1 Si). Številka.
Trst, v petek, 30. septembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
„Edtaoat" izhftja dvHbrnt na tlim. razun r edclj in
praznikov, zjutraj in zvečer ol» 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
>'ariK'iiinii znuiii:
Ohe tedanji na leto . . . gld. 21-— Za aamo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta. četrt leta in na mene« razmerno.
Naročnino ^e plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine «e uprava ne ozira.
Na drobno w» prodajajo v Trstu zjut-ranje fttevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUSTTA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stf. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
Oglasi
ne računajo po vrstah v petitu. 7.a večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglaai itd. *»■ računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo nrednlfttvn. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu uglave sprejemu upniuiKtv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
1'reilništvo in tiskarna se nahajata v ulici Ciirintia šiv. 12. ( pravnKtvo, od* praviiišlvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin picenlo itv. H, II. nadsir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Častitim našim gg. naročnikom!
Kakor je razvidno iz lista samega, ima se naročnina plačevati naprej. — Da te enkrat napravi red o plačevanji naročnine, odločili smo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej pošiljal list le onim Častitim gg. naročnikom, kateri so plačali naročnino naprej.
Opozarjamo torej one gg. naročnike, kateri niso ie obnovili naročnino, da to •tore do 1. oktobra t. 1., ker drugače ■e jim list nstavi.
Zajedno naznanjamo, da se bode od 1. oktobra t. 1. naprej računala naročnina le od 1. ali 15. vsaoega meseca naprej.
UPRAVA „EDINOSTI".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Dunaj 29. (Zbornica poslancev.) Predsednik tir. F u oba predlaga /a prihodnjo sejo, naj »e postavi na dnevni rod volitev kvotne deputacije in prvo čitanje nagodbe z Ogersko. Poslance Selnve-gel je izjavil, tla je ustnvovernemu veleposestvu naj ver na tem ležeče, da obvelja trgovinska in carinska zveza tudi zanaprej in želi, da pridejo takoj v razpravo nagodheni predlogi. Poslanec zahteva, da se o dotičnih nujnih predlogih prične razpravljati pred vsem drugim najprvo. O tem se je vnela daljša debata. Poslanci: Dascinskv (socijalni demokrat), Dipauli (katoliška ljudsko stranka), Gross (nemška napredna stranka), Ja\vorski (poljski klub), Lueger (kršč. soc.) in Engel (Mladočeh) so
P O D L T 8 T E K.	43
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetko?.
Boben je odmeval zamolklo, eskadrona konji-kov je priletela iz grajščine kakor strela, vsa vojska je vdarila k morju, da preišče vse hiše, cerkve, samostane, da najde hudodelca Orloviča. A v mali sobici je klečala Duma vzdignjenih rok in veselo šepetala solznih očij : »Moj Bog! Moj Odrešeni k! Velik si, milostljiv si; hvala ti! slava ti! «
Ulica je ostala prazna. Mesečina se je razprostirala po tlaku. Sredi ulice je stal Bogdanič. Ko je poskušal goli nož s palcem, je šepnil:
»In vendar je Juriša v hiši. Štirideset cekinov ne pustim tako zlepa!« Počasi seje zavlekel Uskok za ogel in tu se je zgrbil. Čez nekoliko trenutkov seje pokazal na pragu kleti dragonec pod žlemom. Orlovič je sel, ozrši se dvakrat, trikrat proti oglu. Že jo zavil — ali izza ogla se je za-zvetil nož! Juriša se je nagnil na stran, — ali v tem trenotku je zamahnil s pestjo in vdaril — a pred njim je ležal omamljen Bogdanič.
»Malopridnež, pozabil si, da imam železno srajco!«
Nji jedenkrat je strgal vojvoda z Uskoka dolg pas Raztrgal gaje na dvoje, zavezal izdajalcu usta, a s pasom mu je zvezal roke in noge. Oprtil ga je brzo na ledja, prijel nož z zobmi in odbitci tako
izjavili, da^iy..jyirlamcntarna razprava o nagoditi z Ogersko absolutno potrebna. Več govornikov je povdarjalo, da je samo na tak način možno odpraviti določbe, ki škodujejo Avstriji. Poslanec Steimvender (nemški nacijonalec) jo rekel, da vladi ni za parlamentarično posvetovanje o nagodbi, temveč za to, da so dražijo Nemci. \Volf je rekel, da ljudstvo zahteva odpravo jezikovnih naredeb. Njegova stranka da bode delala obstrukeijo tudi nadalje. Koje izjavil predsednik, da ostane pri njegovem predlogu, ker ni predložen nikak drugi predlog, je bila seja zaključena.
Poslanec Ho rti s in tovariši so interpelirali zaradi zadnjih izgredov proti Italijanom v Trstu.
Dumi,) 30. Ministerski predsednik grofThun je poslal predsedniku parlamentarne komisije desnice, poslancu Jmvorskemu, pismo, v katerem naznanja cesarjevo zahvalo za sožalje, ki ga je izrekla komisija o priliki smrti cesarice.
Budimpešta 29. (Zbornica poslancev.) Zakon, s katerim se inartikulira spomenik cesarice Eliza-bete, se je vsprejel enoglasno.
Prava 29. Danes predpoludno se je izvršila dopolnilna volitev velikoposeitv a v državni zbor. Izvoljen je kandidat konservativce stranke, grof Salm.
New-York 2!>. »Ne\v-York Herald« javlja iz Kingstona (Jamaika): Mestici (mešaniki iz evropej-cev in indijancev) ob morskem obrežju so se uprli in se polastili posestev Angležev, ki so pobegnili iz mesta. Vlada je ukrenila vso potrebno, k udu-šenju nemirov.
K odan,j 21). Kraljica Lujiza je umrla.
Carigrad 25). V današnji seji ministerskega sveta, ki jo trajala do večera, je bilo posvetovanje o novi noti, tičoči se Krete. lluski admiral Skrid-
proti mestnemu zidu do Velikih vrat. Tu so se dvigale ob zidu lesene stopnice. Vojvoda se je po-pel na-nje. Že je stal na zidu — ali v mesečini se je zabliščala stražarjeva puška.
