GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTt Hfl>-YKAR XXIV, STEV.—NUMBER 70 lil, torek, 24. marca (March 24), • noi. Ae rfTsrrrsriiSoSsrn' < carinska //m/i napredek Sovjetski uniji Beda med tekstilci v Danvillu Kaznjenci pričajo o umorih za obzidjem Zanimiva izjava strokovnjaka Jetniki, katar« ja aaaliAal pral-»kovalni odaak, pravijo, da Ja bila uatralitav trak tovarišev navadno klanje J oba t, III. Legialaturni od-sek, kl praiskuje razmer« v obeh drftavnlh kaznilnicah v Jolletu, Je v nedeljo zaslišal veš Jetnikov. Njihove izpovedi so presenetile petorieo poslancev, kl vodijo pre- a_ a_ i j . ..... . lukavo. ^ —--*--------- Jetnik! niso Izrekli niti ene šal besede proti ravnatelju Jetnišnl-oe Hlllu, obtošlU pa so njegove pomočnike in nekatere strešnike največjih okrutnoetl. Ia njihovih izpovedi se lahko sklepa, da so strešniki nalašč nastavili past kasnjenosm 88. februarja, nakar so ustrelili tri jetnike, na katere so imeli piko. Strešniki imajo Apion« med jetniki ln agente pro-vokaterje, kl hujskalo kaznjenoe na upor In beg, da Jih potem laš-je saaačljo in ubijejo. Uboj treh jetnikov omenjenega dne v stari kaznilnici Je bil navaden umor, k I Je bil v naprej zasnovan. friiihiiHštol odsek J« zaslišal jetnika na samem; uradniki Jet-nlinioe so bili Sključeni Iz sobs, tako da »o Jetniki lahko brez skrbi govorili!. Zaslišane! so res govorili odprto in brez strahu. Povedali so Imena strešnikov in načshtlkov ln naštsll dolgo vrsto inoidsntov, ki Jftt smatrajo «a kršenje svojih pravic. V soboto js preiskovalni odtek reševal afero smrti Jetnika Jos. CoakleyJa, ki Je umrl v samotni celici t>otem, ko je bil trt dni po lossm ur prlklsnjen za roka, tako da »e je le » prsti nog dotiksl tal.> ceduro ns poljn antracita je postopanje premogovnih operatorjev v zapadnem delu drŽave. Tl nočejo priznat! rudarjem pravice do sklepanja kolektivnih pogodb in poeledica so spori in stavke tar drugasocialna in ekonomska sta, ki so bistvo v vsaki industrijski vojni. Nsmesto da bi operatorji gojili prijatelj-sks odnošaje s rudarji, se zanašajo na ,oboroženo silo v zatiranju pravic radarjev. Premogovna In železarska policija ima za seboj temno zgodovino. Podpirala Je strahovlado, kl so jo Izvajali operatorji nad rudarji in teptala človečanske pravice s brutalno silo. Rekord teh plačanih brutalneiev govori dovolj jasno, da se niso ozirali na svetost doms in da Je mnogo' rudarjev poetalo žrtev njihove brutalnosti. To js glavni vzrok, da se organizirano delavstvo bori za odpravo sistema železarsks ln premogovne policije, kl jo vzdržujejo davkoplačevalci, a služI premogovnim In drugim magna-tora za preganjanje In razbljz-nje delavskih orgsnlzaclj. bolan, ko so ga mučil! na omenjeni način. Trikrat Je omedlel med vlssnjem la še se nI nihče zmenil, da bl ga bil odveza). Zaslišana sta bila tudi dva Jot-niška kaplana. Frančiškan Kli-glus Welr, kl pasa katoliške duše v kaznilnici, Je povedal, da so mu "fantje" (Jetniki) povedali, da oprostit veni odbor ne deli pra-vlo i enako mero, da člani tega odbora jemljejo podkupnino In da je v Jetnlšnlcl mnogo nedolš-nih ljudi, kl niso Isvrtill zločinov, radi katerih so v zaporu. Goor-ga Whitmsyer, epUMialskl kaplan, kl je prsd kratkim pustil slušbo, js tudi obtošll oprostitve. nI odbor (parole board), da po-stops zelo krivično. Izjavil je tudi, ds js bil uboj treh jetnikov 88. februarja navaden umor. Premogovna industrija ni tako napredovala kot so nekatere druge, katerim se ni stavilo tolllto zaprek. Radi velikega konstrukcijskega programa, ki ga uklju-Čuje petletni načrt, se Je pojavila tendenca med delavci, da eo iskali dela v Industrijah, ki so nudile več privlačnosti kot delo pod zemljo. Vzlic temu je v pro-ilem letu produkcija premoga znašala 47,000,000 ton, kar Je skoro ena tretjina več kot 1. 1028. Produkcija premoga v Rusiji 1. 1918, prsd svetovno vedno, je znsšala 29,000,000 ton. Maliaea, Belgije, 23. marca. — 'Sestra" Marija Magdalena, prednica tukajšnjega samostana ksrmeličsnk, je znala delati ču-deše s "krvavimi znamenji" na rokah ln nogah ln verni ljudje so verjeli, da je avetnica. Ko pa je "svetnica" kasneje odprla banko In začela pobirati denar od vernikov, katerega nI nikoli vr nila, al bilo več čudefta in danes verjamejo, da je Marija Magdalena — znorela. Zaprli so jo v btaznleo. Taka so pota v katoliški deftel! Belgiji. Med vojno In fte nekaj let potem je bila nuna na Klasu, da je živa svetnica. Govorili so, ds ob praznikih se Ji pokažejo znamenja Kristovlh ran na udih, da se ji prfkszuje Marija In da lahko prerokuje bodočnost. Ko je blls samostansks prednica tako dobro razglašena. Je začela s financami Od svojega očeta, ki je Ml borzi-jan v Antverpu, ee je naučila špekulsntstva. Svoj klošter je pretvorila v banko In verniki eo ji ooeili vloge, od katerih je plačevala do 40 odstotkov visoke o-breatl. Razume ee, da Je to vleklo In denar je drl ,v klošter kot vode. Kot je kasneje prišlo na dan. je nuna plačevala obrseti Iz "vloženega" denarja, toda kapitala ni nikoli vrnila. Na ta način je zbrala viaeke ijaoto ln denar je potrošila te klošter. Za ao- KiM^lil llACl ikl J^ B^O* lUev zs Primorce "neprijatelj. tflm. 28. marea. — Med Italijo in Jugoelavljo so spet napet) odaošaji. Nov konflikt so po. varočll! Jugoslovanski škofje, Id so odredili posebno molitev pe vseh cerkvah na praanik a v. Jo šefa sa Jugostovsne na Primon skem. "Popoln di Roma" ostro k ritk sira to početje katoliške duhovščine v Jugoslaviji ln piše, da Ji to "n«prijateljekt čin"', Vatikan pa molči o tej zadev). Drugi Hat, "Giomale d'kalla" se Jezi, ker peda Italijanski Izvoz v Jugoslavijo la zahteva novo trgovinsko pogodbo. List pravi, da Italija Jemlje 88 odstotkov Jugoslovsnakega eksperta. dočim Jugoslavija vzame le dva odstotka italijanskega. Medtem poroča "Oa«*tta UffU clale", da vaak teden povprečno sto Slovencev In Hrvatov v Prt-morju prosi sa poltalljsnčenje svojih imen. Be>- tisk! shsear dobiva vkmko vasic od Nemčije rt Berlin, 29. marca. — Zadnje dni je prišlo na dan, dat nemška vlada plačuje let no $80,000 bivšemu bolgarskemu carju Ferdinandu .ki živi v Nemčiji, odkar so ga Bolgari spodili ob koncu vojno. PojssnHo ss glasi, da je Nemčija med vojno obljubila Ferdinandu dva milijona dolarjev, če Bolgarija stopi v vojno na njeno stran. Kssneje ss je Ferdinand pogodil, da mu Nemčija plačuje prej o-menjeno vsoto, dokler bo živ. Td odkritje je povzročila veliko o-gorčenje v demokratičnih kro- vo obzidje Okoli samostana, kl je 12 čevljev vieoko, je Izdala |80,-000. Pred par meseci je oblast zaprle njeno banko, kl je bila itak prazna. Cerkvene oblast Je zzk-IJučlla, da šenaka mora biti prismuknjene in v sporazume s sodiščem se jo zaprli v norišnico. Cerkev je potolažila vlagatelje z obljubo, da um <>n» vrne denar, ki ao ga seupeli "svetašeT. Chicago. — V soboto so neznani gaagešl, kl so ss vozili v Fordovem avta, ustrelili drugegs gangeša Johna Genara. ki je bil tudi v avto, aa jušni strani mesta. Vozeč mimo so izstrelili ploho krogel In Izginili s zvtom. Ge-nero je Ml po Isjevl policije Oz-ponejev krvnik. kl je droge uM-jal Caponejeva ganga se bo gotovo onvotila In pričakovati je '■teafavijo mancn- — Donaj-^V- w J« pleal oetre " Pmi Jugoalavijl, vsled r>y*o.W)vasaka vlada pro-lT ;f v6rr*J preklical svo- 22££!