v Sloveniji- pri vseh davčnih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga torej nemudoma zameu-jajo, da no zamude roka, ki se ne ho podaljšal, Casa je rilo dovoli, da so tadro biž zamenja v odprtem roku. —
Društven nastop Sokola v Studencih,
I Vlomilec PavličevR v sodnijskih zapo-Hh.
Danes je bil m policijskih zaporov [prepeljan v sodnijsko vlomilec Stefan Pavličevič, ki je po dosedanjih ugotovitvah izvršil v Mariboru pet drznih vlo-jmov in oškodoval svoie žrtve za nič manj kakor 37.000 Din. Priznal je tudi, da so mu je vlom v neko stanovanje v Gregorčičevi ulici ponesrečil. V juniju jo neko nedeljo, ko ni bilo nikogar na stanovanju vlomil skozi vežna vrata, a ga
Najdeno dvokolo.
• Včeraj ob 9. dopoldne je službujoči stražnik na Kralja Petra trgu naj ji dvokolo, ki je bilo prislonjeno ob ograjo mosta, lastnika pa ni rilo od nikoder. Kolo je znamke »Fortuna« in ga lastnik dobi na policijskem komisa-rijatu.
Tatvina na trgu.
Davi je bilo na trgu neki gospej ukradeno iz torbice 100 Din gotovine. — Zidarju Avgustu Kacu, ki je zaposlen pri novih stanovanjskih hišah v Smetanovi ulici, je bila iz žepa telovnika ukradena srebna ura vredna 400 Din. Storilca sta neznana- —
Ljudska samopomoč.
Ustanovni občni zbor »Ljudske samopomoči« za Slovenijo v Mariboru bo dne 8. septembra ob 10- dop. v dvorani gostilne »Puntigam« v Mariboru, Mlinska ul. 23. Istega dne se bodo pred občnim zborom od 8- do 10. ure v predsobi sprejemali novi člari pod znanimi in naibol j ugodnimi pogoji. —	950
Dr. Lud. Novak,
Stolna ul. l zopet redno ordi-nira. — 961
Dr. Fran Marinič
zopet redno ordinira, Maribor, Trubarjeva ulica 11 od 9.—U. in 2______4.	(14.—
16.) ure. —	908
Slovensko trgovsko društvo
izleti 4. septembra z vlakom ob 13.33 n Slovensko Bistrico. Sestanek na glavnem kolodvoru ob 13. uri. Izleta naj se udeleži po mogočnosti vse članstvo. Pri jatelji trgovstva dobrodošlč. Izleta se u-deleži tudi trgovski pevski zbor. Povratek z vlakom ali avtomobilom Celje— Maribor, Rogaška Slatina—Maribor. —*
Strojepisna soba H. K o v a e.
Maribor, Krekova ul. 6 ie zopet o t vO^-
iena. —	872
Pouk posameznikov v strojepisju,
stenografiji, trg. računstvu, knjigovodstvu rz bilanco, korespondenci. — Začetek dnevno. Traja 3—5 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umliivo. — M. Kovač, Maribor, Krekova 6. —	871
Zlasti važno za dijake!
Opozarjamo na današnji oglas optika Franjo B u r e š a. —	850
Tovarna čokolade »Mirim« v Mariboru,
je kupila v Trubarjevi ulici št. 7 posestvo ter prenese tja svojo tovarno jz rešemove ulice. Povpraševanje po Mirim čokolad* raste od dne do dne; vsled tega je bila tvrdka primorana, da kupi za razširjenje svojega obrata večje prostore Nabavila ie več novih strojev ter 1)0 izdelovala raz ven čokolade vse vrsto kandltov. Veseli nas ta nagli razvoj naše domače industrije, zlasti, ker je Mirim čokolada že tako dovršena, da dose ga vsak inozemski izdelek. Vidi se, kal naredi pridnost in vztrajno delo. Lahko rečemo, da bo pri današnjih prilikah obstala le ona industrija, kateri se posreči izdelovati najboljše blago pri nizki žiii. Častitnimo tvrdki na nienem napr°T tu in želimo, da bi uspevala in se jala tudi v novih prostorih. —
sc bo vršil v nedeljo popoldne s sodelo- J® pregnala služkinja. Pobegnil io skozi vatijem godbo mariborskega Sokola- Za- okno na ulico in pustil vi stanovanju četek ob 15. uri. Na prireditev še pose- Isvojo čepico- Spretni policiji ie do danes bno opozarjamo mariborsko narodno za uspelo, da je večino pokradenega perila vedno občinstvo. Saj so ravno prireditve 111 oblek zaplenila pri vlomilčevih odje-Sokola v Studencih že splošno znane po malc*<h- Obleko iz prvih tatvin so že sko-neprisiljeni domači zabavi ter nizkih la* Vs0 Ponarejene, dooim jo plen zad-
eonah kljub dobri in pristni kapljici. Tokrat se bo^točilo Sschcligijevo pivo. Za ples bo svitala posebna prvovrstna godba. Torej gremo v Studence! —•
Gostilna »Balkan«.