»Stoj!« je zagrmel stražar in naperil puško. Kakor blisek se je obrnil vojvoda drže v zrak zvezanega Uskoka proti straži, z levico pa privezal vrv na železen klin v zidu. Puška je počila — Bogdanič je zavpil in odttkočil v zrak. Zrno ga je zadelo v ramo. Mušketir je stekel proti beguncema, ali vojvoda se je vspel po konci, dvignil Uskoka in tresnil z njim v vojaka; stražar se je spodtak-nil — iu on in Uskok sta telebnila v globino, — a vojvoda se je spustil, zgrabivši vrv, kakor kača po njej nizdol u in se zguhil v goro. Še se je razlegalo votlo bobnenje, še so se slišali zamolkli koraki pešcev in topot konj — ali kmalu jo zavladal mir — tihi gluhi mir.
Druzcga dne so našli pod mestnim zidom razdrobljene krvave ostanke stražarjeve in Uskoka Bogdan i ča.
XII.
Ob deveti uri se je razlegal nad Senjom velikanski zvon slavne cerkve svetega Jurija, mestnega »coufaluna iu patrona«. Skozi visoka cerkvena okna je sijalo solnce in razprostiralo svojo svetlobo nad narodom, nad gosp6do, nad kamenjem. Pred «»lt arjem ho gorele velike voščeniee, kadilni dim se je čudno dvigal v solučni svetlobi, a glas orgelj je veličastno odnteval od visokega svoda. V cerkvi je stalo razvrščenih tri sto Uskokov voja-
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
lov je i stota ko prejel pooblastilo ruske vlade o izvršitvi smrtnih obsodb.
Carigrad 2'.». (tovori so, da se meni turška vlada udeležiti nameravano konference proti anarhistom. V tem slučaju bi predlagala turška vlada, naj se ukrenejo potrebne določbe tudi proti mla-do tur kom in Armencem.
Carigrad 29. (tovori so, da pride Kedive Abbas pasa v Carigrad, da o navzočnosti nemškega cesarja izrazi svojo odvisnost kakor vazal, še preden odpotuje cesar v Kgipet.
Pari/ 2!>. »Journal« poroča o nekem razgovoru z generalnim prokuratorjem, ki je izjavil, da preden so morejo staviti predlogi, mora presoditi akte najprvo on, potem predsednik, za tem poročevalce kasacijskega dvora in konečno zopet on. On meni, tla se kasacijski dvor ne snide pred koncem meseca oktobra.
Ali res v neprimernem času?
Locuta est! »Slovanska Urfičansko - narodna zveza« jo govorila. Kakor jo bilo pričakovati po silnih naporih prijateljskih klubov na desnici in tudi gospoda grofa Thuna, je slovanska krščansko-narodna zveza po dolgem posvetovanju in razburjenih razpravah odklonila predlog poslanca tira. Kreka za izstop to skupino iz večine. Vsprejela pa je predlog dra. Luginjc. Ta predlog povdarja, tla slovanska krščansko-narodna zveza bode stala neodvisna nasproti vladi in da bode uravnavala svoje postopanje izključno le po dejanjih iste. Iz dotičnoga komunikeja pa je razvidno, da so poslanci vseli v »Zvezi« združenih skupin o tej priliki navedli premnogo slučajev, iz katerih je razvidno, da se razmere v »Zvezi« zastopanih narodov niso
kov v orožju. Na vsaki glavi je bila črna kapa, na slehernih prsih so se svetili toki, za slehernim pastmi se je blesketal nož, v vsaki desnici je počivala diljka '), a z ramen je visel rudeč plašč. Pred četami ko stali vojvode h perjanico -), zastavonosci pod raztrgano zastavo. Veselo se je lesketalo solnce nad njimi, a oni? Mrki in žalostni. Tristo Uskokov, tristo lovov. Levov? I>i\, v suženjskih verigah. Treba je iti, ostaviti Senj. Tako zahteva beneški poslanec, tako zapoveduje general Rabata, ki sedi kakor ban oh velikem žrtveniku sredi svojih častnikov. Oditi treba v (>točac, v Brinje, v Prozor, daleč od morja z ženami, otroci, starci. < )rgtje st> umolknile. Vsa Kabatina vojska, stoječa preti kaštelom, je izprožila puške, bolmi so zabobmdi, trobente zasviralc, — a jok že ti A, ki so sedele na vozovih preti cerkvijo, je prodiral zrak in mnoga solza v cerkvijo kanila na junaške brke. V cerkvi je obmolknilo vse. Z oratorija sta gledala skrita Barbaro in poročnik Capogrosso.
»Lepši' parade ni doživela beneška republika,« se je nasmejal Vittorio.
»Seveda jo ni,« pritrdil mu je častnik.
Sedaj se jo obrnil škof de Dominis, tla bi blagoslovil narod. Na jedenkrat se je stresel in pre-bledcl. Okti so mu jo vstavilo na sliki, na krvavi glavi svetega Ivana Krstnika. Škofu se je zdelo, da teče živa kri iz glave.
(Pride še).
') Dolga puSka.
-) Šopek [»eres zu klobukom.
/boljšale, ampak. il:i sn po-tule še slabše. Obžalovati tla j«* zlasti, tla se nanašajo pritožbo zlasti na slučaje, v katerih so so prezirali veljavni zakoni in narodi«' in je torej imela vlada moč v to, da Iti storila konce tem slabim razmeram. /vezat mora konstatirati, da so volilo! na raznih shodili izrazili svojo nevoljo v tem ozirn. »/veza« je trdno prepričana, da v dcsntei združene stranke teli razmer ne odobravajo, in zato izjavlja, da bo svoje razmerje k vladi urejala vedno le po vladnih dejanjih, da pa nima nobenega vzroka izstopiti iz <1 e h n i ee, dokler jo p r e p r i o a n a, <1 a se v njej združene stranke drže v adresnom načrtu določenih načel, »/veza« je z oziram na to že storila primerne korake, da se razmere z bol jšajo.
»/voza« je torej govorila. Mi nimamo nika-kega vzroka in nimamo pravice, da hi dvomili na tem, da so večino /veze«, ko je storila svoj sklep, vodili nnjpnšteneji nameni in da so poslanci glasovali po svojem najboljem uverjenju, da s tem koristijo naši stvari. Dvomiti na tem, ali eeld obsojati njih sklep ne smemo že zato, ker nismo obveščeni v tem hipu o glavni in odločilni okolnosti : <1 a - 1 i in kakih g a r a n e i j j e d o l> i l a zveza od v I a <1 e in večine. Mi moremo misliti namreč le na garancije, ker so nas britka izkustva poučila dovolj, da obljube in zatrdila vlade in večine niso imela za nas doslej druge vrednosti, nogo one j— ničvredne makulature.