£L£ PROSVETA TU ENUGUTBNIUDfT n umraiA auor**mm j » HM m M* MM » —^Ji" » CUmm tm rttmm H M » i* I* IMI • Pi «11 » •i* TBOHVKTA S**, Glasovi iz naselbin ozMih, Igrala bo SadarJeva god-hi veaafte poskočmce. Nafte ku- še drugih dobrot, katerih \ a m ne morem opiaati. Torej vsi, katerim Je delaveka kultura pri srca, pridite ln pripeljite svoje prijatelje in znance, da ae n kupno poveaelimo in pozabavajo teti večer ln a tem pomagamo delavski atvari In napredku. Na svidenje 28. marca zvečer v 8«D.—Anton Kukovac. Dne 17. marca to te tukaj vr šila primarne volitve za šolald odbor ln razna todnlke. Socialisti ao dobili večino glasov za šol akl odbor lo doeegll tudi lep* u apehe pri kandidatih za sodnike, Peti ward, kjer živi večina Jugoalovanov, Je glaaoval z o-gromno veČino za tocialistfftne kandidate, kar priča, da je bilo dolgoletno delo naših sodrugov zelo uapešno, obenem pa, da jt tudi tukaj Izvršil naš Cene svojo narodno dolžnost, kakor Jo Je Izvržll glede konoerta Sublja In Ranovca, ko je namreč vae lepo zamolčal—nIM narodne zaeU-ve nI razobeell, ker pač hoče bi ti aepriatranakl. Zadnjič ao mu plašoli 20 do), za aglas, da je povedal, da je kandidat za as-sembly "naš" Slovenec, kar Je gotovo veliko pomagalo. Prihodnje leto ae bodo vršile volitve za župana ln mestni od bor. Naloga aodallatičnega klu ba bo. da najde dobrega kandl-daU, aodruga trdnega prepričanja In krepkega značaja Socialist! ae moramo vedno zavedati, da Imajo za stranko ia naše In-tereee vrednoot le Uki glaaovl. kl ao oddani Iz prepričanja, ae pa zalo. ker Je kandidat kak "good man" ali pa "naš" Slovenec. " Ljedstvo bo moralo prej ali elej spnenati, kake tmosno je to narodnjaško propagiranj«- jugo-alovanatva. V starem kraju I-mamo sedaj takoavaao odrešeno domovino — pnjaojem mnenja je odrešena kruha In vlaa, U ljuba domovina. Bodal leti ta patpaglraH jugo-slovansko Idejo le pred več ko 60 leti, ko oe še val daaašajl pa-Untlreni Jagoakvazd peli keba-| burško himno, kahtr poj«jo da-imt Knradjordjevičevo, ali kakršno še Imajo. Naš narod be pa-narod. bo le takrat, ko bo zmagOl raj dnevno apreminja ln ja obupna. Pogrebnik UMW of A John L. Lewla je zadnjič zmagal na eodfšču. Howat je bH poražen. Lewia bo še dolgo poznan kot Izdajalec delevakega razreda ln Howat pa kot najzvetUjšl borltelj ruderjev. Rudarska krajevna unija It. 8664 v Auburau je tklenlla* da ne pošilja aaeamenU ne Lewiay, ne diatriktni ln ne poddletrikt-nl organizaciji toliko čaaa, (k eio boljše Informacije od od-glede kupčije med Lewiaom in diatriktnlmi" voditelji. Umoat-no Je, da naa poanemajo tudjl rudarji pri drugih krajevnih organizacijah. Dne 16. marca ae je pripet^ tukaj velika neereča. Na železniškem križišču Je zadela velika lokomotiva v avtomobil, v katerem ao bile štiri oeebe. Trije ao bili Ukoj mrtvi, neka mladenka pa je izdihnila čez par tir. BU Je pretreeljlv prizor, kakršnega Je grozno videti. Krivda je prvič železniške družbe, ker ne zavaruje križišč, drugič ao pa tud nekateri vozniki lahkomiselni in ae ne zavedajo, kaj imajo v rokah. Radi Uga je toliko nesreč. MilHH Spreminjanje barve la "Zarje" Cleveland, O. — Najstarejši alov. dnevnik v metropoli, koi Je maraikateremu znano, ka rad barvo menja — kakor aever-nl zajec. Najprej je bil neodvl aen dnevnik zastopajoč interett slovenskega delavatva v Ameriki. Potem je služIl reptiblikanak politični mašlnl, najprej na drobno in zdaj, zadnjih par let, pa kar na debelo. Ne oziraje ae ne na levo ne na deano, gre po avojl j»ti spreminjanja, kar potrjuje hrv. pregovor: Na tom evijetu aamo m i jena atalna Jeat. Svojega aotrudnika in zaatopni ka br. Jankoviča, ki je tud delničar dotičnega llaU, eo kar na lepem prlellill k reeignadj ker je toliko lojalen avojeme razredu ia nI hoUI t njimi piha* U v republika neki ro«. Ali hvala bogu, apet Je "E." avojo dUko. Zdaj zbira tako zveni fond za pomoč brezposelnim. Tako bo tudi br. JankovIŠ lahko deiošen skodelice juhe. aha eo toliko poniža, da bo dal lizati rane tlatlm. kl ao mu Jih vaekal Ja. tako je na Um puklaatem svetu. Najprej zavajati la ško-dovatl delavstvu (v Interesu oee-bne politike), zdaj oe pa kaaati kakor dobrotnik ztradaj kim dnem višje in višje v nebo n pošilja vedno toplejše žarke na zemljo. Trava vataja Iz skega spanja in ozeleneva parke n bulevarde. Drevje in grmičevje brati in ae ogrinjale cvetjem ftflce ae veselo apreleUvajo in ščejo meaU, da ai zgrade gnezda. Nad jezerom ao oživele veke jaU galebov. Kmetlč ai pri previja pAug, da prične orati zemljo ln jo poeejatl t rodovl-tim semenom, da mu prinese o-bilega sadu. Tudi mezdni delavci, kaUrih je milijone brez dela, ae veeelt pomladi v nadi, da jim prineae dela |n toplih dni. Mnogo brez poaelnlh ae veaell pomladi tudi zato, da jim ne bo trdfca več prositi prenočišča po pollcljaklh (»oetajah ln stanovati v Hoover-jevih hoUllh ter se zavijat^ papir velikih meščanakih dnevnikov,.' Prenočevali bodo zopet lahko na klopeh v parkih, na travtr v Železniških tovornih vagonih in v atarih ter zapuščenih bajtah. To v najbogatejši deželi, kjer- je neJmpe zlata in na-gromadena skladišča potrebščin Nekaj mora biti torej \riarctoe, nekje je krivica. To krivico ao iskali visoki vladni uradniki, pa je nlao našli, je nlao mogli najti Zato je dotžnoot vsega naroda, da Jo najde. Najde jo lahko na volilni dan* ne aicer v republi kanski ali demokratski stranki ampak v delavakl, v aodallatič-nl. Le takrat; kadar al bo Ijud-atvd zgradilo močno atranko in bo ptaieto z aocizliatičnlmi idejami, bo našlo pravico la bo izginila krivica.—Joaeph Uit. JugoHlm Tem pravi da nam stari župan ne dela aramoU; ako bi jo, bi ne bil farmarji še niso toliko slepi, da ne bi vedeli za koga glaaevati. Poročevalec. Na črni Mati F§nleyviHe, Pa. — V Ameriko aem prišel leU 1911. Bili ao slabi časi, a kaj takega ee pa ne spominjam kot je eedaj, da fei ubogi delavec morajl /delati za tako sramotno plačo in poleg Uga še dela ni. Kdor ga ima, ee mora pa dobro obnašati, če ne ga izgubi kot sem ga jaz meeeoa avgusta 1900. Pred mojim sodelavcem aem omenil par beeed o organizaciji in pet dni po tistem aem bil že frdamun. Kar povedali eo ml, naj grem v rov po moje orodje in da ni več dela zame pri Pittaburgh Coal kompani j i.