St. 60 Piitdn pt&oa t ptoM (tati dimu ta u ictU , A
v Trstu, v nedeljo f. marca 1924.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
btaj*, ixY*«afil pondeijck. »sak dan zjtttuj. Urednlifr
&«{btaega ft 20, L nadstropje. Dopisi	poSlljaJo >ou m m sprejemajo* rokopisi ~ s»|o. Izdajatelj
fcctoa O.rbec. — Lastefattl	{Uk ' EoaSa za mestr L 7.-, 3 -nesace
ft inozemstvs m«ečno 5 Ur več. -^iV,.	ur« ____
AS

__—• urednik
Edinost Naročnini in celo leto L 60.—. in oprave St 11-57!
EDINOST
Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v fiirokostl ene kolone (72 mm) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cest osmrtnica* zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poSUJaJo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* Frančiška AsiSkega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in npuvs U-57.
Slovanski volilci Julijske Krajine!
čer malo tednov, 6. aprila, s^ bodo vršile volitve v poslansko zbornico. Po nove® volilnem redu pripadeia najmočnejši stranki dve tretjina vseh mandator, ce Joseže vsaj četrtino vseh glasov. Fašistcvska stranka se poteguje za to. V našem volilnem okrožja ostane po tem takem od 23 mandatov samo 8 za drage stranke po
sorazmerju Števila glasov.	,	.
Slovanski voKIcil Pozivamo vas, da pojdite 6. aprila na volišče in da oddate
£las za slovansko kandidatsko listo zaznamujoč na glasovnici naš volilni znak,
lipovo vejico iti planiko.
Storite ž ako, složno la srčno, vsi do zadnjega, da priborite svoji listi toliko mandatov, kolikor jih ji gre po resničnem številu našega ljudstva. Ne vodi nas pra jem in ne bo rodilo niti vas nasprotstvo proti državi ne proti vladi. Z vso iskrenostjo ia odločnostjo odklanjamo vsako tako misel, vsako tako sumničenje, Na fl^bolj merodajnem mestu, nasproti samemu načelniku vlade In vwfiteHn fašistovske stranke, so naši odposlane; podali v tem zmislu izjavo, ki je bila vzeta na znanje. Pozivaino vas te, da izrabite pravico, ki vam jo zakon da*e, a je noben odgovorni činitelj ne odreka, da namreč izberete svoje, v pravem pomenu besede svoje
ogromni večini kmetsko in delavsko, in da mu je naložen vsakdanji težki ^ boj obstanek, da ima naša dežela svoje posebne koristi in da pristop naši slovanski manjšini pravica, da hrani in goji svoj jezik in svojo kulturo.
Zato bodo morali stremeti z vsemi silami za tem, da se spravita zakonodaja in upr wa v soglasje 3 gospodarskimi in sodjalnimi interesi našega kmetskega in delavskega ljudstva in da se v duhu prave demokracije nvede kolikor bolj široka samouprava v občinah, okrajih in deželi za vse krajevne stvari, ki se ne tičejo državne celokupno«lL
Predvsem pa bodo morali vaši zastopniki zastaviti vse moči, da se položaj slovanske manjšin« uredi brez strasfi in predsodkov, s stvarnostjo, pravičnostjo in blagohotnostjo, kot pravzaprav čisio tehnično vprašanje, brez improvizacij in diietantstva* ne po podrejenih, mnogokrat neizkušenih ali nesposobnih funkcij onariih, nego enotno, vedno po zaslišanju legitimnih zastopnikov prizadetega ljudstva. Saj ni mogoče presojati in urediti položaja slovanske manjšine le z ozirom na razmerje med njenim številom in Štiridesetimi milijoni vseh italijanskih državljanov ali v zne/-mfciifu več rli manj prikrite ali odkrite asimilacijske politike. V Julijski Krajini tvori slovanski živeK sestaven in važen del prebivalstva vse dežele in kot takšnemu mn £;C na šolskem polju, da!je glede rabe jezika pred oblastvi, na sodiščih in v javnem življenju spioh, giede zaščite in pospeševanja njegovih kulturnik interesov primerno rpeštevanje. Kar se je v tem oziru zamudsfco jh zagrešilo, se mora popraviti, gotovo škodo ia nečist državi.
ne
Slovanski volilci Julijske Krajine!
Pojditj 6. aprila na volišče samozavestno in pogumno, zanašajte se na slovesno isbijufco, ki nam je bila dana, da se bo volilna sloboda ščitila, zaup&jte v
Ptl*^čnosC svoje stvari in zaupajte tudi v modrost mož, kj jim je poverjena usoda" Italije, da bodo znuii popraviti zmote preteklosti in omogočiti slovanskim sodržavlja-lom, da zamorejo, pokorei zakonom, zvesti sebi, vršiti ko4 dobri italijanski državljani svojo zgodovinsko naiogo.
Slovanski volilni odbor.
SMl&i FKBHl ifflijaBM-rESB
in režim trgovskih stikov med cbeaaa drŽavama
RIM, 8. O pogodbah za trgovino in plovbo med Italijo in Rusijo so se zvedele sinoči sledeče podrobnosti:
Trgovinska pogodba vsebuje -v svojem i. členu priznanje jure» Zveze sovjetskih repr-blik. Vprašanje odškodnin za zaplenjena premoženja Italijanov ni moglo dobiti v pogodbi svoje rešitve. Vendar je pa bilo puščeao to vprašanje nedotaknjeno in sta obe vladi sklenili, da se bo pri njega reševanju pazilo na to, da bodo priznane italijanskim državljan m ugodnosti, kakr-Sinh ne bodo mogli dobiti pripadniki nobene druge države.
Določbe gospodarskega značaja pa sestavljajo končnoveljavno m popolno vrsto odredb, ki miajo urediti trgovino med pripadniki obeh držav, izmenjavo blaga in plovbo.
Ter. ^Iji pogodbe Kar se lice medsebojne izmenjave blaga, je ustvarila največje težave petreba spraviti v skled dva režima v trgovini, katera se globoko razlikujeta med seboj, ker je zunanja trgovina Rusije državni monopol, med tem ko je v Italiji svobodna prepuščena zasebni podjetnosti. Ta ovira je bila odsiranpna na podlagi dejanskega stana, upoštevajoč pri tem velike ugodnosti, ki Pri šampanjcu je med drugimi govoril izhajajo za oba naroda iz medsebojnega gr. uff. dr. Roberto VSlletti, ki je kot za-uvoTa.,	j ^topnik sen. Cremonesija pozdravil nav-
Izkuslva preteklosti, upoštevanje seda- zočne v imenu rimske občine ter pil na njih potreb Rusije +er znamenja novih zdravje kralja Aleksandra in kralja Viktor-zmožno^ti italijanske industrije so dovedla ja Emanuela III. do tega, da se je postavila vzpostava trgov-
Tako se je na pr. znižala carina na limone za 7555. na pomaranče za 60^, sveže sadje za 60 %, na močna vina za 50 %, ver-mouth in marsalo za 75%. Neobdelan mramor bo odslej prost vsake carine, medtem ko je bila močno znižana carina na mramor v ploščah.
Kar se pa tiče pogodbe za plovbo, je treba tu najprej omeniti koncesije za obrežno plovbo med nekaterimi prista nišči. Italijanskim ladjam je dovoljena ta obrežna plovba za pristanišča Odeso, No-vorosijsk* Poti, Batum in Rostov. Za ruske ladje je ta plovba omejena na pristanišča Trst, Genovo, Napolj, Livorno in Catani^o.
Banket italijansko-jagosloveaske trgovske zbornice
RIM, 8. Sinoči je priredila italijansko-jugoslovenska zbornica v proslavo svoje ustanovitve banket v hotelu «De Russie». Med gosti so bili cav. Petar Kasandrič kot zastopnik poslanika Antonijeviča, glavni ravnatelj ministrstva za državno gospodarstvo cav. Dinola kot zastopnik ministra Corbino, kom. Mario Arlotta, glavni ravnatelj za politične zadeve na zunanjem ministrstvu, princ Odescalchi, predsednik italijansko-jugoslovenske trgovske zbornice kom. dr. Ernesto Civelli in še druge odlične osebnosti.
skih 'stikov med obema državama na sledeče temelje; Rusija bo dobavila Kaliji veliko množino žita ter bo nakupila v Ita-
Ministrski svet se bo sestal Šele 14,
RIM, 8. Radi odsotnosti nekaterih mini-! strov se bo vršila prihodnja seja ministr-
iiji del industrijskih in kmetijskih izdelkov, j skega sveta 14. t. m. ob 14'30( namesto
-- 12., kakor je bilo včeraj javljeno.
Mmm Romunije radi Eetfije
in bližnja konferenca na Dunaju
DUNAJ, 8. Po vesteh dunajskih listov iz Romunije se romunski politični krogi bojijo, da bi znala rusko-romunska konferenca, ki se bo te dni otvorila na Dunaju, prekoračiti meje strogo gospodarskih vpra^ sanj ter preiti na politično polje z ozirom na vprašanje Besarabije, ki tvori še vedno nepremostljiv jez med obema državama. Odložitev otvoritve te konference, povzročena po obolelosti predsednika romunske delegacije, je dala listom priliko za razpravljanja o smislu sestanka, upoštevajoč pri tem nevarnost morebitnega razpravlja-nja o Besarabiri v času, ko niso še Francija, glavne proizvode obeh j Italija in Japonska ratificirale dogovora
združitve Besarabiie z Romuniio.
ki jih rabi za svojo gospodarsko obnovo in za prehrrio svojega prebivalstva.
Tako si je Italija zagotovila dobavo vsaj 3 milijonov kvintalov žita na leto, zakar bo s sw>je strani izvažala v Rusijo izdelke svoje Industrije. IJ^oz žita se bo izvrševal v režimu popolne svobode s strani italijanskih uvoznikov, ker se italijanska vlada ni hotela oddaljiti od temeljnih smernic sv<oje gospodarske politike, ki prepuščajo udejstvovanje v trgovini svobodni inicijativi zasebnikov.
Carine in plovba
Trgovinsko pogodbo izpopolnjuje carinski dogovor, v smislu katerega si obe državi priznavata za izdelke, ki so najvažnejši za medsebojni promet, največje prednosti pred vsemi dragimi državami Ta dogovor predvideva znatna znižanja eann še za drug držav.
Seja radikalskega kluba
Zanpoica g. Pašiču
BEOGRAD, 8. Vlada se je včeraj ves dan posvetovala. Popoldne od 4. do 5. je imel radikalni poslanski klub plenarno sejo. Ministrski predsednik Pašić je podal daljši ekspozč o notranjem položaju in rekel: «Borili se bomo do konca proti akciji opo-2Žtcije in se ji bomo protrriK z vsemi močmi. Le v skrajnem slučaju podamo ostavko. Iskali bomo koalicije s kakšno stranko.
nova kombinacija. Za sedaj pa ostane samo to, da bi Pribičevič popolnoma lojalno podpiral prihodnjo vlado opozicijskega bloka, ki bo sestavljena iz demokratov, SLS in muslimanov ob podpori radičevcev 3a zemljoradnikov.
Polnarč se broni v zbornici
Frank ponovno padel - Francija ostane v Porurju, dokler ne bo plačana
_ PARIZ, 8. Ves francoski tisk posveča
Ako ne bomo uspeli, se b^mo uklonili' ^f s cele kolone dvema zelo važnima do-razmeram. Državo moramo vzeti na svoja godkoma: novemu padcu franka m vcera,-ramena ki potem bomo šli v volitve. Opo- *?>en\u Pmncarćjevemu govoru v zbornici, zicita se ne bo sporazumela po mojem Nenaden padec franka je povzročil veliko - ■	- -	razburjenje v vseh gospodarskih krogih in
morda ni niti vlada račuaala nanj. Frank "je padel še pod italijanska liro; za 100 lir si dobil včeraj 111.40 frankov. Splošno se pripisuje novi padec franka dejstvu, da je predvčerajšnjim državna banka objavila bilanco. Iz te bilance je razvidno, da znaša denarni obtok 40 milijard in 275 milijonov frankov, medtem ko je koncem decembra dosegel le 37. milijard. Potemtakem se je denarni obtok povečal za 3 milijarde v teku par mesecev. Poročevalec finančne komisije senata je včeraj poudarjal, da znašajo predujmi državne banke (Banque de France) državi 22 milijard in 100 milijonov, številka, ki je tik 23 milijard, t. j. vsote, ki je določena po zakonu za skrajno mejo predujmov. Isti poročevalec je dalje omenil, da je to pač znamenje, da se državna zakladnica nahaja v slabem položaju,
| . .j Pomcare je moral zastaviti ves svoj Danes popoidne je imel radikalni poS^ed, da, zagroziti je moral celo z ostav-
sporazumela po mojem mnenju, ker nima določenega programa o svojem delu in bo zaradi tega težko sestavila novo vlado. Ne nahajamo se v parlamentarni, ampak v državotvorni krizi. Vse se je obrnilo proti, radikalom. Sedaj čakamo na odločitev demokratov, nakar se začne boj.»
