POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Leto lil.	Štev. 8
Celoletna nar čnina	. 280 Lir
Polletna	„	. 140	„
Posamezna številka	- 6 »
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
'Gorico, sobota ZL febuarja 1947
KOD BO PRIBLIŽNO POTEKALA
Slavna pot Rdeče armade
Devetindvajset let je minilo, odkar je bila ustanovljena slavna Rdeča armada. V nič kaj zavidljivih časih, v letih, ko se je združeni mednarodni imperializem — podprt po notranjih sovražnikih mlade Sovjetske republike — vrgel na pridobitve, ki jih je izvo-jevalo delovno ljudstvo Rusije v komaj končani Oktobrski revoluciji, je veliki Lenin poklical pod zmagoslavno rdečo zastavo delavce in kmete, da branijo ogroženo domovino. Ta prvi podvig delavskih množic, ki je edinstven v zgodovini človeštva, ker sloni na osnovnih točkah marksizma, dosleden in načrten, je dobil v Rdeči armadi zaščitnika, ki je ob ustanovitvi, kakor tudi v poznejših letih varoval z milijonskimi silami pridobitve delavskih množic pred vsemi imperialisti in notranjimi sovražniki. Borba mlade armade je bila težka in krvava. V triletni nenehni borbi je obranila sovjetsko domovino pred nemškimi zavojevalci, premagala je armade antante in kontrarevolucionarne generale carske vojske in tako osvobodila sovjetsko deželo ter omogočila mirno zgraditev socialistične domovine.
V veliki Domovinski vojni v letih 1941 do 1945 si je Rdeča armada pridobila slavo nepremagljive vojske. Ne le, da je obvarovala sovjetsko domovino, pridobitev Velike oktobrske revolucije, ne le, da je Rdeča armada v domovinski vojni rešila Slovane izpod nemškega jarma, temveč je rešila tudi človeštvo pred mrakom srednjega veka. Vsled tega je postala rodni oče in rodna mati Slovanov, postala je last in največja pridobitev vsega naprednega, svobodoljubnega človeštva.
Rdeča armada je armada demokracije. Kakor je Rdeča armada globoko ljudska vojska tako je tudi naša jugoslovanska armada prežeta z ljudskim duhom, ki je neomajni čuvar domovine in zvesti branilec" mirne graditve ljudske bodočnosti. Narodi Jugoslavije so videli v Rdeči armadi, kakor tudi v svoji lastni armadi tisto bratsko vez, ki se je okrepila na bojnih poljanah in uničila največje zlo dvajsetega stoletja — nacifašistično hidro. Borci narodnoosvobodilne vojne so imeli v Rdeči armadi svojega učitelja in voditelja. Vsak uspeh in po dvig Rdeče armade je odmeval v srcih borcev narodno - osvobodilne vojne in jim je dajal nove polete za nadaljno borbo proti okupatorju.
Obe armadi, ki sta izšli iz ljudstva, služita ljudstvu s svojo neprestano budnostjo in stalno pripravljenostjo, da se z vsemi silami zavzemata za obrambo ljudskih pravic, za obrambo miru in demokracije.
Slavna zmaga Rdeče armade in pot njenega razvoja sta pokazali smer, po kateri morajo iti vsi zasužnjeni narodi. Tudi primorsko ljudstvo vidi v zmagoslavni Rdeči armadi svojega najzvestejšega zaščitnika, ki ne bo nikoli dovolil, da se bodo teptale naše s krvjo pridobljene pravice. Med milijoni, ki se danes v duhu zgrinjajo okoli generalisima Stalina, velikega voditelja Rdeče armade, je tudi primorsko ljudstvo, ki ne bo nikoli pozabilo svojega velikega odrešitelja. Hvaležnost goriškega ljudstva gre vsem neštetim junakom Moskve in Stalingrada, ki so s svojo srčno
Meja med Italijp in Jugoslavijo bo potekla, kakor sledi: Nova meja se začenja na tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo izpred zadnje vojne in sledi meji med Jugoslavijo in Italijo iz leta 1938 proti jugu do točke, kjer se sreča z upravno mejo, ki je ločila pokrajini Videm in Gorico. Od te točke dalje poteka po upravni meji med omenjenima pokrajinama do točke, ki je približno pol kilometra severno od vasi, kakor je navedena v prilogi št. 1. Pri tej točki zapusti meja upravno mejo med goriško in videmsko pokrajino in poteka proti vzhodu do točke, ki je približno pol kilometra zapadno od Vrhovelj. Od tam poteka proti zapadu med dolinami Krnice in Kožhanjščka do točke, ki je približno 1 km južno-zapadno od vasi. Še prej pa preseče Reko na mestu, ki je približno poldrug kilometer vzhodno od Idrijce ter pušča na vzhodu cesto iz Kožbane preko Mebla v Dobrovo. Odtod poteka proti jugo-vzhodu ter južno tik ob cesti med kotama 111 in 172, nato južno od ceste V polže-Uklanci preko kot 57 in Ì22 ter seka to cesto približno 100 metrov vzhodno od kote 122 Nato se obrne proti severu v smeri točke ki je 350 metrov južno vzhodno od kote 266. Nato poteka približno pol kilometra severno od števerjana ter obme proti vzhodu do Sabotini (kota tiiO) ter pušča na severu vas Sv Valentina.
Od Sabotina teče meja proti jugu, prekorači Sočo pri Solkanu, ki ga pušča v Jugoslaviji. Poteka zapadno tik ob železniški progi do točke približno 750 metrov južno od ceste Gorica-Ajševica Nato se loči od železnice in se okrene proti jugozapadu ter pušča na jugoslovenskem ozemlju Št. Peter, na italijanskem ozemlju pa okrevališče in cedo ob njem in prekorači kakih 700 metrov od goriške postaje Sv Marka progo, ki veže bohinjsko železniško progo z železnico iz Za-
Pred tednom dni so bile objavljene listine mednarodnegi pralnega značaja, ki urejuje položaj in ustroj Tržaškega svoboodnega ozemlja (STO).
Nove meje STO so začrtane v bistvenih potezah na ameriških vojaških zemljevidih. Določbe obsegajo tri člene. Prvi obeležuje nove meje med STO-jem in Italijo, drugi meje med STO-jem in Jugoslavijo, tretji pa sc nanaša na razmejitveno komisijo, ki bo na terenu zakoličila mejo STO-ja.
Poseben člen govori o pravnem položaju STO-ja. Ustanovi se STO, katerega obseg je omejen z Jadranskim morjem in mejami, kakor jih določa pogodba. Ko se pogodba uveljavi, preneha suverenost Italije na področju STO. STO bo upravljan po določbah stalnega statuta. STO bo prejel brez plačila italijansko državno
krvjo zapečatili prisego, ki so jo dali, da se bodo do zadnjega borili za svobodo in demokracijo vseh slovanskih narodov cer človeštva sploh.
graja v Krmin. Poteka oo gori-škem pokopališču, ki ga pušča na italijanskem ozemlju, nam med državno cesto št. 55 iz Gorice v Trst, ki ostane na itTijanskem ozemlju, in križpotjem na koti 54. Pušča na jugoslovanski strani
Vrtojbo in Miren in poteka mimo kote 49.
Od tod se nadaljuje proti jugu po Krasu približno en kilometer vzhodno od državne ceste št. 55 ter pušča na vzhodu Opatjeselo na zapadu pa Jamlje C J točke ki je približno 1 km vzhodno od Jamelj, poteka črta p-> upravni meji med goriško in tržaško pokrajino do točke, ki je približno dva kilometra severm vzhodno od Štivana in pol kilometra seve-rozapadno od kote 208 ki je tromeja med Jugoslavijo, Italijo in STO-jem. Zemljevid, ' na katerega se nanaša ta opis, ie v prilogi št. 1.
Natančno bo začrtala mejo na terenu razmejitvena komisija, sestavljena iz zastopnikov Jugoslavije in Italije za odsek, ki se začenja na tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo izpred zadnje vojne in konča na točki pri Štivanu in Medji vasi, kjer je
ali poldržavno imovino, kolik >r je je na njegovem ozemlju. Ka kršnakoli prodaja italijanske državne ali poldržavne imo-vine, ki bi se izvršila po 8. septembru 1943, se bo smatrala za neveljavno. Italija je dolžna izročiti STO-ju vse arhive in dokumente, ki se nanašajo na STO; po drugi strani bo STO izročil Jugoslaviji vse one dokumente, ki se nanašajo na ozemlje, ki je na podlagi mirovne pogodbe p'ipa-dlo Jugoslaviji.