—Frank Pernlthek. Zamerita visoka šola v Chlabohnu okolici potom ae uljudno vab vae Jugoelovane ln Jugoalovan ke v meatu Chlaholm ln okolici da ae val udeležite javnega aho-da, ae bo vršil v Chlaholm (ommunlty Bolldlng v nedeljo dae 29. marca ob 2:80 popotdae. Na omenjenem shodu bodo nastopili kot govorniki glavni u-radnlki Ameriške jugoalovanake zveze v Mlnneaotl, kakor tudi drugI govorniki. Torej rojaki in rojakinje, pri-dimo val na krov. Pokažimo tu-jerodcem, da vlada tudi med nami solidarnost, da ae združujemo ln delujemo za procvit našega naroda v Minneaoti. Kličemo vsem: Na avidenje v nedeljo dne 29. marca t Pripravljalni odbor. Smrt braU In zahvala Roundup. Meat. — Dne 7. marca je umrl moj predragi brat John Yourilch v Spring Glenu, UUh. v najlepši moški dobi 41 let. V Ameriko je prišel pred 29 leti It Radolce na Dolenjskem, kjer je bU rojen. Bil Je član društva št. 296 SNPJ. Pokopan je bil db veliki udeležbi prijateljev ln znancev od blizu in daleč, ki eo prišli v Spring Glen. Zahvaljujem ae vaem za vence, ki aU jih darovali'pokojnemu bratu v zadnji pondrav, posebna hvala pa članstvu društva "Zgodnja danica" št. 296 za njih trud In krasni venec. — Tebi dragi brat, naj bo lahka ameriška zemlja. Žalujoča sestra—Mar? G nale k. O. —> Dne 19. marca tukaj Jako dobro slišali ra-ftubije ln Banovca a poeUje WTMJ. MUwaukee Mn* Imi teko foOSfAt V psv bodea bo, kakor bodo svobodni akik točkah, kakor tudi v votli volitve WlUerd. Wkk—Dopieovalka iz Willarda priporoča, koga naj vtšimo aa župana. Dragi rojaki ali je potrebno nam priporočati, za koga naj giaeujeaso? MiaHm. da na GlaeujU po svoji prevld. kl je po vaših ■to. ddber m * *** avojl kmetiji U bo dober tudi aa Mto WiUard. Poročevalka T*%. Med najbolj znameniU visoke Šole na svetu prištevamo po pravici vlaoko šolo v Oxfordu na Angleškem. Visoka šola v Oxfordu je poae-bnoat avoje vrste, ki ae temeljito razlikuje od naših viaokih šol. To je šola, kl nima — vaaj na videz — nič modernega na aebl; ampak ae krčevito drži av^ih aU-rih šeg in običajev. ; Vaak dijak na Uj vlaoki šoli more biti aprejet v poseben "kolegij" ("college"). Kolegiji ao zavodi, kjer atanujejo dijaki akupinah. Vaak dija|c ima dve lepo ln udobno opremljeni aobi, kjer je on aam popolnoma neod vlaen gospodar. Vaak kolegij i-ma veliko .skupno sobo, skupno obedovalnlco, kopalnico, knjižni co, bralnico in velik vrt Vodstvo kolegija nadzoruje studiranje gojencev do zaključenih izpitov, k Jih delajo dijaki po treh ali šti rih letih. Vaak dijak Ima svojega učftelja-vzgojiUlja ("tutor"), k je običajno tudi vseučillški pro-fesor. Ta daje dijakom naaveU kako naj ae uče in jih tudi vaak teden izprašuje. Tako je vzgoji Ulju mogoče, da pozna čisto- natanko avojega gojenca do srca ln oblati. Dijaki ao podnevi pro-ati in lahko počno kar hočejo. Dopoldne obiiftujejo predavanja popoldne ae bavijo t športom prad polnočjo pt morajo biti doma v kolegiju. Dijaki nosijo posebno vrhno obleko ("gown") da ae razločujejo od oaUlega prebivalstva. To obleko morajo nosit! pri predavanjih in pr skupnem obedu. V meatu pa nadzoruje vedenje dijakov "proetor" z dvema pomočnikoma, ki jima pravijo dijaki "buldog". Kogar zasačijo na napačnih potih, Uga obsodijo na občutno denarno kazen. Poaebno važnost polagajo na gojiUv sporU. Angleški sportn Ideal pa ni poeUvljanje rekordov, ampak "fair pUy", to je lepa ln pravilna igra, ki zahUva seveda mnogo samozaUjevanja in to je glavno. Kdor ne ena in ae ne nauči obvladovati aamega aebe, ne more krotiti ln vladal drugih. "Kolegijev" je v Oxfordu 24 vaak kolegij pa je majhen avet za aebe. Najbolj znani in najbo znameniti ao zavodi "Chriat Church", "Magdalen" ln "New College". Zgradba kolegija "Chriat Church" Že aama vpliva ali no lepo na dijake a avojlm mirnim slogom. Jedilnica v ttm zavodu je Iz rezljane hrastovine, na sUnah pl viae slike najznamen tejših gojencev: Gladotone, Sa-llsbourg ln John Ruakin. "Magdalen-college" pa aUv kot najbogateljža uatanova Oxfordu. Tudi med gojend tega zavoda je mnogo imenitnih mat Kardinal Wollaey in aedanjl angleški preetolonaalednlk. "Corpua-Christl-college" oddaja največ štipendij in njego-vi gojend alov« kot aelo marijl vi dijaki Tudi vaak oaUll "college" goj avoje poeebnoeti, kakor Jih je vodila elavna prošloat in baš v Um tiči moč angleške inullgen-ce, zlasti pa še danes zelo veliki vzgled angleškega plemstva. PUčja| V Jašal Slovaški ao nedavno uaUnovtti prve ptičjo reaervad-Jo, ki ja bila aklenjena na podla-gi sporazuma med praškim prosvetnim ministrstvom in med lastništvom veiepoe«stva Ri*kupi ce. ^eeervacljs je aa malem o-toku levega donavskega brega. TOftEK, 24. MARCA Elektrika iz solnca S svetlobo elektriziiane bakrene ploaie. Vsaka, hiša ovoja električna centrala. Kaj pravi učenjak o svoji epohalni J Mlademu nemškemu učenjaku, dr BrJ nonu Longeju, ae Je posrečil daiekosežen iz J kl'pretvarja aolučno avetldbo direktno v eS trično silo. Dr. Lange govori o ovoji enoh^i« iznajdbi: m "Moja iznajdba," pravi, "je bila bolj «1 manj alučajna. Delal aem pravkar poskuse i »i lika tom. Postopek pri teh poskusih je bi povsem preproat ih nisem rabil v svojem labo ratoriju niti dragih niti zamotanih gtroj« Da ima svetloba tudi elektromagnetske last nooti, ata ugotovila že Hertz in Maxwell. dognanje mi je rabilo kot podlaga za ix>8ku»< kl aem jih vršil že tri leU Uko, da sem s svd lobo obseval tenke kovinaste plošče ln podobo plošče iz kovinskih spojin. Cisto Slučajno sei naravnal nekega večera avetlobni trak »kot Unko plast bakrenega okiea ln aem pri tn odkril, da ae svetloba Ukoj spreminja v eleš triko. To odkritje aem proučil s številni* novimi poakuai. Našel sem, da je avetloba, ki je proseval bakreno a Unko plaatjo bakrenega okisa pokr to ploščo, atvorila elektrone v določeno snu in povzročala Uko "električen krog" in nepn kinjen električni tok. Zgradil aem majha svetlobno sUnico iz bakrenega oksida, ki j merila nekako 6 cm v premeru. Nanjo ki pritrdil dve žici, pozitivni in negativni pe Drugi konec vaake Žice aem zvezal z motorja V& volU. Ta motor ml je Ukel cel teden, kadi je aljalo solnce in so obsevali njegovi žari bakreno ploščo. Ta motor pa teče tudi ted« kadar solnce ne obseva bakrene plošče nam noat. Priključen voltomer zabeležuje tokovi allo, kl je različna, kakor je pač različna va kokratna svetlobna žila. s Zastavili ao mi vprašanje: "Ce bi bile a mo atrehe naših hiš iz velikih plošč iz baikren ga oklaa, ali bi lahko imela vsaka hiša svoj lastno napravi električne aile? Ali bi bili ti daj neodvieni od, električnih družb, ki porabij ogromne množine premoga in olja, da spravi] avoje diname v tek." Odvrnil aem: "Teoretično to nikakor i nemogoče. Kakp daleč pa bodo uspeli naši p skusi, U Čas še ne morem povedati. Opora bi aamo na razliko med prvo Ediaonovo žara co in električno lučjo, karkšno imamo dam Ce ae uresničijo vae možnoeti, ki jih preroku, moja iznajdba, tedaj ae bodo nekoč pulta Avstralije in Afrike spremenile v plodovit cvetoče vrtove." % Da aem lahko dokončal svoje študije, mi delal na polju in v tovarni. No dam se po magati obupu, ker vem, kaj pomeniU poraaa kanje ln trdo delo — in kaj lahko vse doad potrpežljivost. « - (Živ. in svet.) Iz medicinskega »veto / n, ■ Moderni pripomočki pri operadjah. — Op«n clje z električnim nožem. — Zdravlja^ ob fettnih bolezni Iz golše - - j Na zadnji aeji Dunajake zdravniške druil Je bilo med drugimi zanimivimi predavanji i vrati tudi predavanje docenU dr. Stalini« o narkozi z avertinom pri operacijah pscica« z egiptsko boleznijo. Takšni pacienti so ie P sebno nervozni in * lokalno anestezijo ji« večini primerov ni doati pomagati. Bal ® Je tem bolj ceniti moderne pripomočke za spt no narkozo, med katerimi zavzema avrttin pn mesto. To aredatvo ae uvaja v pacientov ganizem skozi mkatnlk ln njegov usp«v Učinek ae da poglobiti z dušikovim oksid« Na dunajakl kliniki dr. Eiaelaberga ml rali v poslednjem času 22 primerov erj bolezni po UJ metodi in aicer z najboi* uspehom. Na isti aeji je demonstriral nato aj^J dunajake klinike za kožne bolezni dr. mm