Predsedniku vlade je priredil radikalni klub po njegovem govoru viharne ovacije in mu je s 103 glasovi izrekel zaupanje, da bo postopal, kakor bo najbolje znal.
Govorili so potem poslanci Rankovič, Nedeljković, Č&ković, Zujevič, Dragovič in drugi. Radikali mislijo, da bo džemijet z njimi in da prdobe zase tudi Nemce. Po njihovem mnenju bo narodna skupščina sprejela proračun brez moten>a, nakar bi se za nekaj časa odgodila, med tem časom pa bi bilo treba iskati rešitve položaja.
Radikalni klub je izdal po seji sledeči komunike:
slanski klub plenarno sejo, na kateri je podal g. Nikola Pašič daljši ekspoze o notranjem položaju. Radikalni klub je po kratki debati soglasno odobril naziranje g. Pašiča in izrazil popolno zaupanje v njegovo nadaljnje delovanje.»
Ogczlcijonalnl blok In dem. Klub
Pribičevič proti opozicijonadnemu bloku
BEOGRAD, 8. Demokratski klub je imel ves dan važno sejo. Popoldne so govorili še Svetislav Popovič, Srgjan Budi-savljevič, Jovan Popovič in Ljuba Davido-vič. Najvažnejša pa sta bila govora Koste Timotijeviča in Svetozara Pribičevića. Košta Timotijević je eden srbskih demokratov, ki so proti bloku. Timotijević ie napadal HRSS in je člane nazival izdajalce in protidržavne elemente. Ali ne vidite, je rekel med drugim, da se tu dela proti Srbom in"da se hote^,-rušiti država. Zato je proti sporazumu opozicijskega bloka ter hoće imeti kot edini izhod iz položaja koalicijo radikalov in demokratov. Dalje govori o tem, kako so liberalni narodnjaki šli med demokrate, hoteč s tem pokaza^ svofo mržnjo proti radikalom, kar pa bi bilo škodljivo za državo. Govornik se je izjavil proti bloku. Svetozar Pribičevič je istotako proti bloku, ker ne pričakuje konkretnih uspehov. Svojčas so bili demokrati na vladi, pa so gledali, da pridejo v opozicijo. Sedaj so v opoziciji, a ne morejo zdržati. Kakšna stranka pa je to, ki ne more niti 14 mesecev ostati v opoziciji, med tem ko H bilo treba za to nekaj let. Edino dober bi bil sporazum z radikali. Mi smo za demokratske državotvorne ideje ter bomo zmagali. Vsak drug izhod je slab. Opozicijski blok ne more imeti uspeha, ker so v njem različne stranke, od katerih bo hotela vsaka le zase delati. To pa je nemogoče. Njih je 103, nas pa je 49. Torej izgubimo. Bedna bo vlada, ki^ bo odvisna od Radića. Če se Radiću kaka stvar ne bo zdela prav, bo odpoklical svoje poslance, nakar mi pademo. Pribičevič in njegovi ljudje nočejo prihajati v kombinacijo za vstop v vlado, pokoravajo pa se sklepu kluba.	" _
H koncu je govoril Ljuba Davidovič, ki je branil blok in ga nazival .edini izhod iz današnjega položaja. Priporočal je ostalim, da sprejmejo blok. Po njegovem govoru se je pričelo glasovati. Glasovalo je vseh 43 poslancev, 33 jih je bilo za blok, 10 pa proti Za blok so vsi srbski demokrati, proti bloku pa vsi Pribičevicevi pristaši. Niti eden Srbijanec ni s Pribičevlčem razen Koste Timotijeviča, Od Prečanov je na Di vi do vi će vi strani dr. Slavko Sečerov. Devet Pribičevičevcev s preka je glasovalo proti bloku, a štirje Pribfičevičevi pristaši niso bdi prisotni, in sicer dr. Edo Lukinić, Gjorgje Brankovič, Reisner in Krizman. Ko je bilo glasovanje končano, se je ugotovilo, da je klub sprejel opozicijski blok. Izdan je bil naslednji komunike:
«Na podlagi poročila šefa demokratske stranke Ljube Da vidovi ća o predlaganem sporazumu z jugoslovanskim klubom in z jugoslovensko muslimansko organizacijo je poslaniški klub demokratske stranke na seji od 6. in 7. marca po vsestranski razpravi sklenil: da se predlagani parlamentarni sporazum sprejme ter da se predsednik kluba pooblasti, da sporazum podpiše.»
Glavni odbor demokratske stranke je soglasno sprejel sklep kluba in gorenji komunike. V sporazumu ni govora o Radiću. To se pojasnjuje s tem, da Radića ni v opozicijskem bloku, temveč da on samo podpira akcijo opozicijskega bloka, da pride na vlado. Prijatelji g. Pribičevića so izjavili, da se bodo proti bodoči novi vladi bloka lojalno držali Če pa bi vlada z delovanjem Radićevim zanemarila državne interese, bodo Pribičevič m njegovi prijatelji odpovedali obvezo lojalnosti in bodo glasovali prod vladi V tem slučaju bi se sporazumeti z radikali nakar bi nastopila
ka, ako je hotel doseči, da bo finančna komisija v senatu končala s proučitvijo vladnih fiskalnih načrtov, ki jih je zbornica že odobrila, do torka ter jih predložila senatu. Končno se je komisija vdala ter je včeraj zaslišala finančnega ministra in danes ministrskega predednika, tako da bo do torka, lahko gotova z delom. Seveda je to zavlačevanje finančne komisije tudi neugodno vplivalo na tečaj franka.
NaciM^listično časopisje je pričelo ob tej prima spet napadati Poincareja. Tako piše včerajšnji list «Action Francaise*: «Denarai obtok že presega 40 milijard. Francoskim republikancem ne preostaja drugega, kaleor da sledijo nemški republiki^ Seveda je večina francoskega tiska ogorčeno odgovorila na ta napad, kajti nikdo ne bo pač primerjal franka z marko.
Poincarejev govor v zbornici
-Že pred dobrim tednom je francoski tisk napovedal, da bo imel v petek, včeraj, Poincare važen političen govor v zbornici. Takrat je bilo rečeno, da bo Poincare ob tej priliki odgovoril na razna vprašanja poslancev o zunanji politiki. A zdi se, da je Poincare včeraj odgovarjal v prvi vrsti MacDonaldu in to še posebno ob zaključku govora. Poincare je govoril nepretrgoma nad 3 ure! Zahvalil se je poslancem, da so odobrili vladne fiskalne načrte, in s tem zaustavili inflacijo. Rekel je, da obnovitveno delo v porušenih krajih z naglico napreduje; tudi poljedelstvo se vedno bolj izpopolnjuje.
Glede programa prihodnje zbornice {v kratkem se bržkone razpišejo volitve) je rekel, aa mora biti republikanski in naroden. Teh dveh pojmov ne bo smel nihče ločiti. V odgovor poslancu Herrtot-u je Poincare poudarjal, da mora ostati večina zbornice republikanska in narodna, da ce ne sme spuščati v razredni boj, ako h ^če izvršiti svojo nalogo.
Nato je prešel ministrski predsednik k zunanji politiki. Povedal ni ničesar novega. Poincare vztraja pri starih zahtevah: Francija ni zasedla Pomrja iz vojaških namenov, Francija hna Porurje kot zalog. Kaj bi imela danes, ako bi ae bila zasedla Porurja? Izpraznila bo Porurje sorazmerno z odškodnino, ki jo bo prejela; vse Porurje bo šele takrat izpraznila, ko ji bo vsa odškodnina izplačana. Francija je že veliko oopustila; sprejela je znižanje odškodnine, ki so ga predlagali izvedenci. Preiskava izvedencev je dala prav Franciji. Ako se ne doseže skupna enotna fronta — je rekel Poincare — bomo še nadalje izkoriščali svorje zaloge in vpliv, ki ga bo izvajalo to izkoriščanje na nemške industrijalce, bo dovedel do splošne i reditve.
Incident med Poincarejem in nekim poslancem
Pretekli petek je poslanec Cassagnac očital v zbornici poslancu Mandel-u, da je skušal potom poslanca De Launay dobiti pomoč princa Napoleona pri volitvah leta 1919. Včeraj je Poincare v zbornici odgovoril poslancu Mandel-u na njegove napade proti vladi Ob tej priliki je namignil na zgoraj omenjeni dogodek izza časa volitev 1. 1919. Tedaj je poslanec De Launay planil pokonci ter zavpil proti Poincarčju: «Vi se motite, ako jemljete na znanje take zvijače; šala je pač trajala dovolj Časa!» Takoj po zaključitvi seje je Poincarč poslal k pesi. De Launay-u vojnega ministra ter ministra za kolonije kot sekundanta. De Launay je s svoje strani imenoval tudi dva sekundanta. Toda sekundanti so ugotovili, da ni De Launay hotel s temi besedami žaliti Potncarčja, nakar je bil incident- zaključen,
švedska kraljica na poti v Capri STOCKHOLM, 8. Švedska kraljica je odpotovala sinoči v Napolj, odkoder se bo podala na Capri Z istim vlakom je odpotoval tudi kralj v Nizzo.
GrSkn vlada demlsljonlrala
vsled nepopustljivosti republikancev ur pritiska vojaških elementov
ATENE, 7. Večerni listi se izražajo pc-» simistično o položaju ter govorijo o možnosti demisije Kafandarisove vlade. Bajč so republikanci že predlagali, da bi polkovnik Kondilis prevzel predsedništvo vlade. Eden za drugim si sledijo ministrski sveti sestanki, pogovori in konference med raznimi načelniki političnih strank.
ATfc,NE, 8. Kafandarisova vlada je predložila regentu ostavko. Zagotavlja se, da bo Papanastasiou sestavil novo vlado z republikanskimi elementi.
ATENE, 8. Atenska brzojavna agencija poroča, da dokazuje Kafandarisova demisija sedanjo premoč vojaških republikanskih krogov. Smatra se, da se bo mogla kriza rešiti s sestavo nove vlade s Papa-nastasioujem na čelu, katera bo takoj prej svojem nastopu proglasila republiko na Grškem. Kakor poročajo listi, bo Venize-los te dni zapustil Grčijo.
Amerik vztraja na svojem stališču
napram gospodarskim vprašanjem Evrope
WASHINGTON, 8. V Beli hiši se je vprašalo, da-li se bi Zedinjene države udeležile mednarodne gospodarske konference, ako se bi njeno sklicanje izkazalo za potrebno na podlagi poročil izvedencev. Na to je prišel odgovor, da je sklicanje te konference še vedno hipoteza in se ne more tedaj na stavljeno vprašanje dali točnega odgovora. Zedinjene države so že ponovno zavrnile povabilo k sodelovanju na takih konferencah in ni dosedaj nastopil nikak razlog, ki bi lahko opravičil zadržanje ameriške vlade v tem oziru.
Mednje v iiMinijo
BUENOS AIRES, 8. Tukajšnji listi so posneli vest italijanskega tiska, da se italijanskim priseljencem v Argentinijo slabo godi, ker ne morejo najti zaslužka. Tukajšnji tisk zanikuje te vesti. Kajti do sedaj so vsi italijanski delavci dobili delo, dasi znaša odstotek italijanskih priseljencev 50^ vseh priseljencev. Samo v letu 1923. je prispelo v Argentinijo 100.000 italijanskih državljanov, izmed katerih je bilo samo 40 zavrnjenih. V mestu Buenos Aires vlada res precejšnja brezposelnost; toda brezposelni delavci so večinoma Nemci in Španci, Italijani, ki prihajajo organizirani potom italijanskih izseljeniških uradov, najdejo takoj delo s posredovanjem italijanskih uradov, ki jih je ustanovil italijanski generalni komisarijat za izseljevanje. Med majem in septembrom bo pomanjkanje dela seveda nekoliko večje kakor vsako ieto. Priseljenci to dobro vedo in radi tega prihajajo v teh mesecih v manjšem številu. Edino pravi profesionisti najdejo težko delo; v zadnjem času je število teh priseljencev zelo padlo. (Štefani.)
