DO TRGOVINA LJUBLJANA	mm
DO ISTRA-BENZ KOPER	7
DO ZEMELJSKI PLIN LJUBLJANA	I
DO TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA	■
DO RAFINERIJA MARIBOR	Julij
DO GOSTINSTVO LJUBLJANA	
DO OLMA LJUBLJANA	1985
DSSS	Leto XIVX
GLASILO DELAVCEV SOZD PETROL	
Ob dnevu borca
Slavimo dan!
Iz leta v leto vas je manj. Ugašate kot lučke dogorele, ki dni grozot, viharjev so že preživele.
Iz leta v leto vas je manj.
Bilo je davno to, a sveži so sledovi kot neme priče nam leže povsod grobovi.
in radosten je občutek, da nas aktivni delavci niso pozabili
Ko danes dvigajo pomniki se v spomin na čas, ko je edino upanje prevzelo vas! Upor svoboda.
Prijetno je obujati spomine na nekdanje dni
Ti človek, ki si preživel, grozote vse,
ki so gozdovi bili tvoj ti dom
in ti, ki Afrika ti pila je sokove
in ti, ki dneve groze
si preživljal v taboriščih
in ti, ki drzno gledal smrti si v obraz
na moriščih
si preživel.
Prav nič bilo ni tebi darovano. Rdeča zvezda pot ti je svetila iz žrtev in krvi, svoboda je vzklila! Nam vsem.
Si vračal se domov
tam, kjer svoja pustil si ognjišča
si našel pogorišča.
Pognal si spet se v novi boj!
Naš in tvoj.
Iz ruševin so vzklili novi nam domovi
in v njih svoboda
kot večni opomin
opozarjajo prerani nas grobovi
spomin na čas, ko človek si v en glas zavpil!
Upor svoboda.
S. Grželj
Dan borca in dan vstaje —
spomin na najtežje trenutke naše zgodovine
in opozorilo prihodnosti
O ceni kurilnega olja - mazuta
Niti v samoupravnem sporazumu o delitvi nafte in enakomerni preskrbi jugoslovanskega tržišča niti v energetski bilanci Jugoslavije ni predvideno za Slovenijo toliko mazuta, kolikor bi ga potrebovala.
Če se bo uresničil planirani uvoz surove nafte in naftnih derivatov in če bodo domače rafinerije dale tržišču predvidene količine naftnih derivatov, potem bo imela naša republika le 120.000 ton derivatov premalo.
V prvih petih mesecih letošnjega leta pa se ni uresničeval planirani uvoz surove nafte niti naftnih derivatov, kar je povzročilo pri oskrbi potrošnikov večje ali manjše motnje s skoraj vsemi naftnimi derivati. Najbolj kritično je bilo pri oskrbi z mazutom. Iz domačih rafinerij kot tudi iz uvoza nismo prejemali potrebnih količin za normalno preskrbo, poleg tega so bile potrebe potrošnikov zlasti v prvem trimesečju še precej večje od normalnih, ker smo prejemali občutno manj zemeljskega plina kot bi ga morali po pogodbi. Da bi kolikor toliko zadovoljivo oskrbeli slovenske porabnike in s tem preprečili daljše zaustavitve obratovanja, smo jim poleg mazuta iz domačih rafinerij in iz uvoza dobavili večje količine precej dražjih substitutov.
V naslednjem pregledu podajamo pregled količin in okvirnih cen posameznih vrst mazuta v obdobju januar—maj 1985:
136.448 ton (59,0%) mazuta iz domačih rafinerij (58 din/kg), 43.281 ton (18,8 %) mazuta iz uvoza (68 din/kg),
50.703 ton (22,2 °/o) mazuta oziroma substituta, od tega: 14.588 ton baznih olj (105 din za kilogram),
16.449 ton strojnih destilatov (86 din/kg),
18.445 ton vretenskih destilatov (82 din/kg),
1.221 ton amorfnega parafina (77 din/kg).
Dražje substitute smo pretežno vozili po železnici iz No-
INIovo imenovanje
vega Sada in to direktno tistim kupcem, ki lahko prejemajo blago po železnici. Idealno bi seveda bilo, da bi dražje destilate lahko enakomerno porazdelili na vse kupce in bi bili zaradi višjih stroškov energije vsi enako prikrajšani pri dohodku. Če bi destilate vozili z AC iz Novega Sada, bi bil strošek transporta neprimerno višji kot pa je železniški transport, a če bi pripeljali blago z železniškimi cisternami, npr. do rezervoarjev KEL in od tam z avtocisternami, bi bil to lomljeni transport, ki je pa najdražji. Pojavljajo se tudi tehnološki problemi, saj destilati niso enako blago kot mazut in je potrebno drugačno predgre-vanje in drugačna manipulacija. V glavnem smo odpremljali destilat tistim OZD, ki imajo vzdrževalno službo tako organizirano in usposobljeno, da so pogoje kurjenja sposobni prilagajati vrsti goriva.
Nekaterim organizacijam smo v prvih petih mesecih dobavili več kot 50 % destilatov, kar je vsekakor vplivalo na njihov ekonomski položaj. Čeprav smo od vsake OZD dobili soglasje, da bo prevzemala drage substitute, menimo, da sam postopek razdeljevanja zaradi omenjenih razlogov ni pravičen.
Tudi v bodoče bomo zaradi primanjkljaja pravega mazuta prisiljeni dobavljati potrošnikom na področju Slovenije tudi dražje substitute, zato poskušamo s pomočjo pristojnih republiških organov doseči, da bi obračunavali mazut in substitute po ponder ceni. V tem primeru bi namreč višje cene substitutov prerazporedili na celotno gospodarstvo in ne samo na tiste OZD, ki prejemajo blago po železnici oziroma lahko substitute tudi uporabljajo.
Če je cena domačega mazuta okoli 58 din, cena uvoženega
okoli 68 din, cena substitutov, ki je navedena v pregledu oziroma povprečna cena substitutov, izračunana na prikazanih podatkih, okoli 90 din, bi bila ponder cena za petmesečno obdobje okoli 87 din za vse porabnike mazuta.
Če bi realizirali ponder ceno, bi dražje substitute lahko dobavljali tistim potrošnikom, ki so jih sposobni prevzeti, ne da bi bili prikrajšani pri dohodku. Ponder ceno mazuta imajo na področju Hrvaške že realizirano, in sicer tako, da ponderirajo le ceno pravega mazuta iz
Višje kadrovske štipendije
Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma O štipendiranju Slovenije je sklenila, da bo vrednost točke kadrovskih štipendij višja. Tako bodo prejemali učenci v srednjem usmerjenem izobraževanju mesečno od 4776 dinarjev do 8597 dinarjev, študentje višjih in visokih šol pa od 7184 dinarjev do 12.895 dinarjev. Višina štipendije je odvisna od šolskega uspeha.
domačih rafinerij in iz uvoza, medtem ko destilati niso vključeni. Po našem mnenju pa bi ravno zaradi izredno neugodne strukture potrošnje destilatov v Sloveniji morali v to ponder ceno vključiti tudi destilate.