šeet primerov operacije kožnega raka » P^ jo električnih nožev. Tu režejo bolne dete ■ električne iakre a avojo probojno silo kar» brez voeh bolečin in z velikim prihrankoma, ge manipulacije z radijem. Koim rak *\ med tiaU bolezni ki jih ozdravijo i ŠJ^J mi iapopolnjeniml metodami akoro v « primerov Prof. dr. Blum Je govoril t čuda« nem raamerju med obistnlml boleznimi žo. V krajih ia doštlah. kjer je dosti I t obietnlml kamni je malo folšarjev iz be. V obrobnih dešelah Sredozemskn^J ja ja malo golšarjev. tato pa tem vee z obistnlml kamni; v notranjosti t*ioe f merje spet obrnjeno. V NetnčU' »» opažajo v poeledajih letih t obietnlml kamni golša, kl jt e^j dele teh dveh dežel naravnost tipičnem ^ nasadu je. To aaaniavaaje bo ^ t avedbo pripionUtv, n. pr. ^ gotovo vplivajo Piši Mtalji m aomr ni. Po drugi strani nI ztogols trd«, jod kriv naraščanja o teh zadevah nam bo iakavaaje. TOREK, 24 MARCA Vesti iz Jugoslavije * Poročevalski biro Proavete v Jugoelavijl.) ^rr.aizEM iN KRSCAN-; Lr«4i klerikalci ne marajo l- ^ravkaskapitallati, ^denarnega, seveda Ljubljana, 4. marca 1981. Wnji "Slovenec", glasilo bliske akcije pri naa, priobču-^ gornjim naslovom prekra-L uvodnik, ki se skoz in skoz »g dokazati, da sta krščanstvo Epitalizem nezdružljiva in da Smiselno govoriti o tej zve-utemeljuje s tem, da je ka-HI nekaj docela poganske-brezbožnega, materijalnega, yt krščanstvo idealistični .jgo moralni nazor o življe-Zaradi tega je samo velika «t in alobnost govoriti, ev m vera podpirata kani — pravi "Slovenec", bi ksr soglašali, da nauki dgusovi niso združljivi z de-■ kapitalizma. Mi dobro razu-KDO, da je krščanstvo kot nauk gtiz različnih knjig,V naapro-11 kapitalizmom. Toda to je teorija. Krščanske knjige o: "Ne ubijaj!", cerkev pa si blagoslavlja topove za in blagoslavlja armado, ki nauki zapovedujejo e-zametavanje zemeljskih cerkve pa so polne zla-in srebra, svetovna cerkev je zelo bogata, ja in praksa sta različni, i kristjani so se trdno dr-Inaukov "svetih" knjig. Zato jih preganjale države, prega-ale ro jih vse posvetne oblaMi< pobijali so jih na vse načine, iij io veljali za revolucionar-Prvi kristjani so imeli tudi bko komuno. "Dejanje apo-iov" pripoveduje o prvih kritnih: "Imeli pa so vse skupno ni «o bili enaki". Toda kakor hitro so je organi-tfja kristjanov izpremenila, ta-I io posvetne gospodke prizna-[ Kristusovo vero ter je začela d»j katoliška vera prodirati s bde v an jem vladarjev v mno-driave. Z metem hi križem so fli to vero, vladarji so se peli »njo, vladarji, ki so bili ve-► aaiČHnikl višjih tlsočev, pe i ii je to bilo v fevdalni dobi «aJ v dobi kapitalizma. Ka-r hitro se je cerkev v praksi fekl* naukov prvih vernikov, fatala ta vera priljubljeno o-j« v»eh režimov do zdaj, da so Jo krotili ljudi. To je sicer rea »Ja kar nekam obrabljena *a. vendar je resnična in t«ga vedno »veža. To drži. cerkve sama dokazuje drugače kakor učijo teo-sama ni drugega kot » Podjetje, je eno najboga- * družb na svetu in odtod Mjena oblast in moč. Njene JJ*. njene dragocenosti po "ah, }>alače in veleposestva »v itd. - vae to so mllljar- milijarde. Io navadna JWna je, tvoriti pri vsem mo nelepo o kapitalizmu, ■»» cerkev sedi na kupih de- * Toda hinavttina je sploh n pot«** klerikalizma..'. ktvene in klerikalne organl-JK imajo v rokah močan tisk "•driavah, in U tisk je ved-na^jolj reakcionaren in pod-JJjPiUliatlčne režime v vseh T1 ,n v vaeh državah, kjer-k cerkev j>osUvlla svoje fi- * Katoličani, celo avečeni-•P«v*od neposredni sodelav-"političnem ti vi jenju vsake n»«iljeni svečeniki Mpre-■jSater* cerkve" so buržoa-««uki m vodje nsjbolj pro-r*'h »trarfk sveta. 8 ti-* » pritnk oznanjuja oer-Jr*"™ na vae delavske or-ES*ki delajo na tam, da P* ^»nh režime ter »oriallas^ kjer nad - * ^kost (temu bi glo "pravo krščanstvo") tega je certev ^ braniteljlca kapitall- •"Ha N* Possmezalh držav M »veto% no vojno stepli hi«J? proflU- u koloni-brZ ' ktmor prodajajo na je cerkev tostrsn E",front« »»Isgoalavljala P » oag vojska; franco-|*> -o trdili, da je Bog ■ nemUtl spH,da jez i k» ^ Anglijo,- "Bog kaznuj nt Nemčijo", so klicali Francozi, ko so Nemcem zasajali bajonete v grla. Bog je najlepša parola za vsak svetovni pokolj. In vsak svetovni pokolj gre za materijal-ne dobrine, gre za dobičke ma-rriona in cerkev blagoslavlja te pokolje. Pri taki praksi se zgubi v nič pregovor, ki ga cerkev sicer o-znanja, namreč: "Ne morete služiti bogu in mamonu!" Cerkev sama je bogato podjetje, bogata "delniška družba", ki ima svoje filijalke po vseh državah, v vseh mestih in v vsaki vasi. Cerkev sama brani kapitalistične režime in se bori proti vstajaj očim delavskim množi-cam — kratko in malo: cerkev podpira kapitalizem na vseh koncih. Najboljša opora kapitalizmu je cerkev l — in ta trditev ni nič nesmiselna, ker govori praksa zanjo. Pa ni treba niti gledati Uko na Široko. Poglejmo kar doma malo naokrog: Trboveljska družba, najbolj židovska, najbolj izkoriščavajoča kapitalistična družba pri nas podpira z visokimi zneski samo nabožne organizacije, Trboveljska družba plačuje za duhovnike v revirjih sta-novanje, Trboveljska družba da-je visoke zneske za zidanje cerkva v rudarskih krajih ter se obvezuje, da bo nove oerkve stalno podpirala z letnimi visokimi podporami, v upravnem svetu Trboveljske družbe sedijo klerikalni veljaki itd. Pa bo prišel nekdo ter govoril, da med cerkvijo in kapitalizmam ni zveze. Kapitalizem ne bi podpiral oerkve, če mu cerkev ne bi služIla. Kapitalist ne izda nobenega f ieka, da ne bi imel od tega profita. In če izda kapitalizem teMce tisočake cerkvi, potem dobi nazaj tisočkratno povrnjeno. Ni dvoma in popolnoma drži: cerkev je prenehala biti "nevesta Kristusova" in je rajši postala nevesta kapitalizma. To več nese. ,\„ * ' , r m. „■„,. 'Ti si kapitalizem t. j. skala in na to skalo smo naslonili svojo cerkev in nobena peklenska delavska množica je ne bo razbila itd----" poročila le uradna agencija Ava-la. Ponavadi zabeležijo le začetek procesa in potem razsodbo. RAZPRAVA PROTI SL0VEN-CBM Obtoženih 40 oeeb. — Obtožnica dolga 93 strani. — Razprava bo trajala ekoro do keaes PROSVETA Skupina oaz Kufra Včersj zjutrsj se je pričela pred beograjskim izrednim sodiščem razprava proti 40 slovenskim intelektualcem ln delavcam, ki so obtoženi raznih protidr-žavnih dejanj. Obtoženci so povečini že nsd leto dni v preiskovalnem zaporu in nekateri že poldrugo leto. dele »daj je prišlo do procesa. Obtožnica obsega 99 tipkanih strani. Glavni delikt je. da so tvorili obtoženci tajne celica, da so Imeli vezi z inozemskimi revolucionarji, da so imeli stike s komunistično internaci-onalo, da so'tipkali tajno letak proti nasilju v državi ter letak širili in ds so imeli sestsnke. Mod obtoženci so inž. Dragotin Gu-stinčič, jurtsg Kermavner, zdravnik dr. Potrč, več delavteV in intelektualcev. Od 40 obtožencev jih je U izven države ter bodo sojeni v odsotnosti. Med temi begunci so pisatelj Lovro Kuhar, novinar in publicist Klopčič Frsnc Ur neksj 8rbov. Ti se na-hajsjo te več lat v inozemstvu Glavni njihov delikt je širjenje ndkega leUka, v katerem se protestira proti rasnim nasiljem v Jugoslaviji. Povečini zanikajo dejanja, našUU v obtožnici. Ur