Nadalje je Italija dolžna plačati civilnim in vojaškim upokojencem pokojnine, do katerih so imele pravico osebe na dan uveljavljenja te pogodbe. Imovina, pravice in interesi italijanskih državljanov, ki imajo svojo rezidenco v STO-ju po 10. juniju 1940 in onih oseb, ki bodo optira-le za italijansko državljanstvo na podlagi odločb STO-jcvega statuta, bodo za dobo treh let no uveljavljenju te pogodbe spoštovali v enaki meri, kakor imov no državljanov STO-ja pod pogojem, da so bili pridobljeni na zakonit način. Osebe, ki bodo opti
tromeja med Jugoslavijo, Italijo in Tržaškim svobodnim ozemljem (za Tržaško svobodno ozemlje pa bodo pri komisiji tudi njegovi zastopniki, ki bodo soodločali pri dokončnem začrtanju meje za odsek od Jadrana do tro-
meje — od tromeje pa vse do Novigrada v Istri). Ta komisija bo pričela poslovati, čim bo pogodba uveljavljena. Svoje delo mora dovršiti najkasneje v teku šestih mesecev. Vsa vprašanja, glede katerih ne bi prišlo dp sporazuma v komisiji, bodo predložena poslanikom štirih velesil, ki bodo postopali v smislu pogojev, predvidenih v tem členu o clelu razmejitvenih komisij in ki bodo definitivno sklepali po metodah, ki si jih bodo določili, če bo treba, tudi z imenovanjem posebne nepristranske komisije. Stroške obeh razmejitvenih komisij bodo poravnale za vsako do polovice zainteresirane vlade.
V svrho natančne določitve meja na terenu bo pristojna komisija pooblaščena oddaljiti se do 500 m od črte, kakor je zgoraj opisana, tako da se bo meja prilagodila lokalnim zemljepisnim
rale za italijansko državljanstvo in se nastanile v Italiji bodo lahko odnesle s seboj svojo imovino, če dokažejo, da je bila ista pridobljena na zakonit način. Italija bo morala tudi povrniti imovino, ki je bila nezakonito odne-šena s STO-ja po 3. sept. 194' v I talij o.
Sledijo jamstva, ki se nanaša-
Varnostni svet organizacije Združenih narodov jamči, da bodo posamezne točke statuta spoštovane, da bodo zaščitene človečanske pravice, in da se bo vzdrževal red in varnost na svobodnem ozemlju.
Svobodno ozemlje bo demobilizirano in proglašeno za nevtralno. Nobena oborožena sila ne bo smela stopiti na svobodno ozeir. Ije, razen če prejme za to navodila od Varnostnega sveta. Prepovedane so vojaške ferma -'je, vaje in delovanje. Vlada Svobodnega ozemlja se ne bo mogla pogajati in ne sklepati vojaških pogodb z nobeno državo. Zajam-
in gospodarskim okoliščinam, toda pod pogojem, da nobena naselbina ali vas z več kakor 500 prebivalci in nobena cesta ali železniška proga ter nobena važnejša vodna ali električna napeljava ne bo prešla pod drugo suverenost, kakor je določeno v pogodbi.
NE BOMO KLONILI - ŽE SMO NA DELU ZA NOVE PODVIGE
Nemogoča in v vsakem oziru absurdna meja nujno zahteva nadomestilo, da bo Goriška vsaj v okolišu Gorice dobila novo gospodarsko, kulturno in politično središče. Nobenega dvoma ni, da bo nova Gorica, ki bo nastala v predmestju tik za razmejitveno črto in bo imela nov predor pod Kostanjevico, služila _ vsem naravnim dotokom, ki jo vežejo z Brdami, Soško dolino, Vipavsko in delom Krasa. V petletki bo zvezna država Jugoslavija dala vso materialno in moralno pomoč, tako da se bo novo središče kmalu izgradilo in pripomoglo do nemotenega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja naše Goriške. Čeravno bodo v prvem letu razne težkeče, vendar bodo naše oblasti napravile vse, da ne bo naše gospodarsko in posebno trgovsko življe nje trpelo in da se bodo izravnali, vsi nedostatki, da se bo izmenjava blaga, kakor sadja, lesnih izdelkov in drugo vršilo kar najbolje v korist prizadet m krajem, ki so bili nasilno odtrgani od stare in vedno naše Gorice V ta namen se že pripravljajo načrti in strokovnjaki so že na delu, da se bo to čimprej izvedlo.
Bratska Sovjetska zveza nam je lep primer, kaj vse zmore ljudska oblast in vo!ja ljudstva, ko gre za življenjski vprašanja ljudstva samega. Tud:	goriško
ljudstvo bo šlo po tei poti in bo sodelovalo pri tem velikem delu za srečno in lepšo bodočnost primorskega ljudstva.
jo na preskrbo severozapa.lne Istre znotraj meja STO-ja ? vodo ter električnega toka STO-ju v razmerah, ki so bile ustvarjene po novih mejah med Italijo, J i-goslavijo in STO-jem. V pogodbi se določajo olajšave lokalnega prometa med STO-jem in Jugoslavijo ter med STO-jem in Italijo.
čene so vse človečanske pravice h osnovne svoboščini. Državljani Svobodnega ožemi j t bodo ohranili državljanske in politične pravice. Državljani Svobodnega ozemlja bodo postali vsi italijanski državljani, ki so dne 10 junija 1940 imeli stalno bivališče na področju Svobo.lnega ozemlja, enako tudi njihovi otroci, rojeni po tem dnevu. S tem, da postanejo državljani Svobodnega ozemlja, bodo izgubili italijansko državljanstvo. Uradna jezika sta italijanščina in slovenščina.
Vlado Svobodnega ozemlja sestavljajo guverner, vladni svet,
Meje in gospodarske določbe Tržaškega svobodnega ozemlja
J	"	1	(KRATEK IZVLEČEK)	"	J
ofia} |iol acpccmagljiDa leteča acmada, aeiuada osDO&oditeljiea !
■ oJIcg 5*01 genialni ooj-
ll skooodja, ocfioonl po-
Ki
oeljnlk ^deče acmade, genecatlslm cSoojefsfce
^oe^e — (Stalin I
it
Stalni statut Soobadnega ozemlja
ljudska skupščina, izvoljeni oci ljudstva, in sodna oblas". Vlada bo sestavljena na podlagi demokratičnih načel: sestavila jo bo ustavodajna skupščina z dve tretjinsko večino. Guvernerja bo imenoval Varnostni svet po
Moskovska »Izvestija« pišejo povodom podpisa mirovnih pogodb z nekdanjimi sateliti Nemčije naslednje:
Mirovne pogodbe so pripravljali nad eno leto. Imperialistični krogi so skušali izkoristiti mirovne pogodbe za orožje svoje egoistične politike, kot sredstvo za zavarovanje svojega odločilnega gospodarskega vpliva v premaganih deželah Evrope, Dejansko so skušali vzpostaviti v Evropi predvojno stanje, ko so . majhne države bile drobiž v igri imperialističnih interesov.
Za stališče borcev za demokratični mir so bili odločilni interesi borbe za trajen mir in varnost vseh narodov. Sovjetsko državo, katere narodi so pretrpeli strahotne preizkušnje vojne in največ žrtvovali v tej vojni, kljub temu niso vodila maščevalna čuv-stva do poraženih. Sovjetska zveza, prepričana, da napadalec ne sme uiti brez kazni, je istočasno načunala na to, da so nekdanji zavezniki Nemčije v zaključni fazi vojne stopili na novo pot in v nekaterih primerih nemalo pomagali zavezniškim državam pri dokončni likvidaciji nemškega napadalca.
