OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE. V AMERIK! ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) OCTOBER 18, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 199 ^AULINE j. dobias tritedenski bolezni je pre-Rinila v Mt. Sinai bolnišnici 9'Uline J. DoBias, rojena Za-/^jšek, stara 43 let. Stanovala na 1019 E. 145 St. Rojena je v Clevelandu. Tukaj zapušča tri otroke: Mrs. olores Sedivy, Milan in Mrs. rtene Giavanetti, štiri vnuke, ® ""i sestre: Mrs. Rose Kotnik, Jennie in Mrs. Angela Faz-brata Albin in več sorodni-Pogreb se vrši v torek zju-^3 ob 9.15 uri iz pogrebnega ^^oda Joseph žele in sinovi, 458 b' ^^2 St., v cerkev sv. Jožefa na ^ •144,St. in St. Clair Ave. ob 10. ^J^ter nato na pokopališče Cal- •'ohiy stolfa dolgotrajni bolezni je pre-j '^'1 na svojemu domu poznani b Stolfa, stanujoč na 6712 Ave. Star je bil 76 let. Je bil iz Volčjega gradu pri odkoder je prišel v ^eriko pred 53 leti. Bil je član Lunder-Adamič št. 28 1' J. Soproga Fanny je umrla 1947. K ^^^aj zapušča hčer Mrs. Anna Horvath, in vnuka СХ^Г ^ ^rosek, ki se nahaja pri g v Pensacola, Fla. Po- Uri • danes popoldne ob 2. 2 12 pogrebnega zavoda Joseph ® i"! sinovi, 6502 St. Clair Ave. Za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 17. oktobra—Jugoslovanski predsednik Tito je imel razgovor z zastopnikom italijanske časopisne agencije Ansa. Vsebina tega razgovora je bila uradno objavljena po celi Jugoslaviji. Tito je v tem razgovoru po-vdaril, da se Jugoslavija ne bo priključila k sovjetskemu bloku, iz katerega je bila izgnana leta 1948, dalje pa, da je želja Jugoslavije ta, da se zboljšajo odnosa j i med Jugoslavijo in Italijo, predvsem ko gre za trgovsko izmenjavo. Jugoslavija se ne obrača po"*" strel g . zjutraj je umrl po dol-Q,j. bolezni v Cleveland bolnišnici Louis Strel, sta- o%]QČ •j... 13805 Deise Ave. Star *bU62 4ai let. Rojen je bil v Ljub- jjo'!'' odkoder je prišel v Ameri Joh 1^21. Družina je živela v '^stown, Pa., pred dvemi leti бц ^ j® preselila v Cleveland. J... član društva Janeza Krst- St. 37 A.B.Z. Ceg ^ zapušča soprogo Fran-Prebozie, sina Ed-J?' hčeri Mrs. Frances Streli Dorothy Dezelon ter pet pQ Pogreb se vrši v sredo ob dveh iz pogrebnega 152°^^ ^агу A. Svetek, 478 E. ^ave pokopališče White- L tajnik ^^ASHingtON, 17. oktobra tigjj^^^opniki domačega in tujega se pritožili v državnem ^0, J, ' ki vodi zunanjo politi-Јоц^^ tent, da državni tajnik oster Dulles ne prireja več za tisk. Tudi posa-dopisnikom ni mogoče Dj,! ®®ebni stik z Dullesom. tajništvo je dalo do-rs tale odgovor: tajnik John Foster Jih ђ do sedaj prevozil v svo-po zemeljski obli ^^'dit hočete dobiti, %li ^3. letališče ali ko odleti, vetru, je trdil Tito. Hoče pa imeti normalne odnošaje z državami sovjetskega bloka. Če nekatero časopisje hoče vedeti, da bo šla Jugoslavija nazaj v sovjetski blok, potem moram reči, je pov-daril Tito, da je to časopisje v zmoti. Med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo je bil dosežen sporazum o novi trgovinski pogodbi. Tudi je morala Sovjetska zveza pristati na to, da vrne nazaj tiste jugoslovanske kadete, ki so se ob prelomu med obema državama leta 1948 vežbali na sovjetski vojaški akademiji. Teh kadetov je 200 po številu. Glede njih je bilo več ugibanj, med ostalimi tudi ta, da jih je sovjetska vlada namenoma zadržala v Moskvi, da bi bili na razpolago kot novi vojaški voditelji, če bi prišlo v Jugoslaviji do upora zoper Tita. Jugoslavija je sklenila s Turčijo in Grčijo obrambno pogodbo, ki je naperjena zoper morebitni sovjetski napad. Ta obveznost obstoja, torej je že ta pogodba dokaz, da Jugoslavija ne more v sovjetski blok. Tito