Štev. 169
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v torek 24. avgusta 1920
Posamezna številka 20 stotink
&e!n!k KL V
|tjiaja _ lzvzemS< ponede1'*1' — vcak	,,an riutrni. — Hmlnigtvo; ulica sv.
Frančiška Aslškega Štev - r	, * pošiljajo ured-
totvu. - Nefrankirana pl	~ ,fijo> -
iidajatelj In odgov^J ur	__Hn_ koi*orciJ
Edinosti. — Tisk tiskarne	3RUdnz«.- ^ec L 6.-, pol
leta L 32.-— In celo leto ^ —. —	uiv«moi»a w ujm«« štev. j.I-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo i širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovccv in obrtnikov nun po 40 stot., osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.— oglasi denarnih zavodo\ mm po L 2. - Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon urcdn'"lva in uprave 11-57
Nove Intrige?
Ptred raldjjučkom poletnega zasedanja rim-»boirmce jo predložilo vladi kakih 200 po-tfancerv — med n:jmi 26 bivših ministrov ffn državnih ta^olkorv — interpelacijo, v kateri zahtevajo, da ne sme vlada priznati vključenja Crnegore k Jugoslaviji kot iai't accompli. kot določeno dejstvo, naj pride ta zahteva od katerekoli etra-ni. Nasprotno mora vlada z vsemi cnočmd podpfnaia pravico samoodločbe Črno-
Ccev. Tudi socijaiasti so ha Je vložil: enako mpelacifo.
Tako je začela nečedna Igra torej znova, ikar priča, da .si politična javnost v I tali i ni-Scakor ni na jasnem, kako stališč-e naj zavzame napram državi SHS, kolebanja iz enega protislovja v drugo so njena značilno!: do^e-daj §e vedno ril priznala* krape vine SHS, a je vea*dar vodiiia pogajanja z T.tjeriimi zastopniki v svrho rešitve jadranskega vprašanja! Poli-<ččni sjovtar Italije trdovratno ptezna -amo Sr-ibfrjo, gcnx>ri še vedno samo o ifsrbski; vladi — kljub temu cLa ve ves ostali sve<, da Srb e ni več, da je le sestaven del države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse velevlasti so poslale v BeAgracS tsrvcje zastopnike in s tem priznale liovo državo — Italija "Ima 5»e vedno samo (poverjenika, kljub temu, da n eni ministri ob-C\scqo s Trianbicem, ki ni sa-bsrkt, marveč ju-gceJfcrveii^ki minčs-ter. Ak s« morete misliti večje protislovje?
A <bo še ar dovoJv Italijanski imnisLr-. >o v govoitih vedno .povdarjali »odkrito« že-Epo Itaiiije, da prlide do pravične rešitve v ja-»dfranakiasn spotru, sa?j je mmcJo koma., mesec tihd, ko je grof Sforza v državnem zboru, v pvojocn ekspozejnj o vnan")i politika, rekel tele fce&edte: rKo Italija spre ni e v s veje šole hrvatske, Ravenske in srb-ke mladeniče Ln bedo tl^ovcS fei industrijalci, naši in njihovi, depri-na&ali k sporazumu in vzajemnemu blagostanju obeh držav, katerih proizvoda se divno izpopolnjujejo — tečaj se Italijani zbude -kakor 12 grdih sarnj!« In potem še: »Žaljenje Italije jKsnenja, če se hoče zastrupi je vati vsako uspe-ino delo za jutršnji mir, ki bi' vendar mogel
zajamčuti tako dalekosežen in srečen razvoj gospedarskili 5n kulturnih koristi obeli držav!«
Kot odgovor na te besede italijanskega ministra za vnanje stvari, pa priliava iz Rima zgo-rajšnja vest, da Italija ne sme priznati ujedinjenja jjugosl o venskega naroda! Kako se to sklada z željo »za sporazum in vzajemno blagostanje obeh držav,« in, ali se ne pravi to »zastrupi; e vati vsako uspešno delo za jutršnji mir,i ki bi bil prava sreča- in predpogoj za blagostanje obeh narodov?! Ali bi poslanci mogli in hotel! predložiti interpelacijo, če bi bili dobili migljaj cd vlade, naj ne storijo tega, ker bi to zamcglo še bolj razdražiti itak že razpaljene duhove?
Namen te interpelacije >e preočividen: poizkusiti hočejo vie, da bi rušili in oslabili zu-nan epolitično pozicijo mlade, še ne konsolidirane države. Zahtevajo pravico samoodločbe Črnogorcev, ko dobro vedo, da je je ves črnogorski nared takoj po premirju I. 1918 na skupščini v Po-igorici z navdušenjem izrekel za priklcpitev državi SHS- To n£ lc nečedna igra, to je dvoreznost, ki te vse prej, nego >resr»o stremljenje« in pripravi jen os U za pravično rešitev jadranskega vprašanja! Ali se ne pravi to zastrupijeveti "utršnjega miru: z asi trup-Sevanje, ki je <je Sforzai tako odločno obso-d'l?! Aii se getp^dje poslanci in bivši ministri, ki so po^piisali to interpelacijo, zaveda o, da bi ta kerek, ki so ga storili, ne mcgel ničesar koristiti Ltaiigj, pač pa ji neizmerno škodovati?! Kako more Jugoslavijia s potrebnim zaupanjem stopili v prijateljske dogovore ko se
hoče za hrbtom p o d minirali notranji mir in uredbo države?!
Mi obžalujemo to akc',;o, obžalujemo tem bolj, ker smo prepričar/:, da mora priti do sporazuma prej ali slej! V interesu Italije same, v interesu miru, ki 1e neobhodno potreben obema državama, že'ime, da bi mer-odajni politični krogi v Italiji spoznali, da se na ta način ne pripravlja petnebno duševno razpoloženje, ne ustvarja solidne in realne podlage za mir na Jadranu. Zato proč z intrigami, proč z dvoreznostjo! Sicer bo vsak poizkus za spravo med obema narodoma — nemorfeč! Komu na koritst in komu na škodo?!
ZmtpGiii poiiođ pcllsks vojske se nndalloje
Poljske čete zasedle Brest-Litousk. - Rusija se pripravlja na profisunek Pogajanja v Minsku se prekinejo ?
Poljsko poročilo o po!ožojtt na bojitfu
Rasi zapustili Soldau. — Poljske čete prodirajo proti Ostrole-aki in Bjelostoku
VARŠAVA, 23. Poljaki so razdelili svoje čelc v »vrho zasledovanja so\Tažnil<a v dve armadi: severno armado pod poveljništvom generala Haller-in «rednjo armado po poveljnišlvom maršala Pilsudskega, ki ima nalog pospešiti pohod, da bi tako prestrigla umik četrti boijševiškl armadi ali Jo potisnila na nemško ozemlje. Dne 22. avgusta rvefter je bil položaj tak le: Na levem poljskem krilu jc bila poražena boljševička konjica pognana iz Soldaua in mut, ki Jih je zasedla severno od VUle. Med Plockom in Hornom je Hellerjeva skupina dosegla črto Mlava-Trasnik. Njeno desno krilo prodira proti Ostrolenki. Pilsudskega skupina jo dosegla črto Ostrov-Briansk in zasleduje ruske čete v »meri proti Lonji in Bjelistoku. Njeno desno krilo }e zasedlo Brest-Litovsk. Na drugi strani pospešuje Budeny, povenljnik ruske konjice pri Lvo-vem pohod proti severu, da bi dosegel zadnje stra-Be zmagovite vojske, od katere je oddaljen kakih 40 km. Od začetka svoje ofenzive so Poljaki ujeli 27.000 ujetnikov in zaplenili veliko vojnega materijala.
Drugo poljsko poročilo pravi: Vesti z bojišča so dobre. Zaokrožujoče gibanje Pilsudskega armade sa nadaljuje v zelo ugodnih okoliščinah. Do«lcj je bilo ujetih 36.000 ujetnikov in 200 topov.
Rusko poročilo
Ruske priprave za novo ofenzivo
CURIH, 23. Radiobrzojavka iz Moskve, ki objavlja boljševiško poročilo, je zelo nepopolna. Za-Cetek manka popolnoma, tako da si ni mogoče narediti prave slike. Govori se o uspčtiih v smeri proti Brzejovu in Lvovemu. Poročilo zaključuje: »Rdeča vojska je zapustila pod pritiskom poljskih legijonarjev nekoliko ciest. Treba je ojačiti delo predstraže. Treba je novih prostovoljcev, da se uničijo za vedno poljska gospoda. «
Obseg ruskega umika
RIM, 23. (S.) Poljska legacija v Rimu ie do-b-la sledeče r.ajnoveiše vesti o vonih dogodkih na Poljskem. Pclj-ke čete zasedle Brest iLiiovsk. Naše r.aprecJova-rie se na>daLjuje proti BTeišku in Bjelcstoku z namenom, da se pre-sete umikanje nt;ke vojiske. Severno od Var-eavc v odseki* Modlin smo zavreli po hudem bosu s sovražnikovim dednim krilotm mesto Ciechanov. Naše obkcd-lno gibanje se širi od Ciechanowa protr jugovzhodu črez Pultusk, Brook- Malkiy, Orane. Sretnatose isi c>d Brest litovska protii Bfelostođcu. V llvevškem odseku, kfer V sovražnik poizkusil protisunck, se ^Tičijo boji povolino za nas. Po hudih biojih je baka Šesta divizija l^ortace generala Budjenija popolrboma isndčeTia. in č^to usodo so imele na peverai fronti drugas, osma, des-eta in sedemnajsta bo!}še<vrška divizija. Severno cd Varšave $e zajel desedapj general Sikorski 32 topov, 112 stmotViac rn je napra^-il drugih 10.000 xnet-laikov,
MarJnl PilsudskI v prvi bojni (rti
-VARŠAVA. 22. (S.) Neko uradno poročilo pravt: N-ajčjeinrik glavnega ita.ba maršal Pilsud-■aki, ki vode osebno zmagoslavno efenzivo če-fcrte arrmade severno od Deblina, ie šel na po-Ic'fca^e severozajpadno od Kobiela, kjer je pri-6owt\rmai v spremstvu enega častnika in d veli poočastoikov mali praski s sovražnkovo zad-tifa ctraio. V bdižnjem gozdu se je še nalia!al oddelek 300 kozak o v. Prisotnost načelnika fjlarvtaega š-taba na jprednjch položajih ie na-
i pravila na pcfjske čete velik v t:-k. Pil^utisiki i e naslovil na poljsko prebivalstvo osvobojenih krajev poziv ped orožje, da se určč';o po gozdih svrainikove bande, kl fceži'ro in plcn-i^o. Prebivalstvo preganjaj s kosami in vilami be-žečega sovražnika. Uietnike Izročii'i^o vefaš-Itiro in civilnim oblastim.