zanlkavajo, da bi bili imeli kako Ujno organizacijo. So pa obtoženci iz raznih krajev Slovenije. Včeraj zjutraj se ja razprava, ki bo trajala radi mnogega materijala do konca ca. Več dbtožerfcev zagovarja dr. Henrik Tarna. Razprava ae ja začela a čltanjem podatkov o posameznih obtožencih in s čltanjem obtožnice, kar je trajalo do opoldne. Daaes ao a čltanjem obtožnice končali. O poteku procesa bržkone ne bo mogoče poro-čati ob* i meje, ker ponavadi ne DROBN E VESTI Užisdravnik sa tuberkulozne. — PO deželi je hodil 274etnf a-kademik C. Ur ordiniral, preiskoval tuberkulozne, zlasti ženske, Ur jim v ozdravljenje prodajal inhalacijske aparate, ki so jih kar morali kupiti. Ta akademik je nanrnr bil zastopnik neke mariborske firme za inhalacijske aparate. Kesneje se je osamosvojil, kupoval aparaU nekje v Zagrebu za 65 Din, prodajal pa jih je za 236 Din. Na deželi se je vedno zglasil najprej pri županstvu, se predsUvil kot zastopnic Higijenekega zavoda v Ljubljani z nalogom, da mora preiskati vse tuberkulozne. Zupani so mu seveda dajali sezname tuberkuloznih bolnikov svoje občine, šil so mu na roko tudi fajmoštit in — akademik C. je potem obiskal vse tuberkulozne bolnike tisU občine kar pp vrsti. Preiskoval jih je kot »dravnik, zahteval od žensk, da so se mu slačile ln jih je preiskoval. Vsakomur pa je ponudil v nsfltup svoj inhalacijski aparat, ki ao ga seveda tudi kupovali* Ce se je kdo branil, je grosll, da ga bodo kot bolnika orožniki tirali v Ljubljano v bolnišnico. Tako je u-epeval možakar dokaj dolgo precej dobo ter je v ljubljanski o-kolici, v okolici Kamnika, Kranja, Tržiča, Borovnice, Vrhnike, Logatca, Višnje gore in Litije o-bidkal ln "pregledal" 213 bolnikov, ki ao kupili od njega aparate za skupno 43,M Din. Zdaj bo akademik sUl pred sodniki, ki mu bodo sodili. Na razpravo pride seveda mnogo prič, predvsem njihovi "klienti", kijih je pregledoval. — Ce je neuki narod tako zaupljiv, da verjame vsakemu meščanu in le je akademik C. težko šlvel Ur izrabil lahkovernost podeželanov, potem je njegova krivda majhna. .. Nacionalistična etrokovaa organizacija je poslala dva človeka v imenu rudarjev v Beograd, kjer nai.Oblastjo ministrstva Ur razložijo sUnje rudarjev. Na kake uspehe je malo pati In tudi tako majhni organizaciji, kakor je nacionalistična strokovna zveza po svojem šUvllu, ne gre pripisovati nobene važnosti. Delavci se morajo zanašati le nase, biti morajo napadalci po svojih razrednih strokovnih organizacijah, ne ps biti Idečepla-zec, kskor so nsclonalistl. Nacionalistične strokovne organizacije'izrabljajo le za U, da bi zatrli svobodni delavski strokovni pokret, ki leži v želodcu marsika-teremu. Toda tu se s kakimi u-kazi ne bo dalo napraviti nič. Kdor pozna rudarje v naših rudnikih, kdor pozna njihovo trpije-n je, U pač ve predobro, ds se ns-ših rudarjev ne bo dalo izrabljati za kskšno živijo-klicanje tistim, ki zatirajo delsvski razred. Devet vagonov vina aa IlelU-cijl. — Na ljubljanskem kolodvoru čsks že nekaj mesecev devet vagonov vlns, ds se karkoli zgodi z njim. Nski trgovec v Genovi je naročH vino v Vojvodini, devet vagonov so mu ga poslali, toda trgovec vina nL maral prevzeti, Češ, da je slabo. Tako so priromaii vagoni nazaj v Ljubljano, tu so jih porinili na stranski tir Ur čakali kaj bo. Frelsksli so vino in ugotovili, ds je ras slabo, akoro nevžitno. DrŽava je odredila javno licitacijo, ki se je vršila včeraj. Za vseh da vet vagonov vina, ki ga je bilo krog 100,000 litrov ja zahtevala carinarnica 89,000 Din. Kupci ga lahko prekuhajo v žganje ali porabijo za jeaHi. Licitacija se je vršila in izdražlli so kislfeo sa 48,000 Din. Kupec je dejal, da ga bo prekuhal v Žganje ln napravii lep prof it. Sicer ga seveda ne bi bil vzel. ., aeereča v tovarni na Je-— V Urok dopoldne ss js pripetile ns Jesenicah v to-vsrni težks nesreče, katere žr tev je postal delavec Jože Mar kizeti. zidar. V višini kakih 10 metrov je visela 98 kg težka železna plošča. Ko ao spustili nanjo šelezo, ae je plošča prelomila in padla Markteetiju na nogo mu jo zlomila In zmečkala, da ja zidar Ukoj padel v ns Priskočili so mu tovariši na pomoč. ga rsžfll plošče Ur odpre-mili v bolnico. Zdravil se bo pač ker je verjetno. pnč pa daje kratka pa je, da bo okreval ..liti .m iitr—ieit ilii itii»iiriy iiriiikia ' Med važnejšimi dogodki zadnjih dvajset let, ki so is temelja preobrazili zemljevid Evrope, je svet skoro pozabil, da velesila Italija še vedno oavaja svojo a-friško kolonijo Libijo, ki jo je začela zasedati že 1911. Po predhodnem sporazumu a Francijo, Anglijo in Rusijo je Italija Uga leta udarila na Turčijo, da ji vzame zadnji. dve postojanki Trlpolisa in Cirenajko, ki sU bili le še po imenu turški pokra* jini. Oslabljena Turčija ae ni mogla zavseti a potrebno odločnostjo za ograšenl deželi Ur ju je prepustila popolnoma njih u-sodl. IUlljanl ao takoj zaaedll obrežje obeh pokrajin, v notranjost pa ao po vačini prodrli le Uko daleč, do koder so lahko u-darjale granaU težkih topov IU-lijanskega b rodov j s. Zaradi bal-kaake vojne je. Turčija sklenila mir z Italijo ln ji odstopila obe pokrajini, ki jih je Kalijanaka uprava združila v skupno kolonialno upravno enoto s imenom Libijs. Vi S Um mirom je tripollUnaka obala sopet ekrat spremenila svojega gospodarja. V teku stoletij so vladali na Um delom Afrike Kartaflani, Rimljani, v 7. veku ao se je polastili Arabci Ur po nji rasširill islam, v 17. ato-letju pa so jI po kratki dobi samostojnosti ukasovali Spanci in malUškl viUsl, dokler ni 1551 prišla v območje ogromc turške države. K turškemu cesarstvu je spadala do miru v Lausannl 1912., ko io ja Turčija, sapleU-na v vojno z balkanskimi državami morkla odstopiti Italiji. Vse U seveda velja le za kraje ob obali, kajti notranji deli dežele so Uko redko naseljeni in leže v Uko brezupnih puščavah, da gospodarji obrežja niso imeli po kaj prodirati v zaledje in niti vedeli niso, kje so južne meje njihovega gospostva. Ugled In kolonialni lnUres apeninske velesile pa sU zahUvsla popolno osvojitev dežele, n je sUp, puščav ter po njih raztresenih zelenic, kajti edino prdko Uh vodi važna gospodarska pot v osrčje A-rlke proti Cadskeihu jeseru. I-Ulijansko prodiranje pa je nale-Ulo na močan odpor sicer maloštevilnega ljudstva — vaa Libl-j ja šUje na 900,000 šttrljašklh kilometrov le okoli 600,000 prebivalcev —, ki pa je obupno bralk) svojo svobodo ln v UJ obrambi isrsdno' spretno uporsbljslo neprehodni, puščavski in brez-! vodni značaj svoje peščene in vroče domačije. Pri tem odporu so IUlljanl napredovali od obreftje v notranjost le korak ss korakom, ob Izbruhu svetovne vojne pa ao sopet Izgubili vse pridobljeno o-mlje Ur so ae morali umakniti ponovo pod okrilja težkih topov svojih bojnih ladij. Po svetovni vojni ao se Še enkrat lotili Slstfovegs deU in njihovi velikanski premoči ln Uhnlčnlm sredstvom se je končno le posrečilo, ds so premagali peščico domečirK>y, Jih potisnili globoko v puščavo, deloma pa jih s Že-nami, deco, živino ln drobnico naselili na .aeveru Libije, kjer Je premaganim vstašeirt t leda od kazala novo domovino, ograjeno od vseh strsnl s bodljlksvo Žico. . . Kot edino zatočišče arabskih svobodoljubov je ostala In