Vtisi note poslaničke konference v Nemčiji
BERLIN, 8. Tukajšnji listi imenujejo novo noto poslaniške konference kompromis med Francijo in Anglijo ter dostavljajo, da skriva kljub svojemu vljudnemu tonu vzpostavitev splošne vojaške kontrole, ki predstavlja za prebivalstvo Nemčije veliko moralno breme, in ne izključuje niti možnosti trajnega nadzorstva, «Germama glasilo centra, piše, da se nemška vlada strinja z vladami zavezniških držav v tem, da je treba najti izhod iz sedanjega položaja, List pa dostavlja, da ne more Nemčija dopustiti, da bi se šlo preko mej ver-sailleske pogodbe.
Španci zmagujejo v Maroku
MADRID, 8. Listi poročajo, da je vojaška kolona včeraj zasedla Tizi Aza po sijajnem napadu na bajonete. Legijonarji so povzročili med vstaši občutne zgube.
Dunajske banke se bodo odprle jutri
DUNAJ, 8. Dunajski bančni uradniki se bodo povrnili na delo v pondeljek.
Wilson in Nemci
PRAGA, 8. Na prvi seji pomladanskega zasedanja poslanske zbornice se je predsednik Tomašek spomnil smrti bivšega predsednika WiIsona. Med govorom predsednika so neiniki poslanci, razen socijali-stov, zapustili zbornico.
Šolstvo v Čehoslovaški
PRAGA, 7. Rok za vpisovanje v poletni semester na čeških univerzah je ravno potekel. Na Karlovi univerzi v Pragi se je vpisalo vsega skupaj 7348 slušateljev, med temi je 2829 pravnikov, 2116 medicincev, 1376 filozofov, 986 jih študira prirodoslov-je, 401 pa bogoslovje. Na nemško univerzo v Pragi se je vpisalo 3777 slušateljev, torej skoro za dve tretjini manj nego na češko. Razen teh dveh univerz ima Praga še celo vrsto visokih šol, tako ukrajinsko univerzo, rusko pravno fakulteto, češko in nemško tehnično visoko šolo, visoko trgovsko akademijo, državni konservatorij za muziko in dramo, slikarsko in kiparsko akademijo; razen tega se ustanavlja še visoka šola za žurnalistika.
Avstrijski zunanji minister na poti v švico
DUNAJ, 8. Zunanji minister Grunber-ger je v spremstvu sekcijskega načelnika odpotoval v Ženevo, da se udeleži seje sveta Društva narodov.
Sirite „edinost
99
Naš volilni znak
zrušil tudi srbski- Nobenega dvorna ni, da bo ta obljuba močno agitatorife« sredstvo, i še boj j pašno pa ie. da bo dala Še močnejše agitatori eno sredstvo radikalom, ki boido proti klicu: Hrvati na okizp, zmagovito uporabili klic: Srbi na okup!
Značilno za Radića je, kako, išče samo
DNEVNE VEST!
Pisenti
Pretekli petek se je
delu
vršil v goriškem
fašju volilni sestanek, katerega so se ude-
Slite Iz Istre
V selu Krunčici (pri Sv. Lovrencu Pazina-tiskem) se je odigral kaj žalosten dogodek.
se je odigral kaj žalosten
u »«u»wi	~ * * •» . i- ~ . , . -i t__mbi,:l	Trojica mladeničev se ie podala zvečer na ples.
svoj interes in kako brezobzirno tepia in-l"^11 lu%	nfkat®rin »»^Mn ^.,^ potjo
so peU hrvatske narodne pesmi,
dobro I P"1 goriškega okrožja. Gosp. Pisenti, ki gajj^ so prigH na mesto kjer se je ^ „šiti
Vsalt volilec naj si ta znak dobro vtisne pr spomin, da ga bo na dan volitev takoj fepoznai med znaki drugih strank. Volilni analri so natisnjeni ob levi in desni strani jglasovnice eden pod drugim.
Glasovnico dobi voKlec od predsednika volilne komisije na dan volitev. Z njo gre ▼ kabino za glasovanje ter odda svoj glas. Glasuje se na ta način, da se naš znak prečrta z navadnim črnim svinčnikom, ki paj ga vsak volilec vzame na dan volitev t. aprita s seboj.
Glasom sporazuma med slovanskimi političnimi organizacijami v Italiji glede skupnega nastopa pri volitvah bo oddal vsak naš volilec še tri prednostne glasove, in sicer dr. Wilfanu, dr. Besednjaku in dr. Stangerju. To se napravi tako, da se na treh črtah v srednjem spodnjem delu
esovnice zapišejo drugo pod drugo števila 2, 3 na sledeči način:
r
gospod Davidovič pred svojimi srbskimi Ua^njal proti tak^enovamm «slo>
nJnira„J0 Rče na skim agitatorjem», ki pm on seveda
more odpustiti, da so s srcem vdam svo- J	te® pf
volilci zagovarja podpiranje Radića, če pa je ta ostal v isti opoziciji do države kakor preje, če noče popustiti niti od svojih protidržavnih izjav.
Če bi bil Radić le količkaj dalekoviden politik, bi moral sebi in javnosti priznati, da ima opozicijorialni blok zmisel samo tedaj, kadar je v njem vsaj 30 srbskih, poslancev in sicer taksnih, ki morejo v volitvah svoje pripadništvo k opozicijonalne-mu bloku vzdržati. Da bi se namreč moglo vladati v Jugoslaviji odkrito proti Srbom, je nezmisel, kar ve tudi gospod Radić. In zato bi bil on dolžan, če hoče veljati kot pošten politik, da s svojim nastopom omogoči Srbom sodelovanje na njegovem programu. Tudi demagog se mora končno zavedati, da je končni cilj tudi najbolj opo-zicijonaine skupine vedno konstruktivna poKtika.
Gospod Radić pa o tej noće ničesar slišati in je ves blažen, če bi mogei vzklik-j niti: Radikalno vlado sem razbil, demokrate sera razbil, hrvatske klerikalce sem
sprejeli ta predlog. ne! se je pridružilo še nekaj mladeničev. In lepo
Sk> vani dobijo potemtakem 2 poslanca z ostankom 18.750; popoiarci 1 z ott. 24.375; komunisti 1 z ost. 1375, vse druge strank« nimajo nobenega količnika ampak le osiancJj.
Po tem računanju pa od »lani ie 4 man. dati, na razpolago pa jih je bilo 6, os* torej še 4, katere je treba tudi pora»4«fe*w Ti mandati se oddajo onim listam, ki »o aoj bile pri deljenju »največji ostanrk*. Te me* liste unitaree v (ost. 25.000), popolarov (ost. 24.375). republikancev {ost. 23.000) iu Slo, vanov fo&t. 18.750).
Manjšine bodo tedaj zastopane po 3 Slo* vanih, 2 popolarih, 1 komunistv., 1 unitaten in 1 republikancu. L"^ncd kandidatov posa-* mezni.H list pa bodo izvoljeni tisti, ki tod« dosegli največje število prednostnih glasov.
33. Pristojnost poslanrke zbornice. Edino
. t- i i	i	„___„eorv. I nenada začel streljati v družbo iz vojaške na-
jemu ljudstvu m da se Z vnemo kljub vsem £ke Streljanje . Zahtevalo dve žrtvi^En mia- j poslanska zbornica more uveljaviti voi.tv^
nevarnostim zavzemajo za prave kori- -	1 ^	......-
sti našega naroda. Tem preizkušenim in značajnim voditeljem, ki edmi morejo govoriti v imenu našega naroda in njegovih resničnih interesov, da mora naše ljudstvo obrniti hrbet zaradi lepih oči g. Pisentija! Take nauke je dajal bivši videmski prefekt slovenskim županom. Ti ga seveda niso razumeli, zato pa sta jim pojasnila cav. Peternelli in cav. Bandelli v slovenskem jeziku, kako se izdaja lastni narod, njegov ponos in njegova čast.
Petemel in Banciel sta se tudi pritoževala, da ni bil noben slovenski « fašist* vključen v vladno velelisto in g. Pisenti ju je moral milo tolažiti, ker bi se bila sicer zjokata radi nesreče, da jim ni bilo usojeno jposiati «onorevola». Da, urednikoma ve Dobe» so se razpršle njune najslajše sanje, zakaj g. Mussolini je, kakor so izrecno javljale vesti iz Rima, nalašč po-
denič je obležal mrtev, drugi ranjen.
Do tu bi bil dogodek silno žalosten, a bi spadal le v naše domače življenje, da se nam ni dogodilo nekaj drugega. Naslednjega dne so prišli v vas orožniki in so aretirali mladeniče, ki so s pokojnikom v prijateljstvu prepevali. To postopanje orožnikov je silno ogorčilo vse ljudstvo po vsej Svetlovrenščini. Po par dneh pa so orožniki sami sprevideli, da ne bi bilo pošteno, če bi nedolžne držali v zaporu. Izpustili so jih. Potem pa so aretirali nekega našega odpadnika, ki je na sumu, da je streljal na mirne ljudi. _ _
Krajeii vel
sism is vsemu
na znanje!
V z mi si u zadnjega odstavka prvega člena zakona o javni varaosiš (Legge sulla Pubbiica Sicnrezza) od 3. 6. 1889 št. 6144 ni treba pri-Ltviii ©blastvu volilnih shodov in sestankov naj ; se vršijo v saprlean prostoru ali pa ne prostem. Rfezumc se samo po sebi, da zaupni sestanki
----r i	T	1— V ...	|	cv jiiuiiu jnj avuf) ura bvuuui «
stavi! na svojo listo v Julijski ivrajini same, niso pC<jyrženi nobenemu prijavljanju.
razbil, slovenske klerikalce bom razbil, j jta!ijane, ker ni hotel, da bi imel nastop | vse bom razbi! in sano moja bo obveljala, s	pr£ letošnjih volitvah izrecno piloti-5
Taka otročja blaženost pa ne spada v po- j stovftnskj značaj. Pa saj je tudi znano, da litiko, zakaj nemogoče je, da bi 4 milijoni;-e podminister Acerbo, ki je vsaj tako do-
1 ber fašist kakor «kavalirja» Bandelli
! Ona odloča tudi definitivno o sporih, protestih in sploh o vseh reklamacijah ter neve« ljavnosti operacij ooeair.eenih volišč.
Protesti in reklamacije, ki ne dospt-jo c* tajništvo posl. zbornice v roku 20 dni o4 dneva, proglasitve volilnega izida od sira**' centralnega volilnega. urnda, se ne bodo obravnavale.
Nobena izvolitev ne more biti potrjena pret1 potekom 20 dni po proglasitvi, (čl. 86).
34.	Sežiganje glasovnic. Po končanih opera-« cijah volilnih uradov vseh stopenj se hedo glasovnice sežgale, (čl. 87).
35.	Kazenske določbe. Določene so poscbt.e kazni za vse protizakonitosti, ki se tičejo volitev, kakor: kupovanje in izsiljevanje glasov, izsiljevanje v volilni dvorani, omejevanie volilne svobode, ponarejanje kandidatskih list ir> glasovnic, neopravičen vstop na volišče, večkratni vpis in večkratno glasovanj in podobni zločini.
Posebne kai.ni so določene tudi *a čl; volilnega urada, ki visijo svojo službo nti.n konito. (Čl. 104—122).
Slovanski voiilni odbor.
Vsak volilec torej najprej prečrta naš votlini znak, napiše ta tri števila, zgane {zapre) zopet glasovnico, jo zalepi z guroi-ranim robom in jc potem izroči predsedni- j jsve ku volilne komisije.
I vladali nad osmimi!
S svejo izjavo, da ostaneta njegov pro-| gram in njegova taktika Ista, je Kadić naj-j silneje omajal opo/Jcijonalni blok in po-L^ada omejila število okrožij i stavil bivše njegove propag?torje v naj-J%orajo vložiti liste z istim
in
Peternelli, izjavil že tedaj', ko se je še le razpravljalo o novem volilnem redu, da je
v katerih se znakom, na
mučnejši položaj. Da ne more vsled tc iz- ■ {jvei samo zalo, da se bodo mogle udele-
«mi>	i i navfli! čo^fpm n2 vo-litv
Ljubljana, 6. febr. 1924.
Kfjub vsem demagogom, kljub vsem vpijačem zmaguje tudi v politiki logika in njeni železni zakoni veljajo za vse — pa tudi za gospoda Radića.