Če ponder cene ne realiziramo, se bo ponovil položaj, v kakršnem smo se znašli v mesecu juniju. Potrošniki, ki imajo minimalne zaloge, zaradi višje cene niso bili pripravljeni jemati večjih količin substitutov in smo morali zaradi tega ponovno uvesti redukcije.
K. S.
Sodelovanje z madžarskimi naftaši na področju neosvinčenega bencina
V Novem Sadu so se srečali predstavniki nekaterih naftnih organizacij Jugoslavije in Madžarske in se pogovarjali o uvajanju neosvinčenega bencina.
Madžari so že zdaj zmanjšali delež svinca v bencinu na 0,4 odstotka, količino pa želijo znižati na 0,15 %. Kako bo z neosvinčenim bencinom v obeh državah, se zanimata tudi že avstrijska in nemška vlada, in ker sta tako Madžarska kot Jugoslavija zainteresirani za nemške oziroma avstrijske turiste, bosta morali tudi zaradi njih pohiteti.
Predstavniki naftnih organizacij so se dogovorili za oktansko vrednost bencina, in sicer naj bi imel navadni bencin 92, super bencin pa 96 oktanov. V Jugoslaviji naj bi bil ta bencin na razpolago na vsakih 100 do 200 km, sprva ga bo prodajal Naftagas-promet na šestih, Ju-gopetrol Beograd na štirih in INA na 22 bencinskih servisih, povsod pa morajo biti dobro vidne opozorilne table.
Na predlog razpisne komisije je delavski svet DSSS SOZD imenoval za direktorja komercialnega sektorja Egona ŠERBELO.
Tovariš Šerbela je že osemindvajset let član Petrolovega kolektiva, med tem časom pa je opravljal številne naloge. Med drugim je bil direktor notranje trgovine, v. d. podpredsednika PO, koordinator komercialnega poslovanja SOZD in v zadnjih mesecih v. d. direktorja komercialnega sektorja.
Pogodba o sodelovanju
med Slovenijalesom in SOZD Petrol
Oba podpisnika sta se s pogodbo zavezala, da bosta poiskala nove partnerje, ki bi zagotovili ustrezen izvoz industrijskega blaga in storitev iz programa slovenskih delovnih organizacij, kar bi omogočilo Petrolu, da bi uvozil izvenbilančne količine naftnih derivatov, ki so potrebni za oskrbo slovenskih porabnikov.
Po predvidevanjih naj bi tekoči promet v prvih dveh letih znašal v eno smer okrog 10 milijonov dolarjev. Slovenske delovne organizacije bi bile izvoznik, Petrol pa uvoznik, oblika izvoza pa ne bi bila omejena, torej bi bil lahko generalni, kompenzacijski, barter ali podobno.
Posebno skrb bosta posvetila oba partnerja reeksportnim poslom s klirinškega področja, prav tako pa tudi poslovanju s kupci iz dežel v razvoju.
Vsakoletna srečanja, ki so se začela leta 1975 v okviru jugo-slovansko-ameriške gospodarske zbornice za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z ZDA in ameriško-jugoslovan-skega ekonomskega sveta, imajo letno dve zasedanji — poleti v Jugoslaviji in pozimi v New Yorku. Njihov pomen je v tem, da pokažejo intenziteto naših gospodarskih odnosov s tujino, pogoje in interes obeh gospodarstev v dolgoročnih oblikah sodelovanja — skupnih vlaganjih, proizvodni kooperaciji, skupnem nastopu pri inženiring poslih v Jugoslaviji in na tretjih tržiščih ter letos tudi v turističnem gospodarstvu.
Srečanja se udeležujejo odgovorni predstavniki obeh zveznih vlad, letos pa mu je prisostvoval tudi naš zvezni sekretar za zunanjo trgovino Milenko Bojanič. Izmenjava mišljenj, tolmačenje posameznih naših predpisov, odgovori na vprašanja ameriških partnerjev in dogovori o nadaljnjem sodelovanju so dali pregled možnosti in pogojev našega gospodarskega nastopa s tujimi gospodarstvi v celoti.
V zvezi z dolgoročnejšimi odnosi, tj. s skupnimi vlaganji in proizvodno kooperacijo so Američani poudarili, da predpisi pomenijo velik napredek na tem področju, čeprav je ostalo še nekaj odprtih vprašanj. Posebej pomembno je bilo za ameriške udeležence, da »Jugoslovani slišijo tisto, kar mi govorimo« oziroma da naša stran resno obravnava njihove opombe in namige ter komponentno navaja svoje razloge, če se strinja s pripombami ali jih zavrača. Tak pristop, ki je bil eden prvih v vseh dosedanjih srečanjih, daje upanje, da bodo stvari krenile na bolje, čeprav je bilo po drugi strani slišati, da smo precej zamudili in da so v pogledu skupnih naložb in proizvodnega sodelovanja danes najbolj atraktivne države jugovzhodne Azije, Indija in Pakistan, v Evropi pa so nas v liberalizaciji tujih naložb prehiteli Madžari in Romuni. Glede konkretnih poslov je bilo slišati, da ameriška prekomorska privatna korporacija za investicije preučuje deset večjih
projektov v vrednosti 550 milijonov dolarjev, nekaj velikih ameriških družb pa pripravlja predlog, da bi pri nas zgradile kar štiri jedrske elektrarne, od katerih bi ena z izvozom električne energije odplačevala devizna posojila. Takih poslov je najavljenih še več.
Na področju našega izvoza v ZDA smo ugotovili, da je celoten izvoz v letu 1984 dosegel komaj 432 milijonov dolarjev, kar je le 0,13 % vsega ameriškega uvoza v tem letu — 341 milijonov dolarjev. Še celo pri izvozu pohištva, kjer smo se že uveljavili, saj sedi menda kar vsak četrti Američan na stolu, ki je izdelan v Jugoslaviji, ni najbolje, saj izvozimo komaj za 100 milijonov dolarjev. Tajska izvozi za 500 milijonov, iz Evrope pa sta nas prehiteli Danska in Italija, čeprav imata veliko manj surovin. Zato je potrebno tudi na tem področju povezati uvozne posle z izvoznimi protidobavami, s kompenzacijami, sicer se bo obseg menjave le zmanjševal.