Jufri, v nedeljo, 4. t. m- vabim! vse svoie goste na dobre jetrno klobaso in pečene purane. — Gostilničarka 975
njega vloma pri dr. Stamolu v celoti vrnjen lastniku. Spretni vlomilec je bil nespreten trgovec, predvsem pa ga je izdal alkohol. Pri njem so našli tudi nekaj oblek in blaga, ki ne izvira iz tukajšnjih tatvin, ampak se domneva, da ga je nakradel v krajih, kjer so jo zadrževal prod prihodom v Maribor. PnvJiče-viča bo sodila porota. —
Tržne cene v Marlb0rU
Na današnji trg so pripeljali nfl ^ ^ zeh 71 zaklanih svinj, knietle 34 vozov crompirja, 11 vozov čebule, 10 VOZOv kumare, 18 vozov sena in 10 v°iaV me. Cene nespremenjene. „ .-Ceno žita: pšenica 2.75—^ iecnie® 75, oves 1.50, koruza 2-75—3» proso •50—4 Din liter-
„ Perutnina; kokoši ko-mad 30-45, pb
Šetinci par 35 45 race komad 30—4u,
gosi 40—80, purani 60—100 Din ! Zelenjava: kislo zelje 2 Din za irovt glava’0.25-2.00, sveže z®1!© * ** aO’25- 2’00, buče 0.25-1-50, end.v.a
0.25—0.50, špinača kup 1 Din. K® '.. * Sadje: jabolka 4—5, hruške	»
4. breskve 8-10, mahne po 6 Dm b
brusnice 9—10 Din-	oe.n	_
Jajca 1.25-1.50, mleko 2-^50-.sme-
tuna 12—14, maslo suro'’® 38
čtuuo 50—65, kuhano 45
jVM a r T S o r tr^ tfn c 1 fT,
Pustolovščina prvega ženskega kapitana
l9Ietna Gundrun Tragestad jz Osla na Norveškem je postala prvi ženski kapitan. Napra\lla je vse potrebne tepite z odličnm uspehom. Že od svojega 14- leta je spremljala svojega očeta, pomorskega kapitana, na vseh njegovih potovanjih in tako že v zgodnji mladosti vzljubila morje in pomorsko življenje. Kakor poročajo sedaj iz Osla, se je lepa Gundrun zaljubila v nekega mornarja svoje posadke. Oče niti slišati nd hotel o ženitvi in je vrgel snubca direktno skozi vrata, ko ga je prišel prosit za roko njegove hčerke. I<o je oče nedavno pose til svojo hčerko na njeni ladji, je ona splezala na vrh jambora in zaklicala: »Ali postane Olaf moj mož, ali pa skočim v morje!« Ker je oče poznal trmo svoje hčerke, je seveda takoj pristal na zakou. In tako je postal navaden mornar mož prve kapitanice na svetu.
Mariforsfcl V E C E R N l K Jutra.
Stran 3.'
Svilene n©aawi«@
oiaravaio!%.<v
! \
Protidržavna hujskarija hišn'h posestnikov v Avstriji.
Avstrijski hišni posestniki se trudijo na vse kriplje, da bi odpravi} stanovanjsko zaščito. Ko so bili sedaj na Dunaju novinarji in drugi gostje i® Amerike, so se naenkrat pojavili s strojem pisani mali letaki sledečega besedila v angleškem jeziku! »Ne dajte Avstriji posojila, dokler ne bodo vrnjene ukradene hiše pravim lastnikom. Hišno-posestni-ška zveza.« — Radi to prot-idržavne hujskanje pred tujimi gost; so oblasti uved le strogo preiskavo, ki pa še ni prišla do rezultata. Organizacija hišnih posestnikov taji vsako zvezo z letaki, dokazov za njeno odgovornost še pa doslcu ni bulo mogočo najti.
Ženski svet je že od nekdaj hrepenel za vsem,	'
kar je lepega, tako tudi na pr. za lepe nogavice. Ali prednje nošenje svilenih nogavic je bilo mnogim prikrajšano, ker se še ni poznalo sredstvo, s katerim bi se moglo tako občutljivo svilo neškodljivo oprati.
šele potom iznajdbe Luxa je postalo nošenje svilenih nogavic popolnoma enostavno, tako da si jih danes lahko vsakdo nabavi in ohrani v prvotnem [p? stanju.
Perite torej Vaše nogavice samo z Luxom, ker j* namreč sestavina istega neškodljiva svili.
Pravi Lux se dobi samo v zapitih zavojih — nikoli drugače.
Pazite na to pri nakupu!
Diktatorski parlament
Španski parlament bo sklican 13- tm. na obletnico diktature generala Primo de Rivera. Ta parlament bo prava slika režima, ki ga sklicuje. Imel bo samo po-svetovalne in vladi pomožne funkcije. Vlada bo obdržala celokupno zakonodajo in ji bo dano na prosto, da sprejema osnutke zakonov s parlamentom ali pa brez njega. Okrog 250 poslancev, bo razdeljeno na 20 komisij, od katerih bo prva izdelovala osnutek nove ustave, druga proračun, tretja nekatere zakone itd. Na plenarnih sejah smejo govoriti samo člani komisij, ki so svoje predloge spravili na dnevni red. Velika večina poslančevi bo posamezne seje lahko prespala. Poslanci smejo ministrom staviti samo pismena vprašanja, minister pa lahko odgovori ali pa tudi molči. Približno 50 večjih mest pošlje svojega zastopnika kot odposlanca v parlament, vse druge poslance pa imenuje vlada- V par lament pridejo tudi člani »Patriotične Unije«, ki jo je organiziral diktator Primo de Rivera, nekateri uradniki policijske uprave, ministerski svetniki, zastopniki visoke duhovščine, velepodjetij, šol, vojske itd. Delvaci si pa lahko izberejo svojega zastopnika edinole iz od vlade potrjenih organizacij.
Ameriške tipkarico in pušenje.
Ameriško mornariško ministrstvo j« prva oblast v Zedinjenih državah, ki je dovolila tipkaricam, da smejo med delom kaditi. Veliko pa je vprašanje, ali se bodo temu pridružili tudi ostali državni uradi. Kakor znano, so mnoga pri vatna podjetja že pred enim letom dovolila svojim nameščencem, da smejo med delom pušiti, kar je bilo dolga leta prepovedano-
Sm@!stik	"mnjegove mikavosti
Pristni pohorski tipi — Hlebovi in spomin nan e — Pogled na na sts?re še slovensko selišče in ponosne Ruše
Smolnik nad Rušami na Pohorju s svojo ljubko cerkvico in Sv. Duh na Ostreni vrhu dolgohrbtnega, muhasto zveriženega našega obmejnega Kozjaka, sta dobra soseda, prvi južno, drugi severno od ozke, a globoko izjedene zelene dolinice s koroških planin drveče Drave, preko katere se pozdravljata noč in dan prijateljsko leto za letom. Saj sta ločena in oddaljena drug od drugega tako, da do spora med njima ne more priti. Ostri vrh, od Smolnika opazovan, tako strin, da misliš, da bi moral romar ali planince z lestvami ali vrvmi nadenj, se dviga smelo, ponosno in samozavestno proti nebu, kakor je to pač primerno za mejnik mladostne čiiosti prekipevajoče mlade države. To je utrdba, od narave postavljena, za napad in za osvobojenje naših bratov tam Prekov pa tudi za obrambo proti severu. Zdi se ti pa, da smatra svojega pohorskega soseda, dasi je s svojimi 900 m višine jedva 40 m višji od njega, vseeno za nekaj precej nizkotnei-šega in manj pomembnega. Seveda, saj on je mejnik in stražnik na naši meji, ne pa Smolnik v varnem in mirnem pohorskem zatišju.