Kako mogočno je govoril g. Radič še pred nedavnim časom o intervenciji velesil. zlasti Velike BrRaraje v korist njegove konfuzne mirotvorne in čovječanske* republike, po svojem brezuspešnem bivanju v Londonu je moral gospod Radič s to muiiko prenehati, ker njena silna disonanca je postala prehtida celo za raskava ušesa njegovih vernikov.
___misliti z navdušenjem na volitve g. j žiti volitev hi postaviti svoje kandidate
Davidovič sam je omenil, ne moreta pa se j tudi narodne manjšine. Toliko nastop g. Pi-! veseliti novih volitev niti gospoda Ko- ■ pentlja kolikor prizadevanje njegovih dveh
! *	" je potemtakem v kričečem
, _ sprotju z mtencijami zakonodajalca sa-; mega, ki je novi volilni red zamislil in mu loreskrbel zakonito obliko in veljavo. In
! rošec in Spaho, Oba sta sprejela pri zad-! «kavalirjev» je njih volitvah maksimum doseglji-vih poslan- j sprotju z inte skih mest in novi davki so omajali stališče; mega, ki obema. Vrhu tega pa se oglaša kot njim j preskrbel kokurent še Radič, ki ima neprimerno bolj I tudi zadržanje vseh merodajnih fašistov-radikalna gesla in kateremu sta sama po- j skih činiteljev jasno kaže, da fašizem niti
magala do uveljavljanja. Tako	SLS -- —"------rf1«nvi Kni ho-
nekdaj favorizirani «Avtoncmist»	-
cisto ra-
dičevsko glasilo in tako je tudi nekdaj SLS pripadajoča «Murska Straža® pričela razširjali Radićeve nauke. Gospod dr. Korošec si mora zato na prstih sešteti, koliko mandatov mu vzamejo prihodnje volitve. Kje pa je mogoč politik, ki bi hotel nove volitve samo zato1, da izide iz njih njegova stranka oslabljena?
In kako ponosno sc je trkal gospod Radič pride torej v Beograd, toda s tem Radić na prsa kot pravi hrvatski narodni1	—vrvona Mainrei ie
junak, ker ni hotel o Beogradu
še ni radikalna vlada vržena. Najprej je gotovo, da pred rešitvijo proračuna ne bo sklenjena verifikacija Radićevih mandatov. Po poslovniku se smejo namreč ,	,	^ med proračunsko razpravo razpravljati le
in danes mora tudi gospod Radić privo- nujni predlogi, da bi pa radikali priznali
tli J.__-C___^___Z —__1»^	-----I .	i ____«f»<— -«»* D f>	tr»ann!ifrtv
ni nate J o iseograau ničesar sKšati in s kakinim prezirom je obsojal vse, ki so vstopili v našo narodno skupščina Danes je ta Radićev ponos skopnel
Eli, da zagreše njegovi poslanci <nezasli-šano narodno izdajstvom in se poslužijo pravic «batinaikih poslancev*. Modrejši od pasivne borbe je vedno aktiven boj in nad praznim trkanjem na prsi je resno in sistematično delo.- Ti logični zakoni so zlomili tudi RacSćevo demagogijo in tako vidimo, da je že preko tečen dni senzacija. Jugoslavije: Radićevci pridejo v Beograd.
Od nekdaj je bilo tako, da človek svojo zmoto silno nerad pripozna. Že celo težko pa stori to demagog, ki je nujno prisiljen, da svojo notranjo praznoto prikrije z zunanjim bleskom in ki si zato dosledno nadeva sliko nezmotljivega in nad vsemi razmerami stoječega narodnega junaka. Ravno vsled tega tudi ni pričakovati, da bi Radić svojim volilcem priznal svojo tmoto, temveč bo narobe skušal z novimi gesli prikazati svoj odhod v Beograd kot doslednost in kot •— uspeh. Verjetno je, dp. se mu bo to tudi za prvi čas posrećilo, zakaj tudi njegovim vernikom bo v začetku prijetnejše zatreti priznanje, da so nasedli demagogom in s pritrjevanjem novim besedam Radića bodo skušali zatreti očitke, ki vstajajo v njihovih treih. Toda življenje je neizprosno in vest se ne da uglušiti in z rteodvmljivo gotovostjo pride trenutek, ko zapeljane mase ne bodo mogle več zadržavati očitka vesti in ko bodo s protiob-tožbo olajšale sebi srce. Tedaj bo zašu-melo med narodom: Ti si nas zapeljal, tedaj bo ležal razbit in razgaljen demagog v vsej svoji revščini.
Zaenkrat seveda nismo tako daleč, temveč smo prispeli šele k prvemu poglavju, ko je priprosta aritmetična resnica zlomila Radićevo taktiko. «Če bi bil Radič v Beogradu, bi bila radikalna vlada nemogoča, če bi bil Radič v skupščini, bi izostala vsa težka peza novih davkov. Če
tride Radić v Beograd, bo vse bodje».
a priprosta resnica, da ima opozicija z Radićem večino, je prodirala od vasi do vasi m končno se je moral tudi Radič vdati in privoliti svofim poslancem, da gredo v Beograd in da vržejo vlado, vlado.
Za vsak »hičaj pa je drapiral Radič svoj *klep v razne svoje priljubljene državotvorne fraze in zlasti povdaril dejstvo, da •e ne vefe niti z opozicrjonalnim blokom, niti s komerkoli, temveč da so njegov cilj •c&no nove vofitve in ker je vsled" tega potreben padec vlade, gredo njegovi poslanci w Beograd.
Nove volitve so namreč Radiću potrebne. Potem ko je že dvakrat svečano proklamira] svojo čudežno republiko, mora z novim gibanjem vzbuditi svbje mase To se pa najlepše doseže z volilnim bo-jem, v katerem bo mogel Radić sebe predstaviti kot tistega junaka, ki je že zrušil radikalni režim in ki bo prihodnjič
nujnost verifikaciji Radićevih mandatov, ni verjetno. Po sprejetju proračuna pa gre skupščina mesec dni na počitnice in tako ima radikalna vlada še dovolj časa, da se pripravi s prolimanevri. Ko se vrne skupščina s počitnic, pa preostaja radikalom novo sredstvo, da spravijo Radićeve poslance v zagato s tem, da predlože skupščini invalidski in zakon o kmetijskem kreditu ter da si pridobe tako močno agi-tatorično sredstvo. Pa tudi če bi bil opo» zicijonalni blok spreten v taktiki, imajo radikali še vedno en izhod, da vzdrže svojo pozicijo. Novo vlado imenuje kralj na predlog predsednika skupščine, ta pa je radikal Ni misliti, da bi radikali to svojo prednost tako nemodro zaigrali, kakor so to storili svoje dni demokrati, ki so pustili pasti dr. Ribarja na ljubo radikalov.
Splošno se je pričakovalo, da bo prihod Radića razčistil položaj in da mu bo takoj sledila zmaga opozicijonalnega bloka. To se pa ni zgodilo, temveč položaj je ostal tako nejasen kakor je bil.
In še dolgo bo ostala nejasnost, zakaj na napačni podlagi sloni nova notranja politika. Po vseh državah sveta igrajo glavno vlogo v politiki gospodarska in ne ustavna vprašanja. Reševanje gospodarskih vprašanj pa mora nujno voditi' k ustanovitvi stanovskih strank. Kmetje ene države i-majo iste politične interese. Carinska, tarifna, železniška politika jih ujedinjuje korak za korakom. Ravno tako imajo industrijalci vseh pokrajin v bistvu iste inte-In končno je še to res, da imajo tudi vsi državljani interes na tem, da vlada v državi red, da se zatre korupcija. Naravnost otročja naivnost je v tem, če hočejo Radić in tovariši predstaviti stvar tako, kakor da bi edino Hrvati, hoteli ubiti korupcijo. Ne, korupcija je splošno zlo in zato ni proti njej noben privilegij kake stranke, temveč težka dolžnost vseh.
Spas jugoslovenske politike leži v ustvaritvi in okrepitvi stanovskih strank. Samo vsled tega, ker teh nimamo, je mogoče, da je naš notranje-politični položaj stalno tako brezizhoden in tucK opozicijonalni blok ne more odgovoriti na vprašanje: kaj potem?
Na to vprašanje bodo mogle odgovoriti šele stanovske stranke, ki bodo postavile vso politiko na gospodarsko podlago in s tem trdno zasigurale napredek Jugoslavije. Historična krivda Radića bo, da ni hotel stopili na to podlago.	O. P.
ne računa s slovanskimi gjasovi. Kaj ho četa torej še doseči goriška «kavalirja» s takim ščuvanjem naših županov proti lastnemu ljudstvu, ki ph je izvolilo m jih počastilo s svojim zaupanjem? Naš narod pripada v resnici po ogmomni večini h kmetskemu sloju, kakor radi naglasa jo razni protislovanski krogi, toda ta naš preprosti in pošteni kmet je tudi zadosti pameten in razsoden, da se prav dobro zaveda, da lahko glasuje za svojo slovansko listo in da ,se kljub temu ne pregreši niti za las proti svojim dolžnostim, ki jih ima napram državi To naj si zapomnijo goriški «kavalirji» kakor tudi tisti župani, ki bi morda bili v nevarnosti, da se iz strahu izneverijo svojemu rojstvu in ljudstvu, ki jih je izvolilo in postavilo za župane, ^ Le zna čajen človek je možak povsod in v vsakem položaju in le kdor značajno ljubi svoj lastni narod in mu ostane zvest, bo zvesto držal tudi danoi besedo lojalnosti napram državi.	_
Odgovor republikancem
Republikansko glasilo «'I/Emancipazione», ki ga vodi sin slovenskih starišev, se zaganja v našo politično organizacijo in naš list z očitanjem, da smo že v objemu z Mussolinijem, Giunto, Suvichem. Trdi tudi, d® nas bodo fašisti naravnost podpirali pri volitvah — kakor da kaže openski slučaj, kjer mo fašisti na nekem plesu pred kratkim razobesili tudi jugo-slovensko zastavo. Med drugimi neslanostmi nas rečeni list označa s «Karadjordjevičanci» in se huduje, ke bodo slovanski, volilci odje-, mali glasove mandate italijanskim socialistom, republikancem in popolaittm. Naglaša še, da se na tak način ovira tista duševna asimilacija slovanskega življa, ki jo vršijo vse politične stranke--celo tudi popolarske in komunistična — na tem našem ozemlju!!
Univerza v Padsvi
»Dijaška Matica» je prejela od Kluba slovanskih akademikov v Padovi *Nanos» sledeče informacije:
m
kake druge tuje univerze) brez izpitov, ne veljajo več ugodnosti, ki so se jim do letos nudile, Ce je dijak imel 5 semestrov, so mu Šteli 6. semester in ga sprejeli v 4. letnik. Letos ga sprejmejo v 3. letnik in odbijejo semester, ki je odveč. Pazijo zelo na to, kako je v demisoriju, kjer stoji zapisano: «ex q. 1. a. "solum x semestria computabilia sunU. Ce pride dijak s prvim državnim izpitom, mu priznajo 5 enakoveljavnih izpitov n. pr. pri pravu 1) Istituzioni del diritto romano, 2) Storia del di-ritto romano, 3} Diritto romano, 4) Storia del diritto italiano, 5) Diritto ecclesiastico (cerkveno). V Sieni priznajo trenotno še dva več, sicer: 6} Statistica, 7) Filosoiia del diritto. Toliko na znanje visokošolcem, ki se mislijo prepisati na univerzo v Padovi. — Dijaška Matica.	^^^^^^^
KRAŠKI VODOVOD
S Krasa nam pišejo: Kr. Prefektura v Trstu je končno po dolgem ča«u odobrila nova pravila konsorcija kraškega vodovoda. Zato je sedanji pripravljalni odbor sklical na 14. t. m. redni občni zbor v Sežano. Med drugimi točkami je na dnevnem redu volitev novega odbora. Na občinskih delegatih je, da izvolijo v novi odbor zavedne, neodvisne može, ki bodo znali varovati koristi prebivalstva.
Mmm\ občni zUor Planinskega finsKa u Trstu
se je vršil ob nepričakovano veliki udeležbi v četrtek dne 6. t. m. Predsednik pripravljalnega odbora Dr. Slavik pozdravi navzočne, posebno pa dolgoletnega bivšega predsednika trž. podružnice in zastopnika delavne vipavske podružnice. Omenja, da smo se po tolikih letih obstoja naše podružnice ^Ljubljanskega osrednjega društva*, ki jo je radi podzemskih čudes v Slivski jami razpustila vlada, sestali, da vzamemo na znanje ustanovitev sainostoj-nega Planinskega društva, o katerem obstoju smo že pred par leti na občnem zboru v sv 'ivanskem Narodnem domu ukrenili vse potrebno.