V razpravi o finančno-banč-nem poslovanju so bila v ospredju vprašanja reprogramiranja dolgov. Zadnjega dne zasedanja je predstavnik svetovne banke pohvalil Jugoslavijo, da izpolnjuje pogoje iz sporazuma z mednarodnim monetarnim skladom, da znižuje splošno in skupno porabo, uveljavlja aktivno politiko tečaja dinarja, približuje višino obresti višini inflacije in sprejema druge ukrepe za postavitev gospodarstva na zdrave temelje. Toda ameriški bančniki niso hoteli nič slišati, da bi že zaradi samega reprogramiranja naše banke dobile boljši tretman pri ameriških bankah.
NOBENIH
NEPRAVILNOSTI
V juniju je inšpektorica SDK obiskala Istra-benz in pregledala poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta in ugotovila, da ni bilo v poslovanju nobenih nepravilnosti!
Predstavnika Petrola sta vzpostavila na srečanju tudi nekaj konkretnih stikov. Tako sta se dogovorila s predstavnikom Ljubljanske banke v New Yorku, da bo ugotovil, kaj bi
Maloobmejni promet
Za poslovanje v maloobmejnem prometu je potrebna zunanjetrgovinska registracija, ki si jo pridobijo delovne organizacije na osnovi družbeno sprejetih kriterijev. To pomeni, da morajo imeti svoj sedež v obmejnem kraju, da morajo izvažati vsaj za 1 % več kot uvažajo, da opravijo nad 60 °/o pro-r meta preko naših zamejskih organizacij in da obstaja višja oblika sodelovanja, ne le trgovina.
Istra-benz je do zdaj že opravljal delo na osnovi tržaškega in goričkega sporazuma — ukvarjal se je z intervencijskim uvozom goriv po maloobmejnem sporazumu. Zunanjetrgovinsko registracijo že ima, za njeno trajno veljavnost pa je moral utrditi še zadnjega od treh pogojev. V izvoz se je že vključil, čeprav obseg še ni posebno velik, izpolnjuje 60 °/o izvoza preko naših zamejskih organizacij, le višja oblika sodelovanja še ni urejena. Toda zdaj tudi za to ne bo več ovir, saj bo delovna organizacija podpisala zunanjetrgovinsko pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, torej zastopniško pogodbo s firmo iz Trsta.
naša SOZD lahko izvažala v ZDA, navezala pa sta tudi stike s predstavnikom Chevrona, firme, ki sodeluje pri iskanju nafte in plina v Jadranu.
Ž. Železnik
Za še uspešnejše delo
Delavska univerza Boris Kidrič iz Ljubljane je v mesecu maju organizirala v Kranjski gori seminar za tajnice, vodje pisarn in administrativne delavke. Seminar je bil pripravljen in izdelan po programu dopolnilnega izpopolnjevanja. Da so taki seminarji potrebni, smo videle tudi iz zelo številne udeležbe, saj gre razvoj znanosti in ved tudi na tem področju v korak s časom. Tako je bilo omogočeno administrativnim delavcem, da si izpopolnijo znanje, ki ga zahteva ožja stroka, organizacija dela, postopki in problemi dela nasploh.
Tema seminarja je bila razdelana na področja strojepisja, pisarniškega poslovanja, upravnega postopka v poslovanju DO, tipizacije dokumentarnega gradiva, psihologije dela in slovenskega jezika.
Na predavanjih smo se seznanile z vsemi novostmi, ki jih uvajajo v pisarniškem poslovanju, deloma pa smo tudi obnovile že pozabljeno znanje iz šolskih klopi. Seminar je bil zelo zanimiv in tudi koristen za mnoge izmed nas.
M.
Za bolj zdrave temelje našega gospodarstva
Letošnje poletno srečanje ameriških in jugoslovanskih gospodarstvenikov je bilo na Bledu, udeležila pa sta se ga tudi predstavnika SOZD Petrol. Taki sestanki so nekakšen barometer, ki kaže, koliko smo se pripravljeni odpreti svetu, se vključiti v mednarodno menjavo in v dolgoročnejše gospodarske odnose s svetom. Tokrat je bilo srečanje pomembno tudi zato, ker je bilo neposredno po obisku predsednice ZIS Milke Planinc v ZDA, kjer so se največ pogovarjali prav o gospodarskih vprašanjih.
Posvetovanje o vlogi nafte in plina v razvoju Jugoslavije od 1986 do 1990
V času, ko pripravljamo srednjeročni plan razvoja Jugoslavije 1986—1990, je Znanstveni svet za nafto Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v sodelovanju z Energoinvestom iz Sarajeva organiziral posvetovanje o vlogi nafte in plina v razvoju Jugoslavije v obdobju 1986—1990. Posvetovanje je bilo 18. in 19. junija 1985 v kongresni dvorani hotela Holiday Inn v Sarajevu. Rdeča nit posvetovanja je bila tema, kako s skupnimi napori — kot je rekel akademik Hrvoje Požar, ki je imel pozdravni govor — iz nestabilnega gospodarskega položaja, vključno z naftnim gospodarstvom, preiti v stabilno gospodarsko stanje.
Znanstveniki in strokovnjaki s področja nafte in plina so sproščeno razpravljali o ekonomskem položaju naftno-plinskega gospodarstva in splošnih okvirih bodočega razvoja do leta 1990. Posebno zanimive in vsebinsko bogate so bile razprave strokovnjakov s področja predelave nafte in plina in njihovo skupno mišljenje, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bomo povečevali rafinerijskih kapacitet, temveč čim bolj izkoriščali že obstoječe.
Ob koncu posveta so poudarili pomembnost razvoja znan-stveno-raziskovalnega dela, posebno v proizvodnji nafte in plina in v zvezi s tem tudi pomembnost izobraževanja kadrov v naftno plinskem gospodarstvu.
Po končanem posvetovanju smo si udeleženci ogledali v Energoinvestu proizvodnjo armatur za potrebe naftnega gospodarstva, proizvodnjo termo aparatov in merilne tehnike, v popoldanskem času pa tudi olimpijske objekte na Igmanu.
Zanimivo je, da se je posvetovanja v Sarajevu udeležilo zelo veliko poslovodnih delavcev naftno plinske stroke.
B. P.
Iz DO Istra-benz
PRODAJA V MARINI PORTOROŽ
TOZD Igralnica Casino je zgradila v portoroški marini bencinski servis, v katerem bo oskrbovala jahte. Ker pa sama igralnica ni registrirana za prodajo goriv, je prevzel to opravilo Istra-benz, in sicer v okviru bencinskega servisa Lucija. V gradnjo samega objekta ni vložil ničesar, prevzel je le nakup agregata. Seveda pa se bo lahko pozneje še pogovarjal s Casinom o eventualnem prevzemu lastništva. Servis bo posloval od 1. maja do 30. sep-
tembra, od goriv pa bo prodajal super in navaden bencin ter D-2. Ker so kupci večinoma tujci, je možno plačati blago le v devizah.