je nadalje naslovil na Italijo poziv, da naj pride do ožjega predvsem gospodarskega sodelovanja med obema državama, zlasti sedaj, ko se je rešilo sporno tržaško vprašanje, ki je bilo med obema državama glavni kamen spodti-ke. Trgovinske bilance obeh držav iz vse zgodovine samostojne Jugoslavije dokazujejo, da je ena, kakor tudi druga država navezana na gospodarsko sodelovanje. Grožnje Rheeu WASHINGTON, 17. oktobra —Ameriški državni tajnik John Foster Dulles se je odločil, da pove predsedniku Južne Koreje, Syngmanu Rheeu, odločno besedo. Ta beseda pomeni, da bo Dulles Rheeu zagrozil, da bo Amerika umaknila svoje čete iz Južne Koreje, ako se Rhee v bodočnosti ne bo dostojno obnašal do ameriških zastopnikov. Ameriški predstavniki so v Južni Koreji stalna tarča Rheejevih zasmeh-Ijivih napadov. Trdi se celo, da bo Dulles Rheeu predočil, da Južna Koreja ni več v območju ameriškega obrambnega sistema. Proces Sheppard Danes v ponedeljek 18. oktobra se začne senzacionalni proces zoper zdravnika Samuela Shepparda. Računajo s tem, da bo proces trajal dolgo časa. Slučaj Sheppard je splošno ameriški. Že takrat, ko je bila umorjena Marilyn Sheppard dne 4. ji опо po Ameri- ki ki ,d, veliko kriminalno senzacijo. Razumljivo je, da so radijske in televizijske družbe poslale na proces svoje zastopnike. Lahko se trdi, da bo ta proces "senzacija" Amerike prve vrste. Zdravnik dr. Samuel Sheppard lahko čaka na podrobno zaslišanje in to pod prisego in sedaj pred sodiščečm. Tega zaslišanja do sedaj še ni bilo. Da bi se proces odložil ali zavlačeval, ni verjetno. Odvisno bo od porote in njenega izreka, ali bo porota spoznala Shepparda za krivega ali ne. Krivega premišljenega umora, ali uboja. Če bo porota rekla, da Sheppard ni kriv, bo naravno oproščen. Priznanje Lauschetu Gov. Frank Lausche se je nahajal na univerzi v Oxford, O. Prisotna je bila tudi neka ženska, ki je Lauscheta naslovila z imenom univerzitetnega profesorja. Lausche je pri tem pripomnil: "Hvala vam, da ste me pomotoma imeli za intelektualca. Toda slučajno sem governer države Ohio." * Pisatelj Bromfield kritizira tiste, ki se zaganjajo v osebo Franka Lauscheta. Mišljen je protikandidat Rhodes, da uganjajo umazano politiko. Franka Lauscheta označuje kot governerja, ki je izpolnjeval svojo službo častno, učinkovito, dostojno in ves predan ohijskemu ljudstvu. Lep koncert Zarje Včerajšnji koncert zbora "Zarja" je bil nadvse lep. Udeležba je bila nepričakovano velika, vsi sedeži v avditoriju so bili zasedeni in precejšnje število po-setnikov je bilo tudi na balkonu Podrobnejše poročilo o koncertu sledi. MENDES FRANCE-OCE IN SIN PHstane in ta čas izrabite! kjej, ^*^lid-Glenville bolnišnice, ^ je ^ ®^®čno prestal operacijo, ^По Mr. Frank lic. Še ve-^^haja pod zdravniško ' ^&jlepše se zahvaljuje obiske, cvetlice, voščilne darila, ki jih je prejel. ^0. (}q S3- sedaj lahko obiščejo ^ 19031 Renwood Ave PARIZ, 17. oktobra-—Predsednik francoske vlade Mendes France je postal osrednja oseba francoskega političnega življenja. Nastopa na javnih shodih, kjer zagovarja svojo politiko. Mendes France je star 47 let. Na zborovanju v pristanišču Marseille v južni Franciji je trdil, da je ugled Francije pod njegovim vodstvom poskočil. Iz bivše bolezni smo že prešli v stanje, ko se popravljamo. Gotovo čaka Francijo lepa bodočnost; odvisna pa je od naše volje, kako jo zgradimo. Oče Mendesa Francea je še živ in je star 81 let. Trenotno se na- ZGODBA O PIŠTOLI. LJUBEZNI IN ZAPORU Gre za angleško aristokratsko družbo. 