ne-premagana kljubovala vssm napadom sovražnika skupina gele-nic Kufra na jugu brosupne Libijske puščava ob libijsko^gipt-eki meji. Tu je bilo *seh dvajset lat vojne pravo središče upora, ki mu je bil duša verski re d dervišev Senusijev. Ta red ja ueUnovil v Maki Alžiroc Hidi Mohamed, njegovo delovanje pa je bilo osredotočen v glavnem na arflške pokrajine leiama. Se* dež roda, ki je bil pr*no*lj|v, ja bil od 14M v Kufri, odkoder je red orgaaisiral rasas upore proti Prsaeosom v Maroku In Sudanu Ur sopat Italijane v Libiji. Rad ja bil ustanovljen s dvojnim Njegova naloga je ter silno prodiroaje tujih veUvlssU na oaemlje islama i Upor, ki jo tU dvajset let vodil preti L Ulijanom, jo naravnost čud«**«*, Tisar (ia jo moosl rod čeU bojevnikov, nabranih is 230*000 Arabcevf Berbercev in 1SQ,000 muslimanov drugih afrllltitt plemen, naseljenih na osemlju Libije. Morda bi bil še vzdržal, da se ni v vodstvu reda pojavilo nesloga, ki so Jo IUlljanl vešče izrabil! v svojo korist Tako je konec januarja po dvajsetletnih naporih Italije končno vendarle zaplapolala nad (jeadeoev, glavno utrdbo v zelenici Blr-Zigen Italijanska saaUva. Skupina selenic Kufra obaaga 17,000 štirijaških kilometrov, leži tTO do 490 metrov nad morjem in Jo deloma selo nezdrava pokrajina. Polalane podtalne vode prodirajo na površje Ur tvorijo sUpne pašnike, mrzlična močvirja ln deloma nesdrave oass, kjer živi bojevito hamiUko pleme Kalabov, močno kakih 4000 duš. To je glaaovlto središče roda Senusijev, kamor so ItelU j sni prodirali dvajset let, da si otvorijo važno gospodsrsko pot k Cadskemu jeseru. O UJ seleniškl skupini ni bi-lo semljeplseem do 1879 nič znanega. Nihče nI niti slutil, da ao daleč na Jugu Libljake puščavo sebašv tam pogledu nenehoma še «Ulna'človeška 'bivališča m dela In Izboljšuje, Zlasti v pot. razgledali ln opazili na jugovzhodu obrise aelenioe Bude j me Ur spoznali, da ao na pravi poti in v bližini akuplne Kufra. Forbeeova je na semljevldu popravila lego posameznih selenic, nato pa ae je vrnila na aa-ver. Potovala j< bolj vzhodno in dosegla selenioo Sivo, kjer je nekdaj Aleksander Veliki post nI svojega 'božanskega roditelja Jupitra Antona. Tu Je srečala oddelek* eglptsklh velblodjlh kj ga JI je poslal naproti angleški guverner Ii Kal-re. * Gerhard Rohlfs ln RoztU Forbeeova stil prva evropska človeka, ki sU bila v Kufri ter Uko prehitela IUlijane. Odtvnla sU Jim prvenstvo, izkazala pa sU jim tudi uslugo, da ao vedeli, kje je središče domačega odpora. (Zlv, ln svet.) liifitflrt Bisrtčt mmmmmm^ • Varnoat zračnega promeU še vedno nI tolikšna, kakor bi bilo šeletl, čeprav je Še doaegla tako visoko stopnjo, da vsbujs najlepše upe sa bodočnost. Kdor pszno sasleduje rssvoj zračnega promeU, mora priznati, da prvi, ki Je prinesel v Evropo vest o teh otokih v brezupnem peščenem 'morju, je bil nemški poto-valeč Gsrhard Rohlfs, ki jo potoval preko ClronaJke po vshod-nI tripoliUnskl karavanski poti preko Sahare, da v imenu nemško cesarja ponose dkrove aul-Unu v Vadaju. Potovanje v Kufro ao val karavanski voditelji smatrali vedno ss najtežavnejše ln še danes morajo vel-blodi, ki ao napravili to pot, o-sUtl po 6 mesecev na kufraklh pašnikih, da al opomorejo o4 strahovitih naporov. Kotili* se Je odločil aa to pet preko Llblj-ske puščsve, ker je Imel še lopo izkustvo v Ukih potovsnjih, Dvanajst let prej Jo nsmroč napravil potovanje lz mosta Tri-poliss preko Sahare do obrežja Gvineje, Smeli potovalee pa tO pot nI imel sreče ln ni prodr dalje na Jug, da preda cesarske darove; U. sepUmbra 4870 ao ga namreč v zelenici Bocmi na padli fanatični mualimani arabskega plemena Suja. Zažgali so taborišče Rohlfsove odprave in lo neki načelnik boJevlUga plemena mu je omogočil, da al je rešil golo življenje Ur ibežal v sossdnjo selenioo Hurk. Vsa prtljsga odprav s sijajnimi ce-sarskimi darovi jo bila uničena ali pa Ja pala v roke puščavskim rszbojnlkom. Potovalee aam ss je lo s največjo težavo rešil in dospel po silnih naporih v obrell no mesto Bengasi, odkoder ss M vrnil v Nemčijo, ksmor Je prinesel prvo poročilo o noggaMM delti afriške celine. Pri napadu jo ftohlfs Izgubil vaa avojo ss-pisk« ln jo lo ssvoljo svojegs čudovitega spomina lahko objavil |*xJrobno poročilo o svojih dogodivščinah v Kufri. Od 1879 na kufrako tla štirl-deset let ni več stopila noga evropskega človeka. BsU 1920 Ja predrznega podjetja lotila angleška potovalka RoslU Por-bes. Odšla je Is Džebadlj« bil-su Bengasi Js In Je po 86 dneh napornih pohodov prehodila 1600 km — toliko znaša zračna črU med Ženevo In Sofijo. Pot jo jo vodila med sovražnimi plemeni in po strahovitih bresvod-nih puščah afriškega pekla. Dospela Jo do selenioo BudeJm« in je spotoma popravila simljevld kufrske skupine, ki Jo je bil Rohlfs pomotoms prenesel v e. gipUki del Libijske puž.^.-Svojo smelost po bi MU potoval-ka kmalu plačala s življenjem. Njena karavana jo kredlU preveč na levo proti jugosapadu Ur se jo naenkrat znašla v brez vodni puščavi, kjer o obeUnlh zelenicah ni bilo nlkakega sledu Sedem dni jo bila odprava Forbe-sove le bres vodo in bres živeža. Za velblode ao morali rasdretl sedla, da ao Jim dati kot krmo sUro preperolo slamo. Položaj jo postal Um UŽavoejši. ko ao njeni spremljevalcl-doiaačlni izgubili glave, apozaavšl, da so sa-šli s pravega pota. Po nadaijnih dveh dnevih obupnega tavanja po razbeljenih In izsušenih i* ščenlh sipinah so od daleč iapa-zlll obrisa višino E! Harsš. ki na semljevldu al bita na. Ko ao dospeli do nje, ao odkrili tudi Ig vitek vode, ki jim je *i*mn nlškem prometu ae Je vsa stori lo, da aa preprečijo morebitne nesreče. Jeseni se Jo v Psrlsu prvikrat vršil kongres, ns katerem ao raspravljall zgolj o nevarnosti zračnega promeU. Br* zojavke o letalskih nesrečah, ki se nepresUno ponavljajo po časopisju, slasti ss čsss viharnega vremena spomladi ln jeaenl, čisto po nepotrobhom rssburjsjo ljudi In jim ustvsrjajo napačno sodbo: ds letala ln sračno ladjo nlao ln nittm ne bodo sanesljlve. Pri vseh sllčnii vesUh bi bilo treba raslikovatl, na kakšnem C letu se Jo sgodlla nesreča. Ne- sUtlstfka, ki jo Je sosUvIlo Društvo Ag rod o v, gaše, ds pride v došelah; ki imajo že rasmero-ms gosto zračno prometno o-mrožje, le ns vsske 4 milijone proloUnih j^llometrov ona smrtna nesreča. Zo v Um rssmerju se vidi razmeroma vsllks vsr-noat zračnih voženj. Na podlagi rsspološljivigit materiala Ja neki švicarski Ust sssUvll pregled Malsklh nesreč v minulem lotu. Čeprav pregled ni povsetri točen, je vondar lo presenetljiv. Vae loto se jo po-nearečllo HO letal ln js bilo »16 smrtnih In* in okoli 70 težjih požkodh, Podatki ao vsoti Is dnevnega čaeopisjs vseh delov sveta, Sloer ps jo bilo lsnško leto gloda sračnopromstnlh naprav kataatrofalno. Najmanj žrUv jo bilo mod potniki. Angležka Jo Isgubils 70 člsnov nacionalnega letalskega kadra. V Združenih državah ae je pri petnajstih nesrečah ubilo 60 ljudi, v Nemčiji pri 14 nesrečah 80 o-aeb, v Italiji ao našteli 82 Irtev, rta Češkoslovaškem pa ae je v razmeroma hudih zračnih nesrečah ubilo 19 pilotov In potnikov. kronika leUlakth ■ areš beleži preteklo loto preoej usodne katastrofe: Pri 22 pad cih jo našlo smrt 64 ljudi. Večina Žrtev gre na račun ponesrečenih