MINIMALNI ZNESEK
Prodajalci na bencinskih servisih, ki imajo menjalnico, smejo imeti pri sebi med delovnim časom samo 1500 dinarjev. Na zadnji seji delavskega sveta Istra-benza so sklenili, da bodo predlagali Splošni banki Koper, da bi vnesla v pogodbo novo vsoto, in sicer 4000 dinarjev.
Ocenjevanje bencinskih servisov
V Istra-benzu želijo izboljšati delo prodajalcev in urediti izgled bencinskih servisov. V ta namen so med drugim sklenili, da bodo organizirali ocenjevanje oziroma tekmovanje med posameznimi servisi in njihovimi prodajalci, saj so namenili najboljšim trem prav lepe nagrade.
Tričlanska komisija bo trikrat letno obiskala vse bencinske servise delovne organizacije in ocenjevala zunanji in notranji izgled servisa, skladiščni prostor, garderobo, sanitarije, pa tudi osebni izgled prodajalcev, opremo, požarnovarnostne naprave in postrežbo.
Na bencinskem servisu, ki bo dobil najvišje število točk, bo prejel vsak zaposleni po 30.000 dinarjev nagrade, na drugouvrščenem po 20.000 dinarjev in na tretjeuvršče-nem po 10.000 dinarjev.
Izreden uspeh gasilske desetine Transport
Močno pomlajena gasilska desetina Transport je na občinskem gasilskem prvenstvu osvojila drugo mesto.
V počastitev 40-letnice osvoboditve, dneva civilne zaščite, predvsem pa kot memorial Matevža Haceta je občinska gasilska zveza organizirala občinsko gasilsko tekmovanje. Kot soorganizator in kot gostitelj je sodeloval tudi Transport, ki je poskrbel, da je tekmovanje potekalo nemoteno v krogu delovne organizacije, ob zaključku pa ponudil vsem udeležencem toplo malico in osvežilno pijačo.
V popolni gasilski opremi se je na otvoritvi tekmovanja zbralo 170 tekmovalcev, ki so sestavljali 7 pionirskih ekip, 1 ekipo mladink, 1 ekipo mladincev, 1 ekipo članic in 7 članskih ekip.
Prisotnim je najprej spregovoril predsednik občinske gasilske zveze in opozoril na pomembnost tekmovanja, ki je preverjanje sposobnosti, pa tudi na pomembnost doseženih rezultatov, saj prvouvrščena ekipa sodeluje na regijskem tekmovanju.
Pred začetkom tekmovanja je predsednik OGZ Marjan Lukančič spregovoril še o Matevžu Hacetu, v katerega spomin je bilo tekmovanje prirejeno. »Matevž Hace je bil narodni heroj. V povojnem času je bil dolga leta predsednik Gasilske zveze Slovenije in je eden tistih, ki imajo izredne zasluge za povojni razvoj gasilstva na Slovenskem. Zato so tudi priznanja v tem tekmovanju — v regijskem in republiškem — bronasta, srebrna in zlata značka v njegov spomin.«
Vsem tekmovalcem je zaželel veliko uspeha tudi direktor Transporta Teo Šircelj, nato je poveljnik občinske gasilske zveze Franc Slavec sprejel izvedbo tekmovanja. Večji del tekmovanja je potekal sicer v slabem vremenu, kljub temu pa so tekmovalci pokazali izredno pripravljenost. Med pionirji so se najbolj odrezali predstavniki GD Ilirska Bistrica, mladinke in mladinci iz Vrbova ter članice in člani iz Plame v Podgradu.
Ne moremo pa tudi mimo ugotovitve, da je izredno na-
predovala desetina IGD Transport. Med sedmimi članskimi ekipami je osvojila drugo mesto in si s tem pridobila pravico do udeležbe na regijskem tekmovanju. Pod vodstvom mentorja Zvonka Jeršinoviča so izreden uspeh dosegli Anton Poklar, Joško Mršnik, Anton Prosen, Ivan Valenčič, Igor Milavec, Tomaž Crv, Janko Pirih in Lado Baša.
Zaželimo našim gasilcem v nadaljnjih tekmovanjih še veliko uspeha in čim manj resničnih akcij.
D. Prosen
V Cankarjevem domu je od 26. do 28. junija potekal seminar
O upravljanju tehnoloških inovacij
Organizirali so ga Iskra, Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo in Gospodarska zbornica Slovenije. Ob zelo številni udeležbi predstavnikov iz naše republike, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške so predavali vrhunski strokovnjaki iz Slovenije, Italije iz Združenih držav Amerike. Njihove praktične izkušnje pri vodenju (management) projektov, pri katerih je bila uporabljena nova tehnologija, so spodbudile pri poslušalcih marsikatero misel, ki bo pomagala — če jo bo mogoče uresničiti tudi v našem okolju — k povečanju ravni uvajanja in vodenja sodobnih tehnologij. Če želimo vrniti dolgove v tujini, moramo izvažati, to pa bo mogoče le, če bomo konkurenčni. Konkurenčnost pa bomo dosegli s povečanjem znanja, v kar spada tudi sposobnost vodenja novih, naprednih tehnoloških projektov.
Seminarja so se udeležili tudi predstavniki razvojno-plan-skega sektorja naše SOZD.
A. P.
ZAHVALA
Vsem nekdanjim sodelavcem iz Zemeljskega plina se iskreno zahvaljujem za prisrčno pozornost, ki sem je bil deležen med boleznijo in tudi zdaj, po upokojitvi.
Peter Juhart
ZAHVALA
Zahvaljujem se za vsa izrečena sožalja ob smrti moje mame Line Šušteršič in za podarjeni venec.
Martin Šušteršič
Devizno poslovanje SOZD Petrol v luči mednarodne blagovne menjave
Odločamo se o legitimnosti zakona o deviznem poslovanju in pri tem razmišljamo, kaj in kako bi bilo najbolje ukreniti.
Seminar o prevozu nevarnih snovi
Izhodiščne točke zadnjih predlogov skupščine SFRJ kažejo na izrazito usmerjenost v centralizem, kar pa združevalci dela v Sloveniji in Hrvaški odklanjajo. Vendar ne zato, ker bi bili proti solidarnosti in se ne bi strinjali z delitvijo zunanjetrgovinskih sredstev za potrebe gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin, pač pa iz prepričanja, da taka dolgoletna podpora ne prinaša nobenih spodbujajočih rezultatov in je pravzaprav samo potuha nepravilnemu planiranju gospodarskega razvoja. Casa za odločitev ne preostaja mnogo, tudi možnosti za odločanje so minimalne, ne glede na neugoden položaj pa je treba razdelati vidike in postavke blagovne menjave in finančnih pretokov v okvirih republike in federacije.