Ravno načela mirovnih pogodb, ki so jih zagovarjali bmci za demokratični mdr, so biki v nasprotju z načrti tistih mednarodnih krogov, ki so šli v nasprotno politično smer. Predstavniki Velike Britanije in ZDA. so se na Pariški mirovni konferenci in na zasedanjih sveta zunanjih ministrov trudili, da bi okrenlli kolo zgodovine k versailleski d^-bi, ko se zmagovite sile niso oz>-
Na seji namestnikov v Londonu se je zastopnik vlade Zveze sovjetskih socialističnih republik Gušev pečal tudi z avstrijskim vprašanjem. Ob tej priliki je odločno podprl jugoslovanske teritorialne zahteve do Avstrije (Koroška.) Pristavil je, da jih smatra vlada Sovjetske zveze za popolnoma pravične. Svojo argumentacijo v prid Jugoslavije je oprl 1) na jugoslovanski delež v vojni, 2) na bistvo jugoslovanskih zahtev, 3) na delež Avstrije v vojni in 4) na avstrijsko stališče do Jugoslavije. Ko je govoril o doprinosu Jugoslavije v vojni, je najprej podčrtal, da je bila med vojno gospodarsko uničena. Izgubila je več kot 10°/o svojega prebivalstva. S tem je ogromno pripomogla k osvoboditvi drugih okupiranih dežel in seveda rudi Avstrije.
Kar se tiče nemškega napada na Jugoslavijo — je nadalje izjavil Gušev — je treba imeti ured očmi, da je ta napad izhajal z avstrijskega ozemlja in tudi idsto-tek avstrijskih oddelkov v nemški armadi, ki je napadla Jugoslavijo, je zelo visok. Do zadnte-ga je Avstrija izvrševala svojo staro nalogo germanizacije južnih Slovanov. In tudi število Av-
Kmečka zveza za slovensko Koroško je poslala voditelju jugoslovanske delegacije dr. Vilfanu v London naslednjo brzojavko:
V imenu slovenskega kmečkega prebivalstva okrožja Celovec
predhodnem posvetovanju z Tu-goslavijo in Italijo.
Nadaljne določbe se pečajo podrobneje o sodni oblasti, imenovanju sodnikov, odgovornosti guvernerja pred Varnostnim svetom, o guvernerjevih pravicah i. t. d.
rale na voljo in stremljenja narodov ter zanemarjale interese mednarodnega sodelovanja.
Predstavniki Velike Britan je in ZDA se niso toliko trudili zato, da bi ustvarili temelje resničnemu demokratičnemu miru, kot za to, da v mirovnih pogodbah določijo posebne privilegije m sebične interese gospodarsko močnih skupin v njihovih deželah. Zahtevali so, da se v mirovne pogodbe vnesejo taki zas. z-njevalni gspodarski pogoji, ki bi ovirali razvoj premaganih dežel v neodvisno demokratično sme.. Poskus so naredili pod geslom »enakih možnsti«, da bi podredili gospodarstvo teh dežel gospostvu dolarja in funta šterlinga, spravili te dežele v odvisnost od tujega kapitala. Kljub temu, da mirovne pogodbe z nekdanjimi sateliti Nemčije v svoji dokončni obliki ne upoštevajo v polni meri interesov vseh zavezniških dežel, ki so trpele zaradi napada, se v celoti vendar skladajo s pogoji demokratičnega miru in varnosti v Evropi.
Sedaj bi bilo primerno opomniti, da je uspešna izgradnja povojnega miru mogoča samo z mednarodnim sodelovanjem na osnovi načela enakopravnosti velikih in malih sil, na načelu medsebojnega spoštovanja in razumevanja interesov drug drugega. Sovjetska zveza je vedno branila in brani načela odkritega sodelovanja narodov. Sovjetska zunanja politika je dosegla veliko zmago v borbi za organizacijo temeljev miru in varnosti v Evropi.
strijcev med vojnimi zločinci ni nikakor majhno. Koroški Slovenci (slovenski državljani Avstrije) pa so se borili skupno z jugoslovansko narodno osvobodilno vojsk.
Leta 1920 je bilo po dokumentih o plebiscitu, ki jih je predložila avstrijska delegacija, na področju, kjer se je plebiscit izvršil,
62.000	Slovencev. Danes pa govore Avstrijci, da je na vsem Koroškem 26.000 Slovencev. Kako naj si razlagamo to razliko med obema številkama, ki je nastala v 20 letih, če ne s potvorbo ah pa z nasilno germanizacno?
Predstavnik Zveze sovjetikih socialističnih republik Gusev je nato rekel, da zahteva Jugoslavija del Koroške, naseljen po Slovencih, na katerem živi po jugoslovanskih dokumentih več kot
100.000	Slovencev. Sovjetska delegacija smatra, je še rekel Gusev, da bi bilo potrebno, da bi namestniki ministrov imenovali posebno podkomisijo, ki bo óncia posebno nalogo, da pazljivo prouči gradivo, ki sta ga predložili glede tega vprašanja obe delegaciji — jugoslovanska in avstrijska.
se vam predstavniki Kmečke zveze za Slovensko Koroško, zbrani na seji v Celovcu, najtopleje zahvaljujemo za odločne govore, v katerih ste podali stališče FLRJ glede upravičenih teritorialnih zahtev nasproti Avstri-
ji. Vaši govori so bili najmočnejši udarec tukajšnjim reakcionarnim krogom. Ta udarec nameravajo odbiti s še večjimi izmikanji, zaslepljevanji in lažmi. Obljubljamo, da bo Slovenska Koroška podprla stališče Jugoslavije z brezštevilnimi argumenti in dokumenti o podjarmljevanjih in preganjanjih, ki so se izvajala
Iz vseh krajev Jugoslavije se oglaša mladina, ki želi sodelovati pri gradnji nove mladinske proge Šamac - Sarajevo. Iz Bosne in Hercegovine bo došlo 45.000 mladincev, kar pomeni da bo od-, šel skoro vsak peti mladinec. Razni okrajni odbori pripravljajo vso potrebno opremo, športne potrebščine, knjige, itd.
Tudi mladina goriškega okrožja se živo zanima za nvoo progo Šamac - Sarajevo in ne mine dan, da ne bi prejelo vodstvo mladine po več povpraševanj o pogojih in odhodu brigade. Kakor smo zvedeli, bo Goriška poslala na progo 1000 mladincev in mladink. Delovna brigada bo popolnoma opremljena z vsem potrebnim, tako da bo neodvisna. Dnevi od 16. do 25. prihodnjega meseca so posvečeni mladinski brigadi. V tem času bodo sledile razne prireditve, katerih čisti dobiček bo šel v fond novo ustanovljene delovne brigade.
Me vesti iz Češlioslavaške
Ob stoletnici rojstva pomembnega slovaškega pisatelja in političnega buditelja Svetozarja Hurbana Vajanskega je slovaški umetniški in znanstveni svet predložil Slovaškemu narodnemu svetu, da bi bil v Turčanskem Svetem Martinu, v hiši, kjer je S. H. Vajanski preživel velik del svojega življenja, postavljen muzej, v katerem se bodo zbirali vsi spomini na življenje in delo pisatelja Vajanskega Novi muzej naj bi s tem postal eno izmed žarišč slovaške kulture.
Od meseca maja 1945 do konca decembra 1946 so prepeljale češkoslovaške državne železnice v 2073 posebnih vlakih 1,276.878 oseb. Od teh je bilo 32.822 Jugoslovanov.
Znani slovenski zgodovinar profesor Dr. Milko Kos bo v času svojega bivanja v Pragi imel več predavanj na Karlovi univerzi v slovenskem jeziku.
Knjiga Julija Fučika »Reportaža napisana pod vešali«, ki je izšla že v več evropskih jezikih, je
desetletja in ki se izvajajo tudi sedaj ter so dosegla svoj vrhunec pod oblastjo nemškega fašizma.
Nikakor nočemo trpeti, da bi o naši usodi odločali tujci. Slovenske meje so izpisali najboljši slovenski sinovi s svojo krvjo. Tamkaj, kjer so naše žrtve, je tudi naša meja.
Razni okraji bodo imeli svoj brezalkoholni dan. Vse kar e bo ta dan prihranilo, bo šlo v prid mladih prostovoljcev dela.
Predpriprave so v polnem teku. Nekaj mladincev je žc ■•d-šlo na kulturni tečaj, drugi so odšli na fizkulturni tečaj, zopet druge skupine so bile poslane na traktorski tečaj. Izpopolnujejo se tudi v minerskem delu, tako da bo delovna brigada dobila žt pripravljen strokovni kader.