Ali I <akor mi ne dvomimo na poštenih namenih gg. poslancev, tako ne smejo dvomiti tudi (»ni na naših poštenih namenih, ko smo vsem prepričanjem svojim delali na to, da bi bil sklep »/veze« — drugačen, in nam ne .imejo šteti v zlo, ako ostajemo tudi po njih usodnem sklepu prejšnji skeptiki in ne le da prepuščamo gg. poslancem vso odgovornost na njih usodnem sklepu, marveč jih opozarjamo že danes, da jih v imenu trpečega naroda pokličemo na odgovornost, čim bi se pokazalo — katero misel pa odbijamo za sedaj od sebe z odločnostjo da so storili sklep brez garancij za to, da se neha enkrat dosedanji zistem po obmejnih pokrajinah. 0
Morda se motimo to pot. Za slučaj torej, da nam pokažejo dejanja, ki pa morajo priti v najbližji prihodnosti, da nas je to pot varal naš skeptioizom, izjavljamo že sedaj, da radi in na iiajslovesneji način ter radostnim srcem pri poznamo ^ svojo zmoto. Nikdar še nam ni bilo pripoznanje lastne zmoto tako prijetno, kakor nam bode v tem slučaju.
Toliko se nam jo videlo potrebno povedati v označenje našega stališča ozirom na sklep zveze.
Pred seboj imamo torej dovršen čin in vsaka nadaljna polemika bi bila nepotrebna, dokler ne bodemo videli posledic teinu sklepu. Le jedno očitanje nam ne da miru, ki smo je morali čuti vsi, ki smo soglašali z akcijo k atol iskona rod ne stranke. Na dotično očitanje moramo odgovoriti. Reklo se jo namreč, da se je ta akcija zasnovala v neprimernem času. Ali res v neprimernem času ? Morda je res, da sedanji čas ni bil najprimerneji, ker je bilo že p rime r-nejih, ne da bi se bili i koristili. A če tudi ni bil najprimerneji ta trenutek, bil pa je najbrže — za d n j i !! In ta pomislek tehta več, nego vsi drugi. Vzemimo le obe eventuvalnosti, katerih jedna mora nastopiti! Ti dve bi bili: ali res zopet prične parlamentarno delovanje, ali pa nastopi neparlamentarna doba, kateri bode sledila v daljšem ali krajšem času — d r u g a č n a ust a v a !!
/a prvi slučaj je bila že enkrat skrajna potreba, da so izvedele skupine na desnici, da ini Hrvatje in Slovenci nočemo več biti inarijonete na vrvici, ali zamorec, ki prihaja in odhaja po svoji dolžnosti, da nočemo več biti odpustite nam trdo besedo! — osli, ki radi prenašajo vse batine od strani zistoma, da le morejo uživati srečo, da smejo glasovati z večino. In efekt v tem pogledu je povoljen: prisilili smo gospode v češkem in poljskem klubu do slovesnih izjav solidarnosti z n a m i, kakoršnjih še nismo čuli nikdar. Akcija katoliško-narodne stranke je bila torej koristna tudi za najdragoceneji idejal naš: privela je do slovesnega proglašanja vzajemnosti med Slovani! Takov vspeh jo bil že vreden odločne, resolutne besede. A ravno te izjave solidarnosti Cehov in Poljakov z nami so neprecenljivo važnosti za ono drugo oventuvalnost
za slučaj, da nastopi neparlamentarna doba in da pride pozneje do nove ustave in novih volilnih redov. Ako ve vlada, tla »o drugi Slovani solidarni z nami, bode morala računati z nami in nas poštovati o snovanji novih načrtov. Sedaj pa roko na prsa: bi-li storila tako, bi-li nas upoštevala, ako bi jej mi ne bili povedali v zadnji hip, da nismo več zamorci, ampak ljudje, ki znamo in hočemo z a h t e v a t i i n k i i m a m o 1 j u d i j ob bo k u, s o 1 i <1 a r n i h z n a m i ? !
V neprimernem času ! Kolikokrat — ne, vsi k tiar, kadar-koli smo so oglašali, rekalo se nam jo: potrpi te, sedaj ni čas za t< . In res, vsakokrat smo se točno — pokorili. A mej tem so dozorevale razmero v stnčri, ki jo uprav grozna za nas. Očitalo se nam je torej nekako, da nismo politiki, da nismo diplomatje, ker se oglašamo o — neprimernem času. Od nas se torej zahteva visoke šole diplomatiške, za vlado pa niso bile zadnje parlamentarne počitnice neprimeren čas za to, da nas je provocirala, da-si je morala vedeti, da nas bode rabila, Čim se snide državni zbor! Da je vlada storila, kar bi bilo umevno samo ob sebi: da nam — ako nam že ni hotela ničesar dati — vsaj ne bi bila vzela ničesar, da nam je vsaj pustila prejšnje stanje, status tpio, potrpeli bi bili najbrže v božjem imenu tudi to pot. Ali, ko limu je v kratki dobi parlamentarnih počitnic doslo voČ dogodkov, pogubnih za nas narodni obstanek, nego prej v več letih, aH ne bi bili mi pravi narodni in politlški lierinafroditl, ako ne hi se postavili po robu ono odločnostjo, kakorsnjo daje Moveku obupi! Časi obupa ne morejo biti časi rahlega diplomatizovanja. Kaki motivi so vodili katoliško-narodno stranko, tega ne vemo, ker ne vidimo nikomur v srce. Mi si tudi ne ubijamo glave radi tega, ker nam je glavna stvar efekt.
Ako nam zadnja kriza v večini, izzvana po akciji katoliško-narodne stranke, donese zboljšanja, potem je dokazano, da je bila ta akcija potrebna. Ako ne donese zboljšanja, potem pa bodemo morali le obžalovati, tla se ni završila prvotno namero-vanim zaključkom.
Vsakako pa je bila —• o primernem času !!
1798- 12. kimovca-1898.