Ce razmislim potek zunanjetrgovinskega poslovanja in če bi me kdo vprašal, kako si zamišljam zakon o deviznem poslovanju, bi prišel ob zahtevani eksaktnosti v zadrego, sicer pa menim, da ni spodbudna niti centralistična niti razdrobljena ureditev razpolaganja s pravicami in sredstvi za poslovanje, kot je zamišljena v načrtu zakona o ekonomskih odnosih s tujino. Pri treznih premislekih je potrebno združiti oba konca, kar naj bi v praksi pomenilo, da je treba razpolaganje s sredstvi pri nabavi surovin urejati usmerjeno, z enega mesta, pa četudi pooblaščeni nimajo najboljših odločitev. Gospodarstvu je treba omogočiti, da bo razpolagalo z deviznimi sredstvi za vzdrževanje proizvodne opreme, kajti če bomo prisiljeni iskati vso zahtevano dokumentacijo za uvoz nekega rezervnega dela, ki je režimsko opredeljen v enega štirih sistemov in je pri preverjanju, odločanju in izdajanju potrdil zaposlenih vrsta nestrokovnih in bolj ali manj dobre ali slabe volje odločujočih administratorjev, pač ne moremo pričakovati dobrih uspehov industrije in kmetijstva. Imamo izkušnje svojih zunanjetrgovinskih sistemov v preteklih letih, pa tudi nekaj informacij o sistemih v vzhodnih in zahodnih državah. Španci niso sposobni slediti zakonitostim blagovne menjave s tujino. Težave imajo
tudi v drugih deželah, celo v industrijsko visoko razvitih državah ne manjka predpisov, ki uravnavajo prenos domačega plačilnega sredstva. Torej iščemo izhod iz trenutnega položaja tako kot vsi po svetu. Odločiti se moramo za potrditev predlogov, ki pa so v nesprejemljivi obliki, kot so prikazani v osnutku zakona o deviznem poslovanju.
Vsa svetovna gospodarstva so vezana na menjavo blagovnih dobrin, kar je s stališča narodne in politične neodvisnosti dokaj neugodno, vendar se je treba s tem dejstvom sprijazniti. Lahko si poiščemo tudi drugačno varianto — izolacije, ki pa je že vnaprej obsojena na neuspeh. Slediti je treba obstoječi tehnologiji, pa četudi je vsiljena in gospodarsko veže načrtovalce, da ustvarjajo proizvode, ki so komercialno-teh-nično vezani na matično bančno podlago razvitih držav in je vsa inventivnost šolanih strokovnjakov vprašljiva glede na vsiljeno tehnologijo denarno močnejših in produkcijsko razvitejših držav.
Ce upoštevamo vse navedeno, predvsem pa dejstvo, da novi devizni zakon zaenkrat še ni bil sprejet, o starem, sedaj veljavnem pa krožijo mnenja, napisana v občilih javnega obveščanja v skoraj humoristični obliki, kako so enotna merila o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino neenotna in celo protiustavna, potem se sprašujemo, kako naj bi čim bolje planirali in predvideli gospodarski razvoj, ko pa nimamo trdnih niti kratkoročnih pogojev v ekonomskih odnosih s tujino.
T. Tomšič
Kaj je prinesla avtocesta?
Pred nedavnim so odprli odsek avtoceste med Ljubljano in Naklim, kar je močno razbremenilo staro cesto, pa tudi bencinske servise ob njej. Zdaj je promet na servisih od Medvod do Vokla skoraj za polovico manjši kot prej, seveda pa se je povečal v Tržiču, na Jesenicah, v Kranjski gori, v Lescah pa je servis odprt zdaj non-stop.
Varen prevoz nevarnih snovi je obveza vseh prevoznikov kot tudi potrošnikov teh snovi in je vsak dan bolj aktualen. V svetu je poznanih približno 4,5 milijona kemikalij, cca 35 tisoč pa jih uporabljajo v pomembno velikih količinah. Že ta podatek pove, kako dobro se je treba pri delu spoznati, da bo postopek pri dostavi teh snovi pravilen in varen. Tudi po naših cestah v zadnjih letih vse pogosteje prevažajo poleg naftnih derivatov še vrsto drugih, včasih celo zelo nevarnih kemikalij. Izobraževanje na tem področju je eden izmed pogojev za boljše opravljanje teh del. Letos junija je bil v ljubljanskem Cankarjevem domu seminar »Prevoz nevarnih snovi«. Organizator je bil Zavod SRS za varstvo pri delu, predavali pa so Dragomil Bole, samostojni inšpektor milice pri RSNZ o oceni varnosti prevozov nevarnih snovi v cestnem prometu in o zakonu o prevozu nevarnih snovi, Aienka Oblak, republiška inšpektorica dela o razvrščanju in pomenu nevarnih snovi ter Alfonz Zafošnik,
republiški inšpektor za požarno varnost o organizaciji notranjega nadzora in notranjih ukrepih pri prevozu nevarnih snovi.
V Transportu, kot enem glavnih prevoznikov nevarnih snovi v naši državi, se zavedamo, kakšno nevarnost predstavlja razlitje vsebine naših cistern, posebno še na kraških tleh, zato smo se odločili, da celotni seminar ponovimo doma in tako širšemu krogu delavcev omogočimo izobraževanje na tem področju. Seminar je bil 25. junija in udeležili so se ga vsi, ki neposredno usmerjajo in delajo pri prevozu nevarnih snovi. Spoznali smo, kako nevarno je naše delo in kako pomembno je, da so vozila brezhibna in vozniki pripravljeni za opravljanje tako zahtevne delovne naloge. Ob koncu smo prišli do zaključka, da moramo tako izobraževanje sprejeti kot stalno prakso in svoje delo opravljati tako, da ne bomo ogrožali okolja in življenja v njem.
A. V.
Pred dvema mesecema smo objavili v glasilu fotografijo »neke naprave« in vas vprašali, čemu služi. Dobili smo en sam odgovor in tudi tega šele zdaj. Ker se nam je zdel duhovit, smo predlagali TOZD Trgovina Maribor, ki podeljuje nagradi, da izroči do zdaj neznanemu pesniku kar obe — 5 litrov super bencina in 5 litrov plinskega olja.
Veste, kaj je to?
... Je naprava — (... ni naprava), kakšen čuden tehnikum si izmisli bistra glava, to je pravo, kar pogum.
Se na misel mi ne hodi, da je to pogruntal lump, ki ga greh socialni vodi, ne rabi dinarjev, ne pump.
Na pravo mesto reč nastavi, že bencinček se cedi, ne po zakonu in po postavi, z avtom kar zastonj hiti.
Takšne so pri nas navade, bolj si brihten kot hudič, bolj se v levo, desno krade, lažje plavaš kakor ptič.