Kakor na vseh področjih deia, bo skušala goriška mladina tudi na progi Šamac - Sarajevo dostojno predstavljati našo G<'riško. Mi bomo to delovno mladino materialno in moralno podprli. Nadejamo se, da bo /sakdo izmed nas razumel važnost in pomen te gradnje in po svojih močeh pripomogel, da se bo vse tako izvršilo, kakor je v načrtu izdelalo vodstvo goriške mladine.
v teh dneh izšla tudi v norveškem prevodu. Knjigo je prevedel znani norveški slavist Dr. Olaf Rytter. Norveška kritika je zelo pohvalno sprejela posmrtno delo češkega novinarja Fučika. Roman Karla Čapka »Hordubal«, ki je pravkar izšel v francoščini v prevodu Leona Hirscha v založništvu Seghers, je vsa francoska kritika sprejela zelo simpatično. V Parizu je izšel tudi prevod Čapkove knjige »Dašenka ali pa življenje ščeneta«, knjigo sta preložila Anna in Jacques Ar-naudies. V kratkem bo izšla znana igra Karla Čapka »Mati«, kakor tudi knjiga predsednika republike dr. E. Beneša »Pot demokracije«.
Mednarodna novinarska organizacija, ki je imela svoj prvi povojni kongres v Kopenhagnu, bo priredila svoj letošnji kongres v Pragi od 3. do 7. junija.
V različnih češkoslovaških fo-varnah, predvsem v nacionaliziranih podjetjih težke industrije, dela 3000 jugoslovanskih vajencev, ki so si s svojo izredno delovno moralo in politično zavednostjo pridobili vso ljubezen svojih čeških tovarišev.
IViasa zena
in socialno skrbstvo
Kdo razume revnega človeka, kdo ume, kaj se pravi biti lačen, zapuščen preziran in podcenjevan? Kdo ve kaj se pravi živeti od milodarov ljudi, ki sami še nikoli niso tega občutili? Kako grenak je občutek človeka, ki je odvisen od dobrote ljudi in se mora klanjati, prositi in se zahvaljevati tistim, ki mu s ponosom dajejo-, kar ni njihovega, Kar so mu na kup spravili v potu svojega obraza in s krvavimi žulji ljudje - trpini. Po tiste svoje groše naj gre ponovno izčrpan, izmozgan človek z upognjenim hrbtom. Da, to se ponavlja dan za dnevom in nihče se ne zmeni za življenje tega trpina, ki ni njegova krivda, da se je rodil siromak, in ki se ne zaveda, da ni zasluga bogatina, da se gosti m uživa vse sladkosti življenja.
Da so žene tiste, ki poznajo bedo najbolj, ni treba dokazovati. Posebno so se pokazale v pomoči, ki jo nudijo .ašim otrokom - sirotam, ki so v teku letošnjega leta napravile preko svoje organizacije nad 300 parov copatk, nešteto obleke in perila, zbrale nad 400.000 lir m še mnogo drugega materiala.
Priznanje gre Vam, naše žene! Našim malčkom ste pripomogle do raznih prijetnosti in veselja. Prepričani smo, da če bi videle radost na obrazih otrok, bi Vam ne bilo žal opravljenega truda in dela in bi videle v tem svoje plačilo.
Velike so naloge pred nami, ki jih bomo morale skupno izvesti v letu 1947., zakaj pri izvajanju pomoči najrevnejšim smo navezani na lastne sile. Kot ena izmed najbolj važnih nalog je zaščita, preskrba in vzgoja otrok. Zato se v ta namen preureja stari grad v Kojskem, kjer bo nudil nov dom, zavetje in kruha najrevnejšim. V prepričanju, da bodo Vaša srca in roke odprte vsak čas, gremo smelo v bodočnost in se ne bojimo težkih nalog. Pri vsakem prispevku, ki ga daste naj velja geslo: »Kdor ljudstvu da, sebi da. Kdor pravočasno da, dvakrat da!«
Teroristični izpadi v Gorici
Že vse dni okrog 10. februarja in pozneje smo bili priča novim terorističnim akcijam, ki so jih podvzeli italijanski šovinisti in razgrajači napram posameznim osebam in ustanovam.
Nešteto bomb je bilo postavljenih pred zasebna stanovanja znanih antifašistov. Razbijanje šip in napisnih tablic je na dnevnem redu. Anonimna pisma, ki bi hotela ustrahovati mirno slovensko prebivalstvo, gredo že v stotine.
V četrtek, v zgodnjih jutranjih urah, je silna eksplozija demolira-la Koničevo gostilno na Ratutu. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je bila lastnici napravljena ogromna škoda, ki se ceni na okrog 500.000 lir.
Teroristi in »nadebudna« šovinistična mladina, ki ne manjka nikoli, ko gre za napade na antifašiste in Slovence, pa je na napačni poti. S terorjem ne bo zlo-nila naše trdne volje; zločink ki jih uprizarjajo, bodo padli ra storilce naizaj in jih bodo prej ali slej pokopali. Vsi pošteni, trezno misleči goriški demokrati pa ostro obsojajo ta teroristična dejanja, ki samo netijo in večajo sovraštvo med narodoma, ki prebivajo na tem ozemlju.
Če bi se civilna in vojaška policija, ki ji je zaupana skrb za varnost in red v mestu, nekoliko bolj živo zanimala za gotove elemente, ki pohajajo po goriških ulicah in posedajo po znanih kavarnah, bi podobna teroristična dejanja kmalu končala.
POLITICM PREGLED
Ravnokar podpisane pogodbe ustvarjajo predpogoje za varnost o Europi
Komentar „lasvestlj"
Soojetska zoeza je podprla jugoslovanske zahteve na seji Sveta namestnikov za zunanje zadeve v Londonu
Korošci dr. Vilfanu
Vprašanje Španije
Minulo je osem tet, odkar je prišel v Španiji na krmilo Fran cov fašistični režim — seveda s pomočjo Hitlerja in Mussolinija ter politike »nevmešavanja« in sedaj se nahaja ta država v krčeviti krizi bodisi na gospodarskem kot na političnem polja. Špansko ljudstvo niti za trenutek ni prenehalo in ne preneha s svojo borbo proti frankističnemu režimu. Partizansko gibanje je zajelo vso deželo. Na mesto enega padlega republikanca stopi deset novih republikanskih borcev. In sklep Generalne skupščine organizacije združenih narodov, ki priporoča vsem državam, članicam organizacije združenih narodov, naj odpokličejo svoje poslanike iz Španije, sicer ni odločilni ukrep, vendar pa pomeni korak, ki pospešuje osvoboditev španskega ljudstva vpod fašističnega jarma.
Poznavalci položaja v Španki vedo povedati, da bo tam prišlo v doglednem času do spremembe političnega položaja.
Zadnji čas je bila spremenjena tudi sestava republikanske vlade, ki ji je do sedaj načeloval Gira!. Predsednik države (ki se sedaj nahaja skupno z republikansko vlado v inozemstvu) pa je Barri■>. Do spremembe v španski republikanski vladi je prišlo zaradi desničarskega socialista Prieta, ki je hotel sodelovati s španskimi monarhisti. V takem slučaju bi ne mogli več biti komunist, v vladi. Zato pa ni prodrl Pneto s svojimi predlogi in novo republikansko vlado je sestavil socialist Llopis, ki pripada struji, ki je nasprotna Prietu. Tako je v novi vladi tudi komunist Uribe. Moč levice je ostala nespremenjena.
V diplomatičnih krogih so mnenja, da bo Llopisu uspelo strniti vse sile v Španiji, ki so proti Francu. Pričakujejo tudi, da se bo v kratkem času nudila španskemu ljudstvu prilika plebiscita, potom katerega si bo izbralo svojo državno obliko — republiko ali monarhijo.
§
oclšfca mladina sa pcipcaolja
%a geacln}o oJTllacUiisfce pcoae
*a/ ti meità ii
Gorica
Žene iz Firenc pozdravljajo goričke antifa&iske
Zveza italijanskih žen v Firencah je poslala v odgovor na poslane pozdrave toplo in prisrčno zahvalo, kjer izraža čustva vseh članic italijanske zveze žena u r poudarja odločno voljo do sodelovanja z vsemi demokratičnimi ženami za okrepitev demokracije.