VARŠAVA, 22. (S.) Drugo uradno poročilo pravi: Naše vojne operacije so povzročile pravo nesrečo za bcJjševiske armade. Občevanje z Minskom je težavno in <riadi tega nimamo točnih vest: o razvijanju po^a'an?.
Posojanja v Hinsku se bodo prekinila?
VARŠAVA, 23. (S.) Minister za zunanje stvari /e prejel 21. t. m. od poljske delegacije v Minsku r a dicbrze ja vko, ki je bisla rjaijprej pcvlana v Moskvo. Brzojavka ima št. 2, kar izpričuje, da je odposlanstvo pcslailo že prer eno, 'ki pa je poljska vlada ni prejela. Odposlanstvo javlja, da so mu delaili bolJševikt velike težave v vprašanju pooblastil. Nekateri pogodi so bolj strogi kot pogoji, ki so jih ca-znanili angleški vladi. Rusi nabrže ne bodo sprejeli teh pogojev, temveč bedo postavili nove. Posebno bodo zahtevali, da mora poljska vlada izročiti orožje in 200.000 delavcev, česar Poljska seveda ne bo mogla sprejeli.
Hlr med LetKko In Rusijo
DUNAJ, 22. Vesti iz Moskve pravijo o dobrem vtisku, ki ga je naredil sklep miru z Lctiško na rusko javno mnenje. S sklepom miru z Lctiško so Rusiji postale odprle tudi letiške luke Libava, Vindava in Riga in potom njih pot v Evropo. Mirovna pogodba jc bila podpisana brez kakega o-zira na versciilesko mirovno pogodbo, ki je Rusija ne priznava, vsled česar je tudi odklonila le-tiško zahtevo po odstopilvi odškodnine, ki bi jo morala plačati Nemčija po določbi versaillcske mirovne pogodbe.
Manifestacije ćeikoslouašklh socUalistov za Rusijo
PRAGA, 21. Soloi ,aln o-demokratični shodi, organizirani pov sej češkoslovaški republiki v svrho manifestacije za nevtralnost dn obnovitev •eJnožajev z Rusijo., so pclekH rv miru in redu s trani mainife^taTitc-v.
Madžarsko - poljsko prijateljstvo
DUNAJ, 22. Iz Varšave javljeno, da sta tje prispela madžar>ka poslanca Mocs in Hindy, ki je predsediaik madžarsko-pcljskega društva v Budimpešti, katera ^ta sporočila poljski vladi izraze pri avelj<tva s strani madžarske na^ rodne ?kupščine.
Roška propaganda v Angliji
LONDON, 22. Veliko razburjene je nastalo v tukajšnjih pol'tičnih krtoglh vsled vesti, da |e vlada zaplenila razne ruske raciUobrzcj-avk^, iz katerih ve razviidno, da je ruska sovjetska vlada obljubila listu ?Daiily Herald^ denarno pomoč. RaAT^atelj Landsburg, ki je bil februarja v Rusiji, je svoj čas zanikal podobne vesti, kakor -ih odločno, zanika tudi sedla<j, toda vkljub temu je nared io to novo razkritje velik vtisk. V kolikor odgovarjajo te vesti resnici, ni gotovo, getovo ps je, da bo to vlada izrabila za boj proti laburistični stranki.
Koaec sovjetske republike t Goethenu
BEROLIN, 21. (S.) W«lHova «agenc:'ja javlja: Sovjetska republika v Goethemi fje prenehala.
Sestanek med Glolltfllem in Lloydom Georseom
RIM, 23. Kakor vedno pred reševanjem mednarodnih vprašanj, pri katerih je bila Italija prizadela, posebno pa pred predsloječo razpravo o jadranskem vprašanju, ki je še vedno najbolj važno in najbolj kočljivo za Italijo kakor za Jugoslavijo. je v italijanskem časopisju kar mrgolelo hvale in izražanja simpatij Angliji. Tukaj po zaključku tozadevne konfcrence se je seveda stvar izpreo-brnila, in - ljuba zaveznica Anglija«, katere interesi so ozko zvezani z italijanskimi, je navadno že par dni po zaključitvi tozadevne konference postala zopet »tlačiteljica vseh narodov«.
Tudi sedaj, ko prihajajo vesti o sestanku med italijanskim ministrskim predsednikom Giolittijcm in LIoydom Georgeom, je italijansko časopisje kar navdušeno ne samo za Anglijo, temveč tudi za L!oyda Georgea samega, toda ne bo dolgo, ko se bo stara igra zopet ponovila, in se celo že sedaj slišijo posamezni glasovi, bržkone predglasniki predstojećega splošnega hrupa.
Zanimivo je. kar piše v tem oziru semkaj prispeli »Rcsto del Carlino« v uvodnem članku. Po ugotovitvi, da je dal sestanek v Lucerni povod čudnem vstajenju anglofilstva. v Italiji, pravi list: »Ne bi se smelo pozabiti, da je bila v prvi vrsti Anglija ona, ki nas je potisnila v vojno žrelo, ki nam jc najprej vsilila nevtralnost, a nato posredovanje v vojni, določajoč oblastno in samovoljno smeri naši diplomaciji in vedenju v vojni.«
List pravi nato, da uhaja neholć in upravičeno misel na Francijo, ko se govori o tujem vtikanju v italijansko politiko, in nadaljuje: »Toda ne sme se pozabili Anglije: Francija deluje od spodaj, a Anglija od zgoraj; prva si pridržuje prostozidarske skupine, a druga Kvirinal.*
V članku se ugotavlja nadalje, da je Anglija pustila tekom mirovnih pogajanj brez obrambe proti NVilsonu, da je onemogočila izvršitev londonskega dogovora in da je delala Italiji velike ovire glede Reke ter pri kolonijskik koncesijah. Italijani se ne smejo dati zapeljati po uradnih govorih in oii-Cijoznih komentarjih. *NeizprosIji\a moč, strašna kakor logika, kakor neobhodna nujnost sama, potiskava zmagovati Italijo iz vrst svetovnih vlasti in ji določa skromen prostor med državami drugega reda. Italijani naj no pozabijo, da je mogoče oživljenje vseh premaganih in zapuščenih, prole-tarcev in siromakov, če se vrže ob tla angleški jarem. Povrnitev k svobodi je mogoča edino le tako, da so raztržejo verige svetovnih jetničarjev. Če mora danes Italija slediti politiki angleškega despota in francoskega krvnika, ni s tem 5e rečeno, da ne more in da ne mora gledati dalje: k velikim socialističnim in komunističnim demokracijam, kot pravim faktorjem bodoče osvoboditve. Mi smo izstradani ujetniki, katerim ostaja edino tipanje: upor vseh premaganj, vseh sužnjev.« Nadaljujoč v teni tonu, prihaja člankar do zaključka, da mora Italija podpirati Rusijo v boju s Poljsko in v njenem razširjenju v Azijo.
Kar pa se tiče posebej Francije, pravi list, da ta država, ki se baha s svojo močjo in odločnostjo v boju proti boljševizmu, seje ne samo boljševi-Stvo temveč tudi anarhijo na nemški zemlji, da bi mogla lažje in hitreje poslati svojo vojsko črez Ren in postati gospodar vsega železa in premoga na kontinentu, »čemur bi se Italijani, Nemci in Avstrijci ne mogli upreti. Čo se nc reši v Lucerni to vprašanje neodvisnosti od novega imperijalizma, se ne bo moglo razpravljati o nobenem drugem vprašanju, *ka}tl balkansko-podonavski narodi čakajo izida francoskega podjetja, da uberejo to ali ono politično smer — zaključuje list — in.., oba konca naših vprašanj sta v Moskvi in v Parizu in ne na Jadranu.«
O kaki tako poveličevani zvestobi Italije do Francije in Anglije ni torej niti od daleč govora, in bržkone se ne motimo, če pravimo, da bržkone tudi Giolitti ne bo prepričal Lloyda Georgea o neresničnosti te trditve.