Poleg razpusta brvše tržaške podružnice je vlada stavila vse mogoče ovire tudi drugim podružnicam na našem ozemlju, edina vipavska je še delovala. Nato je prečital poročilo tolminske ter prešel takoj na razgovor o pravilih, ki so potrjena. Po kratkem razgovoru se je vršila volitev odbora in sicer z vzklikom. Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor:
Načelnik: Dr. E. Siavik, odborniki: Dr. L. Cermelj, B. Germek, A. Iveša, Dr. E. Leban, A. Pavlica. J. Puhalj, P. Udovič; namestniki: S. Gospodom republikancem imo jako hvalež- ? Godina, M. Pahor, H. Pertot. i za to poslednje priznanje ^zlasti ie, ker je iz | Novoizvoljeni načelnik se zahvalil v svojem
ter v imenu soodbornikov za izkazano zatrpa-
bivšega predsedni-za to zahvalil, dal
DESET ZAPOVEDI ZA VGL1LCE:
1.	Pojdi osebno na volišče!
2.	Nc pozabi volioc izkaznice doma?
3.	Bod3 na volišču že ob 7, mil
4.	Vzemi s seboj črn, ošoičen svinčnik! „ . . . , , . „, . ,, , 5. Ko ti predsednik komisije glasovnico, Za visokosolce. ki pridejo z ljubljanske (ali ^gej j0f če ima tekočo številko (pisano*,
vsega tenorja člaaica razvidno, da tudi svoje
stranke ne izključujejo od tega nekulturnega j omcnja velike zasluge
stremljenju po raznarodovanju našega življa. j ka p^^nice, kateri se je____
S tem ao nam sami priznali bistveni in temelj- posebna pojasnila in napotke za nadaljno de-ni razlog, zakaj da nima naš narod nič dobrega |^ovajljc jn obljubil, da bo vedno pripravljen pričakovati niti od republikancev, kakor ne fpoinagati
zavrzite volilnih legitimacij 1
Brez legitimacij
ne morete voliti I
od komunistov, fašistov m popolarov. Kdor se ponaša s takimi cilji, • tem da hoče drugim odtegati, kar ni njegova Ust, ta se pač nima pravice sklicevati na iako moralo, pa naj bo ta navidezno tudi politična! Kaka morala naj bo še to, da nam ne privoščijo niti tistega bo-rega parlamentarnega zastopstva, ki si ga utegnemo priboriti; da jim n« gr* v prilog, ako bomo mogli to pot svobodno voHtL Ker zdi se kakor da bi bik* tem svobodoljubnim republikancem žal, ako bi se na teh volitvah ne vršila nasilja proti nam?
Gospodje so nas do ssdaj ponosno in samozavestno prezirali in nikdar nismo čuli, da bi se bili resno zavzeli za naše ljudstvo — niti tedaj ne, ko je moralo prestajati najhujše gorje. Seda| pa, ko nas je nova volilna reforma skupno potisnila v ozadje in morajo vse manjšinske stranke deliti med seboj tistih bo^n osem mandatov Julijske Krajine, bi hoteli ti italijanski gospodje, naj jim slovansko ljuditvo pomaga in nai sc v U namen odreče sv:v n najprimitivnejših državljanskih pravic!! In tako absurdno zahtevo hoče «Emancipazione» opirati na — giustizia sociale! Hvala lepa za tako «socija!no pravičnost*!
Gospodom bodi povedano, da mi nismo razpoloženi za nikako objemanje z Mussolinijem! Od tega poslednjega, kot načelnika vlade, zahtevamo le, kar gre po zmkom* v»kemu državljanu, posebej ie zagotovitev svobodnih volitev. Za to — in sa nič dragega — se obračamo do njega kot činitelja, ki je odgovoren za red in zakonitost v drža vil
Papmtjamo. V prvi, ociroma drugi vrsti druge kolone v pozdravu novega škofa nai se čita: Naie želje in aade gredo tudi preko okvira cerkvenega življenja (v favno življenje).
V imenu akademske mladine je pozdravil jpianinsko društvo akademik Mohorovičič. Po dogovoru o bližnjem izletu je predsednik zaključil to dobro uspelo zborovanje.
Volilni katekizem
32. Kako se razdelijo mandati med manjšinske tisie. Za manjšinske stranke je določen proporčni sistem. Zmisel tega sistema nam najlepše pojasni sledeči printer, ki pa veiia i seveda le kot tak.
Recimo da bo vseh oddanih veljavnih glasov v našem okrožju	385.000
Od teh glasov bodo dobili: fašisti	140.000
Slovani	80.000
popolari	55.000
komunisti	32.000
unitarci	25.000
republikanci	23.000
maksimalisti	15.000
demokrati	15.000
Vzemimo, da dobi fašistovska stranka, kar je tudi skoraj gotovo predpisano, večino v vsem kolegiju. V okrožju Julijske Krajine ji pripade potemtakem f/a t. j. 15 mandatov; ostanek 8 mandatov pa si porazdelijo vse druge stranke.
Koliko od teh mandatov dobi vsaka posamezna stranka, izračunamo, ako seštejemo vse oddane glasove razen fašistovskih, kar znese 245.000 glasov. To vsoto razdelimo s številom poslancev manjšine, s Številom 8, pa dobimo maajSinski količnik (kvocijent), ki je 30X25.
Vsoto posameznih list razdelimo s tem količnikom pa imamo število mandatov, ki pri-tiče vsaki posamezni Bstf.
podpis člana komisije in peo&t!
6.	Voliti moraš v kabini!
7.	Znak svoje stranke prečrtaj na glasov-nkil Druge znake pusti pri miru!
8.	Ce dobiš pokvarjeno glasovnico ali če jo oam pokvariš, ne oddaj je, ampak zahtevaj od predsednika Luoifcije dru^oi
9.	Ko ti predcnchr'k da glasovni oc, pa 4 iz katere žare jo	in ko jo ti n jem a vrneš, pazi, da jo položi v drujjo žaro i
10.	Pzzi, da pre«!*»dnik, predao odloži glasovnico v drego žaro, odtrga od nje privesek!
Dodatek.
NAVODILA ZASTOPNIKOM (zauprnkom) LISTE.
1.	Imenovanje zastopnikov liste. Vsska 1 . : didatska lista Iraa po zakonu lahko sv.»je
zastopnike v vsakem volilnem oddelku (sekci ji). Zakon dopušča, to iz razloga, da morejo tudi one stranke, ki niso zastopane v volilnem uradu (komisiji), izvajati kontrolo nad vsemi volilnimi operacijami.
Te zastopnike imenuje vsaka lista< potom svojih delegatov in sicer za vsako vohsCe dva: pravega zastopnika in njegovega namestnika, ki nadomešča p-\ega, ako je ta zadržan, odsoten ali se pa oddalji od volišča. Kudi tega mora biti tudi namestnik ves čas n« volišču, da je v slučaju potrebe takoj pri roki. Zastopniki liste se izberejo izmed volilccv okrožja, ki znajo čitati in pisati.
2.	Značaj za *opalkov liste. Zastopn i vsake liste ima pravico, da piisostvrie v«<*mu poslovanju volilnega* urada, da sedi, kakor odredi predsednik pri uiadui n*izi (urad i miza mora biti tako postavljena, da et stopniki list lahko kretajo okoli nje h aJi \ J v bližini nje, toda vedno na mc«tu, kjer
je omogočeno slediti vsemu vdil^emu pcr -vanju. Ima tudi pravico, da daj t na ssajv na, kratko svoje morebitne izjave.
Zastopnike liste je »»trati, kc vršijo *-službo, ravro'ako za javne fnnkcijo»ar^e, ket druge člane volilnega urnda.
3.	Naloge zastopnikov liste. Najvažnejši n^* loge zastopnikov liste so sledeče:
1)	da se podpišejo na vsako glasovnico pod skrutlnatoijev podpis (to Vzvršijo na predvečei volitev!);
2)	da so vedno prisotni psi vseh volilnih opt racijah;
3)	da kontrolirajo identiteto vseh voln-cev, da* ne bo mogel noben volilec nasprotnih list glasovati pod krivim imenom;
4)	da pazijo posebno med vršitvijo volilnega akta, da sta zagotovljeni svoboda
in tajnost glasovanja, kakor jih garantirajo določbe zakona;
5)	da nadzirajo strogo vse operacije skru-tinija ter s tem zabranijo vse morebitne sleparije in manipulacije z glasovnicami
6)	da intervenirajo (posredujejo) pri predsedniku volilnega urada, ko gre za katero nepravilnost;
7)	da dajo na. zapisnik v*c morebitr-proteste in izjave. /
Zastopniki lisrle pa bodo mof. vTŠiti vio'o važno nalogo le ted<?.;, ako t>cdo MUnv poznali vse določbe zakona, ki se tičejo volilnih operacif.
Zato opozarjamo vs* zasAooik^ Mste, da si dobro vtisnejo v spoinia določbe, ki m podane v a. 12. do 28. in 33. volilnega katekizma«
DruftvsRe vesti
Danes pač ne bo težko izbirati, kam nai gn;i mo. Kdor je le površne prečital včerajšnji spored, ne bo premišljal dolgo tei prišel ob 5 ^ svetoivanski Nar. dom, kjer ne bo za ni«U obolus samo koristil počitniški otroški akeri« temveč tudi vžival proizvode naših preprijas* nih sotrudnikov. — 2. udruž.
S. D. A. Jutri v ponedeljek seja ob 7 uii zvečer v navadnih prostorih.
DruStvo «Kolo». Danes se vrši vaja 4toi navadno. Prosi se točnost. — Tajnik.
M. D. P. - Sv. Jakob. Danes popoldan družabni sestanek. — Jutri ob 20. uri rcd» n sestanek s predavanjem. — Odbor.
MsndoUniatičai odsek M. D. P. - Sv. Jakob. Opozarjajo se vsi člani te skupine, da se bliža prvi nastop in da je zato jako potrebno, as bodo v torek vsi člani omenjene skupine pn vaji. Obenem se bo pregledalo stanje inštru* mentov. — Vodja
Tržaška kmetijska družba v Trstu nazn*n,a svojim članom, da je dospe! semenski krompu Albona istrski in rdeč kraški, dalje umetna gnojila 15—17JE superfosfat in čilski ™lrx' V zalogi ima tudi amonijev sulfat in kalijevo sol, semena in druge kmetijske potrebščin«.
Tržaška kmetijska družba l	t Trata uL Rattineria ?.
Iz tržaškega ivilesila
Huda nezgoda angleškega pomorščaka. — Padel ▼ skladišče p a mika. Včeraj predpoldne f2 je v prosti loki V, E, III. pripetila huda nezgoda, vsled katere bi bil skoro izgubil življenje mlad momar.
Na angleškem parniku «Thurso», zasidranem v omenjeni laki, je 18-letni pomorski kadet Viljem Pegy, rodom iz Caraiffa, hotel splezati po lestvi v skladišče parnika, kjer je imel opraviti. Toda komaj je preplezal par klinov, te mu je spodrsnilo in je paaei iz višine kakih 10 metrov na dno skladišča, kjer je obležal. Drugi mornarji, ki so zapazili nesrečo, so mladeniča z vso previdnostjo prenesli na krov. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je bil tclefonično obveščen o dogodku. Ta je dognal, da se je mladenič hudo pobi! po boku, po stegnih in drugih delih telesa; poleg tega je zadobil tudi težke notranje poškodbe. Ponesrečenec je bii prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno.
Aretacija sleparja. Na podlagi aretacijskega aui jga, izdanega cd tukajšnjega sodišča, je bil predvčerajšnjim aretiran bivši tajnik zveze najemnikov Josip Veila, star 36 let, doma iz Trsta.
Mož je obdolžen, da je osleparil več oseb za skupni znesek, ki se suče okoli 14.000 lir. Najhujše je bil opeharjen Rerao Angeli, ki je izročil VeTli znesek 6500 lir, kot kavcijo ob priliki neke pravde na civilnem sodišču, ki jo je ime) Angeli s hišnim gospodarjem in pri kateri ga je Vella zastopal. Na podoben način je bila opeharjena rasebnica Terezija Ribarich za znesek 5600 lir. Prekanjeni «zastopnik» je ujel v svoje mreže tudi Jakoba Sacchetti in Josipa Godina ter jima izvabil znesek okoli 2000 lir.