Iz Rožne doline
Obnova
Naš članek je vendar nekaj pomagal. Sedaj so začeli z gradnjo hlevov, da bo lahko tudi na5a živina imela primerne prostore. Poljsko orodje bo pod streho; obnovljene hiše s hlevi in shrambami bodo zopet sprejele pod domači krov vse razkropljene domačine. Saj si vsak želi prej ko mogoče priti zopet do svojega doma, da bo v miru in zadovoljstvu živel in opravljal svoja vsakdanja dela. Že stari pregovor pravi: Stara cesta je najboljša, zato ne išči nove, ker ne veš kakšna je. Ne moremo razumeti nekaterih posameznikov, ki silijo v mrzlo tujino in iščejo zlato tam, kjer ga ni. Mostove podirajo za seboj in se ne zavedajo zlatih besed: Ljubo doma, kdor ga ima.
Pa še nekaj nam leži pri srcu. Vprašali bi občinsko upravo, zakaj ni ulične razsvetljave po Rožni dolini? Posebno bi jih opozorili na cesto, ki pelje od Rdeče hiše do Liskurja. Do leta 1943 smo imeli razsvetljavo, potem pa nič več. Sedaj ko stopamo v dobo miru in ko pošteno odrajtuje-mo svoj davek občini, bi bil že skrajni čas, da se tudi to vprašanje uredi.
Miren pri Gorici
Prosvetno društvo iz Mirna je v okviru tromesečnega tekmovanja nudilo svojim članom in vaščanom že dva kulturna večera v času dveh tednov. V prvem literarnem večeru je predavatelj poljudno orisal kmečke upore, posebno tolminske in jih prikazal kot predhodnike osvobodilne borbe. V drugem večeru pa je bila proslava Prešerna. Predavatelj je podal njegov življenjepis in podčrtal pomen njegovega dela za lepoto našega jezika in prikazal Prešerna kot idejnega predhodnika narodno osvobodilne borbe. Moški sekstet je zapel pesmi »Zdravica« in »Luna sije«. Zelo lepo, naravnost umetniško
je bila podana recitacija »Od železne ceste«, ki sta jo predvajala tovariš in tovarišica od prosv. društva iz Rupe. Študentje iz Mirna, ki so tudi člani domačega prosv. društva so recitirali razna pesnikova dela. Proslave se je udeležilo okoli 300 ljudi.
Iz mirenskega okraja
Ljudstvo slavi Prešerna
Vse vasi našega okraja so se oddolžile spominu našega velikega pesnika. Pri proslavah je v prvi vrsti sodelovalo napredno učiteljstvo, ki je podalo življenjepis Prešerna in njegovo borbo za slovensko kulturo.
Povsod so bili podani več ali manj pestri programi z deklamacijami pesnikovih pesmi, petja in alegoričnimi slikami. Ljudstvo je globoko doumelo pomen teh proslav ter je samo sodelovalo. Ob tej priliki so se razne vasi spomnile Dijaške matice- Naj omenimo samo nekatere: Orehovlje je darovalo 1400 lir, Prvačina ox8 in Gradišče 430 lir.
Višnjevik
Krajevni NOO se zahvaljuje novoporočencema Hermini Erzetičevi in Karlu Sirku ter ostalim svatom za dar 1750 lir. ki so jih zbrali na svatbi v prid novoizvoljenemu odboru.
Kanal
V Ajbi se je utrgal plaz
Pred dnevi se je utrgala v bližnji vasi Ajba velika skala ter zajezila pot in potok, ki teče tam mimo. Posebno občuti to vremensko katastrofo mlinar Peternel, ki je zaskrbljen zaradi mlina in hiše. Veliki nalivi in sneg, ki je ponovno zapadel, zbujajo resno nevarnost. Da se ta plaz odstrani bo potrebno obilo' dela. Posebno hudo so prizadete vasi Ajba, Potravno in Ročinj. Dobri ljudje okoliških vasi bodo priskočili tamkajšnjim vaščanom na pomoč in imamo upanje, da se bo združenim močem posrečilo, da bodo vzpostavili promet.
Volče na Kobariškem
Mladina iz Volč je na svojem zadnjem sestanku, dne 12. t. m., obravnavala razna važna vprašanja, med katerimi eno najvažnejših in sicer kako bo čimbolj podprla gradnjo nove mladinske proge Šamac - Sarajevo. Prva na Kobariškem se je za to važno
vprašanje zavzela volčanska mladina. Za prvo goriško brigado, ki bo odšla na gradnjo proge, sta se javila dva mladinca, ostala mladina pa je sklenila, da bo za brigado zbrala 3000 lir.
Sedlo na Kobariškem
Tekmujemo
Kljub neugodnim vremenskim razmeram smo vendar živahno na delu. Kot uvod v tekmovanje smo postavili na vasi 21 m visok drog za zastavo, ki je večji in močnejši od prejšnjega. Začeli smo z nabiralno akcijo ter smo takoj prve dni nabrali 1875 lir. Prostovoljnih delovnih ur za popravljanje poti, kidanje snega, postavljanje vaškega droga ter popravljanje dvorane za kulturno in prosvetno delo je bilo 340. Delalo je 58 moških, 30 pionirjev in 4 mladinke. Ko so postavili drog, so se zbrali vaščani ter prepevali borbene in narodne pesmi.
Vrsno
Na proslavo 98 letnice .-mrti našega genija Franca Prešerna se je v prosvetni dvorani zbralo mnogo ljudi, zlasti mladine. Pionirka je ob otvoritvi recitirala »Zdravico«, nato je tov. učiteljica spregovorila o pesnikovem življenju. Sledile so recitacije »Krst pri Savici«, »Slovo od mladosti« in »Vrba«. Ob koncu so vsi vaščani zapeli »Hej Slovani« in še nekaj narodnih in borbenih pesmi.
Žaga na Bovškem
Že 9. t. m. je civilna policija iz Kobarida iskala tov. Srečka Žagarja, demobiliziranega borca JA iz Žage št. 152. Ker njega niso dobili, so policisti aretirali očeta Albina in Cirila Žagarja. Slednjega so tako pretepli, da je padel na tla. Oba tovariša so odpeljali v Kobarid in, kot pripovedujejo, ju še med potjo brcali. Šele dru-
Cene našega tednika
Posamezni izvod »Soškega tednika" stane 6 lir, 4 jugo-lire, 2 din.
Četrtletna naročnina 70 lir;
polletna..........140 lir;
letna............ 280 lir.
gega dne so ju izpustili. Zakaj sta bila tovariša aretirana, se prav za prav niti ne ve.
Dne 12. t. m. popoldne je zopet kobariška policija iskala demobiliziranega tovariša Srečka Žagarja in se je zelo razburila, ko ga ni našla doma. Ob priliki tega obiska so policisti odnesli pisalni stroj, ki so ga slučajno
videli na mizi, ne da bi pustili ni-kakega potrdila. Stroj je osebna last Albina Žagarja, zato je postopanje civilnih policistov navadna tatvina, ki bi kvečjemu spadala v fašistično dobo. Nad tem se tamkajšnje ljudstvo upravičeno zgraža.
V znamenju bratskega sodelovanja
Italijanski delavci, ki so zaposleni pri obnovi naše vasi, se udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Prijetno so nas iznenadili 3. t. m., ko so nastopili na odru in podali veseloigro, ki je izpadla prav dobro. Dovršeno je prvačil tov. Dante Sinicco. Ob tej priliki se je ponovno izkazala želja po čim tesnejši povezavi in utrditvi slovensko - italijanskega bratstva. Hvalevredno beležimo, da so izkupiček prireditve darovali mladinski organizaciji.
Tekmovanje
Čeravno pritiska hud mraz, se je vendar pred tednom zbralo preko 60 ljudi z godbo in petjem ter odšlo v bližnji gozd. Napravili so 300 delovnih ur. Pripravili so okrog 15 kub. metrov drvi, ki so jih razdelili družinam padlih borcev in drugim potrebnim vaščanom.
Srpenica
Proslava našega velikega pesnika
Preteklo nedeljo so se zbrali domačini, da prisostvujejo proslavi našega velikega Prešerna. Pevski zbor je otvoril proslavo z njegovo »Luna sije«, nakar je podala domača učiteljica življenjepis pesnika. Sledila je kopica dobro izvedenih deklamacij. Za zaključek je vsa zbrana množica zapela himno »Hej Slovani«.