,	Smolnik je že starejši, staro-
davnejši; rad premišljuje in sc udaja svojim mislim in sanjam z nekim notranjim uživanjem.
Le stopi, prišedši iz Ruš ali Rale čez Globokarjev vrli, odkoder uživaš si.ia-no	na	^ravo' falsko grašči-
hopaii5x i).c*c^trarll°’ na mično po-s Slovani'v živ0 me’° v štirikotu daja cerkvi c? v vsakem kotu, ob-objamc moč*0 ^molniško. pa te takoj bovi z w.°,y.a sanjavost. Med gro
..________ 'ksenirm	'____
imen, a od tiara1'	križi brez
z bujnimi planimsk- • ato okrašenimi, z rijastim slečem L™' Cvctlicami. celo bližnji nedostonni’ , ,rfiste samo še na tudi pri prosto grobn u.ns^i Peči, opaziš rodnih verzih nam n°' prccc' nc" plošča, da je tu usta,? °v-e grobna telj naše cerkvice L Ji „1 ,in,Kratii’ našel svoje zadnje'počlvh®* L njim
kmeta, premožnega, Solldnefa°jn S dobo slovenske mamice, niega vredne, potem si moraš ogledati to sliko.
Hlebovi so izumrli; spomin na nje pa živi in bo živel. Ne le cerkvica, od njih postavljena, bo pričala o njih življenju in delovanju, tudi »Hlebov dom«, tri minute od nje oddaljen in od Dravske podružnice SPD za planinski promet izborno preurejen, liram in bo hranil spomin na nje. Gorenjak, Brodnar, Žvajgcr. Arel, Jurko, Celej, llarič, Globokar so lepo doneča imena slovenskih oratarjev — seljakov, ki so si tu v tem gorskem selišču pred sto in sto leti postavili svoje domove, hleve in staje za svojo živino, za svoje sotrudnike, ki so z njimi krčili svet in ga obdelovali od roda do roda s trudom in muko, a z veseljem in ljubeznijo.
Ena najlepših in najprijaznejših izmed njih je Hlebovina. Zelene, sveže m mehke traticc se razprostirajo okoli doma, med njimi in visokim pristno pohorskim hlevom in te vabijo, da sc uležeš in odpočiješ. Uspavajoče melo-dijozno žuborenje gorskega studenca pa te zaziblje v prijetno uživanje krasne okolice. Globoko pod sabo gledaš kos Dravske doline, ki se kot srebrn pas vije skozi njo Drava; na njenem lepem bregu leži Selnica, eno izmed najstarejših slovenskih selišč tod, kjer so že v 10. stoletju naši praočaki sadili vinsko trto in veselo prepevali lepe \ inske pesmice. Gosti dim, ki se brez prestanka vali izza severnega obronka Pohorja v vzhodni smeri proti Sv. Urbanu, ti naznanja, da tani zadaj, Kjer so nekdaj v ptimitivnejših razmerah živeli Keltje in za njimi Rimljani, sedaj" stoji moderna tovarna, ki sicer duši gorski zrak, ki pa ni mogla za-dušiti gorke in svete ljubezni čvrstih Rušanov do krvi in zemlje slovenske. Kakor petstolctne bukve tam gori na pohorski rebri, neomajno stoie in kljubujejo viharju in času. tako so stali in stoje, vedno z glavo pokonci kot svobodni Slovani možic Rušani! V ozadju, proti severu, pa se dvigajo bregovi našega Kozjaka od tam, kjer se pod Sv. Urbanom, zaščitnikom naših vinogradov, začenjajo žc Slovenske gorice, do tja, kjer se na Ostrem vrhu dviga cerkev Sv. Duha, Veliki Roč, Jarčev vrh in Zavčarjev vrh, vsi pokriti in ogrnjeni do slemena s temnimi borovimi in smrekovimi gozdovi.
v nižjih legali pa okrašeni z vinogradi, travniki, njivami in belimi hrami.
Nckdai ni bilo tako mirno in tiho tu na Smolniku pri Hlebu. To je bilo tedaj, ko je bilo gori na Glažuti, dobro uro hoda od Smolnika, blizu Beigota, sto in sto delavcev, domačih, pa tudi tujih nemških, iz sosednje Češke in Saksonske, zaposlenih v pohorskih gozdovih in v tovarni za izdelovanje stekla. Tedaj je vladal v tem pohorskem selu velik promet. Nele gostilne, dobro idoče, tudi veliko trgovino so imeli Hlebovi: sto do stoinpetdeset voznikov se je dnevno ustavljalo tu na svoji vožnji doli v dolino ali gori na Glažuto. Pa tudi mnogoštevilni lesni delavci, drvarji so redno prihajali semkaj z glažute v nedeljo, kakor danes planinci in izletniki iz mesta in doline, da sc tu odpočijejo in okrepčajo. Naravno, da še danes v cerkvici Device Marije, kjer se vrši cerkveni shod 2. julija, pohorski drvarji posebno slave tudi sv. Roka, ki se je »usekal« s sekiro in nosi rano na nogi nad kolenom, s pobožno željo, da jih obvaruje slične nezgode.
»Hlebov dom«, ki ga sedaj vzorno, skrbno in za vsakega gosta ljubcznji-vo upravljata sestri Tončka in Rozika Dolinšek, doma na pristni pohorski kmetiji nad Rušami, kakoršna je Hlebovina, nudi izletnikom skozi vse leto vse, česar so potrebni, naj se ustavijo tu samo za nekaj uric, ali naj že ostanejo tu za eno noč ali za več dni.
