Državni zbor. Še v 2 sejah, t 90. in 91., ki ste se na večer nadaljevale, bil je razgovor o prora.unu za naučne in bogočastne potrebe. Govorilo se je dosti o kr.enju narodnih pravic v slovanskih deželab, a to na pomaga cel6 nič, ker 86 nemškutarske večine uiti lepa beseda, niti tebtni dokazi ne primejo. Eno je iz vsega očitno, da namreS š o 1 s k e stvari pred državni zbor ne spad aj o, ampak ie vdeželnezbore, in tudi tukaj ne smejo uarodni nasprotniki odlo.evati, ampak pravična narodnostna postava. Kaj bo zagrizen Neinec, ki je morebiti na tihein Prusak, ali Labon odločeval, kakošne šole da n. pr. Slovencera ali Dalmatincem ugajajo! Kdor našib duševnib potreb ne pozna in ne čuti, tudi pravega zdravila pogoditi ne more. Napačne šole pa pokončavajo cele z a r o d e! Kako da se od strani nemško-liberalne večine poljubno postopa, sta pokazala v 91. seji dva oči bodeča vzgleda. — Da se stroški za šulske potrebe dobijo, je predlagal finančni odbor v soglasju z vladnim predlogom, da so zapoldrugi milijon obligacij šolskega fonda — proda! Poslanec, 5. g. Greuter, je dokazal, kako krivično in nedosledno da je to samovoljstvo. Predlog uamree naspiotuje postavi od 25. maja 1868, ktero so ustaraki sami naredili, ter v §. 8. določili: ,,Dohodki nortnalnega šolskega fonda, učnega fonda iu druzib vstanov za naučne namene se rabijo brez ozira na verstvo, ako ni kaj očitno le za neke vernike odločeno." Po tem takem se smejo rabiti le dohodki, ne pa matica! Čo se pa ue zadovoljujete več 8 porabo obresti, maiveč segate po matici, kje je še meja? . . (Premoženje normalnega šolskega in učnega fonda se je nabialo bilo iz zatrtih samostauov in cerkvenih bratovšin za cesarja Jožefa II., je toraj po ogromni svoji večini k a t o 1 i š k o cerkveno premoženje). Vi — pravi dalje Greuter — se ve da ne vprašate cerkve, kako da ee ti fondi rabijo. Toda, če že kaj pod obvambo svojih postav vzamete, potem pa tako delate kakor se tu kaže, kje imamo še poroštva, da se nam to, kar se danas postava brani, jutre po ustavnem potu ne vzame ? — Kdo še bo kaj sporočil, ako se _ vstanovami tako dela! To vse so tako tebtne resnice, da jim ni ugovarjati. Iu kaj je dobil g. Greuter za odgovor? Poročevalec fiu. odseka, dr. Brestel, se odreže, češ, da so ti fondi že zdavno državua lastiaa, ker je državaskoz leta in leta pod tem imenom tolikofpotrošila, da presega to daljee vrednost fondov! — Kaj pa; ko bi država d o 1 ž n a bila to iz svojega plačevati, ker se je obvezala za šole skibeti ? In kedaj se je izločilo, koliko da gre kat. ceikvi od teb fondov? — Pa kaj to vse? Levičniki 80 Bresteluu ploskali iu potem predlog sprejeli. Drng slnSaj, kako da ustavaška veSitia poljabno svoje lastne postave prekrižava, če ji to sodi, je bila v isti seji predlagana in tudi sprejeta resolucija, vsled ktere se vladi naroča, da segališki dež. šolski svet glede svoje sostave in svojega podrofija tako vravna, kakor to veleva postava od 25. maja 1868 za vse druge dežele. Res, da so Poljaci 1. 1867 posebnih pred- pravic glede dež. šol. sreta zadobili zato, da so  potem — proti vsem drugim federalistom — glaso-  vali za Beustov razcep države v tukraj in onkraj-  litavsko plat; res je tudi, da 8e imajo Rusini v  narodnem oziru mnogo pritoževati zoper večino  Poljakov v dež. šolskem svetu — to vse je res in lahko še dostavimo, da se vetrnastim Poljcem nekoliko prav godi, da jih zdaj ustavaki od sebe pehajo, ker jih več ne potrebujejo; — toda kar ae je kot plača za pomoč v sili Poljcem dalo in — pod nadzorstvom ministra 7 let kot pravomočno zvrše- valo, se jim tudi poljubno vzeti ne bi smelo. Naj bi vsaj ta slu.aj Poljcem oči odprl, da se ne uave- šajo na strauko, ki danas vzarae, kar je v.eraj dala, in le v svojo korist rabi zdaj Poljce, zdaj Rusiae, kakor jej bolj kaže! V 93. seji se je pretresoval proračun za ministeistvo trgovine in poljedelstva. V teh rečeb bi bilo največe vdeležbe trebe, pa gmotue reči liberalcem ne disijo, vsled tega so kar šli vsak svojo pot in na večer je že kornaj toliko poelancev uavzo.ib bilo, da se je glasovati zamoglo. Postavki so se ministerstvu potrdili in minister Banhans doživel je veselje, da so ga nekteri govorniki pobvalili, da dobro skrbi za strokovnjaške šole, le Poljak grof Mieroževski ni zadovoljen, ker ministerstvo gališki deželi premalo za obrtnijske šole skrbi. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki naroča \iadi; da naj na drobno razkaže račune dunajske razstave. Kar zadeva stroške za poljedelstvo, je posebno poslanec Scbtfffel ministerstvu hude bril, češ, da ima premalo skrbi v pospeševanju gojzdnegazasajevanju, v zatiranju zakožnega kukca (v Šumavi ali českem gojzdu je ta pogubni mrčes t sirjavi 145.232 oralov!) in v uapravah proti trsni uši, ter predlaga dve rcsoluciji, ki ste bile sprejete: da se gojzdna policija bolj natanko zvršuje, posebno pa vse stori, da se bodo gojzdi zasajevali; da se sestavi komisija, ki bo pregledovala vse vinorejske kraje, ali niso po trsni uši okuženi. Minister Cblumecky se je v 95. seji zagovarjal, češ, da je zoper trsno uš vse storil, kar je mogel, da razširjenja zakožnega kukca nihčer ui kriv, kakor vnemarnost pri zvrševanju dotične postave. — Potem je tudi minister poljedelstra odvezo dobil ter se mu je proiačun potrdil. Na vrsto pridejo stroški za ministerstvo pravosodja. Demokrat Fux, štajerska poslanca Portugall in BSrnfeind, vsi trije so govorili zoper premebko ravnanje s hudodelniki po kajbab, in pametni Barnfeind je še poudarjal, da je predvsemdrugim treba krs5anske vzrejepri mladeži, ker se le tako prebivalstvo kaznovalnic zmanjšati zamore. — Pravosodni minister Glaser je ugovore odbijal s tem, da se od 1. 1872 itak z obsojenci ostreje postopa in posebno z onimi, ki se v drugič alj tretjič pregrešijo. Veljati tudi ne pusti, da bi — kakor je rekel Portugall — kaznovancem v zaporih ,,ugodno" bilo, češ, da sami pravijo, da je poslednja leta huje v kajhah. (Smeh.) Po smehu pa se prora5un potrdi.