Tretja obletnica
uničenja slovenskega Rihemberka
15. februarja 1944 so nacifaši-stični okupatorji uničili veliko slovensko vas Rihemberk. Do temelja so jo porušili, oropali vaščane in jih odpeljali v nemško suženjstvo. Nemški barbari so tistega dne aretirali preko 600 naših ljudi. Žrtev nemških barbarov ni bil samo Rihemberk, ampak tudi Komen. Področje med Rihemberkom in Komnom je bilo za nacifašiste in njihove satelite eno najbolj nevarnih prehodov, kajti tam je gospodarila partizanska puška, tam so bile uničene kolone in kolone do zoba oboroženih okupatorjevih vojakov, tam so ležale blinde in tanki, tam je bilo pokopališče kamionov in avtomobilov, tam je bilo pokopališče sovražnih voja-
kov. Podli sovražnik se je za svoje poraze, ki jih je doživljal na tem področju maščeval nad nedolžnim civilnim prebivalstvom Rihemberka in Komna. Zato je 15. februarja 1944 opustošil imenovana kraja in ljudstvo pregnal v nemško suženjstvo. Na rihem-berškem gradu si je postavil močno postojanko misleč, da bo s tem obvladal to področje. Toda zločini v Rihemberku in Komnu so delovali nasprotno, vžgali so še večjo mržnjo in še večje junaštvo partizanskim borcem v svobodnih gozdovih. Tudi trdnjava rihemberškega gradu je padla v roke naših borcev po težkih bojih in žrtvah. Ljudstvo je zmagalo in kakor je padla rihemberška trdnjava tako je bil premagan tu di nemški vojaški stroj. Zasijala je svoboda tudi Rihemberčanom, ki so ogromno žrtvovali in imajo velik delež pri osvoboditvi Slovenskega Primorja.
Vsako leto se domačini in bližnja okolica s tugo spominja usodnega dne 15. februarja in priredi na obletnico žalno proslavo. Tako je bila tudi letos sveta maša zadušnica za padle v veliki domovinski vojni. Ob 10. uri predpoldne pa je bila druga slovesna maša s primernim govorom g. kaplana.
Zvečer je bila kulturna proslava, na kateri so sodelovale vse vaške organizacije in okoliški pevski zbori. V spominskem govoru je govornik v jedrnatih besedah orisal preteklo borbo in politični položaj takratne dobe. Preživeli tega velikega zločina so povedali o grozotah, ki so se dogajale tiste dni, nakar so nastopili pevski zbori s pesm.jo »Žrtvam« in »Pozdravljena domovina«. Sledile so recitacije, ki so se nanašale največ na zgodovino Rihemberka in njegovega gradu. Izvedena je bila tudi ruska drama dvodejanka »Katjuša«.
Program kulturno prosvetnega dela je bi! bogat in pester.
Rihemberčani hodijo kljub težavam in zaprekam po poti, za katero so mnogo žrtvovali, ker
Obrtno strojarstvo
Gorica, trg H. Tommaseo, 7 (Placata)
STROJI
telečje, kozje in oučje kože
vseh vrst za posamezne naročnike.
BARVA nadplate in torbice u vseh barvah. IZDELUJE < vse usnjene predmete.
Obiščite nas!
...........................................illllllillllll...........	..............................................................................................................!..................................................
S KAKO JE UMIRAL GAUSIT
Arnavt Ibro Gausit se je poslavljal od svoje mlade osen -najstletne, v drugem mesecu noseče žene Anife. Da bi Anita ne bila žalostna, se je široko smejal. Anita se mu je vrgla v naročje. Dvgnil jo je in zakrožil krog sebe. »Nisem se bal volkov, ne roparjev. Zakaj bi se bal ločitve, ki bo trajala komaj leto in pol. Čuvaj ovce v planini in moli k Alahu, da bo krepko dete, ki ga boš rodila«.
Anita pa ni prenehala jokati in Gausit se je razsrdil: »Alah nam je določil usodo in mi se je ne smemo plašiti«, ji je rekel. 8e enkrat jo je dvignil v naročje, potem si je naložil vrečo s cvrto jagnjetino in kruhom čez ramo in se poslovil.
Nad sto kilometrov je moral peš. Stopal je čez gore, potoval skozi doline in soteske, ob potokih, ob prepadih, skozi pustinje.
»Alah s teboj«, so klicali mladci in mladenke za njim. »Alah z vami«, jim je odzdravljal. Prišel je na visoko goro in se ozrl nazaj.
Daleč na obzorju skozi sinjo kopreno ozračja je zagledal pla-
nine Prokletije, pod katerimi je bivala Anita. Gausit se je razžalostil v svojem srcu, a zamahnil z roko. »Velik je tvoj svet, Alah! Jaz pa sem mislil, da ga je mogoče videti vsega z vrhov Prokletije. Alah s teboj, Anita!«
Vpraševal je ljudi, kje je tisto mesto, odkoder se pride v Slovenijo. Možje so se spogledovali med seboj in so mu pokaza'i v sosednjo dolino. »Pojdi v tisto dolino in vprašaj, da ti pokažeio naprej!« Gausit je korakal. Mlado orjaško telo se je prožilo čez gore. Ozrl se je nazaj. Prokletije so zastirale druge planine, vse pokrite z brinjem in belimi kamni. »Velik je tvoj svet, Alah!«
Dospel je na postajo. Z začudenjem je strmel na voz, ,ki je bruhal iskre in saje v črno noč, ki se je razprostrla nad zemijo. Pokazali so mu vagon in mu rekli: »Vstopi! Kadar ti ukažejo: Izstopi — izstopi! Ko ti ukažejo: Vstopi — vstopi!« Gausit je pokimal z glavo, da razume. V dušo
pa mu je legala tesnoba, a zamahnil je z roko.
Vozil se je dan in noč in vedio bolj se je čudil Gausit. Nikjer t i konca in kraja tega velikega sveta in čim bolj se voziš, tem bolj se odpira in širi pred teboj. Nikjer ni konca tega velikega sveta.
Ko je izstopil v velikem mestu in so roji ljudi begali mimo njega sem in tja, ko je videl visoke hiše, ki so visele v nebo in ogromno reko, ki se je valila čez ravnine, mu je postalo v srcu še bolj tesno, toda zopet je zamahnil z roko. »Da bi Anifa videla kolik je ta Alahov svet!«
In zopet se je vozil dan in noč. Ukazali so mu, naj izstopi. Ubogal je. S prekrižanimi nogami je sedel na kamnitem Tlaku. Tuji ljudje, tuja govorica je bežala mimo njega. Pet ur je sedel tako in vedno bolj mislil na Anito, na Prokletije, na ovce in na otroka, ki ga bo žena rodila to leto. Silno je sedaj vzljubil Anifo in vse bi dal, če bi se prikazala nekje med temi ljudmi. Zdelo se mu je,
da so že dolgi tedni minuli, odkar je ni videl. Nekaj takega se mu je budilo v srcu kot takrat, ko so mu roparji ubili očeta, sivega orla s planine.
Vstal je, pristopil k človeku, pokazal s prstom čez ravnine in vprašal: »Slovenija?« Človek je odhitel mimo, ne da bi odgovoril. Gausit se je razsrdil užaljen v dno dušo. Srečal je prvega človeka v življenju, ki mu ni odgovoril. Nemogoče se mu je zdelo, da bi bil na svetu tak človek, ki bi ne odgovoril na prijazno vprašanje. Samo tisti, ki mu je.Alah odvzel dar govora in ga blagoslo\il s tem, da bi se lahko udal premišljevanju o njegovi modro>d, bi ne mogel odgovoriti.
Vozil se je še dan in noč in se pripeljal v Slovenijo. Gausitu se je razvedril obraz: »Hej momče, ti imaš belo kapo, ti si Arnavt, kaj? Od daleč se voziš, kaj«, je rekel človek, ki je sedel nasproti njega in mu nudil cigareto. Gausit ni razumel nobene besede, a videl je prijazni obraz, vzel ponu-
jeno cigareto in si prižgal razveseljen.
Izgubile so se ravnine. Zagledal je gore na desni in levi. Čim dalje se je vozil, tem višje so bile. Ni rastlo brinje na njih, niti niso bile vsepovsod posejane z belimi kamni. Le šume so se razprostirale po njih in le tu in tam se je dvigala kaka samotna stol-pasta skala. Vendar je Gausit gledal in gledal te gore in ni mogel skriti veselja. Sedaj se mu bežale oči na levo, sedaj na desno okno.