(/vrše tek).
Pa od kodi ta nenavadni vspeh, kakoršnim so prodirale Koseskega pesni mej narod in netile v ljudstvu narodno zavest? Koseski je znal prijeti prav za strune; pel je Slovencem iz srca, radi tega je pa tudi segalo rojakom do srca. Nenavadnim ponosom sejo priznaval Slovencem; ponosom in svetim navdušenjem jo razgrinjal v svoji nedosežno lepi »Slovenji« rojakom minola stoletja naše povestniee, stoletja bojev in vilarjev, ki pa niso uklonili naših dedov, ker
„Bile persi slovenske so je/, viharnemu roju divjakov^'.
Pa ne-le na bojnem polji se je odlikoval Slovenec, umel je tudi vrlo vihteli uma svitli meč in si je tudi tu pridobil neminljive slave :
„Misel se sveti in duh slovenski na zraku Evrope, V družbi nekdanjih bogov Vega na nebu bleši, Vfllvazor, Voglar, Cnjz, Koronini in stotine drugih, Vnukom prihodnjim izgled, Avstrije slava in moč'1.
lu ni ga pesnika ne pred, ne za Koseškim, ki bi bil takt» krasno proslavil vodim zvestobo naroda našega tlo vladarja ! Nedosežne, večne so njegove besede:
,.Hrast se omaja in hrib — zvestoba .Slovencu ne gane!"
Taka vzvišena pesen, kakor je bila njegova »Slovenija«, je morala ganiti v srce rojake. In čuda ni, če so jo mnogi Slovenci, kakor nam pripoveduje ustno izničilo, brali s solzami v očeh.
Navdušiti je morala njegova »Vojaška«, slaveča vojaka našega, ki gre neustrašeno v boj za naše state svetinje, V boj
„Za pravdo, za doni, za cesarja"'.
In dvigati so se morale svetih čustev prsi slovenskemu kmetu, ko je bral spev »Kdo je mar«, in videl v tej veličastni pesni poveličan kmetski stan, ki se sicer tako rad zaničuje, ki pa vzlie vsem oviram
„Vse doseže, kar mu drago, liodi slava, bodi blago".
I na rodovitna tla pasti so morali in se vtisniti globoko v srce Slovencem prekrasni spomini, ki jih daje Koseski v spevu »liravcam »Novic« ob koncu leta«.
„Dvignite srčno zaklad slovenskega dlana in uma. Svetu pokažite lik domače navade in misli. Hiti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Kdor zaničuje se sani, podlaga je tujčevi peti. Jezik očistite peg, »pilite gladko mu rujo! .lasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, Gani se, konmr je mar zahvale poznega vnuka!" Pokazal je pesnik v trli opominih na vso potrebe, na vse rane na domačem slovenskem narodnem telesu, a zajedno tudi opomnil, kaj naj store rojaki, da jim skoro zašije zora boljših dni. Ti opomini imajo trajno veljavo in se smejo dandanes ponavljati prav tisto opravičenostjo, kakor proti pol stoletjem, ko jih je bil zapel Koseski, ki je nosil v ljubeči svoji duši vseobči naš roti in njega blagor, krkor baš kažejo ti nasveti.
Taki so Koseskega najlepši spevi: krasni, krepki, ki so morali vžigati iu dramiti kakor grmeč strel, koderkoli je bival Sloven. In brez dvoma bi bil pevec podaril rojakom še več takih cvetk iz vrta svoje poezije. A prepečila je to huda bolezen, ki ga je zadela l. 1852.: ta mu je potrla dului in mu polomila poroti, ki so ga preje mogočno ponašale v višave svete, prave poezije. Knzven tega ga je zahitela tudi grda nehvaležnost rojakov ! Neusmiljeno so pali po njem nekaterniki, kruto ga obsodili in mu odrekali vsaki tiar pesništva. Toda bilo je mož, ki so se vodno krepko potegovali za Koseskega, ki niso pozabili velikih zaslug njegovih na našem posvetnem polji; mej temi možmi sam oče slovenskega naroda, dr. J. Bleivveis, Kosescskega nejzvestejši prijetelj. V tolažbo mu je bilo, ko ga je »Matica Slovenska« 1. 1869. imenovala častnim členom in l. 1870. izdala njegova tlela ; v tolažbo pa tudi, ko je gledal na probujeno Slovenijo, h katere preporodu je sam veliko pripomogel. In tako je mirno zaspal 1. 18H4. in šel za svojim prijateljem Bleiweisom, da se združita gori nad zvezdami.....
Stopil je pa ta dan pred moj duh tudi proslavljeni Koseski.
Ponovila se je v mojem spominu prekrasna slavnost Koseskega ki so je vršila pred jednim mesecem ob priliki odkritja spominske .plošče v Spodnjih Kosezah. S tem so mu rojaki skazali dolžno hvalo in so lepo oddolžili za tisto grdo nehvaležnost, s katero so hoteli neki možje uničiti Koseskega še za njega živih dnij.....
Politični pregled.
Državni zbor. o včerajšnji zbornici poslancev smo sporočili meti brzojavnimi vestmi. Po dogodkih v tej seji se da soditi, kolika je zmešnjava, osobito pa v ohstrukcijonistiških skupinah. Jedni so za to, da naj se dopusti parlamentarno razpravljanje o nagodbi z Ogersko — dr. Lueger je označil eel6 za izdajalca Nemcev vsakogar, ki bi preprečil tako razpravo — dočim Sehonerer-jauci hočejo začeti takoj z obstrukcijo tudi o vprašanju nagodbe. Sodi se pa, da večina opozicije ne bode sledila obstrukeijonistom glede razprave o pogodbi z Ogersko. — Razburjenje je bilo včeraj veliko, ker jo izjavil predsednik, tla vladne predloge o nagodbi imajo prednost tudi proti nujnim! predlogi. Ta izjava predsednikova je posebno užalila liberalne veleposestnike, ki so se tudi oglasili nujnim predlogom radi pogodbe z Ogersko. Po seji sti bila dolgo posvetovanja v klubih. Predsednik zbornice sam je baje posredoval, tla bi prišlo do kompromisa. Govori se, da grof Thun hoče ustreči liberalnemu veleposestvu, da v prihodnji seji tla potrebnih pojasnil t) pogajanjih z Ogersko.