Sveži, gorski zrak pohorski, mirno življenje in zdrava, sveža gorska voda, skrbna postrežba, red in snažnost, nizke cene, možnost najrazličnejših izletov na vse strani, na Klopni vrh, na Arlnov in Jurkov vrh s sijajnim razgledom na Dravsko dolino, Maribor in Slovenske gorice, v Lobnico k Velikemu Šumiku, od tam čez Kravj' h ribe r na Glažuto, ali pod Ravbarske peči, k Bcigotu in dalje do Ruške koče, ali še lepše na Veliki vrh in k Sv. Trem kraljem; vse to bo brezdvomno v najkrajšem času	znatno dvignilo
število izletnikov, prihajajočih na Smolnik, pa tudi število stalnih poletnih gostov; žal ne bo nobenemu — pač pa bo vsak privabil novih.
Dr. Fr. M.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
Preveč organizirana dežela
Z uradi prenatrpana dežela, ki ne bo našla zlepa primera, jc Bavarska. Zlasti sodišč je na Bavarskem toliko, kot menda nikjer. Okrajnih sodišč je na Bavarskem 269, kar pomeni, da pride na 6000 prebivalcev 1 sodišče. Ta sodišča so pa zasedena s sodniki, uradniki«n podurad niki veliko bolj, kot kje drugje sodišča, ki imajo petkrat večje področe. Ne sme sc tudi spregledati, da uradujejo sodišča, d imajo pod seboj okrog 6 tisoč duš, na deželi, kjer se vsi ljudje med seboj poznajo in kjer se komaj v desetih letih nekaj dogodi, kar zahteva večjo sodnijsko delavnost. Višjih sodišč ima Bavarska 29. Pri vsakem višjem sodišču je porotno sodišče- Nad vsem tem je končno še pet najvišjih sodišč in ket višek luksusa bavarsko pravosodno ministrstvo. V ten velikanskem sodnem aparatu bo imelo ninisurstvo menda tej ■’eč opravku s pošiljanj-' • raznih dekleti v sodnikom in sodnim uradnikom, ki n. v ojili službenih mestih nimajo prav nobenega dela.
Tagore o ciljih moderne žene.
Vebki indijski pesnik Rabindrapath Tagore je imel te dni z nekim ameriškim novinarjem dolg razgovor o ženski duši. Govoril mu je o položaju, ki ga zavzema dandanes ženska v moderni družbi in izrazil prepričanje, da jo to prvi korak, da pride žena do svojih pravic. Vendar je pa mnenja, da se more ženska samos pomočjo moških povspeti do one višine in do one enakopravnosti, po kateri tako iskreno stremi- Toda glavni cilj vsake ženske mora biti in mora ostati — materinstvo.
Plin, luč in telefon zastonj.
V Berlinu so prišli na sled sleparijam neke delniške družbe, katero je osnoval trgovec Kaufniann. Ko so vršili preiskavo v trgovinski hiši, so našli v kleteh veliko zalogo živil, v steno vzidano blagajno, pred katero je bilo na verigi priklenjenih pet hudih psov in razne naprave, ki so pojasnile, na kak način Kaufmannovi delniški družbi ni bilo treba plačati ne plina, ne luči in ne telefona. Kaufmanu si je uredil svoio lastne plinske cevi in napeljavo električne 'uči, katere je spretno priključil mestnemu omrežju. Telefonske aparate svojega podietja je tudi na rafiniran način podzemsko priklopil in zvezal z drugimi telefoni ter tako reč let na stroške drugih, telefoniral.
"SWT
Dunaj In aristokracija
iivi pozabljanl bolj kot mrtvi — Vsi smo tujci
francoski novinar George Le Fevire je pO Dunaju iskal staroavstrijske aristokrate in to iskanje opisal v pariškem »Le Journal«. Kapucinsko cerkev, kjer v bronastih rakvah počivajo habsburški vladarji in njih sorodniki, je hitro našel-Čudil se pa je, da kapucinski pater, ki razkazuje grobnice, nima ravno dosti posla. Dobra deseterica ljudi, ki gre za patrom kakih 30 stopnic na globoko, ni iz nekdanjega cesarskega mesta. K večjemu je iz dežele kak starejši duhovnik ali učitelj, ostalo so pa tuji turisti, ki sledijo, kakor drugam, tudi v cesarsko grobnico svojemu Baedekerju.
Prvi dan na Dunaju je Francoz spoznal, da je stara aristokracija pozabljena in sicer živa še bolj, kot mrtva. Po živih aristokratih je vprašal pristnega Dunajčana in dobil odgovor: »Kaj jaz vem, kje so. Upam, da delajo in da se jim je vendar posrečilo v življenju nekaj resnega začeta. 0 enem sem slišal, da dela pri kinomotografu-« —
Ko je videl po mestu toliko spominov na nekdanje oblastnike, mu ni dalo miru ih je še naprej vpraševal. V veliko začudenje so mu nekateri odgovorili s protivprašanjem: »Veste li morda vi, Francozi, kaj se je zgodilo z vašimi emigranti po letu 1792?« — »Pa od tega je vendar že 130 let!« — »Pri nas sicer ni tako dolgo, pa stara aristokracija nas vendar ne briga več.*
Končno je le iztaknil moža dobrega spo mina in sicer starega krojača, ki je bil nekdaj med prvimi dunajskimi mojstri svoje stroke. »Vsi so tukaj« — je dejat in z nekakim ponosom potrkal po platnicah debele knige. In imel je res med svojimi odjemalci vpisano dolgo vrsto knezov, visokih cesarskih svetnikov, grofov, diplomatov, visokih oficirjev itd. 0 vsakem je vedel kaj povedati. O mnogih tudi, da so mu ostali toliko in toliko stotakov in tisočakov dolžni- Moj Ster za garderobo nekdanje visoke aristokracije je pa že davno v pcnziji in jgsna več v evidenci preživelih svojih
nekdanjih odjemalcev. Samo to ve, da so se razkropili od Poljske do Besarabije in od Sedmograške do Tirolske.