39 letna Mavis Wheeler, dvakrat poročena, je imela ljubavne odnošaje s plemičem lordom Vivianom, starim 48 let, seveda poročenim. V noči 30. julija letošnjega leta sta bila skupaj in pila, se smejala, skratka, bila v najlepšem razpoloženju. Lord Vivian je imel v roki pištolo ameriškega izdelka in je v j[)rešernosti dvakrat ustrelil v steno. Mavis mu je hotela iztrgati pištolo iz rok, lord Vivian pa je prosil, naj mu pusti še tretji strel. Pa je prišlo do ruvanja. Ker je bila pištola nabita in sta se oba ljubimca ruvala za pištolo, je končno tretji strel težko ranil lorda Viviana samega. Prišlo je do sodne razprave. Oba sta zagotavljala vfeč-no ljubezen, oba sta drug drugega slikala kot vzor ljubimca in ljubimke. Da bi Mavis hotela streljati na lorda Viviana? Kje neki! Sodišče je končno razsodilo, da je Mavis Wheeler ravnala proti zakonu. Ne da bi hotela umoriti lorda Viviana; marveč, da ga je ranila ker se je proti predpisom igrala s pištolo. Sodba: šest mesecev zapora. Mavis Wheeler je kazen sprejela. Pri razpravi je bila navzoča tudi zakonita žena lorda Viviana, ki je sledila procesu . . . TITO NASTOPI PRED AMERIŠKIM KONGRESOM? WASHINGTON, 17. oktobra —Z ozirom na napovedani prihod predsednika Jugoslavije maršala Tita v Združene države, gre v prestolici za vprašanje, ali bo Titu povabljen, da nastopi z govorom pred ameriškim kongresom. Vprašanje ni rešeno. Ko je bil Tito pred letom dni v Veliki Britaniji, ni nastopil pred britansko spodnjo zbornico. ЗПЦ-Ц-ђ a 8 D 8ТГГВ-8-Гб1ПГбТГГ5ТППП5! Vile rojenice haja v ameriški bolnici v Parizu Oče Mendesa Francea je dobil od sovražnikov sina toliko grozilnih pisem in toliko telefonskih poklicev, da bo njegov sin ubit, da je končno padel kot žrtev živčne razruvanosti. v skrbi za svojega sina je šel v bolnico, kjer je tudi zastražen. Telefonski pozivi in anonimna pisma so se navadno končala s trditvijo, da ne bo več dolgo, pa bo njegov sin Pierre umorjen. Odkod ta pisma in ti telefonski pozivi, pariški policiji še ni jasno. Mendes France je židovskega porekla. RAZDIVJANE NARAVNE SILE SO SE POLEGLE, PUSTILE PA SO SMRTI IN RAZDEJANJA NAJVIŠJE ŠTEVILO SMETI, NAJVEČ MATERIALNE ŠKODE Vile rojenice so se zglasile 13. oktobra pri Mr. in Mrs. Stanley Race na 24411 Mavec Ave. in jima pustile zalo deklico, Carol Jean, ki bo v družbo bratcu Robert Allen. Mati, katere dekliško ime je bilo Jean Marsich, in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jerry Marsich iz 1245 E. 59 St. (preje pa iz Chisholm, Minn.), osmič stari oče in stara mama, enako tako pa tudi Mr. in Mrs. John Race iz 911 E. 239 St. Tetica štorklja se je zglasila 11. oktobra pri Mr. in Mrs. James Plemel v Van Nuys, Calif., in ju obdarila s krepkim sinčkom-pr-vorojencem. Poznana aktivna de lavca na kulturnem polju, Mr. in Mrs. Jack Plemel iz River Rd., Willoughby, O., sta postala prvič stari oče in stara mama, Mrs. Frances Oblak iz E. 60 St. prvič prastara mama, Mrs. Kati Plemel iz E. 167 St. pa drugič prastara mama. Čestitamo! Koncem meseca avgusta je zajel kraje ob atlantski obali orkan, ki so ga krstili za "Carol." Povzročil je milijonsko škodo, vpihnil pa je življenja luč 68 ljudem. Dva tedna kasneje se je pojavil nov orkan, katerega so krstili za "Edno," ki je do smrti pobil 20 ljudi, predvsem v krajih Nev^r England in povzročil precejšnjo škodo. Zadnji orkan, ki je zajel prošli petek kraje Združenih držav in Kanade, je bil krščen z imenom "Hazel" in je povzročil čez sto smrtnih žrtev, škoda pa je sploh neocenljiva. Zadnji orkan "Hazel" je div-"*^" jal n a j p r v o na otočju Haiti. Tudi tam je povzročil čez sto smrtnih žrtev. Njegova smer je šla proti Združenim državam. Ta orkan je najprvo udaril na obe Carolini, zadel države New York, Virginia, Pennsylvania, Maryland, New