Med tem objavlja agencija Štefani o tem sestanku te le vesti:
BERN, 23. (S.) Posebni odposlanec brzojavne agencije Schulze naglasa*, da so okoli Lloy-da Gecrga in Giolitlija zelo zsadovcini is se-stankem. Vprašanja, ki so se posve žil a na tem nestanku, se bodio pretresala v septembru v Aix les Bains med GioLMtijem in Millerandom. G. GioSHti je navdušen zaradi prisrčnega sprejema, ki ga je lri<l deležen povscid' v Švici. Dopisnik naglaSa dalje, da sta bila oba državnika, ki imata ccd razpolago po dva tclmača, tako zad.cvolna z izidom pogovora, da sta izmerila, Lloyd George v italijanščini in Gio-litft v a»ngle3£'«ni, par prav prisrčnih besed.
.LUCERN, 22. (S.) NeOca ciseb?, iz dkolicc i tal: jonskega mirni s trpkega predsednika Gioirt-tija je podala -odposlancu frvuoasi-ke brzojavne a £ en olje .sledečo izjavo: Ministrski predsedjrk jc bil zelo ganjen zaradi zares toplega in eno-cušnega sprejema- v Lucernu. Zelo dobri icd-rvešaji in nikdar kaljeno pri ateljstvo med Italijo iti Svioo, ki vežejo zastopnike in ljudstvo obeh držav, se ie izkazalo vsled tega obiska kot nov dokaz trdnosti in prisrčnosti teh odnosa je v. Dasi e g. Giolitti sprejel vabilo angleškega .ministrskega prec^edn-ika, naj ■gai priče obilskat, da se osebno seznanita, in čeprav se ne bo pretresalo nobeno določeno politično vprašanje je vendaa* jasno, da se bosta državnika pogovarjala o vseh stvareh, k* •vznemirjajo Evncpo v tem hipu, toda samo v svrho orijentacije irt ne v svidio tcčrćh sklepov. To izhaja, iz dejstva, da potujo GLolitt: brez &tev:ln£jga spremstva, kajti spremljala gs samo njegov zdravnik, ka je tudi njegov prijatelj, in njegov posebni tajnik.
RIM, 23. (S.) Danes pređpe'drre ob 9*45 se •e peljal Gioli tti črez jezero v motornem čolnu gredeč v vilo Naslilicm, kjer stanuje LLoyd Gecrge. Pogovor med obema ministrskima predsednikoma £ie trajal do 22*30. Po pridne je imel GicliMi drug sestaji«k k Lloyd Georgeom. ki je trajal tri ure. Pogcn'ori med njima so sc \-ršili na prijateljski nafčm lin do teknila sla se vseh važnih mednnrodrih vprašanj. V italijanskih kakor v angleških krogih [ie opaziti enak vtisk, da kaže bal oba državnika zelo živo zadoščenje, ker sta se seznanila- in ker so njuni pogovori tekla tako povoljno. Groiittd sprejema izraze simpatije s strani Švicarjev. Ko pride dz hotela, ga množica pozdravna. Včera) na postaji je azrazid lucemski župan GiolHtiji.
Nadaljnja brzojavka posebnega poročevalca agencije »Štefani« pravi, du sta £ala Giiolitti
ćn L!oyd George danes ob 15 6asn:karjem uradno poročilo o dosedanjih pogovorih in [iim odgovorila na razna vprašanja. Iz tega odgovora ge dia sklepata, :da se bo	konferenca v Ženevi proti koncu septembra. Giolitti je izjavil, d!a se bo sestal z Millernmdcm v Aix les Raiieis, toda dajn sestanka ni še določen. Na vprašanje nekega angleškega časnikarja, čemu bo prekiniil sveje počitnice v Švici, pe Lloyd George odgovoril, da se bo povrnil v Anglijo zaradi vedenja rudarjev. Na vprašanje nekega drugega angleškega časnikarja, čemu se ni razpravljalo o jadranskem vprašanju, je odgovoril Giolitti, da boste o tem vprašanju razpravljali direktno prizadeti državi, kakor je o tem svečano izjavil v parlamenta. Glede podpisa in časa sklepa tega dogovora se bo sklepalo pozneje.
Glede gdrrr.'slkega vprainrr.ja "e izjavil Lloyc? George, Versailles'ka pcgc'dba daja Poljakom pravico do d obavljanja svojih potrebščin potom gdanseges hodnika; ta pra.vica se Poljakom ne mere omejevati, in nikakor ni res, da je bilo nekoliko pamjkov ustavljenih.
Gede priznanja Vrangelcive vlade je angleški mini r triki predsednik izjavil: »Samo Francija je priznala Vrangelo\^> vlado!«
Giolitti {.je izjavil na'caiLje, da se 'boste o gospodarskih vprašanjih, Ivi se tičejo Italije šn Anglije, pogajale drektno prizadete stranke, in da bosta razpravljala z AVllerandom ne samo o vprašanjih, ki se tičeljo samo Italije In Francije, temveč tudi o vprašanjih, o katerih se j>e razpravljalo v Lucerni, ker ta vprašanja so taka, da se glede njih laihko sporazume o vsa zavezniki.	/
Glade rusko - poljskega vprašanja je izjavil Lloyd George, d'a upa v praivičen mir, toda dejstvo, da nsimeravafo boli ševiiki iv ~ * l it i Poljski sovjetsko vlado s prcletarsko diktaturo, se ne more trpeti, 'ker se protivi podlagam sv~c-bede nared ov.
BERN, 23. (S.) Predsednik Svnoarske zveze jc iz raz M pcl'.om Obsipa r?ke legati-e v Bernu svejo teplo željo, da ti imel pogover z Gio-iittijem, pred njegovim »odhodom iz Švice. G:o-fttr *e prejel to že'ijo r.c' znćjnje z vel:kiim zadoščenjem In pogovor se bo vršil na postaji v Bernu med Gicditli'jevim povratkom v Italijo.
švicarsko poročilo o pogovorih med Gio-Hitijem in Lloydom Georgeom
LUZERN, 23. Švicarska brzojavna agencija ej "clc.hil-a iz angleškega vira te le vesti o pogovorih med italijanskim in anglešk m mi-oistrskim predsednikom. Danes se je vršil v vilii Haslinhcru prvi potjovoi* med Lloydom Georgeom in Gi-ciititnjcm. Konferefnca se je začela ob 10 zjutraj in -je t rs. jal a do pol ure popoldne. OkoLi petih se je razpravljalo o ruske-pcil'jskcm, jadranskem in drugih evropskih vprašanih. Min:strska predsednika sta se pogovarjala prijateljiki v parku vile. Ni bilo sklenjeno nič definitivnoga. Smatra se, da bo ;'utri objavljeno uradno poročilo.
Anšlljn priznala neodvisnost
Egipta
LONDON, 23. (S.) sTimes* objavlja eno točko dogovora, ki sta ga sklenila Lord Mil-ner in 5^agluli in glas cm katerega Angliija priznava neodvisnost Egipta- S svoje strani priznava Egipt prvenstveni peležaj Anglije ob Nilu. V slučaju vojne privoljue Egipt v to, da da Anglije vse megoče clajšave za pristop na egiptovsko ozemlje. Anglija bo imela svojo posadko ob kanalu.
Francosko poročilo o neredih v fteziji
PARIZ, 22. Agencija »Havas* javlja, da jc dobila francoska vlada od generala Leronda, ki poveljuje zvezniškim četam v Gornji Šlcziji, dne 18. t. m. prvo uradno poročilo o izgredih v Katlowitzu. Iz tega poročila je razvidno, da so se izgredi začeli z ekstremističnim gibanjem, kakor sc je vršilo v zadnjem času V raznih krajih Evrope. Pričakujoč predstoječo zmago sovjetske vojske, so skrajni delavski elementi zavzeli grozilno stališče proti Poljski in Franciji. Nemška vlada jih je vsled uspehov ruske sovjetske vojske podpirala. Neki list v Glei-vitzu v Šleziji je objavil srdite članke, zahtevajoč proglasitev šlezijske nevtralnosti v rusko-poljskcin sporu in dosledno temu odstranitev zavezniških zasedbenih čet. Zahtevala se je mobilizacija delavskega sloja in priporočala splošna stavka kot sredstvo, s katerim sc bo vsilila izvršitev sklepov nemškega proletarijata. Pred 18. avgusta so se vršila nemška in poljska zborovanja. Ob tej priliki so se začele v Kattowitzu hude demonstracije, ki so dobile na nemški strani popolnoma boljševiški značaj. Francoske straže so bile trikrat napadene. Dva francoska vojaka sta bila ubita, a 8 ranjenih, med temi eden težko. Na nemški strani je bilo baje deset oseb mrtvih in kakih osemdeset ranjenih. Neki častnik varnostnega oddelka je bil baje ubit. Dne 18. avgusta zvečer je bilo proglašeno v Kattowitzu obsedno stanje. Francoski uradni krogi zatrjujejo, da imajo šlezijska vprašanja medzavc-zniški značaj, kajti Gornja Slczija jc bila zasedena po nalogu entente. Ob teh izgredih se mora torej obvestiti predvsem medzavezniški svet. in fran-l cija, ki se nc more odreči zahteve kazni, mora postopati po določbah versailleske mirovne pogodbe toliko glede informacij kolikor glede ukrepov, ki se morajo ukreniti.
BRESLAVA, 22. (S.) Po vesteh iz d-ebrega vrana si prizadevajo francoske z-asedbene čete od včeraj dalje vzpc-stavirtfi red brez tkrvi s tem, da stkušajo pregovorit: PoJja'ke, ki so sc vzdignili, naj polaži.jo orož'e.
