Z vročino se nevarnost požarov še poveča
Letos nas je vztrajno mokro vreme verjetno rešilo številnih gozdnih požarov. Vendar pričakujemo, da bo suho in vroče poletje še prišlo. V naravi bomo zakurili ognje in si pekli dobrote, popravljali bomo hiše ali gospodarska poslopja, v delovnih organizacijah pa bo čez poletje marsikje na vrsti remont, kjer brez vaijenja in uporabe ognja tudi ne gre. Zato naj bo današnji prispevek strokovno navodilo in opozorilo za pravitno ravnanje z ognjem.
Kurjenje na prostem
Na prostem moramo z ognjen) previdno ravnati in upoštevati, da mora biti primerno oddaljen:
—  od zgradb najmanj 10 metrov,
—  od    lahko    vnetljivih    snovi (gozd, kopice sena ipd.) pa najraanj 100 metrov.
Pri kurjenju na prostem ne smemo pustiti ognja nikoli brez nadzora. Če začne pihati, ga moramo takoj poga-siti. Po sončnem zatonu je kurjenje brez posebnega dovoljenja pristoj-,nega organa najstrožje prepoveda-no.
Mnogo požarov na travnikih in v gozdovih povzročijo ljudje, ki neod-govorno zapuščajo nepogašena ku-rišča. Zato moramo pred odhodom vedno skrbno pogasiti ogenj in preo-stalo žerjavico.
Delo z odprtim ognjem in odprto lučjo
Delo z odprtim ognjem in odprto lučjo zahteva posebno pozomost in skrb. Zato ta opravila v kleteh ali na podstrešjih raje opustimo. Uporaba odprtega ognja in luči je prepove-dana v prostorih z Iahko vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi, prav tako pa tudi na mestih, kjer je prepove-dano kajenje, in v gozdovih. Posebno skrbno moramo nadzirati uporabo
odprtega ognja in luči v otroških vrtcih, šolah, gledališčih, zbirališčih ter ob raznih praznovanjih (novo-letna praznovanja, pustovanja itd.)
Gorljive tekočine in plini
Gorljive tekočine, kot so bencin, topila, alkohol, gorljiva dezinfekcij-ska sredstva, kurilno olje, laki itd., so zelo nevarne, ker lahko povzročijo bodisi požar ali eksplozijo in pri tem poškodujejo ljudi. Žal mnogo ljudi to nevamost podcenjuje in ravna z gorljivimi tekodnami preveč lahko-miselno.
Posode z gorljivimi tekočinami zaznamujejo s kvadratno etiketo, na kateri je znak plamena. Še posebno nevarne so gorljive tekočine, ki imajo plamenišče pod normalno temperaturo okolice in jih imenu-jemo lahkovnetljive tekočine.
Te tekočine oddajajo gorljive hlape brez ogrevanja (npr. bencin) za razliko od ostaliii gorljivih tekočin, ki pričnejo oddajati gorljive hlape, šele ko se primerno ogrejejo (npr. nafta ali kurilno olje). Posode z lahko vnetljivimi tekočinami označujemo z oznakami, la, lb ali lc, ki pomenijo, da gre za tekočine najvišje požarne ne-varnosti. Pri delu in skladiščenju gor-ljivih tekočin moramo upoštevati ve-ljavne predpise.
Hranjenje gorljivih tekočin v go-spodinjstvih ni priporočljivo. Nika-kor pa ne smemo braniti večje koli-čine od:
11 lahkovnetljivih tekočin (razred I) v steklenicah in drugi zlomljivi embalaži,
31 lahkovnetljivih tekočin v ne-zlomljivi embalaži,
501 kurilnega olja v prenosnih po-sodah v stanovanjskih prostorih,
2001 kurilnega olja v rezervoarjih na stanovanje, če so ti v ustrezno urejenih kleteh ali pritličnih pro-storih, ki niso namenjeni za stano-vanje.
V stanovanjskih prostorih smemo hraniti večje količine od navedenih le, če so pri tem izpolnjena določila Pravilnika o gradnji naprav za vnet-ljive ttkočine ter o uskladiščevanju in pretakanju vnetljivih tekočin (Ur. list SFRJ št. 2071 in 23(71) in Pra-vilnika o spravljanju in hrambi kuril-nega olja (Ur. list SFRJ št. 4V67).
Gorljivih tekočin ne smemo hra-niti na stopniščih, prehodih, hodni-kih in podstrešjih. Razen tega je v prostorih, kjer skladiščimo gorljive tekočine, kaditi strogo prepovedano.
Pri razlitju gorljivih tekoan mo-ramo vedno nemudoma poklicati ga-silce, in če je mogoče, odstraniti- ali zavarovati vse možne vire vžiga.
Oblačila, ki smo jih polili z gorljivo tekočino, moramo takoj sleči in po-sušiti na varnem mestu (nikdar v bli-žini električnih peči ali ob odprtem ognju).
Zaradi nevarnosti vžiga, pa tudi možnosti samovžiga moramo vse, z olji prepojene krpe in kovinske ostružke spravljati v negorljive in tesno zapirajoče se posode.
Kadar delamo z gorljivimi tekoči-nami, ne smemo imeti v bližini niti odprtega ognja niti električnih na-prav, ki bi z morebitnim iskrenjem lahko zažgale gorljive hlape. Vedeti moramo, da so gorljivi hlapi težji od zraka in se lahko nad tlemi razširijo po okolici.
Oljne peči, kuhalnike na špirit in petrolejke smemo dopolniti z gori-vom, šele ko se ohladijo. Trda goriva v pečeh ali pri tabornem ognju ne smemo nikoli zažigati s pomočjo lahko vnetljivih tekočin. Ob vžigu se namreč vnamejo tudi njihovi hlapi, ki se pred tem lahko razširijo po oko-lici. Mnogi Ijudje tudi ne vedo, da so prazne posode, v katerih so bile gor-Ijive tekočine, nevamejše od polnih. Hlapi v takih posodah so običajno tako zgoščeni, da lahko eksplodirajo.
Prazne posode zato skrbno prezra-čimo ali napolnimo z.vodo.