Jersey, Delaware in Washington, p. C., dalje Massachusetts, Connecticut ter sosedo Canado. Verjetno se je najhujše razdivjal ravno v Canadi, predvsem v območju mesta Toronto, ki ima s svojo okolico skoraj 1,200,000 prebivalstva. Dogajali so se pretresljivi prizori. Vsled silnih nalivov so reke prekomerno narastle. Poplavile so ne samo mesta, marveč tudi polja. Prebivalstvo je bilo po vremenskih postajah, pa tudi po varnostni službi pravočasno obveščeno, da se. .bliža orkan. Naj torej sprazni stanovanja in naj išče zavetišča. V kolikor je bilo mogoče, so bila ta zavetišča tudi pripravljena. Račun ni bil vedno točen, kar je pri divjanju orkana povsem razumljivo. Ljudje so šli r ecimo na čolne, da bi se izognili katastrofi. Prišel je sunek viharja in čoln preobrnil, pa je na primer mati morala gledati, kakq_ so njeni otroci v pobesnelih vodah utonili. Helikopterji so odnašali brodolomce, kjer so jih našli. Vse organizacije, civilne in vojaške, so priskočile vsaka po svoji moči na pomoč. V Torontu se je zgodilo, da so gasilci iskali žrtve, pomagali kjer je bila pomoč potrebna, pa je njihov avtomobil zajel vihar, ga preobrnil in so vsi gasilci utonili. V mnogih krajih je nastal obupen položaj tudi ko gre za lastnino. So kriminalni tipi, ki nesrečo drugega izrabljajo v svoje sebične namene. Treba je bilo postaviti posebne straže, ki naj odvračajo vlomilce in roparje. Lepa plodonosna poija so se spremenila v jezera. Potniške vlake je zajel orkan in progo preplavil, da vlak ni mogel naprej. Zopet reševanje potnikov s civilnimi avtobusi. Mnogo krajev ob atlantski obali je orkan kratkomalo zbrisal z zemlje. Mnoga letoviška mesta so težko poškodovana. Da je trpela obveščevalna služba, je jasno. Pretrgane telefonske in brzojavne žice so bile v prizadetih krajih običajen pojav. Kako je divjal orkan, naj pre-dočimo sliko iz mesta Garden City, S. C. 400 hiš je bilo porušenih in samo v tem kraju je ocenjena škoda na $10,000,000. Koliko je dejansko mrtvih in pogrešanih, se še ne da ugotoviti. Koliko bo končna materialna škoda, je enako težko reči. Gotovo je, da bo prebivalstvo prizadetih krajev nujnd navezano na vladno in privatno pomoč. Povoden j, združena z orkanom, je spremenila cele pokraji- V kanadski provinci Ontario se je dvignila na 17 čevljev preko nor-male. Orkan se je končno razbil v severnem delu Kanade. V opusto-šenih krajih so se začela obnav Ijalna dela. V Pennsylvaniji je bilo posebno prizadeto mesto Pittsburgh in samo v okolici tega mesta cenijo nastalo škodo na več milijonov dolarjev. Nalivi, spremljani z orkanom, so trajali polnih 30 ur. Tudi reka Ohio je silno narastla. Žalostna bilanca Najhujše v U.S.A. je poplavljala in še poplavlja Ohio River. V Pittsburghu je vsled poplav prišlo do 20 ljudi ob življenje. Materialna škoda je milijonska. Ohio v spodnjem teku narašča danes in bo dosegla višek okrog polnoči. Zdi se, da je orkan najhujše prizadel pokrajino Ontario z glavnim mestom Toronto v Canadi. Računajo, da je tam čez 100 mrtvih. V Torontu so dose-daj našli 56 trupel. 14 glavnih cest je bilo pod vodo, nešteto mostov odplavljenih, materialna škoda Toronta in okolice pa gre čez 100 milijonov dolarjev. V U.S.A. so dosedaj našteli 147 smrtnih žrtev orkana in zadnjih poplav. Koliko jih bo končno, danes ni mogoče trditi. Ogledalo republikancev WASHINGTON, 17. oktobra —Parola republikanske administracije je ta, da se v federalni upravi štedi in da se da privatni iniciativi popolni razmah, z drugimi besedami, da se država kot taka ne vtika v gospodarstvo, kjer je to polje za privatni kapital. Samo v službi vojaškega zračnega prevoza je 30,000 takih nameščencev, o