Naenkrat se je odprla dolina na široko pred njim. Za njo se je dvigalo do samega neba nekaj belega, ki se je sklepalo v dolge verige, ki je sijalo, se svetlikalo skozi sinja ozračja, gore same gore, v nebo so bežale te vitke gore, prav tako vitke kot Prokletije. V Gausitovem srcu se je zganilo. Sivi orel v njem je hote! razprostreti krila, izviti se je hotel iz srca in se uprl s krili v njegove stene, trdo srce je bilo sedaj kletka in nemogoče je bilo poleteti iz nje.
Tako se je Gausit pripeljal v Ljubljano.
(Nadaljevanje prih.)
so bili preganjani. Ljudstvo po tolikem trpljenju težko pričakuje priključitev k Jugoslaviji, ki je na pragu. V novi domovini bodo prebivalci Rihemberka s «e večjim elanom doprinesli voj delež k veliki graditvi srečne bodočnosti in boljšega življenja.
Tek čez drn in strn v Šempetru
V	nedeljo popoldne je okrožni odbor ZDTV (Zveze društev telesne vzgoje) za Goriško priredil v Šempetru tek čez drn in strn za okraj Gorico in Miren. Tekma je privabila na Šempeterski trg lepo število gledalcev, ki so pokazali mnogo zanimanja za ta zdravi in koristni šport, ki se ga v vedno širšem obsegu oprijemajo pri nas ljudje, tako mladi kot starejši.
Tek se je vršil na progi 1500 m za moške in na progi 800 m za dekleta na suhem in dobrem terenu skozi vas, travnike, ob železniški progi, in po glavni cesti. Rezultati so sledeči:
Moški nad 17 let starosti na progi 1500 m: 20 letni Maks Emil iz Bilj 7 točk; 19 letni Budal Slavko iz Prvačine 6 točk; 21 letni Nemec Albin iz Bilj 5 točk; 20 letni Ušaj Danilo iz Prvačine 4 točke; 19 letni Mrzek Ivan iz Gorice 3 točke; 20 letni Vuk Iztok iz Mirna 2 točki; 45 letni Rosmini Luigi iz Gorice 1 točko.
Mladinci pod 17 letom starosti pa v sledečem redu:
Batistič Franko iz Bilj, Marti-nuč Milan iz Bilj, Pavisi Luciano iz Gorice, Gurtner Oreste iz Gorice, Kulot Franc iz Gorice.
Mladinke: 1) Silič Metoda iz Bilj; 2) Vuk Lavra iz Mirna; 3) Grilanc Anica iz Mirna.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
LETOŠNJA ZIMA
Če se spominjamo preteklih zim, ki so bile vse več ali manj mile, se nam bo letošnja zima zdela precej huda. Ne samo, da smo imeli večkrat po 5 do 10 stopinj pod ničlo tudi sneg nas je večkrat obiskal. Že smo mislili, da bo februar zapečatil zimsko dobo, pa smo imeli ta teden zopet hude snežne meteže. Pozno padli sneg ovira prva kmetijska dela na poljih; dovažanje sena je skoro nemogoče. Iz več krajev dobivamo poročila o snežnih plazovih, ki so napravili občutno škodo. Silno otežkočen je avtobusni promet. Korjere imajo velike zamude. Upamo, da je to zadnji val mraza in da bo že kmalu prišla pomlad.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
tfoue knjige
V	podružnici Ljudske založbe v Gorici - Rooseveltov korzo 33. pritličje dobite sledeče knjige:
M. Dujmanova: Ljudje
na razpotju . . . . L. 310.
V. Kaverin: Dva kapitana I. in II. knjiga . „ 300 — Prežihov Voranc : Jamnica ..................n	400.—
M. Lov ra k : Tovarišija
P et ra grče.........*	170.^—
A. Brilli: Izgubljeno kosilo ...................»	90.—
A. Gajdar: Timur in njegova komanda . . . „ 130,— S. Kopilenko: Sonce . „ 60. Nidič-Širok ; Pionirska slikanica-.............. 90.—
T. Seliškar: Tovariši . L. A. S. Jakovljev: Zgodbe iz mojega življenja . „ A. Kanonov ; Zgodbe
Lenina...............„
A. Ingolič: Udarna brigada .....................
N. Rakovskaja: Deček iz Leningrada (vezana) . „ „ (broš.) . . „ N. Ostrovski : Rojeni v
burji..................
— Mlade Slovenije . „ A. Tolstoj: Kruh . . . „ — Sovražniku za hrbtom .....................„
Prežihov Voranc: Po-
žganica................„
M. Gorki: Artamanovi . „ Prežihov Voranc: Borba na tujih tleh .	„
Krklec- Brilli - Ravljen : Pionirji zidarji . . . „
A.	Pogoreljskij: Črna kokoška (vezana) . . . „
„ (broširana) . . „
F.	Prešern: Poezije . . „ J. V. Sergejev : Nenavadni nebesni pojavi . „
Krajgher: Novele . . . „ M. Bor: Pesmi . ... „ Čukovski: Suri Muri velikan ....................
B.	Jurca : Pod bičem
(vezana)...............
(broširana)............
A.	Prekop Kulenovič : Ženska enakopravnost,,
J.	V. Sergejev: Znanost in praznoverje . . . „
B.	A. Keller : Kako je
nastalo življenje na zemlji..................
G.	K. Bulgarov : Novi
dom ...................
M. I. lljin : S črnim po belim...................»
M.	Pirnik: V nove zarje „ D. Švara: Venec partizanskih pesmi . . . „
lljin: Kako je človek postal velikan (vezan) . „ „ (broš.) . „ Tri sovjetske enodejanke „ Čiopič : Pionirji iz Tihega dola.................
N.	Ostrovski : Kako se je kalilo jeklo . . . „
Leonov : Vdor . ... „ Ribičič : Udarniki. . . „ — Ciciban čita . . . „ N. Mušek: Tuberkoloza „ Petek Božo : Letalsko modelarstvo . ... „ Puškin : Pesmi . ... „ Gruden : Pesnikovo srce „ R. Kovn-ator: Leninova
mati.................*
R. Muser: Vstal bo vihar (vezana) .......
K.	Limonov: Med jugoslovanskimi partizani „
Bajec Kalan : Italijan-sko-slovenski slovar . „ Žene poslanci . ... „
240,—
95,—
145,—
155.—
170,—
120.—
300,—
340.—
250.—
195,—
350,—
240,—
270,—
170,—
75 — 30,— 225.—
30.—
250,—
340.—
170,—
115 —
55,—
124,—
30,—
35,—
85,—
70.—
60.—
60 —
150.—
110,—
60,—
85,—
260,—
85,—
55,—
16.—
75,—
210.—
230.—
190,—
20 —
195.—
80.—
400,— 12 —
Razdeljevanje sadnega drevja
po znižanih cenah
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo v Gorici bo tudi letos — s prispevki, odločenimi od ZVU — razdeljevalo kmetovalcem naj-prikladnejše vrste sadnega drevja po znižanih cenah.
Z ozirom na to, da je število drevesc omejeno na razpoložljivo vsoto, naj se kmetovalci po-žurijo s predbeležbami še tekom meseca februarja.
Na razpolago so:
llruške cepljene na divjake sledečih vrst: Coscia, Buon Cristiano William, (vrtolanke);
Hruške cepljene na kutino sledečih vrst:	Trionfo de Vienne,
Buona Luigia d’Avranches, Butirra Clairgeau, Curato, Passa Crassana;
Marelice vrst: Luiset, S. Ambrogio;
Jabolka cepljena na divjake vrst:	Sevka, Renetta Champa-
gne;
Dveletne divje črešnje;
Breskve vrst: Amsden, Alton, South Haven, Trionfo liscio, I. H. Hale;
Češplje vrste Susino comune; Kaki vrst: Licopersicum, Kaki Mela.
Ob priliki predbeležbe se mora plačati na račun približno polovica celotnega zneska.
Predbeležbe se sprejemajo pri Okrožnem kmetijskem nadzorni-štvu v Gorici ulica Duca D’Aosta 55.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Razdeljevanje minili dreves
Da bi se čimbolj razširilo sajenje murvinih dreves, bo ' ikaj-šnje Kmetijsko nadzorništvo razdeljevalo med kmetovalce poriš-ke pokrajine murvina drevesca vrste »Florio« po 30 lir kos.
Predbeležke se sprejemajo pri Okrožnem kmetijskem nadzorni-štvu v Gorici, ul. Duca D’Aosta štev. 55.