vojaških letel ln je trilo za-radi tega mnogo prerekanj tudi v parlamentu, kjer ao po«lanc! zahUvall, da aa morajo v Um pogledu podvzeti strogi varnostni ukrepi. K Um smrtnim žr tvam pa Ja treba prišteti ša 4H ponesrečencev strašne ksUatro-fe angleškega trakoplova "R 101", V nasprotju s usodno t ž-njo angleškega zrakoplova v In dljo pa Je nemški zrakoplov "Grof Zeppelln" srečno absolvl-ral nekaUre prav dolge vožnje nad kontinenti, oaHUM In nad srktičnlm ledom, VoIMpi fsko-morsko letelo "Do X" ni Imelo tolikšne sreče la ga Jo lo na prvi vožnji Iz K v rope v Ameriko do-teklo nekaj večjih In manjših nesreč, ki ao polet presoj sa-vleklo. . Zmagovito in bres človeških žrtev ao letela lansko Isto štiri-krst promagsls ocean In sicer trikrat v ameri od vzhoda proti zspsdu In eskrot ps v obratni smeri. JI rlskantni poleti se prlprsvljsjo S čMlslJe ve/jo skrbnostjo, kar i precejšnji mori pripomore k uspehu, čeprav od visi koncem koncev vse bolj od orače In ugodnega vremena. Laiku ao sdl morda najbolj čudno, šš bere. do so letala trčila v zraku, lao jo va zemljo toliko proetora ----------- | i banje.! Vzrok trčenja sej sdo. slej ugotovil v štirinajstih primerih in aicer največkrat pri vo-jaAkih letalnih vajah ln pri nerodnih manevrih na leUlakth mitingih. Zelo pogoatn ao tudi nesrečo pri preakušanju novih eUI, pri tehniških poakuanlh poetih, pri šolanju novih pilotov n pri akrobaUkem letanju. Ce irišUjemo še velike dlaUnčne »olete preko neobljudenlh po-trajln, voda ln puščav, na katerih je moral še maralkak pilot )lačatl avojo drsnost s ilvtje-^ njem, potem bi bil pregled glsv-' nih vsrokov leUlakih neareč več ali manj popoln, toda v zadnjem primeru gre za pionirje zrakoplovatva ln aplošnega kulturnega napredka, ki amo Jim dolžni vaega apoštovanja. V dvajsetih primerih ao izgubili izkušeni piloti ln potniki žlvljsnjs v borbi s prlrodnlml elementi : viharjem, bllakom in »H glo, ki je najssvrstnejša ao-vražnlca letalstva. Tehnika al neumrono prizadeva, kako bi preprečila ovira, ki jih povsroča megla, s rasllčnlmi pripomočki, ki omogočajo krmarenje leUl nesavlalto od tega, ali je srsk čist sil no. V Um pogledu st o-beUjo slaatl velik napredek od in «>ržičnih signalnih naprav, ki ao ae v poaamesnlh primerih že prav dobro obnesla Napake v motorjih In materialu, la kaUrega je sgrsjano letelo, so tudi dostikrat ukrivile usodne nesreče. V aedmih primerih ae Jo ponearečilo leUlo zaradi alaboga vzleta aH prisUn-ks, ksr jo sove v nsj večji mori krivda slabega pilote. Trlkrst ae jo sgodllo, da ao ss letala v zraku vnela in ao aa piloti rešili s padalom, ki pa tudi la nI dovolj popolno ln se čeato pripeti, da. odpove V odločilnem trenutku! Iz neka ttaltjsnsko statistike |e razvidno, da so je ssdnje dve loti rešilo s padalom 57 leUloov. Da aa preprečijo požari v srsku, grsde letala v čedslje večji meri Is kovino, dočlm so skuša na drugi strsnl povečati varnost sračnlh voženj na te način, da ao opremijo potniška letala s voč motorji, ki nudijo zadostno po-gonako reservo. (Zlv. ln svet.) HMlio TROPINE KOT ZDRAVILO Nizke oena vina so povsrošile na Ograkem nov način izkoriščanja groz vodi do 10 odstotkov špirita, ljudi pa po ko-poU oblagajo a tropinami. Občinski zdravnik Ja mnenja, da osdravl oblaganje a tropinami vsak ravmstisonk Kopel nese prav dobra In ker tudi vino v tistem krsju nima akoro nobene oone, utegnejo napraviti po* leg "trcafcarake'' še ."vinsko" ljudsko kopal. Kdo ve, kako bi se "vinska" kopel obnesla pri naa? PRVI flTRAJK V SVETOVNI ZGODOVINI Na nekem predavanju v pariški akademiji snanoatl Js predavatelj omenil, da ss ja prvi štrajk, kar gs poznamo v svs. tov nI zgodovini, začel v starem Egiptu. Za vtada kralja Flladei-fa lz dinastije Ptolomejev ao Oddali Inženirju Ulalonu velika vodns dela. Ta Inženir Je sapu-stil mnogo zapiskov o tehniki teh del, o ceni materijala, o delavcih Itd. V Uh zapiskih pa najdemo tudi batsžko, ds so sa delavci nekoč naveličali,čakati ns povlžsnjs njihovih mezd ln so nehsit dslati, svojs nsdzornl-ks so ps pretepli. KrsU Pila-dslf js vlsdsl okoli lete 300 pred Ta^oms, Wash. — Več tisoč bres posel nih delavcev Jo organiziralo pohod pred mestno hišo In posebna delegaeija je bila po-slana v županov urad. kjer je predložila zahteve sa odpomoč žrtvam depr^ljo. Zupan jo ob-ljubil, da bo prlp<»relJem? — sem ga vprašal. . Bil sem tako zaposlen s nJim, da asm bil do-cela pozabil na skrivnostno hišo, uttore ssgonetki sem hotol priti — Vseeno . . . Lahko bi me bili tudi puatlll ležati, — Je odgovoril neznanec. Sele tedaj sem as spomnil, ds sem našel neznanca prav aa prav pred vrati skrivnostne hiše št 1876 in da Je nosnančeva u-soda najbrž v zvezi k to hilo. — Naj pozvonim v hlll it 1876? 7T — Ne, ne, na. Prijel sem neznanca pod pazduho in ga vodil. Slsdil ml Js kskor otrok. Doma sem gs posadil v njač in mu dal čailoo konjaka. Potom aem mu ponudil svojo posteljo. Neznanec ni črhnil niti besedice. Ubogal me js kakor stroj. — Rad blrsvedel ksj o stanovalcih hiis, pred katero som vaa I. Za dolgo ss ssnlmsm zs to hlio, — sem pričel pogovor. Neznanec ss js zdrznil ln nasmehnil. — Zakaj ee zanimate ss to hišo? I— Dan ss dnsm hodim mimo nje ln sdi sa ml, da akriva v ae* bl neko tajno. Tajno? .. . Dat Ras akriva tajna — To me zanima. — Saj zdaj prav ss prsv ne gre več sa tajno. Prosim, skuhajte malo čaja. Vse vam po- Ko sem pripravil samovar, Je načel neznanec pripovedovati. Njegov glaa je bil auh ln neprijeten. — Hiša v Portugalski ulici Je laat grofice Hersentold. Zdaj Je ata rs 60 let Prod 40 leti Je bila najlepša Igralka na Dunaju. Takrat šs nI bila grofica. Poata-a Je. ko Je bila atara 84 let Z možitvijo Je dobila plemstvo in veliko bogastvo. Njen moš ae Je kmalu po poroki tsaredi neozdravljive bolezni ustrelil. Po mošsvl smrti Je iivala^Mfli ločeno od sveta. Občevala Je en mo s starimi znanci. S moževimi sorodniki aa je neprestano prav-dala aa stran bogate dedščlne. Zdaj JI je ostalo aamo skromno premoženje ln hiša v Portugalski ulici ... — To vendar nI nobena tajna. Takih primerov je na svetu mnogo, — sem pripomnil razočarano. — Saj sem vam takoj spočetka dejal, da tu sa tajno prav aa prav ne grs. Toda povejte mi. zakaj ao gorele v hiši po cele noči luči? V tem Je morda edina tajna hiše št. 1876 ... Zakaj ae gorele po oele noči luči... Ker oe je grofica strašno bela ... Groeao ae Je hala teme ... Bila Je is ne-koliko duševno bolna. .Verovale Je, da odganja a lučjo Zato je bila tudi nepopisno hvaležna za vaak nočni oblak svojih starfli prijateljev. Večkrat se Je pripetile, da nas do jutra ni zapustila . . . Noči v njeni družbi so bile grozne ... Govoriti ni bilo o čem. vsaka zabava Je bila izključena. Grofica je bila gluha in njen obraz je bil vse raz-Jeden. Sirota je bila podedovaU po možu poleg bognetva tudi »t raSno bolezen . . . Nekaj časa je bilo vse tiho. — Kaj se Je pe zgodilo nocoj? — Nocoj? H grofici bl moral priti med 10. in 11. ponoči. Dolgo aem se zadržal, čeprav je točnoei moja navada. Namesto ob miajstih, sem prilel ob dveh ponoči. Ko eem stopil v grof ičin salon, sem jo nslel na tleh s prestreljeno gUvo. Na mizi Je ležala tole piamo . , . in neznanec mi je pomolil pismo, pisano s težko čitljivo pisavo. — Citajte, — Je dejal. — "Emil, Ti sam najbolje vel, kake se Je vae zgodilo in kaj jo zastrupilo korenine mojega življenja in življenja mojega moža. NIČsaar Ti ne očitam. Ljubila sem vedno samo Tebe. Vem, da Ti Je pogled name odvraten. Opažam, da prihajal k meni vedno redkeje. Bilo bi grozno, če bi Sploh več ne prilel. Zato raje odidem sama. Tvoja Amalija." Pismo sem čital a pritajenim glaeom. Neznanec me je nepremično gledal in ko aem končal, Je povesil glsvo. Nekaj čsss je bilo vse tiho. Začudeno aem gledal nesnanca. Končno se ml je posvetilo v glavi. — VI sto Emil, je-li? — sem vprsisl tiho. — Ds, je zsšepetal neznanec. Tajna Jiiie it 1876 Je bila pojasnjena. Nm Z«larii)a svetu odkrit t 1««. angleški pomorščak Tasman, zasedel pe jo Je v imenu sngleškegs kralja znani morjeplovec Cork 1. 