Reško vprašanje
RIM, 22. Pogovori članov D'Annunzijevega odposlanstva z raznimi časnikarji so dali — kakor llavljaijo z Reke — D'Annunzrju povod, •da je zopet sklical legijonarje k zborovanju, r.a katerem dm je razlagal načn-t ustave za novo reško neodvisno državo, «ia katerem dela... ■in sam že nekoliko dni. Samoabsebi je umevno, da se obljubi a jo v tem načrtu vse moleče pravice in svoboda;, kakor je tudi ■samocbsebi umev&o. da bi bile te pravice iim svoboda v
praksi — če je Evropa res še tako neumna, da mu bo še nadalje dovoljevala prosto izvrševanje vseh neslanosti, ki mfu padejo slučajno v glavo — take, kot s?o v prak.si njegove dosedanje obljube: D'Annunzio je pač sin Italije, ki---- obl ubija!
K sreči je začelo med zborovanjem deževati, tako da je mogel DAnnunzio le v kratkih besedah pojasniti, kako to Reka anektirala... Italijo Ltd., nakar je bila med odobravanjem zbcrovaJcev re-.cluci a. s katero Rečanr;;, proglaša;© neodvisnost Reke. S-icer pa je izjavil D Annunzio, da bo počakal z cd-ločitvijo do 12. septembra. Škoda}.,.
0]!a se seli.,.
BELGRAD, 21. .Pravda, proča, iht so zavezniki cdpckl-icali svc;c diplomatske zastopnike pri bivšem črnogorskem kral u Nikriti. Sama HaZ ian ki zastopnik je, seveda, še vedno pri njeni. Zdi se, t'(a so s tem činom z.avczn:ške vla&iii priznale spoji, te v Čcnegcre z Jugcsia-v ;o. NikvLa, kc« jc bil doulej v Neully u sur Seine odpotuje v 'kratkem v svojo ljubljen 1 11 ali-o.
Zveza med CeHoslnvljo, Jušoslauijo fn RamunsKo
V Avstriji se odlašajo za pristop k novi trozvezi
PRAGA, 23. Češkoslovaški minister za zu-na?n'c stvari dr. Bcneš, ki je prišel v Bulkarešt dne 17. t. m., je razpravljal s T:ike Joarescu i rusko-pcipkem vprašanju en o od noša jih z Ogrs>ko. Pogajanja 50 imela isti uspeli kot v Bel^racu. Minister BeneS e bil sprejet od kralja v aivdijencf. Kralj mu je izročil vonj križec. Ptri sprejemu v jemunski zbornici so bili izrečeni Številni govori, ki iso pomenili1 veliko pcl'tično 'manifestacijo p rajat el siva med obema narodoma, k: se je ob pogajanjJi še bo!) utrd»"Sc. Dr. Renoš je odpotoval iz Bukarešla preteklega) četrtka in e prišel v Prago v n-e-de'jo predpc'dne. Ko je šel o.kczi Košiće na Slovaškem, je izjavil, da jc bil c:lj njegovemu pol'ova:r'.u zagotcvLtev m:r-u za Slovaško. Rekel yt: »In ta c:!) je ; ^sežen, Slo\aki sc lahko mirni..; Ceiltoslovažika tisk pozdravi^ enogiri;-no irezulltato pogn^anj z Rom trn'jo ;n Jugosla-v>"'io; Piše se: M"!i sporazum b.%- orodje /a ivJ'ir r'n okrepitev Srcdrje Evrope. PRAGA, 21. Msateteste m t v Bdtfrađu ie
cdiobril poročil) m'n'slislvega prcdsednJka Vesni-ća o sklenitvi zveze s Ceho laivijo. Avstrijski kancelar Renner e izjaviti, da ni sklenil nikake zveze z mini:>irom Bcnešem. Stam-bolinsleij je odpotoval iz Scfjje v Bukc-ešt, dai sc snide z Benešem, ki se pogaja 5 Take Jo-nascu o pristopil;'i Romun kc k češko-ju^o-slovcnski zvezi.
PRAGA, 22. Jz Beograda poročajo, da je Vo'a sklenitev zveze med Češko.sli »aško in Jugoslavijo naznanjena Zvezi narodov. ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN ZA L. 1921 BREZ PR1MANKLJAJA
PRAGA, 23. Finančni inini^ler En^liš je se stavil predlog o proračunu za leto 1921. S tem načrtom, kf je izdelan v glavnih črtah, sc c\>segla finančna ravnoteža, dohodki n stroški znašajo 14 milijard brez nobenega pri. rim-kdja.ja.
Novi belgijski poslanik v Pragi
PRAGA. 22. Novi polnoircčni belgijski minister pri češkoslovaški vladi g. Fcrtliiomm |e izročil predsedniku Masaryku Svoja pooblastila.
Avstrijska misija odpotovala v Moskvo
DUNAJ, 21. (S.) Pcl tische Korresponden/ javlja: Komisija imenovana na podlagi kodanj-svkega dogovora za* povrnitev avstrCskih vojnih ujetnikov, je odpotovala. Načelnik 'komisije Polil, bivši ravnatelj tiskovnega urada v mntsfcrslvu za zunairuje zadeve, icdipotuje jutri predpcldn.e vi a Revel v Moskvo. Po to vade mi-ije, ki sc seveda vrši z dovoljenjem ru-ke vlade, se laliko smatra za dokaz, da razna tolmačenja nekaterih točk kodranj&kega dogovora, ne bode ovirale in prejitečile teg.T človekoljubnega dela.
Avstrijsko - madžarski incident na meji
BUDIMPEŠTA, 22. (S.) Av*tr?,»ki pooblaščenec je izročil včeraj ministru za zunanjo stvari verbalno noto o incidentu v PreUen-kircliemi. V odSsotno^ti ministra Tclckija ie obljubil pooblaščeni minister Kan!a stroga preiskiaJvo :n skorajšnji odgovor.
Delavci v Gdanshem promašili sovjete
Postaja v rekah delavcev. Franccs-kim ladjan prepovedano izkrcavaoje materijala
PARIZ, 23. (S.) Doplsr.ik Joumala; v Gdan^kem br^ojavlja, di so delavci v Gdon« skein ustanovili sov ete. Delavci imajo v rokah železniško posta-jo in. kontrolirajo \lake. Nemško printomiško pov-cljniitvo je odreklo francoski kurirski ladji -Amere dovoljenje za izkrcavan e. Ravno tako tudi neki križarki, ki je pripeljala vojni materijal. Sir Reginalc! 1 o-v/cr je izijavil, da za hip ne more prevzeti nase odgovornosti za to, kar bi se lahko zgodilo, ako bi ta križarka d z krcala na svojo roke, in „e dostavil, da pričakuje oavodila iz Londona.
MEYER, NEMŠKI POSLANIK V PARIZU
Francoska vlada dala svoje privoljenje
PARIZ, 23. (S.) Francoska vlada jc dtala
svoge privoljenje v to, da sc imenuje Mcyer za nemškega poslanika v Parizu. Doscdaj je bii Meyer le pooblaščenec.
Ogrska zanika vojaško zvezo s Francijo
BUDIMPEŠTA, 21. (S.) Ogrski kore^pon-denčni urad objavlja: Vesti, ki so -jih razširili inozemski los bi o domnevni vojaški pogc<5b4 med Francijo (in Ogrsko, se zanikajo z uradtne strani in se proglašajlo kot gole c'zm'šliotine,
»EDINOST« It*
Trstu, dne 24. »Tjaste 1930
Umor dreh daMror ▼ Damask«
JAFFA, 22. (S.) Mini!s Irski ipic<?sedn :k začasne vlade v Damasku in minister Jussef f>3t*sa sta bila umorjena.
Švicarski tečaji
2ENEVA, 23. Rim 27.85; Berolm 11.75; Dunaj 2.625; London 21.64; Pariz 42.775; New Yark 6.02.
Domače vesti
Zasedbcr.emu režimu v pouk. Narod na tem za-
scdbcnem ozemlju ti kliče: Jugosloven sem! Pomni, da ta zemlja je slovenska in da si jo zasedel v i-rnenu entente! Ne pozabljaj: čc bo ta zemlja kdaj priključena tebi, da si priznal načelo zaščite marj-Sin! Pomni, da je tvoja dolžnost, da čuvaS svobodo vseh, ki bodo tebe slušali! Pomni, da svoboda po-mcr.ja zmožnost za izvrševanje svoje volje v o-kvirju umnih človeških zakonov, pred katerimi moramo biti vsi enaki! Pomni, da je v tvojem interesu, da varuješ narodno in politično svobodo!
—	Zahtevam za vse enako svobodo, za vse iste zakone, ki se morajo tudi dejanski izvrševati! Zahtevam uradnikov, ki govore moj jezik! Zahtevam šole na narodni podlagi! Zahtevam, da se mi ne krši nobena tistih pravic, ki mi gredo po demokratskih in svobodnostnih načelih. In taka pravica je tudi pravica do samoodločbe — v vreh stvareh, ki sc tičejo materjalnega in duševnega življenja. Končno pomni, da v sedanjih dobah ne more nobena država sedeti samo na bajonetih, da je treba marveč pridobivati du?e in čustva ljudstva! V svarilo ti bodi usoda Avstro-Ogrske! — Tako kliče na$ rod na zasedenem ozemlju zased-benemu režimu!