Pa še hvala za nagrado, če je vredna sploh imena, bila bi boljša čokolada in sedemmetrska polena.
A. Smel
%
S
NAFTA V VIETNAMU
Na južnem priobalnem pasu Vietnama so odkrili večje količine nafte, ki bodo po prvih ocenah zadoščale za 20 ali 30 let. Zgradili so že dve platformi za eksploatacijo, s proizvodnjo pa naj bi začeli še letos.
V nižjih slojih zemlje so odkrili še večje količine, v severnem delu Mekonga pa se nahajajo tudi dokaj velike rezerve naravnega plina.
PET RAZISKOVALNIH LET V ANGOLI
30. julija 1980 je bil med So-nangolom in petimi združenimi partnerji, med katerimi sta tudi jugoslovanski Naftaplin in Naftagas, podpisan sporazum o raziskovanju in proizvodnji nafte, veljal pa naj bi pet let. To pomeni, da bo kmalu potekel. Ker pa so dosedanji rezultati dobri, so partnerji zainte-
resirani, da bi pogodbo podaljšali. Samo Mobil je najavil, da želi prodati svoj delež pri raziskovanju ter da se bo umaknil z bloka III, kar bo omogočilo ostalim partnerjem, da povečajo svoj delež.
RAZLIKA OD SERVISA DO SERVISA
Turisti, ki se bodo letos napotili po Franciji, bodo morali paziti, na katerem bencinskem servisu bodo kupovali gorivo, kajti cene so močno različne. Gibljejo se med 5,39 franka do 6,15 franka.
V Franciji lahko svobodno oblikujejo ceno bencina, kar je povečalo konkurenčno borbo med posameznimi firmami, sicer pa bo v vsakem slučaju Francija trenutno še vedno med evropskim državami, ki imajo najdražji bencin.
Gorje pijancem!
Pod tem naslovom je eden od vodilnih nemških dnevnikov »Die Welt« prinesel novost o poostreni kontroli voznikov, ki upravljajo vozilo takrat, ko imajo v krvi več kot 0,8-promiIno koncentracijo alkohola, kar je »dopustna meja« za voznika. Iz članka je razvidno, da bo v prihodnje že 5 steklenic piva, popitega v 2 urah, stalo nemške avtomobiliste kar 1000 mark kazni ter odvzem vozniškega dovoljenja za 3 mesece, v primeru seveda, če jih bo zalotila policija.
Za hujše primere pijanosti, povezane s prehitro vožnjo, neprimernim prehitevanjem itd., pa so se odločili za globo in dosmrtni odvzem dovoljenja.
Tudi pri nas je v zadnjem času vedno več prometnih nesreč, katerim botruje alkohol. Alkohol znatno zmanjšuje pozornost in zbranost pri vožnji. Posebno je oslabljena moč hitrega reagiranja in hitre razsodnosti. Podaljšan je tudi reakcijski čas na vizualne, akustične in motorne dražljaje. Pri večjih hitrostih vozila (50 do 80 km/h) pride do zamudne reakcije za 1/10 sekunde, kar prostorsko pomeni oddaljenost 1,8 do 3 m. Vpliv alkohola zmanjšuje tudi kritičnost, poraja se občutek hrabrosti, sposobnosti in celo precenjevanja samega sebe ali precenjevanja
situacije. Hkrati se zmanjša tudi občutek odgovornosti in to prav v času, ko je treba hitro reagirati glede na nenavadno situacijo. Prav v tem trenutku se pojavi inhibitorno (zaviralno) delovanje alkohola, to pa pomeni čas (hip), ki je lahko v prometu usoden.
Največ nesreč se pripeti v vinjenem stanju pri koncentraciji 1 do 2 °/oo alkohola v krvi. To je razumljivo, ker vozniki zaradi zmanjšane samokontrole menijo, da lahko upravljajo z vozilom, čeprav je v resnici vozniška sposobnost močno zmanjšana.	»
Stanje alkoholne omamljenosti v prometu poslabšajo tudi druge okolnosti, kot npr. slaba vidljivost, vožnja pri umetni svetlobi, dež, megla ter ostalo.
V večini držav, kakor tudi
pri nas, sodijo, da je voznik, s koncentracijo nad 0,5 °/oo alkohola v krvi, že pod vplivom alkohola. Če pa ima v krvi nad 1,5 °/oo alkohola, je voznik že nesposoben upravljati vozilo.
Za ugotavljanje količine alkohola v krvi je cela vrsta metod. Glede na analizo pri prometnih nesrečah pa odrejajo alkohol v krvi z Widmarkovo mikrometodo.
Podatki veljajo za zdravo osebo, ki tehta približno 75 kg. Kolčina popite pijače velja v tabeli za žgano pijačo 4 cl, za pivo in vino pa pol litra.
V tabeli posredujemo podatke, iz katerih je razvidno, kako raste oziroma pada stopnja alkohola v krvi glede na vrsto pijače in čas uživanja.
M. Geržina
Vsebina
Vrsta pijače	alkohola v °/o	1/2 ure	(v promilih) 1 ura 2 uri		3 ure	4 ure
žganje, rum whisky	45—55	0,4	0,55	0,45	0,3	0,2
liker	38	0,2	0,35	0,25	0,1	
konjak, vinjak	32—38	0,2	0,35	0,25	0,1	—
vino — sladko	15—20	0,8	1,4	1,3	1,2	1,1
vino	8—12	0,6	0,8	0,7	0,6	0,5
pivo	5,5—5,6	0,4	0,6	0,5	0,4	0,3
Utrinki s poti
Doživeti Italijo v tako čudovitem sončnem vremenu, kot smo jo doživeli mi, je spomin, katerega ne pozabiš. V dvodnevnem izletu smo obiskali Padovo, Verono, bili smo pri jezeru Lago di Garda, videii polotok Sirmione in Benetke.
Z avtobusom smo se, brez zapletov na meji, najprej ustavili v Padovi. Ogledali smo si baziliko Antona Padovanskega. Veličastno stavbo so gradili skoraj 100 let (1232—1300) in je zidana po vzoru bazilike sv. Marka v Benetkah v romanskem in gotskem stilu. Po ogledu sejma smo pot nadaljevali v Verono. Prevzel nas je pogled na zelo dobro ohranjeno obzidje amfiteatra, v katerem še danes igrajo, bili smo pod Julijinim balkonom. Kdo ne pozna tragičnega konca Romea in Julije, ki ga je opisal tudi Shakespeare. Mimogrede smo se ustavili v znanem nakupovalnem centru Citta Mercato, kjer smo pustili ves »odvečni« denar. Večerja in prenočišče sta nas čakala v prijetnem turističnem mestu Garda ob istoimenskem jezeru. Preživeli smo prijeten večer ob poslušanju italijanskih opernih arij in napolitanskih pesmi.