Novinar je potožil tajniku francoskega poslaništva, da zastonj (išče staro aristokracijo. Tajnik se je nasmehnil in mu v značilen primer povedal sledečo svojo 1 zgodbo: »Nekoč sem bil na banketu nekega bivšega avstrijskega diplomata. Razgovor je zašel na vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo. Ker sem imel krog sebe samo bivšo cesarsko aristokracijo, se mi je zdelo primerno povedati sledieče: Gospoda moja, ko vas vidim tukaj zbrane, ne morem zatajiti čustva in mnenja, da pripadniki starodavnih avstrijskih plemen ne morejo postati kar tako nemški podaniki. V moje veliko začudenje se gostje spogledujejo, jaz se pa vprašam, kako neumnost sem neki zagrešil. Na zadnje se pa eden dvigne in vpraša; »Oprostite, prosim, komu pa to pravite? Našemu gostitelju? On je vendar Madžar! Sosedu na levi? On je Čeh. Onemu na desni? Ta je Poljak- Po*večini smo vsi inozemci«.
Ta zgodbica francoskega diplomata je novinarju najboljše potrdila to, kar mu je poprej pripovedoval stari krojač. Avstrijska aristokracija se je razkropila in povsod drugod je več njenih članov, kot pa na Dunaju, kjer so nekdaj vedrili in oblačili.
Ko je videl, da aristokracije ne najde, si je pa zaželel videti predsednika avstrijske republike, spoznati njegov dom, njegovo etiketo in njegovo republikansko gardo, ki je naslednica nekdaj tako sijajne monarhistične.
— V kateri palači ste ga pa ustolo-čili? —
— Predsednik' svojega nekdanjega stanovanja sploh ni zapustil- —
— Stanuje torej, kot je stanoval nekdaj, ko še ni bil predsednik. Kje pa je to? —
Devet od deset Dunajčanov ne pozna njegovega naslova. Deseti Dunajčan hj sicer vedel naslov, a ga je zopet pozabil.
Hazenska tekma Maribor l.~ Maribor II.
4 Ob pol 12.-dopoldne bosta družini Maribora odigrali trening tekmo na igrišču Maribora. Prva družina je po dvomesečnem odmoru z malenkostno izpremem-bo v postava dosegla izredno formo in v vsakem! oziru odgovarja kvaliiiteti naših najboljših družin. Rezervna družina je sestavljena iz ambicioznih mladih moči, ki tehnično ne zaostajajo za prvo družino, manjka pa jim tekmovalna rutina, bralna in ona prodornost, ki je glavna prednost prve družine. Pri jutrišnji tekmi nastopita obe družini v novi opremi, kar bo živahno igro napravilo še bolj zanimivo. Sodila bosta kandidata Nerat in Stara
SK Železničar.
Jutri točno ob pol 9. bosta na igrišču SK Maribora odigrali I, in II. moštvo SK Železničarja trening tekmo. Pozivajo se igralci: Glaser, Kosi, Vauda II., Klajde-rič, Vogrinec, Fišer, Vesnauer, Petan, Spitzer, Hardinka Marčinko, Pasternjak, Koren, Gruber, Jančič, Jenko, Dobaj, Golob, Kovač, Veras, Dogmič, Mahanic, Safran, Fašing in Bizjak, da pridejo si gumo jn točno ob 8. na igrišče.
MOLNP — službeno.
Porivam SD Rapid, kakor tudi SK Železničar, da do prihodnje seje MOLND prineseta pismeno izjavo, da se strinjata s tem, da se prvenstvene tekme vrše prej kot mesec dni po razpisu. Tajnik.
Spominjajte te CMD
Jubilej klinaste pisave
Ne gre seveda za kako pismo, temveč 2a našo čitanje te tako dolgo zagonetne pisave. Materijal, na katerem so pisali stari prebivalci Mezopotamije, je bil trpežnejši od dandanašnjega časopisnega papirja. V vlažne opeke so urezavali s posebnim bronastim ali sploh kovina-sthu klinom črke ‘n cele skladovnice in barikade opeke so tvorile potem rokopis avtorja. Dne 2- sept. 1802., torej ravno pred 125. leti, je bilo dokazano, da človeškemu umu ne more ostati nobena stvar prikrita, ako le za njo stremi. Zagonetni stari klinasti napisi so že dolga stoletja dražili znanstveno radovednost. Tedaj pa je veliki Grotefend predložil znanstvenemu društvu v Got-tingenu prvi dokument klinastega pisma, ki ga je razrešil. Od tedaj je asiriologija silno napredovala iin danes so odkrite že cele biblioteke te starodavne književnosti. Radi opek, na katerih so pisani ti dokumenti starodavniški, ni čuda, da so te knjižnice sedaj ogromni nasipi in hribčki, ki jih je pokril prali stoletij. Ravno zato jih je tudi prav lahko odkriti. Težkoča obstoja seveda samo v finančnem vprašanju.
Blagoslovljene rodbine v Italiji.
Laški listi poročajo na podlagi statističnih podatkov državnih uradov, da je imelo preteklo leto okoli 2°.000 rodbin po več nego deset otrok.
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo in soboslikarstvo. F'f. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 571
Šport
Rapid — Hakoah
Jutri ob 16. uri bo »Rapid« odigral mednarodno tekmo % graško Hakoah. Peto inozemsko moštvo, ki goetuie v letošnji sezoni prvič v Mariboru, je doseglo izredno formo in bo »Rapidu« nevaren nasprotnik. Z graškim Sturmom, ki je v Mariboru pri svojih nastopih zapustil najugodnejši utis, ie dvakrat dosegel neodločen rezultat, z ostalimi avstrijskimi moštvi pa je s primemo tehnično in taktično igro izvojeval presenetljivo ugodna razmerja. »Rapfid«, izredno borbeno moštvo, ki razpolaga s prodornim napadom, požrtvovalno krilsko vrsto in zanesljivo obrambo, je postavljen pred težko nalogo, da častno brani ugled našega športa. Prepričani smo, da bo moštvo zastavdo vse moči in nudilo nasprotniku toliko odpora, da izid tekmovanja ne bo za domačine porazen. Gobovo ie, da bo prireditev nudila vse finese tehnično dovršenega športa, takti-
Za začei iti
nudim: D.M.C. predmete za ročna dela, razno volno in bombaž za pletenje, nogavice, perilo, drobnino i. t. d.