OBVESTILO
Okrožno kmetijsko nadzorništvo javlja, da je v teku razdeljevanje gotove količine semenskega ječmena. Prizadeti kmetovalci lahko dvignejo nakazilo za nabavo omenjenega ječmena pri pristojnih občinskih kmetijskih uradih.
Cena prodaje ječmena je določena na 38 lir za kg.
R A Z G L A S
Ker se je pojavila v tej občini živinska kužna bolezen »afta«, so do nove odredbe ukinjeni vsi živinski sejmi.
Kakor je bilo že objavljeno, je zaradi pojava živinske kužne bolezni »afta« v nekem hlevu v ulici Giustiniani tisti kraj proglašen za okuženega. Prepovedan je dostop in prehod za vso parkljasto živino (govedo, ovce, koze in prašiče.) Ukinjeni so tudi živinski sejmi.
Da se nevarnost okuženja še bolj prepreči, je ustavljeno tudi poslovanje javne tehtnice v ulici Giustiniani za vozove s senom in vse vozove na govejo vprego. Zato naj se prizadeti poslužujejo tehtnice na senenem trgu (Piazza Bertolini).
Tečaj angleščine
Kakor je bilo v časopisju že javljeno, bodo dne 3. marca 1947 pričeli tečaji (za začetnike in izpopolnjevanje) angleškega jezika, ki jih vodi Okrožni urad za delo.
Vpisovanje se vrši pri Okrožnem uradu za delo v Gorici, ulica Crispi št. 9-1. in vpisnina znaša L. 500 za vsak tečaj.
Vsi mladinci so vabljeni na teoretični tečaj, ki se vrši vsak torek ob 7. uri zvečer v restavraciji Central, korzo Verdi.
IŠČEM
dobrega delavca — vinogradnika. Plača po dogovoru. Poizvedbe Savnik, Vrtojba.
Drobne novice
*	Pred dnevi je bil izročen prometu velik železniški most pri Ga-beli. Z gradnjo tega mosta je odstranjena velika zapreka v prometu med Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo in Črnogoro. Most .je dolg 130 m.
*	Ribiška skupina oblastnega podjetja za globinski ribolov je v zadnjih dneh lovila okrog otoka Komata. V dveh dneh je flo-tilja vlovila preko 5000 kg raznih rib.
*	Zagrebška mladina se je obvezala, da bo poslala na progo Samac-Sarajevo 6000 mladincev in mladink.
*	Dne 10. februarja je poteklo 110 let od smrti velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina.
V	Leningradu bodo odprli muzej v nekdanjem stanovanju Puškina.
V	času blokade Leningrada je bila ta hiša poškodovana vsled bombardiranja. Razstave, posvečene pesniku, je že obiskalo na stotisoče ljudi.
*	Tovarniški odbor v Utekcu je poslal generalnemu konzulatu FLRJ v Bratislavi naslednjo brzojavko : „Nameščenci državne tovarne za steklo v Utekcu so se odločili, da bodo vsak drugi teden delali za dobavo Jugoslaviji, da bi tako dokazali zvesto zavezništvo bratskim jugoslovanskim narodom. Prosimo vas, da bi bili tolmač naše ljubezni do maršala Tita".
*	Holandsko časopisje se je v vrsti člankov spominjalo četrte obletnice zgodovinske bitke pri Stalingradu. „De Vaarbajd" piše med drugim: „Osvoboditevnaše države se je pričela pri Stalingradu. Stalinovo mesto je pokazalo primer junaštva, kot ga ni v zgodovini. Polni smo občutkov globoke hvaležnosti do sovjetskega ljudstva, katerega junaštvu se moramo zahvaliti za osvoboditev Holandske.
*	Te dni se je pričela prva organizirana stavka avstralskih domačinov iz severnih pokrajin. Domačini, ki so zaposleni kot služinčad po hišah in državnih uradih, so imeli miting, na katerem so se odločili, da stopijo v stavko z zahtevo, da se povišajo mezde.
*	Letos bodo odprli v Ruski SFSR veliko število muzejev. Zgodovinski muzej, ki ga letno obiskuje okrog 700.000 obiskovalcev, bo odprl številne nove oddelke. Za zidanje novega poslopja Darvinovega muzeja v Moskvi bo porabljenih 6 milijonov rubljev. Ta muzej bo imel okrog 60 dvoran s skupno površino 45.000 m2.
*	Letos je odrejenih preko 3 milijarde rubljev za vzdrževanje otroških domov v Sovjetski zvezi.
V	Sovjetski zvezi se nahaja 23.000 otroških domov, ki jih obiskuje preko en milijon otrok.
*	Kakor poročajo iz Rima, so se uspešno končala trgovinska pogajanja med bolgarsko trgovinsko delegacijo in italijanskimi gospodarskimi krogi.
*	Na razpravi proti bivšemu predsedniku „slovaške države" dr. Josefu Tisu so bili prečitani razni dokumenti, iz katerih je razvidno, da je Tiso dal navodila za napoved vojne Veliki Britaniji in ZDA.
*	Pri volitvah za občinski svet v Rio De Janeiru je komunistična partija dobila 103.304 glasov.
*	Od 1. maja 1945 do danes je bilo v Veliki Britaniji 3855 stavk in izgubljeno 4,750.000 delovnih ur.
*	V Ntirnbergu so zaprli Pavla Schmidta, bivšega osebnega Hitlerjevega tolmača.
*	Associated Press poroča, da bodo Združene države Amerike zgradile na Filipinih vojaške baze.
*	V Flarkovu je doslej obnovljenih 530 podjetij, ki so že začela obratovati. V tovarnah proizvajajo: stroje, traktorje, turbine, rudniške naprave, tkanine in obutev; vse to blago neprenehoma pošiljajo v vse kraje dežele. Tovarna dvokoles je izdelala okrog
50.000	koles. V mestu zopet deluje tramvajski promet in vodovod, obratovati je začela tudi električna centrala. Sedaj deluje tam 28 visokih šol in več desetin tehničnih visokih šol, ki jih poseča
40.000	študentov.
*	Za 110. obletnico Puškinove smrti so se zbrali v klubu pisateljev v Moskvi znanstveniki, umetniki in literati. Na koncu sestanka je bil koncert moskovskih igralcev in recitatorjev.
*	Zaradi premogovne krize bodo vsi angleški dnevni in večerni časopisi, kakor tudi tedniki, izhajali ponovno v vojnem formatu. Iz istega vzroka so občutno zmanjšali promet avtobusov v Londonu. Na električni železniški progi v južni Angliji je že ukinjenih okrog 60 vlakov.
*	Iz Hamburga poročajo, da je bilo od novembra 1946 do februarja 1947 v nemških gozdovih posekanih preko 26.000 ton gradbenega lesa za izvoz v Anglijo. Pri sečnji in nakladanju je zaposlenih okrog 3000 angleških vojakov.
*	Te dni je odgovarjal pred okrožnim ljudskim sodiščem v Sarajevu Franc Vidovič, rodom iz Vareša. Leta 1941 je zapustil svoje delo ter pristopil k ustašem. Obtožen je, da je sodeloval pri obešenju 56 rodoljubov. Sodišče je krvoloka Vidoviča obsodilo na smrt z obešenjem.
*	Od 7. do 15. marca bo v Londonu prirejen festival češkoslovaškega filma. Festival se bo vršil v kinu New Gallery na Regent Street v osrčju Londona.
*	Angleški dirigent in skladatelj ALlan Bush biva že nekaj dni v Jugoslaviji kot gost Komiteja za kulturo in umetnost.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za Ust odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Gorica, Korzo Roosevelt, 33/11. — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: .Primorski dnevnik*
vira m znoHiiGii
PODRUŽNICA V GORICI
ulica Sv- Gabrijela štev. 7
Ima vFzalogi pristna domača vina — briška, vipavska in kraški teran.
Velika izbira vermuta, maršale in raznih likerjev.
Gostilničarji, trgovci - poslužujte se domače tvrdke!
BARVARNA
Kupuje po najvišjih cenah surove kože kun, lisic, jazbecov, mačk itd.
COMENSE
Vodja: LIAN O ALDO
GORICA - Pred škoiijo, 7
KRZNA ZA OPREME IN OBŠIVE
KRZNARSTVO
Strojenje kož divjih živali Prvovrstno barvanje usnjenih plaščev
/