Kai pa Je to? Minulega petka nam je prišel v roko najnovejši letak »Zveze bojevnikov«. Čuden list, čudna vsebina, čuden namen. Čudna listina to. ker čudno kontrastira s svojimi prednicami. Letak je naperjen proti socijalistom, oziroma proti neprestanim šfrajkom. Pripoveduje, kako da ic prišlo k Zvezi več težakov, ki so tožili: kako da so dovolili., da so se ustanovili kot avtonomen sindikat z narodnim 2načajem. kako da so ponudili socijalistom celo pomoč in da niso zahtevali v zameno nič drugega, nego italijansko zvestobo. Letak pridodaje: Čeprav ne zatajuje načel človečnosti, vsebovanih v socijali^lični doktrini, verujejo li težaki še v domovino, ki jim utriplje v priprostih srcih. Zato da so vredni vsega občudovanja. Kričači o svobodi pa da so jih obsuli s pro-staškimi psovkami in grozili, da so jim na delu in žfvljenju. Zato da gorje ti'iemu, ki bi sc dotaknil teh težakov! Potem pa slede izpoved, ki ie vc!e-zanimiva tudi za nas! ^Zveza^ odklanja odgovornost za razne cklicc, ki so se razširjali te dni po mestu. Posebno pa za tistega, ki je grozil s požigom Delavskega doma in »Lavoratcrja«. Vzkliki: "Nikdar ne bomo toliko abotnl, da bi hoteli zagrešeti take čine. tzvestne letake razširjajo ali Slcvani. ali pa isti socijalisti sami! Mi — ne! Nobene volje nimamo, da bi ustvarjali mučenike. Če bi bila kdaj potrebna lekcija, bomo vedeli, na katero stran naj udarimo in koga naj zadenemo! Čc voditelji proletarijata občutijo potrebo, da bi sc delavski dom zargal. naj zažgo oni sami! Žal nam jc. da jim mi ne moremo ustreči!« — To je res čudna pesem, ki jo čujemo danes. Ne prihaja da jim na misel, da bi ustvarjali mučenike! Ali ne zveni to kot obsodba dogodkov, ki so «e odigravali dne 13. julija in naslednje dni in ki so — u-ttvarjali mučenike?!! Čudna izprememba v nazi--aniih in — ukusu! Nočejo več mučenikov! Da vi-Jiiro, ali sta to izpoved narekovale vzbudivša sc pamet in iskrenosti Ali pa je to le hipna poteza iz
—	ozirov na število socijalnih demokratov? Ali je prišel kak migljaj od resne strani. Kar pa se tiče podtikanja, da bi ini utegnili razširjati proti Slovencem naperjene oklice spričo sedanjih razmer in sedanje duševnosti -na italijanski strani, jc to taka gorosiasnost, da ji menda ne more verjeti tudi najneumneja baba na Stari Reni.
Nov škandal v »odreSenih« pokrajinah. Časopisje poroča, da se pripravlja nov škandal v odrešenih benečanskih pokrajinah, kjer gre za nova
poneverjenja za več milijonov. Srcdi'čc škandala je zopet Treviso kot pri prvem, kjer so razni visoki uradniki in kcincndatorji osleparill ubogo ljudstvo za preko 300 milijonov. Zaprli so že več uglednih oseb in preiskave se vrše tudi v Bassa-nu. Uboge osvobojene pokrajine, ni bilo dovolj germanskega opustošenja, zdaj jim pijejo kri še oni, ki bi morali za nje skrbeti .
Nekaj neverjetnega, a vendar resničnega. Prejeli smo: »V Lavoratorju- od prejšnje ncdelic sem čita!. da bo v Skednju bodoče nedelje koncert in da je vstop dovoljen vsakomur. Kot star socijalist sem šel tudi jaz tjakaj. Na vratih sem vprašal v slovenskem jeziku, ali smem vstopiti? Eden lam stoječih socijalistov mi jc odgovoril: Non capisco qucsta lingua. Potem sem govoril italijanski, a odgovoril mi jc. da ni več prostora, da-si jc bila \ rc?r.ici še polovica prostora prazna. Tam okoli stoječi pa so mi — iu to me je osupnilo do skrajnega, da naj grem in sc oblečem lepše! Torej 74-leton starec, ki nc more več delati, da bi si prislužil niti za hrano, še manje pa za lepo obleko, ne sme med socijaliste! Čutil in mislil sem socialistično ie tedaj, ko je bil socijalizem v Trstu še le \ povojih in so bili socijalisti — pravi namreč, ki so vsaj nekoliko razumeli socijalistično idejo — še zelo redko sejani. Danes je v Trstu mnogo socijalistov, ki pa se mi zde slabi nasledniki MarxovL Zato stojim danes ob strani, opazujem in se žalo-
stim. če bi bil socijalizem na pravi poti in če bi
izvajal, kar je vzvišenega v njegovem programu, bi šel žnjim malone ves svet. Tako pa bo treba še Čakati kakega Lenjtna z veliko metlo.
Naia rana. Prejeli smo: Ostavila sem Trst, žalostni spomini pa so me spremljali. Spomini na dan 13. julija so mi posebno grenili življenje. Zaželela sem si bila miru in tihote, ki jo moreš najti pač le med dobrim našim ljudstvom, ki ga toli proslavljena kultura še ni — pokvarila. Tukaj ni videti oborožene sile — znaka sedanjih časov. To tiho zatišje tihega miru v božanstveni naravi, ki mi ga šumni Trst ni mogel dati. Ali tudi ta mir ni bil trajen. Ko sem nekega dne sedela pred hišo in čitala tržaške liste, jc prišel mimo znanec iz Trsta in me pozdravil. V tem so priskakali moji unučiči ter mi veselo pripovedovali, kako so brali lešnike v gozdu. Znancc pa mi jc rekel: »Kako lepo je čuti tržaške otroke, ki tako lepo slovenski govoreč Pogledala sem ga začudeno in ga vprašala: »Mari vaši otroci nc znajo slovenski?« — »Moji otroci niso nikdar hoteli govoriti slovenski!« — mi je pojasnil. Videč moje začudenje, mi je ponovil: »Žalibog, moji otroci niso nikdar hoteli govoriti slovensko!« Jaz nato: »Vi ste Slovenec, vaša soproga je Slovenka, a vaši otroci niso hoteli?! Od kod pa je vaša soproga?« — »Iz Vršnega med Tolminom in Kobaridom!« — »Iz Vršnega?!« sem vzkliknila. ?>Saj je bil tam doma naš angeljski pesnik Simon Gregorčič. Kaj bi neki rekel naš pesnik-apostol, da je iz njegove rojstne vasi žena, ki je potujčila svoje otroke? Zjokal bi sc r.ad takim zločinom, ki ni nobenega izgovora zanj! Sramota je to, da imamo v svoji sredi ljudi, ki zamečejo. kar je vsakemu narodu najdražje in najsvctejSe! Kriv pa ste tudi vi, ki ste dopuščal kaj takega.« — Mož je jecljal: »Saj sem se jezil, aii ni pomagalo. Žena ni hotela slušati in jc v tujem jeziki« govorila z otroci. Iiudo mi je sedaj, da moji otroci, ko jih dovajam v svoj rojstni krat, ne morejo govoriti niti s sorodniki. Ali, sedaj ne morem popraviti: otroci nočejo pa nočejo govoriti slovenski.« — Ta dogodek mc je silno vznemiril v mojem zatišju, ko serr imela pred seboj moža, ki rc pozna najvišje dolžnosti rodbinskega glavarja! Poučila sem ga, da imam lud; jaz otroke, da pa ni nikdar nikomur pri.-Io na misel. (!a bi v družini drugače govorili, ncffo slovenski. Tudi unuki moji govore slovenski, čeprav so se tudi v Trstu rcd**Ii.
* o j i o'roci so morali — sem nadaljevala — obiskovati nem5k'e šolo, ker slovenskih ni bilo; vaši pa so obiskovali italijanske, da-si so že bile slovenske. In tako je to, kar sle sami zagrešili, ypo-polnila tuja ?ola! — Mož je zopet nekaj jecljal, toda niti poslušati ga nisem hotela več. Takih SIcvenccv nas Bog čuvaj! Odšel je povišerc gla»c. Ali sc mu je vzbudila vest radi tega, kar je zagrešil? Da je vzgoji! otroke, ki bodo morda zažigali slovenska imetja, a njega, ali rje^ov spomin psovali s — ščavof Grenko sem vzdihnila. To je naša krvava, odprta rana! — Kremenova.
Slovenska dijaška zadruga v Prsgi« je prevzela od šolskega leta 1919-20 naprej podpiranje slovenskih visokošolcev iz zaEedenega ozemlja. Ker bo v letošnjem šolskem letu nadaljevalo v Pragi študij precej slovenskih visokošolcev iz zasedenega ozemlja, bo imenovana zadruga rabila izdatne denarne pomoči iz domovine. Po krajih, kjer nabirajo njeni tlani-visokošoici prispevke, prosimo blago-misleče občinstvo za radovoljne podpore; obračamo se pa predvr-cm na domače denarne zavede, da podpro to izključno slanovsko-pcdporno zadrugo! Vsem, plemenitim dušam, ki se odpovejo naši prošnji, iskrena zahvala! — Pražki visokošSolci iz zasedenega ozemlja.
Proglasitev splošne stavke ▼ Tržiča je bila razveljavljena, ker ste bili obe deklici, ki ste bili aretirani zaradi socijalistične propagande med vojaštvom, izpuščeni.
Iz tržaškega 2Evlienia
Pogreb žrtve podpolkovnika pl. Reimanna, gospe Ide Reimann je bil včeraj zjutraj ob 8 lA in nc predvčerajšnjim, kot je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki našega lista. Krsto s truplom pokojnice so naložili na mrtvaški voz mestne bolnišnice, in odpeljali k Sv. Ani brez spremstva, solz in rož... Stanje podpolkovnika pl. Reimanna se jc znatno izboljšalo. Nahaja se še vedno v X. oddelku mestne bolnišnice, kjer je sedaj zastražen.