Cene solidne!
973
Velika izbira!
čno zasnovanih potez in kombinatorno dozorele igre. Tekma se bo vršila na igrišču ISSK Marbora, sodil pa bo gosp-Nemec. Predtekmo bosta odigrali rezervi Rapida in Svobode.
Merkur — Svoboda
Prvo tekmo v korist fonda za poškodovane igralce bosta jutri od 10. dop. odi grali na (igrišču SK Maribora moštvi Merkuria in Svobode. Sicer poslednja kluba v prvenstveni tabeli, vendar vlada za njun nastop primerno zanimanje, j kajti Svoboda se je s sistematičnim treningom Merkurju močno približala in ni izključeno, da izrine Merkuria od nadalj-nih tekmovanj za ličen pokal, ki ga je v humane svrhe, katerim bo služil po-škodbeni fond, razpisal podsavez za mesto Maribor. V tem znamenju bo torej potekla jutrišnja tekma in prepričani smo da bodo prizadevanja obeh nasprotnikov nudila nekaj več kot začetniško igro, brez kombinacij in znakov o povprečnem znanju m tehničnem obvladanju žoge. S od lil bo g. Franki.
Slavko Černetič
Maribor, Aleksandrova cesta 23
Jaz
Ts
On
Ona
Oni
Vi
Mi
Vsi
hm
o
.E c *3 > v ° a<
c H
2 'S
P v-
§5
tn ^
o -S
ti ^
g. S
t far
O
M
m
m
lO
«3
J*
C/3
O
a«
c/)
O
O
o
JD
’G
ca
s
971
NAZNANILO!
Naznanjam p. t. javnosti, da vodim trgovino s kolesi tvrdke Divjak in Gustinčič pod imenom B. Divjak naprej in da imam istočasno v lastni hiši Ključavničarska ulica 1, (preje ključavničarska delavnica Polatschek) moderno urejeno mehanično delavnico z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles, strugarstvo po rizbi in vzorcih, kakor tudi za vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Za garantirano strokovnjaška dela se priporoča
B. DIVJAK, MEHANIK, MARIBOR
aLAVNI TBQ 17	KLJUČAVNIČARSKA	ULICA	1
Maksim Gorki:
Staruha Izergil
»Ko so vsi uvideli, da se noče ukloniti, so pričeli znova izbirati kazen. Niso še dolgo govorili, ko se oglasi starec, ki se doslej ni vtikal v posvetovanje.«
»Stojte! Jaz vem kazen zanj! To je strašna kazen, ki je ne pomnite tisoč let, nazaj! Kazen njegova je v njem samem! Pustite ga, naj bo — svoboden! To naj bo njegova kazen!«
»In tedaj se je zgodilo nekaj velikega: strela in grom sta udarila z neba, ki je bil brez oblakov. Te sile so potrdile besede starca. Vse se je uklonilo in se razšlo. A on, Janoša, ki se jc tedaj že imenoval Larra, kar pomeni odpadnik, izobčenec, — on i Janoša se je gromko zasmejal nad .ljudmi, ki so ga obsodili, zasmejal se
in ostal sam, svoboden, kot je bil njegov oče. No, oče njegov ni bil človek, on pa je bil: In zaživel je življenje, svobodno, kot živi ptica. Prihajal je med pleme in kradel živino, dekleta — kakor je hotel. Streljali so nanj, in streli niso prodrli v njegovo telo. Bil jc hraber, divji, močan, vročekrven in ni se rad srečaval z ljudmi. Le od daleč so ga mogli videti. In kdor ga je videl, je spustil vanj toliko puščic, kolikor je hotel.
Dolgo je blodil tako osamljen po svetu, a vendar niti desetino svojega dolgega življenja. Človek ne more celo življenje delati samo eno in isto. Ni dobro, ako samo uživaš, ker pozabiš na vrednost užitka in si zaželiš trpljenja. Tako se je tudi on nekoč približal ljudem in ko so sc hoteli navaliti nanj, se ni ganil z mesta in ni kazal nikakega namena, da bi sc branil. Tedaj pa je nekdo zakričal bistro in grornkoj'
»Ne dotaknite se ga! On hoče u-mreti! . . .«
Vsi so se ustavili, ker niso hoteli ugoditi želji človeka, ki jim je storil toliko zla. I11 so se mu smejali v lice .. . On pa je ves vztrepetal, ko je zaslišal njih smeh, oprijemajoč sc za svoje prsi z rokami v silnem srdu. Naenkrat se je vrgel proti ljudem in pobral kamen. Oni pa so se uklonili in mu niso vračali udarcev. Ko pa jc padel izmučen na zemljo, ko so čuli njegov bolestni, strašni krik, so odšli in pogledovali za njim. Videli so, kako je vstal, pobral nož, ki ga je nekdo izgubil v borbi in udaril ž njim v svoje grudi. No, zlomil se je nož, kot da je udaril v kamen . . . Znova je pal na zemljo in dolgo bil z glavo v tla ... A zemlja se je oddaljevala od njega in sc uglabljala pod udarci njegove glave.
»Glejte — ne more umreti!«, so z radostjo govorili vsi, ki so to videli.