V tej seji je posl. tir. Ferjančič podal predlog, tičoči se sklepa višega sodišča v Gradcu, katerim je bil naš jezik proglašen brezpravnim, dalje predlog za višo deželno sodišče v Ljubljani, ter interpelacijo, kako pravico jo više sodišče v Gradcu naložilo notarski zbornici kranjski, da mora svoja uradna naznanila razglašati pred vsem v nemškem jeziku.
Slednjič bi bilo pripomniti, da je prišlo, vse v večo slavo nemške gemeinburgseluift, do groznega škandala med Luegerjem in \Volfom, kar padali sti »gobci«, »ušiveh in kar je več tacih izrazov iz slovarja vzvišene nemške kulture. Pa še nekaj : 11 o r t i s i n tovariši ho i n t e r p e 1 o v a 1 i radi izgredov v Trstu.
Interpelacija posl. Hortisa in tovarišev radi izgredov v Trstu se brani z vsemi štirimi proti temu, tla bi se zločin v Genovi pisal
na rovaš Italijanom in protestuje proti temu, da so nekateri v Trstu hoteli zlorabiti tudi to žalostno priliko za politiške demonstracije. Isti da so hoteli vzbuditi domnevanje, da v Trstu ne vladajo italijanska čutstva, t loči m mi — tako pravijo interpelantje — v Trstu, smo ponosni, da pripadamo k italijanski narodnosti. Interpelantje vprašujejo vlado, kaj je ukrenila ista, tla se ne obnove taki dogodki in da li je pripravljena povrniti Škodo,'storjeno italijanskemu prebivalstvu?
Goriški Italijani hočejo interpelovati posebej radi dogodkov v Nabrežini in Devinu.
K položaju. Na desni se je ug!adilo va-lovje, nu levi vrvi še vodno: to je slika hipnega položenja.
Glede slovenske frontle piše nektlo v »Information« : »Slovenci so ozlovoljeni in razdraženi. To vse se da ugladiti in je morila že poravnano. Toda taka t>zlt»voljenja in razdraženja se sumirajo pola-goma in tlonesejo lahko resnih posledic. Takih skušenj smo imeli v Avstriji že večkrat in ravno zato naj bi m i n i s t o r s t v o Thun ne preziralo pritožeb Jugoslovanov in naj ne bi podcenjevale o z l o v o I j n o s t i, ki se p o j a v l j a.«
Kar se dostaje vrvenja na levi, je isto le v dokaz, tla so gospAtla zašli v zagato, iz katere ne vedo izhoda. Oni, ki so za nadaljcvaaje obstrukcije, imajo prav se svojega stališča, in oni, ki so proti, imajo tudi prav. Poslednji menijo, tla grof Thun si prav za prav želi obstrukcije, tla dobi Žnjo pretvezo za razgnanje parlamenta, česar ni smeti dopustiti; prvi pa menijo, da treba nadaljevati z obstrukcijo radi — v o 1 i l o e v. — Katera struja zmaga? Bržkone nobena popolnoma. Wolf-Schonerer ne odjenjata in nemška ljudska stranka tudi ne; istotako pa je skoro gotovo, da krščanski socijalisti, svobodna zveza, liberalno veleposestvo, dobršen tlel napredne stranke in bržkone tudi socijalni tlemokratje ne bodo tirali obstrukcije: vsaj v razpravi o nagodbi ne. Oim pa odjenja ohstruk-cija le jedenkrat, je nje ladija že dobila ljukno in ne bode plavala nikdar več tako ponosno na valovju parlamenta, Od tod i vrvenje in zmešnjava med obstrukcijonisti.
Vest o demisiji ministra za trgovino, tira. Btirnrei terja, še ni potrjena oficijelno, a se vzdržuje. Kakor naslednika se imenujeta poljski poslanec Milevski in sekeijski načelnik v istem mirt isterstv u, Weigelsperg.
Konečno bodi omenjeno še, da odlikovanje ministrov Kaizla, Barnreitherju, Jedrzejoviča in Kasta dostojanstvom tajnega a svetnika, katero odlikovanje je došlo to pot prej, nego je običaj in katerim je spojen naslov cksccleuca za vedno, smatrajo politiški krogi kakor znak posebnega zadovoljstva na najvišem mestu. To utegne biti ugoden znak za bodočnost 11 kupnega ministerstva Thunovega.
Domače vesti.
Občinski svetovalci tržaški in večina državnoga /bora. Iz Skednja nam pišejo: Kakor znano, je menil svetovalec Benussi v neki seji mestnega sveta, da slovenski svetovalci prav lahko doma ostanejo, češ, da bodo že oni, Lahi, skrbeli za vse potrebe okoličanov. Gosp. Benussi jo torej tega menenja, da v vsaki zbornici naj se večini prepušča vse, manjšina pa naj le sladko spi doma za pečjo.
Dobro, izvajajva torej dalje, spostovani gospod Benussi, ta Vaš morda modri, ali vsakako nekam čudni izrek! Poglejva na pr. v zbornico poslancev na Dunaj ! V tej zbornici imajo večino Slovani v zvezi s konservativnimi Nemci. Kaj ko bi — spoštovani gospod Benussi — rekla ta večina prav po Vašem modrem nasvetu: »vi Nemci iu Italijani, ki ste v manjšini, le ostanite lepo doma, opravimo že mi, večina, brez vas !« Kaj pravite, a? ! Da, jaz bi segel še dalje! Ako je gospod Benussi dosleden mož — in progresssovei so vsi dosledni do grozote, kako ne bi bil še posebno predsednik progressa !! —, mu je celo dolžnost, tla sam opozori italijanske državne poslance, tla jih — ne potrebujejo na Dunaju. Po istej logiki, po kateri pošilja gospod Benussi domov okoliČanske svetovalce iz tržaške zbornice, po istej logiki sme večina zapoditi Italijane iz dunajske zbornice!! Mar ne?! In ako je res, da tržaška okolica — po menenju g.
Benussa - ne bi trjiela škode, ako bi skrbela zanjo le italijanska večina v tržaški zbornici, pa je tudi stokrat res, tla bi mesto tržaško ne trpelo škode, ako bi le slovanski poslanci skrbeli zanje v dunajski zbornici.