Samomor. 26lelna Karla Martinič iz Sušaka je izpila v Bošketu v nedeljo zjutraj večjo množino karbolnc kiseline. Sedla jc na klop in med vzdi-hljaji čakala na smrt. Vojak, ki je slučajno šel mimo. je opazil kandidatinjo smrti. Pozval je telc-fonično na pomoč rešilno psotajo. Zdravnik dr. Pepcrle je po večkratnimi breuspešnimi poizkusi, da bi jr izpral želodec, odredil, da jo odpeljejo v bolnišnico, kjer je kake pol ure kasneje izdihnila. Vzrok samomoru ni znan.
Skozi okno je padel. Anioto Tori, 17 let star, stanujoč v ulici Battisti 19. je hotel sam izvršiti malo popravo na svojem oknu v prvem nadstropju. Stopil jc v ta namen na okno in se lotil dela. Naenkrat sc mu je zavrtelo v glavi, in revež je padel na spodaj ležeči ulični tlak. Prve pomoči jc bil ponesrečenec deležen od sorodnikov. Videč pa, da je njegovo stanje nevarno, so ga takoj odpeljali v mestno bolnišnico. Tam sc je dognalo, da ima ponesrečenec več notranjih poškodeb in da si je pri padcu povrhu Se odgriznil jezik... Sprejeli so ga V X. oddelek.
Poizkuiea samomor? Predvčerajšnjim ponoči se je predstavila zdravniku na rešilni postaji neka Karmela Rossi, 26 let stara, stanujoča v ul. Cri-stoforo Colombo 3 ter prosila, da sc ji obvežejo
rane na levi roki. Razen večjih !n manjših ran je imela tud prerezane žile. Med zdravljenjem je pripovedovala. da se jc vrezala na kos glaževine. Zdravnik pa misli, da se je poškodovala sama, najbrže s samomorilnim namenom.
Čadan patron. Predvčerajšnjim ponoči so kr. stražniki na ulici preiskovali vse sumljive osebe, ali'imajo pri sebi" orožje. Med temi se je nahajal tudi neki 34letni Frančišek Tolino, po poklicu brivec, stanujoč v ulici Molin a vento št. 4. Ko jc videl, da se mu kr. stražniki bližajo, je vrgel nabasan samokres na tla in hotel zbežali. Staržniki so ga prehiteli in tudi ulovili. Preiskal so mu žepe in našli dve britvi, 2 srebrni uri, električno žepno svetiljko in sveženj ključov. V listnici pa je imel 1700 lir. Vse te stvari so bile preveč sumljive, da bi se mogel ptiček pustiti v sovbodi; zato so ga peljali v zapor.
Napremiselnost ali zločin? Kr. stražniki so našli na tiru proge državne železnice blizu Vrdele 37 mm debelo topovsko krogljo. Kdo jo je tja postavil, ni znano. Krogljo so odnesli na komisarijat v ulici A. Vespucci.
152.800 lir ukradenih! V Gorici so neznani tatovi vdrli v urade filijalke »Banka di erediio Tric-stino« ter odnesli iz blagajne 152.800 lir v italijanski valuti. Razume se. da tudi te tatove iščejo...
Tatvine. Na pomolu »Audace« jc zasidrana jadrnica »Nnizaro«. V nedeljo jc kapitan jadrnice dovolil vsemu moštvu prost odhod v mesto. Samo trije mornarji so ostali na jadrnici kot čuvaji. Tam proti popoldnevu so se najbrže naveličali samo-vanju na ladji ter so sklenili, si privoščiti par kozarcev vina. Zapustili so vsi trije ladjo ter se podali v bližnjo gostilno. Odsotni niso bili niti pol are, ali to je zadostovalo, da so »neznani tatovi« obiskali ladjo in vdrli v kapitanovo kajuto. Od tam so odnesli kapitanu Dominiku Agostinclliju 1 hlače, 1 srajco, 1 jopič. 2000 lir v denarju in en ček za 20.000 L, izplaČijiv pri tukajšnji filijalki »Banca d'Italia«. Banko in policijo so obvestili o tatvini. Iščejo se kitvci.
—	Torte, čokolado in kondenzirano mleko so neznani sladkosnedneži ukradli prejšnjo r.oč v mlekarni Milana Nabergoda v Istrski ulici. Vse blago jc vredno 600 lir. Te sladkosnedneže policija išče!
—	Gospodu Andreju Sirca, trgovcu pri Sv. \ni so neznani tatovi vlomili v njegovo trgovino ter odnesli 26 kg sira v vrednosti 650 lir. Tatove iščejo.
Uradne vesti
Mestna zastavljalnica. Danes v torek, 24. t. m. predpoldne se bedo predajali razni dragoceni predrveti serije 145, od št. 83301 do št. 84700. ki so bili sprejeti v decembru 1919.; popoldne prostovoljne dražbe
Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni statistični urad jc izdal ravnokar svoje 33. demogra-fično (Ijudopisno) obvestilo za teden od 8. do 14. avgusta t. I. V rečenem tednu sc je rodilo,v tržaški občini 96 otrok, in sicer 35 moških in 61 ženskih, a med njimi 80 zakonskih in 16 nezakonskih. V isti dobi je umrlo 95 oseb, 47 moških in 43 ženskih.
Izžrebovanjc občinskih zadolžnic. Tukajšrji magistrat poroča: V sredo dne 1. septembra t. 1. ob 10. predpoldne sc bo vršilo v mali dvorani mestnega magistrata VI. izžrebovanjc občinskih zadolžnic posojila tržaškega mesta in okolicc iz 1. 1914. nominalnih 10,000.000 kron — po 4*A% — v meri, ki je označena v amortizacijskem načrtu. Izžrebane srečke in odtezki, ki zapadejo 1. septembra t. L, se bodo izplačali v lirah v razmerju 60?^, prostih davka in doklad. Izplačevala bo samo mcslna zakladnica, kot edino mesto izplačevanja, in sicer odrezke takoj, a srečke 6 mesecev po izžrebanju. Odrezkom predloženim mestni zastavljalnici za izplačila, ki jih je več kot deset, bo treba priložiti spisek z označbo serije in rednih številk kakor tudi imena njihovega lastnika.
Druitvme vtsti
Kolesarsko <ira!tvo »Balakn« ima javno sejo v sredo, 25. t. m. bb 20.30 v prostorih »Konsumncga druitva« pri Sv. Jakobu.
na&h pctrrcb. Ce pa »atol .-ne -Jaste zaslužka, z«Atevaai|3 podpore ped enim ali- drugim nastavom. Gce^rcicSu gen. civ. Sccmisar na bo tudi j^iiscv, dat i« v talcih okoliščintah življenje izključeno, zato prščaJtuijenfco, <ia bo geopod o tem penečem vpražar.ju razmcšlal en tudi kaj ukrenil.
Iz Planine pri Rakeku. Sk ero bi se raz'-oka! nad duhc'.ilcstk> »nešclancga« g. -fsop^r/ka z dne 20. t. ni. Same formalnosti, za katere yc skcaa pap:irja In nič stvai-ne^a. Pc'ajJ Lega pa bi člcrvek, ob pogledu na dokaze, da ie Planina trg, zbežal in pomrlovai one, ki so vkjub s vej: 31 ar r s.!.'- š-e tako naivni. Iz !;ubezr.i do ča-st'tega dcpisnfl-ca pa' bi si vOvcMl z ozirem na n'egcv J/p.3, bedeče pr pombe: Označba Planina pri Rakeku c pc Lvebna 'a opravičena iz sledečih lsizlsgcfv: 1. Znano da pr hrfja vsa pošta, ramenjer.a v Plan'no, preko železniške pestaje! Raicck in rj Plan*no. 2. Stari občfir pečati, n. pr. iz Icla. 1905, 1916, mesijo napis: Ziipttrstvo v Plan'ni pri Rakeku. 3. Planina pri Rakeku ;e, žc'J tog, ravtnotako vas, r\n >icer ena na-jlepšCh v marn K 'j i r'=:k.i Let Planina pr.i Vivpcivi in bo c-d cr.ega časa ko s"> se c. kr. urad' ('glavari Sv'O, sod r'7 a Ud.) <preseHi iz Planine v Lcga&ec t. j. leta 1875. Ce bi -hiih Planina trg, bč nvorr^r« po aATstnVslk.ih dcicčbah (ako je iti3 g. oop'spi'ku znano) -voliti z drugimi tnrg: an nsiesta. v jjfc" ku v kt"n' ki deželni zbor. Tega p-a rti storila pr* zadn-Ti n s,koro gotovo -trd? pri p!.-e;šn("h -dieželriozib<CTski'Ji vv-clat-vcih, temveč je vclHla v iploŠT-i £n kmečki kuriji. — Za mazila Sevai&pe teh dveh v z-, i z 's Hm imenom je pcitrrebna fcetrej natarčne 'va -označba. Lahko H tudi naznačili Pbnini: pni Loplj?h, toda ker fe poštna železnrška; ipcstaja za P!a-niiro Rakek, .sc p-ran-.; P! r. pri Rakeku. Torej, pozrr! — Z veseli ?m <pa CrcrrlaiVVam, da PI?nir.a vstr.'a in-da. z«.>č~e /n <rda p> •vrem novo r' 'r-:p'e. M«c.da j- \>'-:u. ker im z i. o namreč Planine, cr'r. o^!*clr»: P1 v^re. r- ^cej ne.pri-etepne	'a bo talo mrogo tr*'.'1?:. p_eJno
rc zr?