Odšli so in ga pustili samega- ^e.” žal jc vznak in videl s svojimi , ml očmi na nebu mogočne orle. Le^a je in v njegovih očeh jc bilo tolik« žalosti, da bi mogel z njo oropati vse ljudi miru. In od te dobe jc ostal sam, svoboden, iskajoč smrti. Hodil je jn blodil vsepovsod . . . Vidiš, postal Jc senca na nebu in tako bo večno blodil okrog. Ljudi in njih dejanj ne ume, on samo išče in blodi . • • rtj>. njem ni življenja, a le sc mu smrt n } če nasmehniti. In ni mu mesta m ljudmi . .. Vidiš, tako je bil kaz' človek za —■ ponos! . . .« rttll0lča-, — Starka je vzdihnila in P'0 pr-la; njena glava sc jc spustila
sMn parkrat pokimala.	obvla-
. Starko T Moni
doval sen, kot se mi jc zup'
Pogledal sem jo.
Meni Proti
se jc naenkrat silno zasm»--- vzv[ge_ koncu povesti je Rovorlla	‘	jg
nem, grozečem tonu. iz zvenela boiazljlva, suženjska nova.
V M a r I b' o r ti, Sne 3. TX. 1927
Mariborski VECERNIK Tulra,
5frati K
Mm' >'
Chevrolet
ČCCTH A <Z,KKEU
__3ll li!~_ 1p m iti	tmmk	od enostavne do naj-
EsP lliSBSSiP' la li IšiiSsPiSB boljše vrste ponuja ob pričetku šolskega leta po najnižjih cenah
Franjo Sureš, optik
Maribor, Vetrinjska ulica 26
POPRAVILA STROKOVNO IN TOČNO PO NAJNIŽJIH CENAH!
v Miklošičevi ulici 2 (Slomškov trg) se je izvršila v teh dneh, kar cenj. občinstvu naz-898 nanjava ter se za obisk toplo priporočava
Evgen in Marenka Prašell,
Košir	&Co., d. z	o. z., Maribor
Trg svobode št. 6
Tou
Zastopstvo svetovno znane tovarne General motors „C a n a d a“
rin9 5 sedežni osebni vozovi kompletni . . . Din 56.000'—
1'/* tonski tovorni vozovi kompletni.............Din	53,000'-—
Vsi rezervni deli vedno na razpolago.
Zahtevajte cenike. 93» Zahtevajte cenike.
m	pr	v*	vrste	za rjuhe
Platno po Din 22-
iifon itd. po stjnitjih ceaah st dobi pri	6*
I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17
i-ii,. ;* j"'.;-,;'	'*	.	‘/v>.	.t	V
Razpis službe.
Vodstvo splošne bolnice v Mariboru sprejme za novi porodniški oddelek v službo sledeče osobje v starosti od 18 do 32 let:
1 bolniško strežnico,
1 kuhinjsko dekle,
1 perico,
1 hlapca za kurilnico in hišna opravila.
Plača in nastop službe po dogovoru. Prosilci a* te službe naj se predstavijo osebno dne 10. septembra 1927 ob 11, uri pri upravi splošne bolnice v Mariboru. Prinesti je s seboj krstni list in domovnico ali pa poselsko knjigo, dalje nravstveno spričevalo in spričevala dosedanjega službovanja.	974
v: j;, '-’-	n	■:	‘
Prodam kobilo -	..	.v	,
kostanjeve barve z vozom in vso opremo. — Ivan Lešnik, Sp. Voličina 40. 982 Vzamem v najem hišo s kuhinjo, 3 sobami, srednio delav-1-nico, hlevi in vrtom v blužini Maribora. Ponudbe na upravo lista pod »Primerna cena«.	913
Perilo v pranje na dom sprejemam. Strossmayerjeva rl. št. 3.	933
Abonente sprejme
po 12 in 15 Din dnevno Narodni Dom.
936
Knjige veže »
od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37.	428
Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26, Maribor.	979
ObiiUte
GRAŠKI VELESEJEM
od 3. do 11. septembra 1927	854
Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri
IGO BALOH
Vetrinjska ulica 18.	865
PRODAMO
večjo množino
P
kilogram Din 4*—
Več se izve v upravi Vcčcrnika.
Mali oglasi, ki alužijov posr*-	4	9	4	9	Ženitve, doplaovanje in ogla.
dovalne in socijalne namene	^/SS šj	I "š	tfi šC? 1 ** ,r8ov*k°8* ali reklamnega
občinstva: vsaka beseda 30 p,	fl§. H / f	*"ačaja: veaka beseda 50 p,
■ajmanjši znesek Din 5-—	najmanjii znesek Di. tO'—.
Oddam sobo
za 2 gospodični z dobro domačo hrano-Klavir in vrt na razpolago. Vila Šuško-vdč, Prisojna ul. 2. Meljski hrib.	966
Soba,
čista, z električno razsvetljavo se takoj odda. Vpraša se: Majstrova ul. 18 pri hišniku.	965
Dijak
išče dobro hrano. Ponudbe na upravo Večernika pod »Hrana«.	964
Iščem
s 15. ali 30. septembrom stanovanje z 1 do 3 sob s kuhinjo, prazno ali tneblovano ali najrajši prazno. Ne škoduje, če so tudi 4 sobe s kuhinjo. Cenj. ponudbe na uprav,o pod »Solidnost«.	960
Iščem
z 20. septembrom lepo, krasno mehlirano sobo s strogo prostim vhodom. Cena do 500 Din. Cenj. ponudbe na upravo Večer-nika pod »Poštenost«.	959
Dijaka nižjega razreda
sprejmem v popolno oskrbo. Tomšičev drevored 125-	958
Zračno sobo v bližini gimnazije oddam boljšemu gospodu, tudi enemu ali dvema dijakoma. Naslov pove uprava Večernika. 957
Prazna, zračna soba
s posebnim vhodom, event. predvhodom, se odda. Vprašati: Tržaška c. 53, Mimi dol.	956
,	Odda	se takoj
epa meblirana soba. Sprejme se perfektna kuharica za vse. Vprašati Trubarjeva ul. 11 I.	955
Lepo svetlo stanovanje
s brano oddam po ceni dijakom v Marijani ul. 10 III. 8.	953
Naugodnejša prilika.