katerih komisija, ki raziskuje stroške v vojaški upravi, trdi, da ne ve, kam bi jih dala. Ameriška kopna vojska ima 200 pekarn v svoji režiji, enako 200 pralnic, pa npugotov-Ijeno število podjetij, ki se pečajo s produkcijo in razdeljevanjem sladoleda. Še to je ugotovila ta komisija, da ta sladoled sploh ni konkurenčen in so stroški produkcije in prodaje mnogo višji kot pa so sicer na prostem trgu. Komisija nadaljuje delo po drugih oddelkih republikanske administracije in je ugotovila iste slučaje. Radi zanimivosti naj še dodamo, da to poročilo o nered-nosti, v republikanski administraciji obsega na stotine In stotine strani, gre torej za neredno-sti na debelo. 70. rojstni dan Danes obhaja Mrs. Jennie Vi-rant iz 19605 Kildeer Ave. svoj 70. rojstni dan. Otroci in prijatelji slavljenki iskreno čestitajo k dogodku ter ji želijo še na mno-ne v jezera. Reka Grand River ga leta zdravja in veselja! Zadnje vesti Hladno, oblačno, od časa do časa deževno vreme, z najvišjo temperaturo 53 stopinj, najnižjo pa 38 stopinj, se napoveduje za danes. Pripomnimo, da je tako vzhodno kakor zahodno od Ohio enako oblačno vreme. V Washingtonu bo predsednik Eisenhower posvetil današnji dan razgovorom z državnim tajnikom John Foster Dullesom. Tajnik Dulles odleti jutri zopet v Pariz na posvetovanje s predsednikom francoske vlade Pierre Mendes France. V Columbusu je izšla odredba z veljavnostjo od 1. novembra. Ta odredba gre na roke tistim, katerim potečo, dovoljenje za vožnjo. Do sedaj je bil določen čas treh mesecev ko po poteku dovoljenja voznik še lahko vozi. Ta rok treh mesecev je sedaj podaljšan na šest mesecev. Stanje polia v Clevelandu — 414 na poliju obolelih oseb, 14 na poliju umrlih. Velika Britanija preživlja težke dneve. Stavka pristaniških delavcev v Londonu jt^ že povzročila pomanjkanje hrane in goriva. Danes so se stavkujočim v Londonu pridružili pristaniški delavci v Liverpoolu in Birming-hamu. Predsednik vlade Winston Churchill je spopolnil svoj kabinet. V vlado je stopilo sedem novih mlajših ministrov. Med onimi, ki je šel v pokoj, je tudi britanski obramben! minister maršal Alexander, ki je Slovencem in Jugoslovanom znan izza časa zadnje vojne, ko je bil britanski poveljnik v Sredozemlju in je Jugoslovanom zaukazal, da morajo zapustiti Trst. To se je tudi zgodilo dne 12. junija 1945. Volilna abstinenca Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja v Princetonu trdi, da bo letošnja volilna udeležba slaba. V Ameriki, vključeno oborožene sile, je 103,000,000 volilnih upravičencev. Če izključimo vojsko, je še vedno 97,000,-000 civilnih volilnih upravičencev. Gallupov zavod je mnenja, da se bo novemberskih volitev udeležilo le 42,000,000 volilnih upravičencev, torej komaj 44 odstotkov ! Splošno pa je volilna udeležba kolikor toliko visoka, kadar gre za predsedniške volitve, manjša pa, kadar gre za kongresne volitve in za volitve governerjev. Od leta 1940 dalje je bila volilna udeležba najvišja leta 1952, ko je šlo za predsedniške volitve in je volilo 61,547,343 volilcev. Zanimiva je nadaljnja pripomba istega zavoda, ki pravi, da je volilna apatija, kakor najbolj gosta londbnska megla, ki bi jo človek lahko rezal naravnost z nožem. V bolnišnici V Crile bolnišnici se nahaja Mr. Joe Seme iz 14208 Darwin Ave., ki se je moral zadnjo sredo podvreči operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________ For Six Monties—(Za šest mesecev)_______ For Three Months—(Za tri mesece)___:_______ $10.00 - в.ОО - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ' tZa Kanado, iiivropo in druge inozemslse države). For One Year—(Za eno leto)_________________$12.00 t or Six Months—(Za .Sest mesecev)_________7.0t 1; or lliree Months—(Za tri mesece) _______ 4.