Po zaslišanju na kvesturi je bil Vella odveden v zapor v ulici Coroneo.
Tatovi v skladašču tkanin. — Velik plen.
\ ćtraj zjutraj so uslužbenci tvrdke s tkaninami Gherbetz & Levi, ki ima svoje skladišče v ulici Giosue Carducci št. 10, doživeli neprijetno presenečenje. Ko so prekladali bale blaga, nagromadene v ozčdjti skladišča, so zapazili v zidu veliko luknjo. Istočasno so dognali, ia je izginilo okoli 100 zavojev platna «mada-poIara» ki so bili zloženi ob prevrtanem zidu.
vzočni so bili seveda iakoj na jasnem, da so oosetili skladišče tatovi.
O stvari je bilo obveščeno varnostno obla-stvo. Policijski agenti, ki so se podali na lice n esta, so dognali, da so zlikovci prišli v skladišče skozi klet, ki se nahaja v pritličju iste hile. Potem ko so vlomili v klet, so nemoteno prevrtali zid, ki loči klet od skladišča in tako prišli do blaga. Ker pa menda niso mogli odnesti vseh sto zavojev naenkrat, je verjetno, da so tatovi že več dni odnašali plen. To domnevo podpira dejstvo, da je bila tatvina odkrita šele včeraj, ko so uslužbenci premaknili bale, ki so skrivale luknjo v zidu.
O zlikovcih ni nikakega sledu. Vrednost ukradenega blaga se ceni na približno 20.000 lir.
Dramatične posledice nesrečnega zakona. Mlada seprega streljala proti možu. Včeraj predpoldne se je na javni ulici odigral žalosten dogodek: Mlada soproga je skušala z orožjem pretrgati vezi zakona, v katerem se je čotila nesrečno. Okolščine, ki so povzročile dramo so sledeče: Trgovski potnik Guido Co-goi, star 28 let, stanujoč v 'rlici Massimo D'A-^eglio št. 22, se je pred nedolgim časom poročil z 24-letno Pijo Gasparutti. Mlada zakonca sta živela sprva v najlepšem soglasju, a v zadnjem Času so nastala med njima razna nesoglasja. Mož je namreč jel sumiti — in menda ne po krivem — da mu je žena nezvesta. Končno se je spor med njima poostril do neznosnosti; posledica tega je bila, da sta sklenila postavnim potom razveljaviti zakon. In včeraj popoldne sta se podala s tem namenom na sodnijo. V odločilnem trenutku pa se je Cogoi premislil in ni hotel podpisati prošnje za ločitev. Skušal je prepričati tudi soprogo, da bi odnehala od prvotnega sklepa rekoč, da ji vse odpusti, a zaman. Zakonca sta se nesprav-Ijena napotila proti domu. Med potoma sta -se prepirala. Ko sta dospela na vogal ulic Mon-tecucco in P. Besenghi, je Pija posebno hudo vzrojila proti možu, ker ni hotel podpisati tozadevne prošnje. Tekom kratkega, ogorčenega besedi čenja ie vzela iz ročne torbice majhen ic vol ver ga namerila na soproga ter ponovno ustrelila. Mož si je skušal zakriti glavo z ro-k: .ii, nato se je opotekel, ranjen na več mestih telesa.
Nekateri ljudje, ki so prisostvovali nepričakovanemu prizoru, so priskočili ranjencu na po noč, medtem ko se je ženska naglo oddaljila. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik »»Zelenega križaš, ki je podal ranjencu prvo pomoč. Cogoj je imel dve rani na zgornjem delu leve roke in eno nenevarno na levi strani prs. Zdravnik jih je za silo obvezal, nato je dal ranjenca prepeljati v mestno bolnišnico, jer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje ni nevarno; okreval bo v dveh ted-b !i. če ne nastopijo kake komplikacije. Kmalu po dogodku se je Pija Cogoieva prostovoljno javila na policijskem komisarijatu v ulici A. Vespucci, kjer je bila zaslišana. Pozneje je bila odvedena v zapor v ulici Coroneo.
¥estl z-G
i'
Slovo tržaškega škofa dr. Fog&r-ja. V torek se je triaški škot. dr. Fogar poslovil od krožka italijanske katolf&ke mladine, katerega je on ustanovil. Svoj poslovilni govor je zaključil s sledečimi zlatimi besedami:
«Dedščino vam izročam: Ljubite goreče svojega n&dpastirja, kakor sem ga jaz ljubil in ljubite „Slovence. Le z ljubeznijo bomo dosegli, da bodo Slovenci vzljubili našo lepo domovino.«
V	četrtek popoldne se je novi škof odpeljal iz velikega Semenišča na južni kolodvor, odkoder se je s popoldanskim vlakom odpeljal v Trst. Na kolodvor ga je spremljal knezonad-škof dr, Sedei in veliko število znancev in prijateljev. Po mestu mu je prirejalo občinstvo živahne ovacije.
Dve obmejni politiki. Vsled znanega razgovora odposlancev političnega društva «Edi~ nost» s tržaškim prefektom se je vnela med vi-d črnskim «Giornale del Friuii» in med tržaškim tiskom ostra polemika, spopadli so se zagovorniki dveh različnih obmejnih politik, ki pa imata obe enak cilj: asimilacijo in poita-lijančenje Slovanov v Italiji, razlikujeta se le v izberi sredstev. Videraska politika železne pesti hoče čim prej priti do tega cilja potom brutalnega nasilja in ogabne korupcije, medtem ko se v tem pogledu mnogo bolj izkušeni Trst ogreva za neke vrste .politiko rokavic napram slovanskemu živl)u v Italiji.
V	torek je posegla v ta boj tudi «Voce dl Gorizia», toda takrat ni capljala v gonji proti Slovencem za Vidmom, airtpak se je moško postavila na siran Trsta. V uvodnem članku ostro in stvarno obsoja dosedanjo videmsko politiko napram Slovanom, ki izvira iz nepoznavanja dejanskih razmer in narodnostnega vprašanja. Priznati moramo, da je ta članek zares ^glas Gorice*, kajti podavijajoča večina goriških Italijanov, ki so vzgojeni in zakaljeni v narodnih bojih, o katerih se Vidmu še sanjalo ni, je proti onemu brutalnemu nasilju in proti oni ogabni korupciji, ki jo je uvedel Videva na Goriškem.Sicer bi tudi ta večina rada čim prej spreobrnila Slovence v Italijane, toda iz lastne bogate skušnje ji je dobro znano, da se to ne da doseči.
Ta moški članek «Voce di Gorizia» pa je strašno preplašil goriške fašiste, ki so že vsled hijerarhičnega principa izročeni na milost m nemik)st videmskim fašistovskim mogotcem, kar je v zadostni meri dokazal že slučaj Ca-prara.
l akoj v sredo se je zbralo vodstvo goriškega fašja na izredni seji, na kateri je »prejelo sledečo resolucijo:
«Z ozirom na nepremišljeni članek nekega goriškega lista, v katerem se skuša naslikati onim, ki ne poznajo tega plemenitega in skoz in skoz italijanskega mesta, kakor da je Gorica prežeta s sovražnimi čustvi napram svoji starejši sestri-Vidmu in torej v nasprotju z jasnimi direktivami furlanskega fašizma, izjavljamo, da dotični list ni v nikaki zvezi z goriškim fašjem. Ostro in odločno obsojamo tako protifašistovsko in proti furlansko vedenje in smatramo se za pooblaščene izjaviti, da je najbolj čist in številni del goriškega meščanstva na viden način zavrnil dotični članek, ker ga smatra za škodljivega dobremu imenu Gorice in ker nikakor ne odgovarja njeni patrijotični duši in njenemu živemu čutu za disciolino*.
Sedeč po zaključku polemike v petkovem «GiornaIe del Friuli* bomo imeli še nadalje <lve obmejni politiki: Trst nas bo obdelaval v rokavicah, Videm pa bo z železno pestjo udrihal po trdoglavih Slovencih, da jim vcepi ljubezen do italijanske države v srce in italijanski jezik v možgane. Z narodnostnega stališča je mnogo bolj nevarna tržaška politika nego videmska, s Človeškega pa je mnogo bolj neprijetna videmska, ker železna pest boli, toda naše glave so trde, v srcu pa bo tlel in se razvnemal neugasljiv ogenj maščevanja za krivice, ki smo jih in jih še bomo pretrpeli zato, ker smo Slovenci.
Knrentovo slovo. Goriški Slovenci so se letos zelo razposajeno poslovili od Pusta. V soboto, dne 1. t. m. je priredil ^dramatični krožek» poslovilno «bajno noč», v torek pa so se .poslovili z maškerado slov. goriški srednješolci.
Zlasti je vfcajna noč» nadkrilila vsa — tudi najsmelejša — pričakovanja. Prostori « Trgovskega doma», ki so poctali v povojni dobi za nas skorajda preobširni, niso še videli tako velike pestre in razposajene množice kakor v tej noči. Na «bajno noč» so prileteli «netopirji» iz cele dežele, posebno številna pa je bila ajdovska jata, da ne govorimo o mestu in okolici. Tudi maske in skupine mask so bile z malimi izjemami Jako okusne in posrečene. Prvo darilo je bilo podeljeno skupini (7) zelenih pi-jerotov, drugo skupini (5) črnih netopirjev, tretje za skupino črnih pijerotov. Posebno elegantna je bila druga skupina. — Razpoloženje v «bajni noči» je bilo tako razigrano, da so celo stari in resni gospodje slekli svojo .vsakdanjo, dolgočasno masko resnosti ter jo zamenjali z masko mladeniške razposajenosti.
Dornberg. Preteklo nedeljo so člani Dramatičnega zbora, ki so bili do pred kratkim organizirani v »čitalnici«, priredili dostojno pustno zabavo. Vodopivčev kuplet «Dekleta in go-
spodične » je posebno ug®jal, ker »o zmagale
groblje, vile, srpi, rdeče rut« nad svi?en*mi solnčniki in jftestniraa klobuki. Stara kmetija — skira časi! «Nosovi» to peč prestari; sicer kretanje zelo dobro. «BabiIon* fe dosegel ob zaključku višek pusta. Igralo izredno napredujejo v vsakem oairu. človek ne bi mislil, da znajo* kmetikl fantje bili ta*.o «lini>. sicar tudi gospodične so bil« na svojem mestu.
Upamo, da bodo oblestva v kratkem, spet dovolila delovanje «ĆttaInici»; kajti edino organizirano društvo lahko jamči za red pri prireditvah. Dasi so „tani -D:»m»t:;zega zbo-ra» isti, ki so bili nekdaj člani Dramatičnega odseka ^Čitalnice*, je bilo ia red in mir (I) v dvorani premalo preskrbljeno. Prireditelji naj drngič gledajo, da ne bodo nekateri stalni gostje prisiljeni zapustiti dvorano v znak protesta. V ostalem ie prireditev zelo dobro uspela.
L. B.
Kamoje. Dne 2. t. m. se je poročil g. nadu-čitelj Janko Vodopivec z gospodično Markovič iz Brestja pri Kojskcm.
Novoporočencema je bil prirejen krasen sprejem od strani domačih mladeniče v občine
Kamnje. _ Sprejema »e je udeležila mladina
in mnogoštevilno občinstva.
Pri zabavnem večeru se je nabrala med gosti svota 90 L za Šolsko društvo.
Pri zlati zvezdi
Črtice. Pfe^ F. St-i.