„.V
Dopisi
Brezposelnost. — Klic iz delavskih in kmet-
skih krogov. Po letošnji suši ;e posebno prizadet 5 pod ni r Kras, -k£ r/ti v r.oVr.cd^^m letu ni pridelal za V% letmo preživljanje r'n ki se e vsled te£a peči! s kaiiirclcir.^kc obrtjo. A sedaj? Pdj-e ie 'kot pač vsem znano uničeno, v nabrežinskih kam.nc!crn';h pa raslo trava. Drugih del — razen ma'enkcstii pni obnovi — ni Pri cbnovilivenih del h 'z zrpci-'es'h le ijieIo Ijuidi. Neprestano se vsi! f-je vsE»k <?an bc&j p-c-reče vpraševanje, kako se bomo to lelo »preživljali. A to premišljamo le ki io občutf-mc. DrugI v ta pck-icćni on"te!<;i si s Jeni ne bel:yo £iave Čeprav naai dne vr.o zagotavl'c o ljubezen in cakJoniencul. Z 'ur:r-'em so nam ed-rezai izredne al: kmetvke podpore, kot da bi bilo seiiai že v^c v redu. Ne, g:*):fprtda! M.i aho povsem drugega ir.iaenla. To -neznicsno stanje je pciiled'-ca vojne, zatfo je tudi sveta doižnosit viad'^, da nam p-cmaga. Nočemo ravne« ped-pere, psič pa mežnort p:ehranitve, ki obstoji v delu. Dajte nam terej zsi Južka, primernega sedanji cirag'cji m to h.'tio, iker naž želodec nima počitnic, kot čimaijp z vsem zedestno preskrbljeni -visoki u^adti ki, k: ne pojmujejo
PODLISTEK
Branka.
AvjuEt Scnoa. — Posl. M. C—C.
(38)
Dvoje jo jc pa vendar jezilo. Prvo, da ni Beli-zaria. drugo, da ji oskrbnik iz .TalSeva ni odgovoril ni pičicc na njeno pismo, kjer je zahtevala denarja od rjc£a. Slednjič ji je prišlo pismo, debelo in nujno pisano, ali na grefičino žalost ni bilo v pismu niti piškovega beliča. Grof je našel to svote pisemce po smrti materini in mi je jc pre-čital, a jaz vam jc povem uslmeno, kolikor sem si ga zapomnil:
Draga mati grofica!
Gotovo sc čudile, da vam pišem in da vrhu toga pišem iz Jalševa. Ko izveste vse, mati moja, srdili sc boste na-me do kraja, to vem; ali. uverjen sem, da mi po nekoliko časa odpustile in odobrile vse, kar sem storil. Hvala Bogu, da sem doscl v Jal-ževo, siccr, nc vem —. Nikdar nisem govoril z vami o naiinem imetju — da-si sem, oprostite, jaz njega lastnik — nisem govoril rato. ker ste mi mati. ker nisem hotel užaliti vaše tankoćutnosti. Ko sem celo dospel do polnoletnosti, sem vam podpisal neko pooblastilo. »Zastopala te bom jaz.« ste mc začeli prosit«, ^kakor sem te doslej, saj sem ti mati in gotovo ne bom delala na škodo svojega cdinca.« Draga mati! Bog mi je priča, da sem trdno uverjen o vaši ljubezni, in zato sein predpisal, da nc užalim vašega srca, da-si nerad, ker sem se Bramoval, da se jaz, grof, velikaš, veleposestnik.
ne zastopam sam, marveč da me mera zastopati mati kakor kakega dečka. Oprostite! Vem, da v resnici ni tako, ali svet se mi bo smejal na skrivnem. Ali, četudi verujem čisti materini ljubezni do mene, nc morem verovati nikakor, da bi bili le za hip pogledali v to najino posestvo, kako stoji gospodarstvo, kako dohodek in trošek, kaj troši naše služabniStvo in je-li pošteno. Saj, kolikor se spominjam, niste bili od očetove smrti niti enkrat v Jalševu. Ker mi jc dozoreval razum in sera začel razmišljati o tvoji bodočnosti, o naši obitelji, mc je vedno bolj morila skrb za to naše posestvo, ki sloni na milosti in nemilosti: tujih rok, ki sva jim, to je, vi mati in jaz, samo sužnja. Da, sužnja, ker je od milosti naših slug odvisno, kolikor nam vrže milost od tega najinega posestva. Mi dva sva seveda živela brez skrbi, brez računa, ali mene jc prijemal strah. Nisem hotel postati diplomat; da bom sposoben za javno življenje, sem dovršil pravne nauke; in da bom mogel delovati na svoji dedovini sem sc izučil gospodarstva. Vešč sem mu popolnoma; saj ste tudi sami prečitali prelepo izpričevalo, v katerem sc posebno hvalita moja praktič nost in vcSčnost. Nadejal sem sc, grofica moja, da mi porečete: »Dobro je, sinko, izučen gospodar si, idi, gospodari poleti in v jeseni, po zimi pa grofuj poleg mene!« Ali, mati moja, vi mi niste rekli tega. čudil sem sc temu, ialostil sc radi tega. ali — še sem molčal.
Nu, po kratkem času ste odpošiljali pogosteje pisma v Hrvatsko, pa »te tudi odgovore dobivali, a vsakem se je naš obraz kazal mračnejši in se je razvedril šele, kadar vam je prišla večja »vota denarja. Čudni dvomi »o se porajali v moji duši. Poizvedel sem natančnejše, kdo da je Jalševu žu-
pnik in kak človek je. Hrvatski velikaš, mudeči •e na Dunaju, je pohvalil iupnika radi posebne iskrenosti, a jaz — ker nisem imel drugega znanca v tem kraju — sem pisal naravnost župniku, naj mi po svoji vesti in prisegi sporoči, kako se v Jalševu gospodari in so-li naši uslužbenci zanesljivi. V kratkem mi je došlo pismo od župnika. *Bog mi je priča, da sem pod prisego resnico pisal,« je rekel stari župnik svojima tovarišicama, »to gospodarstvo je bilo 2e Sodoma in Gomora, a gospodarstvo jalševaško v rokah vaških kramarjev-« »Mati! Mati! vedi. kako je župnik pisal! Da to ni gospodarstvo, da to je razsulo, in če želim rešiti J&Iševo iz razbojniških rok, naj pridem takoj! Bilo mi je, kakor da mi je iel nož skozi srce. Črna slutnja moja se je izkazala kot resnica. Nič ti nisem rekel, mati. hotel sem ti prizanesti. Zaprosil sem te samo, da meni prepustiš gospodarstvo," a ti si mi — jezno obrnila hrbet ter zapustila Dunaj brez moje vednosti. Moral sem ti pisati, da mi pošlješ denarja, ker nimam za hrano; ti si bila odnesla vse, menda da mi s tem pokažei svojo oblast. Pozneje si sc premislila. Tedaj se je v meni porodil moški sklep, od katerega -pri mojem poštenju in imenu — ne odneham, pa če se ima tudi moja mati srditi name; a jaz storim to samo zato, ker gre za njen in moj obstanek in glas. Odslej bom gospodaril jaz; pod mojim očesom, po moji volji se bodo vriila opravila, in jaz odmerim svoto, ki jo moja mila mati more z menoj potrositi letno. Jalievo Je — je pisal grof Belisar materi — veliko, da. ogromno posestvo, ali fe s tvojimi pristavami in vinograd iedino, kar je naši rodbini ostalo
po tolikih rodbinskih delitvah. ^	(Dalje.)
Gc?.-' "n.	s on-.om .r.a«prei
i!n nc ZZ.--C- !:•;' *mo? — Koneno še	N-:.mcm
pri .nobeni rt '?!v r»&.siVi-h za cbn h ;atecesov :n zdi?o ir.s r.i p-:r"''""xi jasen ze.idr. ' stavek: Saj se razumetrp! V kcilcšr' zver' je Ca? — Ć2 uk-ene glcrvare-tvri, z rziccn na nr "c zprovriza-c"slke raz n* ere. »potrebnega, -ra;-v'c^r/e! D-u-gače krncc. V čast si pa štejem, sem občan strga« Planane. — Vsega vid.
Izlet idršfske podružnice »Slov. plin. društva* nn Javomik pri Črnem vrh«. Ich:r?ka podružnica \STov. plein. dr.« prredd v nedeljo dne 5. sept. t. 1. .i>'ot ra Javr Ve ,p Črnem vrhu. in vati	potom \ e gg. č'^.ne na za-
se^cniO'm cz-eini^u	h i« p- „'ružirc
»Stav. plain. idr.« k Cib-ik' udeležbi. Istočasno nap.-oša vs>e podružr'ce. da po-šlje^o vse po 1 zastopnika, da se pcgcvci ar.o o bodočem sku.pnem de&o-vanjftr, !<'• i« nr.jr.c. potrebno zla 'i v ■sedanjem č£isu, ko smo r :Ttrgnin,I od c^rcdnje-ga cdbortat Da pa bo možno preskrbeti za hrano in p'ren.oč:§ča^ no i je inde'eženci bla^c-vcžrjo javii'd pri podružnicah, pri k-3 lerlh so Mpč.sani in katere naproša podmžnčen cdbor naznan !'J o številu izlclr:ko!V do 1. septetnbiia 1920. V »rJt!Ča!;u slabega vreroeira se iVcj v.rš:l ir-et teden kasneje. Podrobna poj-asr la daje c-^^r cmcr cne pcdružn.icc.