&0 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cieveianu, Uhio, unaer ше Aci of Congress of March 3, Ibvy. ZDKUŽITEV ML IN CIO (1) "" V vodstvu obeh najglavnejsih central ameriških de-iavsKzn ишЈ je previaaaia misei, aa je pnsel cas, ko naj be лг1ј m uiu zaruzita v eno organizacijo. To dvoje voa-8Lev se je sestaio iioncem preteklega tedna v Washing-tonu Ш sprejelo sklep, da naj se dem na tem, da pride do zdruziive cimpreje. Medsebojno tekmovanje za pridobivanje Članstva naj odpade, btvar je zrela ze tako daleč, da se spojitev Ai? ij in CiO lahko izvrši v nekaj mesecih. Ce bo dO te združitve prišlo, bo šlo za delavsko organizacijo, ki bo imela 15 milijonov organiziranega članstva, pa tudi položaj, da se lahko uspešneje udejstvuje na gospodarskem in političnem polju. Povdarili smo "vodstvo AFL in CIO." V obeh centralah je namreč polno takih posameznih unij, ki imajo na sto tisoče članstva, če ne celo preko milijona in ki so svet zase. S tako organizacijo se lahko naglasa neka samostojnost, pa tudi važnost. Vprašanje je, ali je ta ideja o združitvi obeh central CIO in AFL v eno tudi ideja posameznih delavskih unij, ki so včlanjene v te centrale. Kajti, če namreč te ideje v teh unijah ni, bomo govorili o generalih brez, vojske. Ce gledamo na sklepe vodstev AFL in CIO, moramo priznati, da so jih narekovale današnje stvarne delavske potrebe. Morda še več—potrebe ameriškega delovnega človeka. Življenje gre svoja pota naprej. Velike organizacije sta vi j a pred gotova vprašanja, včasih celo pred gotova dejstva. Ce se je hotel ameriški delovni človek uveljaviti, je moral pokazati potom svojih organizacij, da se zanima za ameriško družabno in javno življenje. Torišče je bilo polno. V prvi vrsti delo v kongresu in njegovih odborih ter pododborih. Udomačena je praksa, da se pokličejo pred te odbore, ko gre za konkretno vprašanje, o čemer naj v kakršnikoli obliki odloči kongres, tudi zastopniki delavskih unij. Ali ni samo tratenje časa, če se naj zaslišujeta recimo v vprašanju stanovanjske politike, narodnega zdravja, vseh vrst socialne zaščite, skoraj istočasno, četudi v presledkih, dva zastopnika, ki bosta morala povedati v bistvu eno in isto, zastopnik CIO in zastopnik AFL? V Ameriki je navada, da se na občnih zborih velikih organizacij oglasijo k pozdravni besedi tudi zastopniki drugih velikih organizacij. Kakor koli gledamo na primer na Ameriško legijo, nekaj točk ima tudi organizacija skupno z delavskimi zahtevami. Na primer zahteva o zavarovanju zoper bolezen, oziroma zahteva po kolektivnem zdravljenju. Čemu naj na zborovanju Ameriške legije povdarita to okolnost tako zastopnik CIO, kakor zastopnik AFL? Domače delavske unije posegajo po svojih centralah v mednarodni svet. Vemo, da so delavske unije tudi mednarodno organizirane, bodisi da gre za svobodno ali za totalitarno komunistično unijsko gibanje. Se več! Preko tega uradnega aparata in dela v tej organizaciji že življenje samo zahteva, da ima kaka velika organizacija, kot so imenovane centrale velikih ameriških delavskih unij, zunaj svoje opazovalce. Ta zahteva je v resnici nekaj stvarnega v življenju delavskih unij. Treba je opazovati zunanji svet. Tako s stališča delodajalca, kakor delojemalca. Vodstvo ameriških unij je to zahtevo časa uvidelo in ima na primer v Evropi svoje posebno poslanstvo. Zakaj dvoje poslanstev, od CIO in od AFL? Saj ne moremo trditi, da bi eno ali drugo gledalo na svet z bistveno drugačnimi očmi! Tudi na domačem polju se je položaj bistveno spremenil. Ko so dobile delavske unije v zadnjih