Vidite gospod Benussi, da ne treba druzega, nego nekoliko doslednosti v izvajanju sklepov in — kmalu se bodete zgražali sami nad seboj in svojo logiko.
l inrla je v Rihcmbergu gospa Ivana udova Ko bič, posestnica in načelnica znane rodoljubne rodbine.
Je-ll okrožno sodišče v ftoriri — uredništvo „Corrlera" !! Ko je zastopnik uredništva »Soče« protestoval proti temu, tla bi se vzklicna razprava, tlo katere je prišo vsled rek ur za take, eminentno sit »venske stranke, vršila v italijanskem jeziku, je gospod svetovalec in predsednik razprave poučil rečenoga uradnika, tla sodišče ni uredništvo »Soče«. Ne da bi se hoteli prepirati o opravičenosti in neupravičenosti te apostrofe vprašamo samo: jc-li radi, tega, tla Jsc na istem okrožnem sodišču vrše razprave vitalijanskem jeziku, m o r ti a 11 a tem sodišče — uredništvo židovskega »Corriera«?!.
Zanimivo vprašanje to — knj ne?!
Nevarni ljudje. Ozirom na notico, ki smo jo prinesli pod tem naslovom v zadnjem izdanju, moramo že povedati, kaj sta bila ona slovenska dvojica, ki sta si domišljala, da ne zagrešita nikakega zločinstva, ako v kttpeju na slovenskih tleh govorita pt> slovenski. Sicer jo menda po železnicah v res civiliziranih deželah navada taka, tla se potnikom ne krati pravica svobodnega izbiranja jezika za mej-sobojne pogovore, ali ker v nas menila ne veljajo eivilizovani, ampak — italijanski odnošaji, moramo biti že hvaležni, akt) na svojih tleh smemo govoriti po svoje. — V bolje označenje drznosti in zajedno smešnosti dotičnoga lahončiča, ki je bil Sel tožit v Nabrežini, tla so ga deli med »nevarne ljudi«, povejmo torej, tla naša dvojica nikakor nista izgledala »sumljivo«, kajti jeden njiju je bil uradnik, drugi pa inžener !
Še o Izgredih v Nabrežini. Iz Nabreži ne nam pišejo: Ker ho trdili drugi iu ker je zatrdil za temi drugimi tudi ministerski predsednik grof Thun, tla hitih mi »proganjali« tudi Italijane-avstrijske podanike, in ker za to trditev navidezno govori tudi dejstvo, tla Furlanov-avstrijskih podanikov ni bilo več na tlelo, odkar so se začele demonstracije, izjavljamo svečano:
res je, da avstrijski Furlani niso prišli več na tlelo, a to ne zato, ker so se bali koga nas,
ampak, ker bo bili solidarni z nami ▼ zahtevi, da se odstranijo inostranski delavci. V bolje podkrepljenje te trditve naše se moremo sklicevati na dejstvo, da so se tudi po krajih avstrijske F u r 1 a 11 i j e vršilo demonstracije proti italijanskim delavcem, o čemer pa so previdno molčali kakor grob grdi obrekovalci naši po uredništvih laških listov. Do uredništva »Rdečega praporja« pa si dovoljujemo vprašanje: kaj misli, da-li je tudi Furlane gnal bestijalni narodni fanatizem — slovenski?! Odgovor na to vprašanje bi nas jako zanimal.
Le tujcev ne! Pišejo nam: Baškovič, Spa-doni in družba vpijejo vedno, tla treba skrbeti za domačo obrt iu za delavee-domačine. Tujcev (Slovencev !) tla ni smeti jemati v delo, ker tla jo mnogo d o in a č i 11 o v (!?), ki pohajajo brez dela; a namesto istih tla delajo tuji elementi, ki so prišli sem, tla tu uganjajo panslavistično politiko.
Človek bi mislil, da so ti možaki res tako naklonjeni tržaškim delavskim krogom, toda moti se oni, ki jim verjame.
Pritiskali so celč na državna podjetja, naj ista ne drže »tujcev« na delu, ampak naj so služe rajše »domačinov« (od onkraj luže?!). Sami pa, namesto tla bi dajali zaslužka domačinom, naročajo, česar jim treba, iz — Italije!!
Te dni sem opazil, da sov Milanu naročili vse železne stebre, kakoršne treba j o za električno razsvetljavi) v Trstu !!
Ni-li to patrijotično in zajedno koristno za domače delavce, ki stradajo brez tlela in zaslužka?!
Taki so torej gospoda! Drugim propovedu-jejo vodo, sami pa pijejo vino, to je, od drugih zahtevajo, naj najemljejo le domačine, sami pa dajejo zaslužka le —- inostraneem !!
Olovee. Trst lil Nabrežina! Prijatelj, došel te dni iz Celovca, pravil mi je o demonstracijah, dogodivših se tam prt »ti Italijanom ob priliki nesrečne smrti p«»k. cesarice Kii/abcte, tako-le: Ko je izvedelo tamošnje ljudstvo (in to že ponoči) t> živinskem napadu italijanskega anarhista na našo cesarico, jelo je kar besneti proti tam naseljenim Italijanom iu še istega večera morali so ti nesrečni Italijani zapustiti svoja ležišča ter - hočeš ali nočeš — bežati, ako ne, je padalo, tla je bilo joj, ker srdito in užaljeno ljudstvo je bilo oboroženo koli, vilami in kar je bilo bolj priročnega. In vendar ni bilo tam toliko arotovanj in preiskav, kakor se je to zgotlilo v Trstu in v Nabrežini, in ljudstvo se je pomirilo brez batalijonov bajonetov.
K temu sporočilu bodi mi dovoljenih par opazk. Zabeleživšcmti to razliko v postopanju, ne prihaja mi na misel, tla bi hotel odločati, katere oblasti st) postopale primerneje: ali one na Primorskem, ali trne na Koroškem?! Povdariti pa sem hotel, tla živimo vsi v isti državi in tla za vso Avstrijo velja isti kazenski zakonik! Paragraf ostaja menda paragraf, obračaj ga kakor hočeš! Zakona ni možno in ni dopuščeno preobračati, dopuščeno, drf, celil v dolžnost pa jo narodom, tla svoje razmere predrugačajo in preobračajo tako dolgo, tla pridejo do položenja, kakoršnega zahteva narava. In v božji naravi je sveta pravica!!