Zjutraj smo pot nadaljevali ob jezeru in se ustavili v drugem zelo obiskanem turističnem kraju Sirmione. Turistična sezona se je tu že pričela, saj je bilo povsod polno turistov, ki se pripeljejo z ladjami. Bližali smo se zadnjemu cilju našega potepanja, Benetkam. In videti Benetke, lahko rečem zase, ki jih še nisem obiskala, je resnično nekaj nepozabnega. Zgradili so jih na 117 otočkih, prepletene so s 150 kanali, preko katerih vodi 400 mostov.
Mesto je bilo ustanovljeno 811. leta, beneška republika pa se je razvijala od IX. stoletja dalje. Svoj vrhunec je doživela v XV. stoletju, po odkritju Amerike pa je zaradi preusmeritve trgovskih poti gospodarska moč pričela upadati, kar je pomenilo konec razcveta umetnosti.
Zaradi pomanjkanja časa, smo se odločili le za ogled glavne znamenitosti Benetk — Markovega trga. Markov trg, poznan po vsem svetu, je velik marmornati salon brez stropa, ki meri v dolžino 175 m in 80 m v širino. Vse okrog trga so galerije, obkrožajo ga znane kavarne, kot je Florjan, in luksuzne trgovinice. Trg se zaključuje z baziliko Sv. Marka, ki so jo gradili od leta 1063 do 1073. Njena veličastnost in bogata notranjost prevzame vsakega obiskovalca. V baziliki je tudi grob evangelista Marka, ki je zaščitnih mesta Benetk. Ob baziliki stoji Doževa palača, zgrajena v XII. stoletju, simbol beneške slave in moči, ki je bila rezidenca dožev in sedež države. Del te stavbe so bili zapori, do katerih pelje znani most vzdihljajev.
Utrujeni, vendar navdušeni, smo se vkrcali na vaporetto — beneški vodni avtobus, in se ob spremljavi pojočih gondoljer-jev, mimo številnih palač in pod mostovi popeljali do našega avtobusa, s katerim smo nadaljevali pot proti domu.
MaSa
Stran 7
Kdo neki to
Za vse tiste, ki vsaj včasih in od strani spremljajo delo našega zbora, ni mogel biti koncert, ki je bil napovedan za 14. junij, nikakršno presenečenje. Videti je, da se je zbor odločil, da bo zaključil vsako pevsko sezono s koncertom doma, v lastni hiši. Dejanje vsekakor zasluži vso pohvalo in je vredno naše pozornosti. Se posebno če vemo, da je zbor maloštevilen in nima na pretek priložnosti za javno predstavljanje svojega pevskega znanja. Zato je toliko bolj pohvalen pogum, s katerim so se pevke odločile za samostojno predstavitev.
Priznati pa moramo, da so imele dodaten, zelo tehten razlog, da sezono zaključijo s posebnim koncertom. Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi bili člani zbora odlikovani s priznanji, kakršno je Gallusova pevska značka. In vendar je letos kar dvema v našem zboru pripadla ta čast.
Za dolgoletno sodelovanje v raznih zborih, nazadnje v ZPZ Petrol, je prejela zlato Gallusovo značko Justi Lučovnik, ki jo vsi poznamo kot eno ustanoviteljic našega zbora in tudi najbolj izkušenih pevk.
Prav tako je dobil priznanje za svoje požrtvovalno delo z našim zborom dirigent in umetniški vodja Damjan Tozon.
tam poje?
Njemu je bila podeljena srebrna Gallusova značka in če smo popolnoma odkriti, je bilo to zanj popolno presenečenje. Upamo lahko le, da prijetno in kot spodbuda za naprej.
ki jo, žal, premalo poznamo.
Ne bomo si jemali pravice, da bi kritično ocenjevali njihov nastop s tehnične plati, rečemo lahko le, da je bilo lepo, prelepo. In nepozabno.
Ali lahko upamo, da bo to, komaj posejano seme sodelovanja s Koroškim oktetom obrodilo še več sadov? Zenski pevski zbor Petrol si tega vsekakor
želi in po nekaterih znamenjih sodeč, lahko že jeseni pričakujemo novo sodelovanje.
Za zdaj pa se Koroškemu oktetu in njegovemu vodji Toniju Ivertniku lahko le zahvalimo za lepo doživetje. Hvala, Korošci, in kmalu nasvidenje!
MM
Pevski praznik v Šentvidu pri Stični
Pojo naj ljudje
Tudi Marjan Hribovšek je na tem koncertu doživel presenečenje, kakršnega ni pričakoval. Za svojo zvesto pomoč in ves trud pri delu zbora si je pridobil ne le našo iskreno zahvalo, ampak tudi priznanje občinske ZKOS.
Vsa ta častna priznanja nam je podelil podpredsednik ZKOS Bežigrad Tomaž Zalar, ki je tudi sicer naš dober znanec.
Vendarle pa moramo priznati še nekaj. Uspešno gostovanje naših pevk januarja na Ravnah, o čemer smo že poročali, nam je nalagalo dolg, da tudi mi povabimo prijazne Korošce v goste. Tako smo se odločili, da bodo gostje našega zaključnega koncerta.
Uvodna pesem je, kot se spodobi, pripadla gostiteljicam. Ze dolgo jih nismo slišali zapeti tako ubrano in tako sproščeno. Je bil to le vpliv domače dvorane ali pa plod dobrega dela med letom? Verjemimo, da je bilo to drugo, in zaželimo našim pevkam vse najboljše v naprej in še mnogo tako kvalitetnih nastopov.
Seveda smo s posebnim pričakovanjem čakali na nastop naših gostov. Ne le da ima Koroški oktet z Raven na Koroškem že dolgo, 25-letno tradicijo, njegov nastop na Ravnah nas je prepričal, da lahko pričakujemo izjemno umetniško doživetje. In tako se je tudi zgodilo. Naša pričakovanja so se popolnoma uresničila. Koroški oktet je ganil in navdušil dvorano, kot že dolgo nihče drug. S svojim dovršenim nastopom in prelepim veznim tekstom, ki ga je več kot doživeto podala njihova Mojca, so nam vsem pokazali nek drugi svet, nek drugi kraj, našo Koroško,
Ali lahko deževno vreme pokvari takšno prireditev, kakor je šentviški Tabor?
Omahljivci bodo morda pritrjevali, češ da voda v čevljih res ne deluje dobro na glasilke. Vendar jim moram povedati, da nimajo prav. Se tako močan naliv ne more pokvariti veselja do petja množici pevskih zane-sencev, ki se vsako leto zbere na Taboru.