Iz Lcric na Vipavskem. Mireole ne del e sla prireJrdn t"iika!jšnn: lamburažki" n pevski zbor prav p-rijetlmo dccr^fčo zabavio na Zvanrjtovera vi'tnn, p,iti tej pr '. U- nabrsla J.Mnko čn Ma-r"anci sledeče prispevke z.--« >>TVkovni> s.kdad Ed.in.nsti*: Tata, 5 L, oče hrušk! 5 I., vodja vnVkcjočega zbora 5 L, Ncv?k 5 L, be:de-ifcu-ga^-'te 3 L. M^TOk m F-no k 2 L, fpo^avrk 2 L, Vvečen st"!ic 2 L, 1 brožcu-.u'o, 2 L, zi-rr-Hcna Ivanka 2 L. Herman II. 1 L, Sorta 1 L, vr.;ik: brnlec 1 L. Ilaj^ičk Kc\ačev 1 L, Reflektor z Loke 1 L, veseli konec 1 L, fkupej 39 Lir.
Pežar v Postojni. Pr" IdkejšnjcTru počesto ku Jsil<jc-bci M:1hr.-rie.iču .je izbruhne I p^žar dne 13. i. m. med« 10 n 11 uro zvečer. k> m nt e *mr'č 1 i e gospodi-irsko in pci?ede^sk orodje, ves le-tošn.r' pridelek sena in žita, in p?r prašičev. Ker se nesrečni .po^oTelec nahaja v p. eža^!o^ t-rem po!c*ža:n. ?o mu ■demajiri tn ok:~L.:čani pri-h'.te1t! %-5esl«rein; ko na pomoč, o čemur bedemo dru^'č rjr'vor'-'. ?r'"cd'o ro izp>~s! 3rs!' pr Rr. civ. jksjmi '-CTCatii diovcf anje za pobiranje m-ito-darov, pcS čemur so nadeteđi pri nekem, ne vem od 'k,»e idošlem trgovcu z usnjem, Sandrini, na slrčri, ki jc zsbcležb« v*eden. Ko mu raz-iožiui stanje pogo^redca ter ga zaprosili za malo pomoč, jtih -je vpra-Š-J: »KaS mu je zgorelo?« Odgcvcr: Skoraj vse. Tedaj pa izbruhne ta surovina nekaj, v tem položaju vse mere poesc-gr^eče^a. j'Naj mu zgori še kar ima! Jaz nc dem rii'2!« To "ie sočutje in 2000ie*r.a cika, po kartee€ moždkar precej dnši. Je že pozabrl, da sri je rsDcIail žepe z iiremi našega prebivalstva. Ali, var-a se, ako misli, da ga bede naše tj cd rt vo nadalje ped^iraio. Tukaj pokažite Po-■r-jtojnčoaa surovežu, d« st s\xje potrebe laliko k- c,te brez njegove trgovnne! Vsi' za en-ega, eden za vse! To bodi Tra^e geslo!
Poslano*)
Podpisani Albin Cunder, fotograf v Idr!1* objavljam sledečo sodbo:
..Opr. št. U 88/20/4. Temeljem oblasti, podeljene od vrhovnega poveljstva kr. Italijanske vojske I
Okrajno sodišče v Idriji je razpravl-alc danes v navzočnosti zasebnega obto2itei|a Albina Cunder, njegovega namesmika dr. Karola Podgorn ka obtoženca A!e§a Bogataj a, zagovornika notarja Frana Tavzesa o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtoži-te!j zoper Aleša Bogataja zaradi prestopka razžaljenja časti in je po pr^dlo^u obtoži-telja, naj se kaznuje obtoženca/ razsodilo tako:
Obtoženi Ales Bogataj, rojen leta 1858 na Goveku, oženjen, posestnik in gostilničar na Goveku št. IS, je kriv, da je dne 16. julija t. 1. na Goveku Albina Cundra s tem, da mu je v svoji gostilni vpričo Cirila in Matevža Bogataja očital, da mu je ukradel okrog 2000 L denarja, lažnjivo obdolži? hudodelstva tatvine, ne da bi dolženje doseglo znake hudodelstva po § 209 k. z. S tem je zakrivil prestopek zoper varnost časti po § 487 k. z. in se obsodi po § 493 k. z. z uporabo §§ 266 in 251 k. z. na 200 Lir denarne kazni, oziroma v slučaiu neizterljivosti za 14 dni v zapor in po § 389 k. z. r. v povrači o kazenskih stroškov*.
Okrajno sodišče v Idriji 5. avgusta 1920.
Vehovar.
Odpravek je točen. (tl2>	Vodja pisarnice:
Pielovec I. r. v. oncijal.*4 IDRIJA, dne 20. avgusta 1920. _	ALBIN CUNDER.
•) Za članke pod tem naslovom odseovaria ured* ' trStvo !e toliko. kMikor mu veleva zakon.
PHIPNO in pošteno služkinjo iščeta poročcnca. dob ra hrana. Llica XXX. Ottobrc 4, zalsojju koles.	165
PRODA SE mlečna koza z mladičem (kozko). Ulica Tesa 31.	166
GOSPODIČNA, tudi začetnica, ZTiožr.a v pisavi se sprejme takoj. Dobi hrano in stanovanje v hiši. F. Batjel, Ljubljana Slari trg 28.	167
22LETEN trgovski pomočnik železniške in špecerijske stroke, Slovence,- pošten, sol den išče službe v kaki trgovini. Vešč, kontoaiskih del, z lepo pisavo, izurjen v strojepisju sprejme tudi primerno sluibo v kaki pisarni. Naslov pri upravj.
168
VAJENCA za prodajalno jestvin sprejme takoj. Naslov pove uprava.	169
NAŠEL SE JE v nedeljo v ulici Cologna tnošnjl-ček z malo svoto denarja. Dobi sc ga v ulici Co-logna 79.	170
IZKUŠENA babica sprejema no«ečc na dom. Ulica Chiozza Št. 50. prit.	171
DRVA, bukova in hrastova, kupuje franko va-^on, uradna teža nakladalne postaje, tvrdka Znider-Šič & zeta. II. Bistrica.	156
ABSOLVENT gimnazije, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika v pisavi in govoru Išč® mesto uradnika pri kaki tvrdki. Naslov pove u-prava.	150
PIANINO, glarovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. Ottobre 8.	129
22LETEN brivski pomočnik i?če službe. Govori slovensko, laško in malo nemško. Brivnica. Aj dovščina 36.	151
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje ceno Pertot. urar S. Franccsco št. 15, II. n.	154
Za tiskovni sklad „Edinosti"
_ J. in Marjanca 2vanut, Lozice 39 L, Josip
Papič, Punta Križa 5 L, Trentar 30 L, Simon Hrast, Livck 20 L. Jež Alojzij, St Vid 10 L, Lovšin Ivan. Planina 15 L, Olga Bandel) 20 L, Kariž 8 L, Andrej Rovan 15 L, dir.žina Živic 50 L, Avgust Pobega 5 L; do sedaj izkazanih L 4192.05, v današnjem izkazu L 217.—; skupno 4409.05.
DAROVI
_ Za pogorelce »Narodnega domač Trentar 20
L, I. R. v Krku 40 L, Olga Bandel 10 L; do sedaj izkazanih L 3117.65. v današnjem izkazu L 70.—: skupno L 3187.65 in 10 jgsl. kron.
— Za CMD daruje Marija 10 L in Fani Martei" 5 lir.	_
SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cc-nah. Albert Povh, urar ul. Mazzini 46.	155
STROJENJE, barvanje in izdelovuuj« kožuhovin. Najprimernejši Čas za naročbe pred no\o sczijo. Kožuhovinar Martellani. Ulica Gatteri 32. 158
TVRDKA Milan Kutin v Postojni, sprejme iz dobre poštene družine vajena, s primerno ria-brazbo.	H9
GLASOVIR skoraj nov in dobro ohranjen prodani po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimnaziji-lec, Kršan Istra.	102,
onforistinja
zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi s prak o se sprejme za takojšnji nastop. - Ponudbe s sliko je poslati na PIVOVARNO „ADRIA" V SENOŽEČAH <ni)
M
JOSIP STRUCKEL
Trst, vejtl Via Nuova-5. Catarlna.
Vel ka izbera vsakovrstuega fcia^a za molke in ieDtke. — Blago za suknje, zamet, barlunt, svile, eramin ter raznih predmetov za okrns oblek. Vse po znižanih koukureocrvih cenah.
Razpisana ie služba
občinskega «a]nžka in orsanista
v ^t Petru na Kri.su, okraj Postoma. Oze-nieni in laškega jezika zmožn; imajo prednost Kot org.- nist Ima prosto stanovanje. Pača po dogovoru. - Prošnje je vlagati do 30. avgusta t. 1. pri Županstvu v St. Petru na Krasa. Službo eoo kot drugo je nastopiti 10. septembra t. I. Želi se osebne predstave ako (e možno.	(103)
JADRANSKA BANKA!
Del. glav.: K 3->,OOO.OGO. Rezerve K lO.OKJOOO BeTgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kolor, Kranj, LJubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, 1 KST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejama vloga
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3! j v « v bancoRiro prometu po 8'70-
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po po^abno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (s/des). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ui. Casaa dl Rlsparmlo, uU S. Nlcolo
Telefon : Stev. 1463, 179 *. 2*76
Blagajna posluje od 9 dol3