8. Kapetan Kasteiic.
«Stotnik s Kafarnavma», kakor je dr. !Baar prekriti! Kasteiica, m bil posobno 'priljubljen gost. V Gorici se je naselil I menda okoli 1. 1893., pa je že 1. 1596. zo-| pet izginil in kmalu na to umrl nekje na
•	Kranjskem. On in Premru, bivši višji ! uradnik na južnem kolodvoru, sta bila v enih letih še edina dva častnika v Gorici, ki sta l. 1864, spremljala cesarja Maksi-maUjana na njegovem pustolovnem pod-
Ijetju v Meksiko. Kastelic je bil že upokojen, ko je hodil prodajat svoje sitnosti k i Zlati zvezdi. Bolehen je bil in zato menda i tako neznosno siten, prepirljiv in nervo-i zen; poleg tega je imel dokaj nadutosti | nekdanjih avstrijskih oficirjev, a v hvalo I mu štejemo, da je ostal vedno zaveden I Slovenec. Z dr. Baarom se nista dobro ! gledala, ker je vsakdo od njiju hotel gosti j na prvo struno, a rad sem ga imel, ker je i znal tako lepo pripovedovati, ako je bil j baš dobre volje, in z živimi besedami slikati boje Maksimilijanovih čet, ki mu jih je dal na razpolaganje Napovelon III., z j republikanskimi poti vodstvom predsed-I nika Juareza, pa zopet, kako je polkovnik Lope z izdal Maksa in kako so nesrečnega cesarja ustrelili 19. junija 1867, Kot velik ljubitelj prirode je Kastelic z veliko vnemo slikal lepoto kanarskih otokov, kjer se je ekspedicija na pohodu ustavila. — «Oj, da je božja roka», je dejal neko popoldne, * razgrnila samo del krasote kanarskih otokov po našem Krasu, kakšen raj bi bila ustvarila na tem golem pe-| če v ju! Dna večna spomlad z bujnim rast-■Hnstvoo in cvetjem na rodovitnih tleh, pa ioni dobri, gostoljubni ljudje! Pa kakšno ! božjo kapljico smo tam pili! Kako lepi so ti moji snom sni!» — »Kako pa, da niste ostali tam?» vpraša Baar u jedi ji vo. — «<Samo zato», se odreže Kastelic, «da morate vi staviti tako neumno vprašanje*. Nastal je prepir, ki je nehal ob prihodu novih gostom. Kastelic, ki se je pri najmanj-|šem povodu razburjal, je jezno plačal svoj račun in ves zaripljen v obrazu odšel. Štirinajst dni ga ni bilo pri Zvezdi. Vobče ni vztrajal dolgo v enem kraju: srečal sem ga večkrat v Ljubi jam, v Celju, celo v Krškem, pa je zopet prišel v Gorico in se nastanil kje v okolici, pa v istem kraju in stanovanju zopet Ie po par tednov, t Neki večer smo pri Zvezdi mlatili tarok. Dr. Baar je bil jezen, ker ga ni maral nihče poslusati; gostje so rajši komarili pri zanimivi igri. Ko so bile napovedane zadnje igre, je Kasielic hotel menjati bankovec, da plača pijače. «Vincenc», za-kriči, «dve četrfcinki iraam». «Ne, gospod kapetan, danes so tri*, odgovori vljudni krčmar. «LažeŠl» -— «Za eno četrtinko ne bom lagal, pa tudi za več ne!» mu odvrne Vincenc. — «KoIiko četrtink imam?» vpraša mladega igralca. Ta je bi! napovedal pagata in zatopljen v igro reče:
*	Dvanajst in tri je petnajst!* — «Kaj ste neumni?* zagrmi Kastelic, ki je od mladih gostov zahteval usluge kot od svojih nekdanjih podčastnikov. «Gospod kapetan, jaz štejem svoje taroke, ne pa vaših četrtink!* — Pri tem se je igralec -uštel in je izgubil — pagata. «Hudirja, uštel sem se za en tarok!* reče igralec med smehom
najboljšega zdravja in visoke službe, je dobro vedel, da je poza bi ji vi Kastelic popil proti navadi tri četrtinke La potolaži igralca: «Ivaj se boš jezil, ako se uštejes pri 22 tarokihf Jaz poznam starega in učenega gospoda, ki ne zna šteti niti do 3!*...
(Dalje na IV. strani)
POSESTVO v Haloaak se pro<ia Meri 45 oralov. Obsega vse kuhuce, na<i S or»iov vinograda. Dowt) staao v a/h* za dve večji rodbini. Dovolj goapoderskega poslopja« za goa vedo in svinje. Poja«2M?a daje: PobojiinicA, Narodni dom Ftuj.	274
f
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je ljubljena mati
BDftjsnOž ml Hslaža
v 71. letu svoje starosti, danes v Bogu zaspala.
Pogreb pokojnice se bo vršil v nedeljo, 9. marca popoldan, iz hiše žalosti v Veliki Bukovici pri Ilirski Bistrici.
Maše zadušnice se booo brale v trnovski farni cerkvi.
Vel. Bukovica, 7. marca 1924. (179)	Žalujoči ostali.
BRIVSKI pomočnik, sposoben, z znanjem shan venskega in italijanskega jezika se Išče. Poj nudbe pod «Nastop 333* na upravni!tvo.
282
MLEKAR« oz. sinu vešč vsega v to stroko
spadajočega dela, z večletno prakso, želi z mcsecem aprilom presitmiti siužbo. Ponudi** pod «iVllekar» na upravništvo.	2£4
15 DO 17 LETNO deklico najraje z dežele išče ugledna družina za pesitovanje in lažja hišna dela. Ponudbe pod cPoftana* na uprevni-štvo.	2S5
V GOSTILNI B. Stella, via *lassiaio d'Azegho št. 5, sn dobijo mrzla iu gorka jed la. Kosila po 1.80, vino belo in crno po 3.20, zz družine 3.— Za obilen obisk se priporoča; z; gospodarja, Zerjal Ivan	286
se račuaio po 20 stot. beseda — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotiak
baseda. — Najmanjša pristojbina L 4__
Kdor išče službo, plača polovično eeno.
BRIVSKEGA pomočnika »prejme takoj, ali po dogovoru, J. Kolaković, Ajdovščina. (288)
KMETSKA HIŠA, zidana z gospodarskim poslopjem, na Dolenjskem, pri župni cerkvi, se ceno proda. Polja, travnikov in vinogradov zraven po želji. Naslov pri upravništvu.
289
PIANII^O ali gksovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Auarej Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3, II. Spreieina vsa popravila in ugiasevanje pc zmernih cenah.	6
G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvo* —izvoz. Velika iaioga papirja za *avijanje, pisalnega i. t. df. papirnatih vr«^čšc valčkov raznih velikos4t lastnega izdelka.	3(
i TRTE cepljene, prvovrstne L 80. TI. VTsfe L ! bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naro^bah 1 popust. Trtnica Forčlf Ivan, Prescrje p j Komen,	lil
Popolna naprava za izdelovanj« mila (2 q dnevno)
s«
radi udpotovanja.
m lmt\ Kariellnnz —
ČEVLJARNICA Kosič sprejema vsa dela. Via Udine 65	290
SIR «Parmezan« se razprodaja na drobno po Lit 6.80 in 10.— kg. (za razprodajalce veliki popusti) NoviČ, via Udine 3 (prej Belvedere)
291
PODLISTEK
Paul Bourget:
JEČA
(La Gečle) Poslovenil F. P.
(74)
Ena sama oseba med temi gosti je čutila, da niso bile te besede le nekaka Sabinina muha, temveč da so izražale resnično vsebino njene misli. Ta oseba je bil. njen mož.
groza, Če bi bil spoznal bistvo vznemirjenja, ki ji je bilo izvilo ta krik proti moralni ohaemogiosti in hinavščini njene družbe! 'i oda ali si je »ploh mogel domnevati, da ima njen odpor tako ozadje? In to v hipu, ko se mu je zopet povrnilo zaupanje, ki ga je po njegovi dolgi ljubosumnosti ogrevalo z ognjem nove sreče? Njen odpor ni bil nič drugega, nego nekak pokret ljubezni, a on Je videl v njem ivig poštenosti in je bil ginjen do dna svojega srca. Ko sta bila pozneje zopet sama v kočiji, ki ju je peljala domov v ulico Villejutt, je to Sabini povedal rekoč;
— -Kako sem bil ravnokar pri mizi ponosen nate! Pekla me }e vest, da nisem tudi faz sam protestiral proti poroki Sarličve-
Moraines. Človek se zgraža in gnusi se as. Potem pa sem pomislil: Kakšno korist boš imel? In tako postaneš s svojim molčanjem nekak sokrivec podlosti vseh drugih... Zenake so prav zares pogumnejše od moških.* - Ko ji je tako govoril, jo je prijel za roko, kakor je bil storil popoldne. Kakor tedaj, je tudi sedaj približal njene drgetajoče prste *k svojim ustom, da jih goreče poljubi. Pri i tem je imenoval svojo družico z nežnim imenom, ki* p ga ni bil dal že dolgo čas*. Tikajoč jo z vzdihujočim glasom ji je rekel:
—	«Moja srčkana Saba, Sedaj je tema in torej ne boš več rekla, da se smešiva?...»
S to pripomno, v kateri sta bili pomešani očitanje lin nežnost, jo je spomnil na njen i trdosrčni odgovor, ki mu ga je bila dala popoldne, Stisnil jo je k sebi. Ko pa je hotel oviti svoj« roke okoli njenega telesa, je čutil, kako se ona ključi in izvija njegovemu objemu. Plašno jo je zopet izpustil. Toda njen pokret, besede, s katerimi ga je bila pospremila, in njen pogled so imeli le preveč očiten pomen.
—	«Ne, nef~» je ponavljala Sabina nekaj hipov pozneje sama pri sebi, medtem ko ji
' je služkinja pomagala se slačiti. Čim je ta 1 deklina odšla, je tekla Sabina zaklenit obojo«.' : vrata svoje sobe. Skomizgnila je s svojimi Tinimi rameni, zdrgnila se od čustva zoprnosti
ter rekla: «Niče«ar ne vidi! Ničesar ne ra-kiime!... Sedaj lahko pride. Potem bo morda razum el.»
Ni še bilo minilo četrt ure, ko sta jo opozorila pritisk in en udarec na vrata, da je res 4>rišel njen mož. Prosil jo je, naj ga Sprejme. Ona je bila zvita kakor v klopec v svoji postelji luči bo bile uga^irjene, ničesar ni odgovorila. Poklical jo je vdrugič... V tretjič... Ona je nadalje molčala. V hiši, kjer je že vse spalo, je vindala -grofaoa tišina in ona je slišala njegove korake, Id so se oddaljevali. Za tisti večer je bila rešena^ Toda kaj bo jutri? Predvidevala je kruto borbo in že sama misel nanjo ji je dala jasno čutiti, kako popolnoma pripada onemu drugemu. In tu je zopet rekla:
—- «Tem prej bom šla proč. To bo vse.»
Kakšno grozno noč je imela! Zadremal* je le od časa do časa, le z* par minut. Potem se je takoj zopet prebudila, ker je stalno in kakor obsedena videla v snu popotnika, ki gre v izgnanstvo. Slišala fm sopihanje vlaka, ki ga je peljal proti Calais-u, šumenje morja, potem težka valove, ki so udariak ob p&rnik. Na pomolu v Doverju se je izkrcal. Tam ga je čakal drug vlak. čudna jutranja zora je nejasno razsvetljevala deževno deželo. Končno je prišel v zadimljeni in otožni London.
SLUŽKINJO, 16-17Ietno, išče mala slovenska družina &iurm, Via Bosco 48	287
DOBROIDOČA trgovina na Vipavskem da v najem. Naslov pri upravništvu.	283
KRONE po 1.90, goldinarje 5.08. Via Poudares 6/1, desno.	20
Hočete prihraniti ? ! ? Hočete lep dar ? ! ? Hočete dober liker ? ! ?
Kupite odlikovano
JGlcna Crsnta Merscilo It Crlsmanslcti
Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bo*i te izboren liker.	4
ZOBOTEHNIČN1 AMBULATORIJ
EGIPTOVSKI grafolog, avtoriziran, pove preteklost m prihodnjost. Via Zonta 5/331
296
SADIKE vrtnic (grmičje in plezajoče) po L 2.—. Sadike sadnih dreves, hrušk in češpelj po L 2—3 dobavlja Santo Peteani,'Gorica, Via Lunga 57.	292
KROMPIR, semenski, amerikanski, najboljše vrste, prodaja Padovan, Katinara.	297
ČREŠNJE, cepiienke različnih vrst od 1 do 3 m, visoke, visokodebelnati rabez i. t. d. ima na prodaj Sirca v Sežani.	r 295
sprejema od 9—13 in od 15—J 9 ob nedeljah od 10—12
Trst, m\ž U SetMe 39, L
(prej Acqtsedetio)
Telefon 23-09. 199 Telefon 28-09.
NARODNO zavedno, premožnejša mlada dama, ki bi podarila srce za zvestobo 30-let-nemu veletrgovcu in posestniku v ljubljanski okolici, naj pcšlje potrebne podatke na upravništvo ^Slovenskega Naroda pod «Sijajna bodočnosti.	294
ZAKONCEMA, kmetovalcema, se odda veliko stanovanje, 800 sežnjev vrta z dvema vodnjakoma v Valle Rozzol 686	293
KRONE, j;ebro« zlato in platin kup-jjejtj. Plačam več i^ot drugi. Zk.ia.ua Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
i Samo v prodajalni, Corso Vitt. Eni, j lil, 20 (tik tvrdke Singer) dobite ' blago po neverjetno nizkih cenah.