In tudi letos je bilo tako. Na lastne oči sem se lahko prepričala, da se 8000 pevcev niti malo ni menilo za grozeče nebo in je hrabro vztrajalo že na generalki. Pa tudi potem, ko je šlo čisto zares, se nihče niti zmenil ni za kapljice, ki so poskušale prestrašiti pevce in prekiniti to enkratno prireditev.
Mislim, da ni potrebno posebej predstavljati te manifestacije, ki enkrat v letu zbere vse zbore iz Slovenije in iz zamejstva, jih uglasi na skupno melodijo in na skupno petje. Tako pesem združi ljudi z vseh koncev, vseh poklicev, vseh starosti v isti in vsem skupni ljubezni do naše, slovenske pesmi. Letos je bil Tabor že šestnaj-stič.
Tudi ZPZ Petrol se udeležuje te prireditve že vsa leta svojega obstoja. Tako so se tudi letos pevke podale v Šentvid, da bi
s svojimi glasovi in po svojih močeh prepevale v naj večjem zboru na svetu.
Mirne duše vam lahko zatrdim, da je bilo lepo, ubrano, veselo. In kakor bi tudi nebo hotelo pokazati spoštovanje do prireditve, je ustavilo dež, ki je vse dopoldne neusmiljeno namakal prireditveni prostor. Se več: kot v pohvalo pevcem in godbenikom, pa tudi marljivim in gostoljubnim prirediteljem, se je za konec pokazalo še sonce. Za nagrado za lepo pesem in kot obljuba, da bo morda drugo leto bolj usmiljeno.
MM
Rešitev križanke
GIGOLO OGOREK SOLATA TRINOM ITA NH
NO SIVOLASKA SRK ZNACAJNEZ TKON ALAH AMT VALOK AK GAJ ZAKAJ ROLETAR DNO EMU OGRADA BRIKETI REJENEC OSAR RO
NAGRADNA KRIŽANKA
- HA&fS
»AU> VblW ...
SWMw
MA5X0
btsmv^
IftTml,
SYM>\
?t>YWi\V «A >Att> SANO \\A ROMAMO
OTsVllD-
\AVHO
ORO^i
TR^v(A
V»V
WOVl<.\
V<(W»TA
-N
-A.
TOV,01« >
mv
OTOA«
Sil
HAVftW-
5A
RtWf\
VONMA
*M»VVO
SV\W
($dAmj
vimiL
««>3Av\
OČI
TAfeTA-WU.l N
wu-
tOR«^\
\.V?0T«A
s%t>ta\>v
W«IW\A
W«
KA5ANAHK
DINARA
CAUSA
UITIOH
N5.0TSK'
V-l«\NlC.
NOVjA
WWW.lt
VtAU -JAVSVCl
«atom
V(OHU.RM
vračka
COTT
NASA
IoNASha,
TONOR-
l-V^AVON
llNSXO
'Ml
M-SMfm ZA TRAM
W* Ttfflll VRčIVa
\Y^t «A SHlSAc
t>lVM\
f(t\TOX
Sosvi
MOVA
5.aiw\t
t)OVW
VSUV
\m m vrotaftu
AmrvišKc
T\MO
WvtA
W©yNKt
MIMIKA
\>WAWA
WOtA
K«Wii
KOVOOT
MUSUM • KVHttttA 1A RtNtlt
»t5PWST\T\,VC.WL SrtVT HOT\H; ?01A^\V. StH ...
T
blATUT. A®.JW OblssE. «A WAN\ HI-Nivn
1TAV\-
lA^SVA
RTV
?R\TO-
NlOMA
TtSIVA
StWAW ToVUT>T>l N MstA-
YRAl'A'
?Rlb\-
NAVKA
TONSKI
TcKRA)\«t
ToCiAm
ARoTSKA
CN^VtfA
SSTARA
OČV
\^5FMX/\ A At 105.
SCWb«\K
VCtnoN
lATOVAV
VKUt)A
\AN«A mtlA N VllO-?OTM'A\
OOU>
tlTAVS^
«ATAT>
Glasilo delavcev združenih delovnih organizacij v sestavi SOZD Petrol
Ureja uredniški odbor:
Marinka Biček, Minka Demšar, Bojan Marn, Kar) Privšek, Cvetka Pisar, Ada Valenčič
Odgovorni urednik Aleš Peternel
Urednik Jelka Zmuc-Kušar
Tehnični urednik, lektor in korektor:
Jelka Zmuc-Kušar
Naslov uredništva
SOZD Petrol, Ljubljana, Titova 66
Telefon 312 755
Dragi reševalci,
danes smo vam najprej dolžni opravičilo, ker vam v prejšnji številki nismo napisali, kakšne nagrade so izžrebani reševalci dobili. Takole je — III. nagrada je »vrečka Petrol«, II. nagrada vlečna vrv, I. nagrada usnjena denarnica »Petrol«.
In tokrat?
Nagrade je podelila TOZD Celje, dobili pa so jih:
Eva Inkret — Kanebo čistilno krpo,
Vinko Zuccato — avto atlas Evrope,
Katja Knap — baterijsko svetilko Z 50.
Prišli - odšli
Prišli
DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Tovorni promet Franko Gulio, voznik, Roko Barag, voznik, Boris Gustinčič, voznik, Gordan Iskra, voznik
TOZD Avtoservis
Boris Anzelc, skladiščnik, Bojan Rutar, strugar, Janko Dovgan, avtomehanik, Robert Mavrič, avtomehanik, Franjo Brak, avtoličar, Anton Šajn, avtoklepar
DSSS
Aleš Zidar, referent za družbeni standard in rekreacijo
DO Gostinstvo TOZD Motel Lom Nijad Burnič, natakar, Branka Gajšek, nakatarica, Minka Mah-mutovič, kuhinjska delavka, Muharem Medjedovič, zunanji delavec, Martina Milavec, točajka
TOZD Restavracija Tepanje Ivan Jesenek, natakar
TOZD Motel Podlehnik Manica Mlakar, kuharica I
DSSS
Tanka Gorišek, administrativni referent
DSSS SOZD
Marina Zafošnik, pravni svetovalec, Aleš Tominec, samostojni referent črnega blaga, Magda Kuhelj, referent FRS, Bogomira Podboršek, referent FRS
Odšli
DO Trgovina z naftnimi derivati TOZD Trgovina Nova Gorica Poslovna enota drobna prodaja — Milan Klauzar, poslovodja
DO Istra-benz
Jože Vergan, skladiščnik goriv, pokoj
DO Transport Ilirska Bistrica TOZD Tovorni promet Ivan Iskra, prometnik, invalidski pokoj, Anton Šajn, voznik
DO Gostinstvo
TOZD Motel Čatež
Franc Stojf, zunanji delavec, pokoj
TOZD Motel Podlehnik Nikola Dragojlovič, natakar, pokoj
TOZD Gostinski obrati Liljana Stabej, natakarica