H—s.
Anarhisti ! Čujemo, da so včeraj zaprli še dva mladeniča, ki sta v službi tvnlkc Brfdl, ker sta baje na sumu, tla sta bila v zvezi z uradnikom Vidmarjem isto tvrdke, katerega so zaprli že pred nekoliko dnevi. Oba so baje že izpustili na svobodo, z čemer pa še ni rečeno, da sta rešena vseh sitnosti. Nadalje je policija zaprla gostilničarja .Josipa Mossta, ker so našli pri njem spisov anarhi-stiške vsebine. Tudi tega so zopet izpustili na svobodo. Slednjič so zaprli v Gorici nekega čevljarja, ki se je halial, tla je Luechenijev prijatelj.
Pevsko-zabavni večer priredi pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah v nedeljo dne 2. oktobra v prostorih gostilne »Narodnega doma«.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dno 18. septemb. do vštevši soboto, 24. septembra, umrlo je 47 možkih in 40 ženskih, ukupno 96 obeh. Lansko leto je umrlo ta teden BI oseb. Doba umrlih je bila: 32 do 1 leta, 15 do 5 let, (i do 20 let, 6 dt) 30 let, 2 do 40 let, 18 do (»0 let, 12 do SO let, 4 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 29'9 od tisoč. Vzrok smrti ta teden je bila najčešče sušica in sicer v 9, bolezni v sapnikih v 7, vnetje v čevih v 3 slučajih.
Pazite na otroke! V ulici tlel Campanille št. 5 stanujoča osemletna Ana Vascotto je včeraj popoludne patila in so pri tem z zaklepnim noži-čem, ki ga je držala v roki, težko ranila v spodnji tlel trupla. LJbozega otroka ho prepeljali v bolnišnico.
Policijska vest. Danes zjutraj ob 1. uri sti bili aretirani v ulici Conti radi vlačugarstva 17 letni dninarici Marija D. in Kl iza II. 23-letni Josip 1). so je hotel nekaj utikati v posel redarjev, vsled česar st) priprli tudi njega.
O delavnosti žlvljenskcga oddelka banke „Slavlje" v Pragi posnemljemo nekatera pozornosti vredna data. Od 1. januvarija do 31. julija 1S1IH. podanih jo bilo banki 2384 ponutleb z zavarovalnim kapitalom gld. 3,125.875,— za slučaj smrti in za doživetje. V tej dobi izplačalo se je dedičem po umrlih členih gld. 170.822,83 kr. Izplačani kapitali in škode v obče znašajo od ban-kinega začetka do konca I. 1807. gld. 28*.422,896.90 kr. Rezervni fondi znašali so konoem leta 1807. gld. 0,071.004,44 kr. V pupilarni vrednosti naloženo jo bilo gld. H,591.246.211 kr. Izdatni rezervni fondi obujajo zaupanje občinstva, katero so kaže v tem, da ima banka koncem leta 1807. v obče zavarovanega kapitala gld. 326,38i).904.62 kr. Vsem zavarovancem življenskega oddelka, ki so vsaj 5 let zavarovani, izplačuje st; 10°/0 dividenda. V jedinom upravnem letu 18(,»7. izplačanih jo bilo iz 10°/0 dividende gld. 37.052.(57, v obče pa se je za vsa miuola leta izplačalo členom gld. 264.369.93 dividende, in česar se jasno razvidi korist vzajemnega zavarovanja. Navedeni vspehi dokazujejo, tla pričenja slovansko občinstvo tudi na gospodarskem polju praktično upoštevati geslo : »Svojim k svojim« in s tem utrja zavod, katori se radi svojih vrlin žt! sedaj lahko meri z jetluakimi tujimi zavodi.
Loterijske številke, izžrebane dne 28. t. m.:
Praga....... 39 69 79 9 30.
Lvov....... 5 12 86 74 7.
I*ri« razprava radi tržaških izgredov so je vršila včeraj na tukajšnjem deželnem »odišču. Obtoženi Ivan Bait iz Planine je dobil H mesecev ječe.
Koledar.
l>Hue* v petek -"»n. aeptembrn: Hijeronim, *p.; Ifonorij, šk. Jutri v Holvoto 1.oktobra: Kemigij, -k.; Aretu, muč.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob uri 1 min.	Izhod oli f». uri 1H min.
Zahod „ i"». „ .'1K. „	Zahod „ *1. „ 40 „
Ta je 40. to«len. Danea je '272. dan t«*g;i leta, imamo tnrpj il.'J dni.
Brzojavna in telefonićna poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj .'10. V predpoludanski seji načelnikov klubov združenih nemških strank sta bila navzoča tudi dr. Fuehs ter načelnik eksekutivnega odi »ura večino, pl. Jntvnrski.
DllliaJ .10. (Zbornica poslancev.) Neju se je pričela ob 11. uri in četrt. Med došlimi spisi so nujni predlogi Schonererja za odpravo jezikovnih narodob in Hocbenburgovi radi takojšnjega umak-njenja nagodhenih predlog z Ogersko. Po nckate-terili formalnih predlogih je prešla zbornica na dnevni red in na volitev kvotne deputacije. Posl. Sebonerer je zahteval, naj so o volitvi kličejo imena in naj so po imenih glasuje o tem. Glasovanje po imenih se je odklonilo. (Hrup med JSehoncrerjanei.) Oddajajo se glasovnice za kvotno deputacijo. Mi-nisterski predsednik grof Tinin je začel govoriti.
Dunaj <10. Minister Barenreither je danes podal svojo ostavko v oficijelni obliki.
IMlIiaj 30. Grof Thun je rekel v svojem govoru, da bi bila velika škoda za prebivalstvo in za življenjske interese monarhije, ako bi moral umakniti svoje predloge za nagodbo. Večina je za parlamentarno razpravo, a zdi se, da tudi manjšina. Grof Thun je torej, opozorivši, da ima parlament poleg velikih pravic tudi dolžnosti, pozival manjšino, naj odjenja od svojega nestrpnega vedenja.