dvajsetih letih zakonito zaslombo in priznanje, je bil njihov položaj čisto drugačen, kakor pa pred to dobo, ko so bile ameriške delavske unije bistveno neupoštevan faktor. Je bilo čisto naravno, da so se te delavske unije, sedaj že važen javni faktor, notranje čistile. Da je nastopila tekma v glavah posameznih unijskih voditeljev, je bilo razumljivo. Kakih dvajset let tega čiščenja pa je dovolj, zlasti še, ko izhaja vse ameriško delavsko unijsko gibanje iz istih prin- cipov! h, C. UREDNIKOVA POSTA Bazar Progresivnih Slovenk krožka št. 1 CLEVELAND, Ohio—Pri našemu krožku št. 1 imamo že več let običaj, da priredimo zadnjo soboto v novembru lep bazar. Do sedaj se je še vsak bazar prav dobro obnesel. Isto tako pričakujemo, da bo uspel tudi letošnji bazar. ♦ Naša pridna članica Prosvetnega odbora Josephine Levstik, ki ima blago za bazar v oskrbi, poroča, da so članice zelo pridne, in so napravile že veliko krasnega ročnega dela. Mrs. Levstik ima vse lepo zabeleženo, trudi se in skrbi, da bo čim več predmetov na bazarju. Ako želi še katera članica kaj našivati za bazar, lahko pokliče našo Josie, ki vam bo dala radevolje vse potrebne informacije. Njena telefonska številka je IV 1-5495. Na rokah imamo tudi raznovrstne lepe božične kartice kot tudi kartice za druge prilike. Dobite jih pri tajnici ali pa na seji. Zadnja seja našega krožka je bila zelo dobro obiskana. Po seji smo imele zanimivo predavanje, katerega je podala zdravnica Ann Prosen. Predavala je o sladkorni bolezni. Članice so mnenja, da bi se morala, slična predavanja vršiti večkrat. Po predavanju smo imele malo prigrizka in smo kar nekam zadovoljne odšle s seje. Upamo, da se prihodnjo sejo zopet vidimo v isto tako velikem številu. Na tem mestu se moram zahvaliti tudi našim članicam, ki skrbijo, da izročijo prodajne znamke (Sales Tax Stamps). S tem si naša blagajna opomore, da lahko darujemo v dobrodelne namene. Samo na minuli seji smo dale za vstopnice na prireditve naših kulturnih ustanov nad $40.00. Te znamke seveda še vedno zbiramo ter se priporočamo članicam, da jih nam izročijo. Tajnica. Opomin članicam krožka št. j Prog. Slov. CLEVELAND, Ohio—Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk opominjam, da bo naš krožek imel svoj bazar v nedeljo, 14. novembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Prošane so vse tiste članice, ki se ne udeležujejo sej, da bi naredile kako ročno delo in ga darovale za ta semenj. Časa imate še dovolj skoro cel mesec, da kaj izdelate. Naj bi to bilo robček, predpasnik ali kar si bodi, vse bo prav prišlo. Tudi pecivo bo dobrodošlo, ker se bo isto prodajalo, da se pripomore blagajni. Krožek ima svoje šivalne sestanke v A.J.C. na Recher Ave. in nekatere članice se redno udeležujejo, da pomagajo, ni pa prav, da se samo nekatere žrtvujejo, zato je bilo sklenjeno na seji, da se prosi vse, da sodelujejo. Tiste, ki se ne morete udeleževati sestankov za šivanje, pa ste prošene, da bi doma kaj izdelale in prinesle na prihodnjo sejo, dne 3. novembra ali pa na 4an bazarja. Ker so pri krožku zalo požrtvovalne žene, sem gotova, da nas bodo presenetile z lepimi ročnimi deli. Ol^enem pa vabim vse naše prijatelje, da si zapomnite dan, 14. novembra—to bo ua nedeljo. Pridite na naš bazar. Kakor vselej, se boste tudi ob tej priliki dobro zabavali. Igrala bo Grab-narjeva godba, da se bo prav lahko plesalo in postrežba bo prvovrstno. OB 60-LETNICI VINARSKE ZADRUGE V VIPAVI Pozdrav G usti Z, Slejko. Vinarska zadruga v Vipavi je bila ustanovljena leta 1894 in slavi te dni 60-Ietnico svojega delovanja. Vinarska zadruga iz Vipave je najstarejša vinarska zadruga v Sloveniji