1760 Prve naselbine belega plemena so bile oenovane šele v začetku J*. veka in v zadnjih sto lotili je naseljevanje doseglo tolik razmah, da 1 je Nova Zelandija 1. 1007. dobila v angleški državni zvezi značaj in mesto samostojne države. Ljudstvo šivi v likem blagnatanju, ker je dežela zelo primerna za poljedelstvo in živinoreje. Predvsem Je razvita slednja, ki se JI pridružuje kot važna panoga živilska induetri ja. Glede mlekarstva, sirarotva in konaervimnja mesa ata otoka ie prekosila avstralsko celino. Poljedelstvo prideluje v glavnem pšenico, oves in rž, od domkčih rastlin pa novozelandski lan, živinoreja pa goji le uvoftene domače Šivali: konje, govedo, ovce in prašiče. Ker je zaradi velike oddaljenosti trgov izvoz žive ii vine Zkoro nemogoč, s« je živinoreja popolnoma priaposobila načinu izvsšanja zmrznjenega mesa, samo konja izvaža šive in zalaga ž njimi angleško vojako na vzhodu in na jugovzhodu. Vaine postavke v izvozu tvorijo tudi volna, kože in usnje, ki gredo po večini na Angisiko, deloma pa v Ameriko 4n v bližje ležeče kraje. Induatrijo, ki Je vlada mo-Čno podpira, pospešuje v veliki meri moderna delavska zakonodaja, ki bi lahko shišlla za vzor marsikateri drugi dišavi. Razen zakonodaje pe oblast ovira priseljevanje delavstva, da lahko o-hrani življenje na dosedanji stopnji. Priseljevanje črnega in žol-tega plemena ps Je sploh prepovedano. Glavno mesto države je Wel-Ington s 180,000 prebivalci, naj večja pa je Auekland, ki Jih ima za kakih 80,000 več; obe ležite na severnem otoku, kl je gosteje naseljen. Največje mesto na južnem otoku je Christohurch, 'v'-. Ustavite kašelj! Varajte vose TOREK, 24. MARCA Žtpsl KsMar i«. P. A •voje publikacije ta > Ust Preeveta za kori. ter potrebne agitacijo društev In članstva in za gnnde evejih Idej. Nikafi« ne sa nngagamlu drugik a parnih organizacij. Vsaka ganlzacijn Ima običajno n gbuulo. Torej agitatoričai dop —"n drugih pod*c te ajlh društev i Prosu strani, nekaj sbasfs 1S4 priporoči j i ve- ■P rokah jih Imamo ie par ate. Na-rotite jih hitre, ker bede kms ( ulifrM Jl^M S \M POSESTVA NA PRODAJ Valed starosti prodam moja poea-•tvs, eno v Floridi, S0 stanov, lepo polj«, vse ograjeno, voda na dvorl-tšn, S sobna bnngalow hiia, kopalnica, moderno vrejona. th* ko-koinjaki sa 700 lukolL Poslopja vss nova. Oddaljeno le I miljo od nm-■U in ob glavni oeett. Wu» Jo i «8700. Drugo posestvo, bliso P cole, Afau, 83 akrov, pripravno sa le-tovIMe, nahaja ao ob PokH Biverjn ln Jo samo 6 minut od omota ob tla-kirani cesti. Voliko leoa aa poslopje, velik ribolov In drago divjačina. Cena Js samo $8000. Kapi ss lshko ns lahka odplačila. Za pojasnile pilite ns naslov: Mr. G. P., Bsst PoaU try Farm, De Fonisk Sprtega, 7% 'W « —Adv, ■- 1 e. Pošljite nam priložite 25c V pisma Naaševfta pisma na Prosvste, 2657 S. Lewndale Ava„ Chicagu, A AOITIRAJTB ZA PROSVn i. -- NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Ceajaai brat Caootra) tL N. P. J.! Pe sklopa a redne hanvearije oe oadsj lakke naroči na list Pro«?*. prilteja eden. dre aH tri liana is ns drnUne le la enef a asslof, 7, naročnini. Ltet Preeveta otaao aa vae enako, as Člana aH nočlaa« KM ---------nočlaa* Ha ene letno naročnine. Kar ps člani Is plačajo prt ssesmsate S 1.2« u u* so Jim to prišteje k naročnini. Mi prlštojoeio enega, dra ali tri fUs* ono drožtae k oni naročnini Torej eada) nI varofca, reči. da )• in , drag as Bane 8. N. P. I. Ust Prooveta |o vala laStalns is tl-IvakevH^H (Preko obeh otokov ae vlečejo Novozelandaks Alpe, gorovje, ki Je dolgo 800 kilometov ln doaegs a posameznimi vrhovi višino do 4000 metrov. Jušni otok ima aamo ugasle ognjenike, neverni pa Je mlajša tvorba, kar pričajo tle ia mlade lave ln živahno ognje-nlško delovanje. Najbolj snsni o-gnjenlkl, kl še delujejo ns aever-nem otoku, so Ruapehu (1961 m), Ngauruhoe (22S0 m) ln Ton. gariri (1980 m) ; alednjega delovanju Je pripiaatl tudi nedavni inotreM, ki Je prlsadel vzhodno o-I balo severnega otoka. Beatlinatvo ln živalstvo Nove Zelandije apada v avstralsko vrsto, dasl zlaatl rastlinstvo deloma kaže znak« na davno sorodstvo t Južno Ameriko. Zivslstvo aamo je nadvse borno. Med do-mnčimi aesaki sto se ohranili le neka vrsta podgan in novoeeland-ski netopir; tudi ptičje vrato niso nič ipanj številne, kolikor niso prinesene v dešelo. Najbolj ras-šlrjene so papige, eaoblto neka sovi slič ne vrsta, kot ostanek pvtfšavnega ptičjega plemena pa iivotari še klvl, ptica, kl Je podobna noju; no more letati, ker Ima mesto perja nekako širno Kot pradavna žival utira klv zaščito državnih (Mesti ter posebno čast da je neolikan ra no-voaalendsklh la avstralskih poštnih znamkah. Zavoljo zmerno t njih svobodo in anemije, dokler Jih ni kot zadnje| bedne oatanke zaprlo v tako ava ne reservacije ter jih s tem po-| stavilo skoro na Isto stopnja ki vijem. Umeten zaščita ljudst-l vu seveda ne dene dobro tn ako ae no bo znalo prilagoditi novim iivljenskim pogojem, bo v dogto-l dnem času kginilo S Hca zemlje. | IVIožno bo ueode rasnih drugih narodov, kl jih je belo pleme zatrlo popolnoma Tem Izumirajočim narodom ostaja edina tolaš-ba, da se na ohnorju is pojavljaj maščevalec, kl ma bešee nI Ta esvetnik Je rnmsnopoHi Mongol In žrnokošl zamorec. R. K. I ČE GRESTE TO POMLAD v Jugoslavijo, tedaj na poaablto, da vaa ml lahke odpravtme g največjimi in najhitrejšimi parnikl po originalnih conah. Ker ml zMtopanm vae parobrodne družbe, zato van y uredimo potovanje kjer je najboljfe. ali pa kakor aaad želita. N zastopniki vaa bodo pevaod pričakovali, in Imeli boeto breriot potovanja Nsilm odjemalcem »omsgsmB pri nabavi potnih Uotov, vratnih dovoljenj Iz Wanhtngtona In aploh pri vnoh dragih stvm ki ao v svod s potovanjem. DENAR, KI JE POSLAN Z NAfilM POSREDOVANJEM, bo USPAI AMERICAN STATE MS 1900 BLUS 18LAND AVE. CTICAflft » likRNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJ SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPAMJOtA KLA " ' t Tiska vabila n vaaelice in shoda visitnioa. knjifa, koladar- K letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaikem, Mkem, nemSkcm, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APKURA NA ČLANSTVO DA TI8KOVINK NAROČA V SVOJI TISKARNI . ... Vsa pojaaafla daje vodstvo vlomilce. Novo Zelandije Jeerropakome 8. N. P. J. PRINTERY 2667-69 Sa L8wwfttla Avsmm CHICAOO, ILL. TAM SE DOBE MA ZELJO rUDl f&A U8TMENA POJASNI!^