Mod govorom Thunovem so Schonererjanci vsklikali po svoji navadi, \Volf je zahteval besedo, a ker mu predsednik ni mogel dati besede, ker jo je že prej dal poslancu Sclnvegelnu, je vskliknil AVolf: »Izražam Vam torej svoje zaničevanje!«
Med temi prizori se je posebno odlikoval znani Scluicker. Schonererjanci so psovali tudi drugo nemške opozicijonalne poslance. Poslanec Schonerer je vskliknil porogljivo: »Živela nemško-slovanska zveza !«
Dunaj <10. Italijanski poslanci so interpelo-vali danes radi dogodkov v Nabrežini in Devinu.
London 30. Heuterjeva pisarna javlja iz Pariza : Glasi se iz dobrega vira, da seje ultimatum radi Krete včeraj izročil sultanu.
»Standard« javlja iz Kandije, da je z Ethem paša ostavilo GO turških vojakov otok.
London :50. Iz Pekinga javljajo: Pričakovati je skorajšnje smrti eesarja, toda to ne premeni položenja. Cesarica udova postavi morda kakega naslednika na videz, toda vso vladarsko moč obdrži sama. Šestorico pristašev stranke za reforme^je bilo usmrtenih radi zarote proti cesarici-udovi.
C'ai'igrud <10. Vsaki hip se pričakuje pritr-jenja kabinetov Anglije, Francije, Italije in Rusije noti, ki jo imajo poslaniki teh štirih vlastij izročiti turški vladi o konečnem rešenju Krečanskega vprašanja.
Jako pripravna žopua knjižica, se za potrebo ter posebno za potovanje, naglo, naglo in brez učitelja priučiti nemščini, jo slovctisko-nemški :
„Slovarček"
in za angleščino pa slovensko-anglcžki
„Anglež",
po "»"» IIVČ. komad, poštnino prosto povsod, dobi se pri izdajatelju Jos. Paulil) V Ljubljani, Marijin trg št. 1, kakor tudi v mnogih knjigarnah.
D

Proda se
še nekaj kvintalov domačega špeha. Trgovina J. Kovaeie v Trstu, poštna ulica, poleg rdečega mosta.
Kolo (bicikelj)
v jako dobrem stanu se proda takoj. Tudi v obrokih. Poizvedbe v naši tiskarni.
F „SLOVENKA"^
Glasilo
slovenskega ženstva.
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto.
Naročnina znaša: Za nenaroniike „Edinosti" za vse leto 3 gld., za naročnike „Edinosti" pa 2 gld. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa uprnvniitvu „Edinosti", ulica Molin piccolo.
Dolžnost in ponos vsake rodoljubne Hlovenke bodi, da je naročena na ta edini leposlovni list našega ženstva ter da ga priporoča o vsaki priliki svojim prijateljicam in znankam. — Slovenke! Delajte na to, da se ta v a S list vspae do zažel jene višine, da se razširi tako, da nijedna hiša ne bode pogrešala tega lista. Vsak vspeh „Hlovenke" bode jasen dokaz za-A vednosti in napredovanja slovenskega ženstva1
k-
Dobro ohranjene
vinske sode
od 300 do 400 litrov
proda po nizki ceni ali vzame za iste vino
tvrdka Alojzij Olifčič
Starigrad, Notranjsko.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
»Ho» Morelti 13 V GORICI nll°* *or°m 13
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v Oflnju po najnižji ceni. Da si pa za morejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgoroj omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mil potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevaloc sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Konsumno društvo v Sv. Križu
išco kremarja
preko kavcije od 150 gld. — Prednost imajo (»ni, ki nimajo otrok ali pa z odraslimi otroci.
Slavlja.
v/ii.j c ih u o zavarovalna banka
v Pragi.
Zivljcnsko zavarovanje ponuja poleg svojih pravil vsakterniku, bodisi ubog ali bogat, najugodnejšo priliko, da si zagotovi gotov kapital, ki se izplača po smrti ali pri doživetji pojedinca ali pa kot dota otrokom.
Za četrtletno zavarovanje, za katero se plača gld. 32*1 H, zagotovi Poletni mož svojim dedičem kapital gld. 5000, ki se izplača koj po njegovi smrti ali pa njemu samemu, če doživi 60. leto. Pozornosti vredno je nadalje : Zagotovljene dote za otroke poleg tarifa I. a) 4. n I. a) f>., zavarovanje mnogovrstnih uspehov z zajamčenimi kapitali tarifa II. g) in zavarovanje penzije, ki se izplača takoj ali pa po določeni dobi.
Ves čisti dobiček razdeli se mej člene. Vsi fondi in rezerve banke »Slavijo« znašajo 9,071,.004. 44 kr. — Olenov v življenskib oddelkih ima hunkn28,182, ki imajo zavarovanega kapitala gld. 30,367. 237*62.
Vplačalo se je kapitala v življenskib oddelkih do konca leta 1H<>7. gld. 11,483.446*02 V pupil. vrdn. nalož. je gld. 8,591 246*26 Do sedaj je banka izplačala členom v odd. I.—V. škod in'nagrad gld. 28,422,896*90
Podrobncja razjašnjenja in tarife razpošilja gratis
Generalni zastop banke ,Slavije'
v Ljubljani
<«osiMHlskc u lire fit. 12, v svoji liiši.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York 2J>. september. (Izv. brzojav.) Pšenica za september 72'/*, za december 08 7*. Koruza za september o48/», za december 34 Mast 520.
V prndajalnici
mrtvaških predmetov
G. MOOTANELLI-JA
Ponte della Fabbra in Via Torrente
se dobiva
izbrana priprava za male in odraslo. Vsakovrstno mrtvaške krsto. Venci in cvetlice za pogrebe. Venci iz biserov. Sveče iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših cenah.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
I/.luiJa v Trstu dvakrat na ilaii ra/.uii nedelj ia praznikov.

Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1, uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdan ji gld. 21 •—; samo večerno izdanje gld. 12"—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne S te vi i ke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Ediaost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih:
Piazza Cnserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele Št. 7. — Ponte della Fabra. — Via liivo št. 80. — Campo Murzio. — Via delle PoHte nuove št. 1. — Via Caaerma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ohega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Intituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lueia. — Piazza Giimeppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gonp. Pogorelcu, v .Skednju pri gosp. Antonu Sanein (DrejaČ) in pri Hv. Ivanu pri gonp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa 8chwarz v šolski ulici.
<
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je MOČ!"	ijMv