Oddaja stanovanj, sob. lokalov, gostiln, 'prodaja hiš, posestev. Brezplačna prijava. »Marstan«, Koroška c. 10. Istotam se odda v najem 2 branjenji, prazne sobe, dijaška stnovanja.	952
Prof. H. Druzovič
Poučuje klavir, v-ijolino in teorijo. Krekova 14 Ji. Petje (pesem, opereta, opera) poučuje koncertna pevka Milka Dru-zovičeva, Krekova ul. 14 II.	954
Iščem
stanovanje od 2—3 sob s pritiklinami v Mariboru, okolici ali ob želez, progi Maribor—Pragersko—Št lij—Bistrica. Vzamem tudi v najem enodružinsko hišico. Ponudbe na upravo lista pod »Železniški uradnik v pokoju«.	946
Prodam
ročno torbico za orodje, ženske čevlje št 39- Šrnigoc, Slovenska ul. 28. na dvorišču.	963
Kupim©
prvovrsten, brezhiben pisalni stroj. Ponudbe na upravo Večernika pod F. K. 10«. —	962
Šivilje za šivanje perila sprejme konfekcijska tovarna Fran Skušek, Tržaška c. 8.	967
Pianino ali glaSovir kupi takoj Helena Dobai, Maribor, Frančiškanska ulica 12.	9?9
Slaščičarski pomočnik
se sprejme v službo za Trbovlje. Plača dobra, oskrba v hiši, eventuelno po dogovoru. — Pojasnila iz prijaznosti v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 3l.	968
Šolske nahrbtnike inajceneje na debelo ali drobno pri Igu Baloh, Vetrinjska 18.	951
Trgovski pomočnik, pošten in marljiv, špecerist, išče službe. Naslov se izve v upravi Večernika- 949 Naznani jam, da izvršujem sedaj svojo krojaško obrt v Vetrinjski ul. 24 I. (hiša g. Kosiča) ter se vsem naročnikom priporočam. Istotam se sprejme učenca. — A.	Vadnu.	948
Velik phylodendron prodam. Zrinjskega trg 5	II.	947
Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13.	830.
Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline,. žage, mlatilnice, tovarno itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 33. Zahtevajte ponudbo.
829
- v : •	j!'-./-..	-
VELIKE PRIPRA7E ZA
JESEN IN ZIMO!
ZZU o
VSAK DAN PRIHAJAJO KRASNE NOVOSTI ZA OBLEKE, KOSTUME, PLAŠČE, BLUZE, KAKOR TUDI NOVI MO. 'ELI ZA JESENSKO SEZIJO
KRASEN PLA~Č VEIOUR S PODLAGO STANE KOT REKLAMNA CENA SAMO DIN 285.—
NAJLEPŠA FAZONA KAKOR TUDI BLAGO SE DOBI V NAJVEČJI KONFEKCIJSKI TRGOVINI
LASTNI MODNI ATELJE ZA LEPE OBLEKE.
iUjSKS 5 1 mBL
Vstanite - hititeI
Medo kavo popite J
POZOR!
POZOR
ako Vam VaM strofi nagajajo ooitnite se na speeijalno m e-hanično delavnico Justin Guštini«. Tattenbachov* ulica <Stev. 14, ker Ima ista specljalni oddelek z* popravila strojev v*ch vrst.	937
kupujejo vse lorbgrske in potovalne potrebščino nri solidni domači tvrdki
Ivan Kravot. Ajektandrova c. 13
Din 199 —
čevlji s spono lakasti in barvani pri
Anici Traun
Grajski trg 1	87o
poučuje po uspešni, praktični metodi slovenščino, nemščino trg. računstvo in korespondenco Razlagova ul. 15, pritličj -	942
Galanterijo
drobnarijo, parfumerijo, vrvarske in pletarske izdelke na debelo Id na drobno
priporoča
Draso Rosina, Maribor
Prvovrstni retušer za takojšnji vsiop se sprejme. 939
Foto Pelikan, Rogaška Slatina
Prazne
S
a
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; "-ed^vnik izdajatelja In urednik: Fr
kupuje
Drago Rosina
Vetrinjska ulica 26
Veirin ska ulica št. 26
avarna £vropa
Od 1. septembra naprej nov spored.
Po sporedu vsakokrat ples publike s poja enim orkestrom. V nedeljo pri slabem vremenu popoldne koncert s ___________ polnim programom.
Ostravsk! in livar«
If	kovaški koks — kosovec,
grahovec, kovaški premog. . oglje stalno najceneje v zalogi P
Mari*
Branko Mejlovšek,
Tattenbachova ulica št. 13
o..nU n a n B r 0 * 0 v 1 e v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- Predst Stank« Detela v Maribor/
Maribor - Glavni trQ 9
še vedno po stari solidni ceni!
V77
nrrrrn Tirni riimi i m m im ■■mini i i ■■■■imiiiiimi* i —mi n—r	0*
Danes v soboto in jutri v nedeljo
prvorazredni koncert
v restavraciji Emeršič. Aleksandrova cesta 18,
kjer je tudi izborna kuhinja in najboljše vino. — — Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
Priporoča se
98i	Restavrater.
1 v	jpfelgj
1 !	
j	II rij
■ v • M	
	
JBj V r			K išu	
V v* 1		\ .	1 iSflt 1 J^RHLjTE	
1 ¥ 1 \;1			i mm	
VI \ i l V		1)	UMI:	
y \ Ij V \ /	Ji			
Franjo Majer
Fotografični atelje Makart se je preselil v Go-spoko ulico 20 v Pirchanovo hišo, poleg pohištvene zaloge Preis. — Novi atelje je opremljen z najmodernejšimi aparati in tehničnimi pripomočki ter nudi p. t. obiskovalcem poleg prikladnega dohoda v nizko-ležeče prvonadstropne prostore vse zaželjene udobnosti, kakor elegantne čakalne in oblačilne prostore, telefon i. t. d.
Slika se od danes naprej dnevno od 8. do 18. ure Teletom 460	97*
Fotografični atelje Makart.
ANES IN JUTRI
KONCERT
8 V VETRINJSKEM DOMU
naraščajočim cenam bombažu, volni i. t. d. dobite vse manufakturno blago pri tvrdki