in je imela važno vlogo pri dvigu vinogradništva slovenskega Primorja. Za Avstrijo in pozneje za Italijo je imela zadruga le nekaj sto članov iz okoliških vasi. Po osvoboditvi je število članov zelo naraslo in jih je sedaj že preko 1600. V njej so včlanjeni vinogradniki od Lozic v Zgornji Vipavski dolini do Branika v Sp Vipavski dolini. Vinarska zadruga v Vipavi je odigrala zelo važno vlogo v času, ko so bili naši kraji pod Italijo. Ker je Italija imela dovolj vina, je hotela načrtno uničiti vinogradništvo Slov. Primorja !n je v zameno za vinogradništvo vsiljevala gojenje žitaric. Kmetje Vipavske doline so bih prisiljeni sekati trte in sejati pšenico na vinogradniških legah, čeprav je dajala malenkostne pridelke. Tedaj je Vinarska zadruga z lastno posojilnico in organizirano prodajo vina rešila marsikateri vinograd in celo posestva vinogradnikov, da jih niso zaradi velikih davkov in italijanske raznarodovalne politike prodali italijanskim bankam. Med narodnoosvobodilno borbo je vinarska zadruga pomagala partizanom, ker je bila večina njenih članov zelo zavednih. Omenim naj, da je oče legendarnega primorskega narodnega heroja Janka Prcmrla-Vojka, Franc Premrl iz Podnanosa pri Vipavi, že dolgo let član upravnega odbora zadruge. Po osvoboditvi je število članov zadruge zelo naraslo, zadruga pa je razširila svoje delovanje In skrbi predvsem za obnovo in dvig vinogradništva v Vipavski dol'etli bivalnici na mehkem stolu. Pred njo je ob odprti krošnji čepel jud, debelušen, zagorel mo-žiček. "Vaša gosposkost, vsega imam na izbiro in prav v ceno, samo ra-cite pogledati in izbrati." "Pokaži sam!" "Tile prtički, račite pogledati, so tkani iz najtanjše prejice in so beli, kakor bi jih sonce belilo že sedemkrat sedem let! Vsaka plemenita in lepa gospa, kamor pridem, jih hoče imeti, da me zanje že vede kar trdo, tako mi zmanjkujejo!" "Le obdrži jih, da jim lehko postrežeš!" "O Bog pravični, obupam, če z njimi ne smem obveseliti tudi vaše velegosposkosti!" "Obupaj, a prej pokaži še kaj drugega!" Jud je zvito pomežiknil, z dvema prstoma rahlo prijel svilnat robec in ga dvignil proti luči. "Kaj pa takile robčki, vaša milost?" je priostril debele ustnice in slastno srknil. "Pajčevina najspretnejšega pajka je naravnost hodnično platno v primeri s takole tkaninico! In kako je mehka ... mehka! Božanje z rožnim listom je kakor bodeča bri-nova veja, če ga primerjam z mehkobo takegale robčka!" "Le božaj se z njim sam!" { "O, ne smem se, kaj takega ni' Perfekten v barvi, neprimirljiv v čistoči, z bleskom in iskrom, ki reflektira njegovo prvovrstno kakovost... io je Dušuesne Pilsener, ki ga varijo svetovno priznani strokovnjaki v najbolj moderni pivovarni na svelu! DUQUESNE BREWING COMPANY PITTSBURGH, PA. SEDAJ PO LOKALNIH CENAH za siromašnega juda, le visoki gospodi gre ta nepreplačljivi tek!" "Pa naj bo: vzamem jih P®* tero." "O hiša Davidova, račili ste me osrečiti, da bom slavo vase neprimerljive lepote širil po vsem fvetu!" "Daj jih na mizo in priloži praV toliko tudi prtičev!" "O kraljica vseh lepotic, fuženj je srečen, ker je nase^ milost v vaših premilih očeh-Naj vam poljubim nožico!" se je krošnjar judovsko raztopil in p^' pognil, pa se je baronesa že zas-mejala in ga brcnila. "Ali nimaš v krošnji nič prida več?" "O žalost Izraelova, kdo pravi, da nimam ? Vaša visokost na] rači zvedeti: v tejle stekleničici je dišava, kakršne ne zmorejo vse cvetke vesoljnega sveta! In napravljena je iz nebeške rose, ki zgolj device prav opolnoči pr^ strezajo iz belih lilij, in iz P° sebne smole s preimenitnega šavnega grmičja na sami Libanonu v Jutrni deželi!" (Dalje prihodnjič) //Z 7 Duquesne