Velika izbera izgotovljenih oblek ! lastnega izdelka, iz pristne volne od L 140.— naprej.	m
IzrefinK priliko!
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II.
26

BABICA* diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Cene nizke. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1
M Kmipe?
BABICA, avtorizirana, sprejema Govori slovensko. Zdravnik na razpolago. Tajnost zajamčena. Nizke cene. Slavec, Via Giulia 29.	273
_™ specialist za bolezni i ustih in osi zobeb
noseče. I Jpttjma 22 «3 KtalTaVSlb fa Zlktfte&ka epfl?ii2
v Gorici, na Trsenlku 23 (Pim lilljna 23)
<x» 3-12 m CKS 3-3.
Me i Rflzšlrlsjte!
sHnl neofei !n ngdstranKarskl list v SM]l:
najbolj priljubljen slovenski list v Sloveniji in Julijski Krajini radi obširne informacijske službe, izbornih političnih in gospodarskih člankov in notic in zabavnih in podučnih prispevkov.
Mesečna naročnina za Julijsko Krajino Din. 25c— danes okoli Lft. 7.—) posamezne številke cent. 49 nedeljskt cent. 70.
„NARODNI ONEVNIK"
se dobi v razprodaji na obeh kolodvorih v Trstu in Gorici kakor tudi v vseh razprodajah časopisov v omenjenih mestih. Nadaljnje razprodaje na deželi so : Postojna, Sv. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Opatija, Vipava, Ajdovščina, Tolmin.
OGLASE
za list sprejemajo: v Trstu Unione Pubblicit& Italiana, Piazza Gol-doni 1, I., v Gorici: tvrdka Vittorio Molesini, ufficio pubblicitž
Via del Teatro.	173
rezplačtio
195 Vsi oni, ki kupifo tekom dveh mesecev 50 I vina pri tvrdki C. SCARDAV1LLE, izvoz romanjoiskili
vin, TRST, VIA SCUSSA 10, bodo dobili popolnoma BREZPLAČNO 7t kg najfinejšega oljčnega olja tvrdke Bertoiucci A Allori v Lucci. Vsi onif ki hočejo konkurirati, se opozaijajo, da dobijo bone v vseh prodajalnah, kjer ae toč* forimenovane tvrdke. Za vsaki liter vina se dobi en bon.
Sledil je glasen smeh na račun in v jezo t stotnika s Kafarnavma». — Nato ga zopet več časa ni bilo na izpregled. Ker pa ni našel drugje prave družbe, je zopet prirogovilil in se v začetku držal jezno «k»t pes na verigi», je dejal Baar na tiho in pristavil svoj «apotympanizein!» — Meni se ie smilil mož, ki je b;l tako osamljen v svoji starosti in bolehavostL Da ga udobrovoljim, ga povabim na tarok. Oj, da tega nisem storil! Igrali smo jedva pol ure. Vrsta za mešanje je prišla na Kastelica. Revež pa je imel radi trganja sključene prste in je zmešal karte tako, da sem dobro vedel, da dobi prvi veliko igro, ali pa jaz sam, ako privzdignem previdno. Da to preprečim in da se izognem hudobnim opazkam stotnika, «prerežem» karte in mu jih dam, da jih razdeli... Iz malih sivih oči mu švigajo bliski, pa me grdo nabruli: «Kaj takega se mi še ni pripetilo, da bi kdo za mano mešal in rezal karte! To je žaljivo, nesramno!« — «Gospod kapetan, to je bilo samo v vašo korist: da vas obvarujem jeze in izgube, sem karte prereza!. Na svoje poštenje vas zagotavljam, da nisem imel namena žaliti vas!» Ta moj vljudni odgovor ga še bolj raztogoti; karte zaluča po mizi in s hripavim glasom za^ grozi: «Da niste le reven suplent, jaz — stotnik Kastelic — bi vas pozval na dvoboj, pa bi vas zabodel ali pa vsaj zaznamoval za celo življenje!* Pri tem pa je tudi meni zavrela mlada kri, pa mu odvrnem: «Vi še lesene palice ne morete držati, pa se boste sabljali. V ostalem vas moja skromna služba prav nič ne briga. Ker pa mi grozite z dvobojem, vam povem, da zaslužite za svojo nesramnost zaušnico, ki bi vam jo prholil, da bi videli sedem meksikanskih zvezd, ako ne bi imel obzira do vače nebogljene starosti U — Bled od jeze, brez besede ugovora je šepaje in opirate se na svojo palico odšel in še danes ga vidim, kako je hodil po Trgu sv. Antona, tako reven, star in nadloženl Izginil nam je za vedno izpred oči in mnogo let mi j- bilo žal, da se nisem še na tem svetu mogsl izmiriti z revežem, navzlic temu, da so vsi navzoči dajali meni prav, rekši, da je stari sitnež zaslužil moj odgovor. Danes pa sva si zopet dobra prijatelja kot nekdaj. To se je zgodilo v teh dneh, ko sem pisal te črtice. Kako šlo do sprave, vam ^ povem prihodnjič v apotezi, s katero mislim končati doživljaje Pri zlati zvezdi...
¥-33*8 ia Istre
Iz Dekanov. V četrtek popoldne okrog petih je neki naš rojak, hoteč se odpočiti in razvedriti od trudapoinega dela, vzel časopis Edinost* v roke, da bi ga mimo in pazno prečit al. Ali še dobro ni preletel nekaj vrst, ko se mu približa pri tukajšnji orožniški postaji nameščeni mladi brigadir v spremstvu vojaka, ter ga vpraša, kakšen časopis da čita. — Naš rojak mu takoj ustreže in odgovori, da čita tržaško «Edinost» katero je kupiL Na ta odgovor pa mu gospod brigadir iztrže list iz rok, pazno ogleduje in obrača na vse strani, kot da bi bilo bogve kaj posebnega na njem, nakar ga izroči poleg stojećemu vojaku, ki ga le-ta spravi v žep. Na to reče brigadir našemu rojaku: «Perche non legge i giornali come — čujte in strmite — il «Delo», il «Lavoratore* o il «1 iccclo», che non sono proioiti dall'Au-teriti, mentre che «l'Edinost» e proibita — (Zakaj ne čitate raje časopise kot so — čujte in strmita — *Delo», «Lavoratx>re» ali pa «PiccoIo», ki niso prepovedani od oblastva, dočim ie »Edinost* prepovedana. —
Lahko si predstavljate, v kakem razpoložen}.. sc ie uaiiajai naš rojak in je naaio manjkalo, da ni bušnil v sineS ker ni mogel lastnim ušesom verjeti, du nri oblastven organ svetuje, da čita liste a la cDelo* in «Lavoratore». Seveda je radi resnosti zadeve takoj udušil svojo hudomušnost ter hitel pojasnjevati brigadirju, da list ; Edinost* ni prepovedan, da se vsled tega pridno čita v vsaki hiši v občini in da bi ga pošla ne dos^av^la, če oi bilo res tako, kakor on misli. Končno je zahteval, naj mu list vrne.
Ali i3aš naivni bi-igadir se ni dal omaja-ii, pač pa je Še brezobzirno in odurno zahteval od njega vse mogoče podatke, češ ia se bo o njem pri neki osebi informiral. —
Kar se tiče one osebe, do katere se je obrnil za informacije, nam je že kolikortoliko znana, in znano nam je tudi, da želu rada razpolaga z informacijami. Opozarjamo jo pa že vnaprej, da bo +udi njej enkrat odklenkalo, obenem pa, da bomo o njej še večkrat pisali in, če bo potreba, bomo priSli tudi z imenom na dan. —
Skraj,ii čas je, da višja kompetentna oblastva primerna poučijo in opozorijo podrejene organe, da m bodo delali zmedo in nasilno postopali napram našim ljudem, ter jim nasilno brez vsake podlage trgali in zaplenjali priljubi) ~ni list iz rok.	J—sky.
Gallarati-Scotti t «Novem življenju* v frvih barvah slika Dantejevo mladost in njega odločilno ljubezen do Be&trike.. Zanimiv je prispevek vseuč. prof. G vi dona Mauooijas ^ Dolce stil nuovo», o ^sladkem novem slogu*, ki ga je Dante započel in zmagoslavno uveljavil ter tako položil temelj razvoju i tal. literature. Vseuč. prof. E. G. Par odi označuje v prelepem in globokem članku bistvo Divine Commedie kot najsilnejii poem osebne svobode, Benedetto Croce pa mojstrsko analizira značaj in enotnost Dantejeve poezije. Sledi UšemčnikoT članek »Dante tn filozofija*, kjer rektor ljubljanske univerze jasno predočuje umovanje velikega Florentinca. Prehod v drugi del zbornika« tvori izčrpen, doslej najboljši pregled slovanskih prevodov Danteja, lei ga je spisal naš prevajalec Divine Commedie, prof. Dcbevec. Oton Župančič je čudovito lepo prevedel peti spev Pekla fFran-cesca da Rirnini). Središče pa tvori obširna Puntarjeva študija «Dante in problem Prešernove «Nove pisari je*, ki nam odkriva Čopa-dantologa na podlagi doslej še nemani h dejstev in priča o zvezi med Prešernovo «sladko govorico* in Dantejevim «doIce stil nuovo*. Na tej podlagi prehaja v skrivnosti «Krsta pri Savici*, ki ga skuša vsestransko osvetliti s paralelami iz Divine Comedie ter s Schel-lingovo estetiko. O velikem vplivu Danteja na poljsko romantiko piše 'vseuč. doc. dr. Vojeslav Mole, o Dantejevih sledovih med Jugoslovani pa razpravlja dr. Milko Kos. Zbornik zaključuje članek rimskega vseuč. proi Vittorija Rossija: cDante pesnik naroda in Človeštva*. Kot dodatek je napisal dr. Fr. Štele «Opombe k umetniškim prilogam*, dr. Res je pa za uvod v studij Dante;a sestavil prepotrebno bibliografijo najvažnejših del svetovne literature o Danteju, njega* spisih in njega pomenu.
To bi bila v kratkem vsebina monumentalnoga dela, ki se je ž njim naš mali slovenski narod poklonil svetovnemu geniju v spomin šeststoletnice smrti, in na katero smo lahko ponosni. Oprema knjige je taka, kakršne slovensko znanstveno delo doslej še ni imelo.
Loterijske številke
izžrebane dne 8,
Bari	2
Firenze	67
Milano	70
Napoii	' 41
Palermo	58
Roma	33
Torino	33
Venezia	42
marca 1924.
38 39 51 20 85 55 69 38 21 21
59 16 52 78 77 69 47
72 75 37 65 35 39 59
17 65 33 1 30 84 17 77
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
tlania k nara ttsjn HJiMN-
Tetetoa: 5—1% 22—«
] PODRUŽNICA V TRSTU C
CENTRALA V LJUBLJANI
Glavnica Id mmlinarin M.BMO-
Teiefon: 3—18, 22—98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružniee:
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
BnlpMnejla zuein z JiiassMjo
Blagajna je odprta od 9l/a—121/, in od I4l/g—16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::
RAKOS & C.o
Trst — Via Milano, 19 Telefon štev, 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev
ADLER
Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega
papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL.	(H)
MIRODILNICA
HARIO FERLIN
Sv. H. MffijiL zgornja 2 Ml Tel. 7»
10
prodaja na debelo in drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.)
ohištvo
po cenah brez konkurence
12
gospodarstvo
Tržaški blagovni trg
Less V zadnjih tednih se je znatno
zmanjšalo povpraševanje po ju gosi ove n-skem trdem lesu. T<a vsled tega, ker je tečaj dinarja narastel. V Italiji se smatra dviganje dinarja za prehoden pojav in vsled tega ne sprejemajo višanja cen. V ostalem je kupčija bolj klavrna tudi vsled tega, ker počivajo italijanske industrije, ki delajo s trdim lesom. Tvornice vagonov so še vedno zaposlene s popravami, a pohištvo gornjeitalijanskih tvorruc se slabo razpečava. lukajšnje cene so vsled tega le teoretične, ker jih kupci odklanjajo. Ju-goslov. producenti zahtevajo za kubični meter bukovine 500 lir, hrasto vine 800 lir, jesenovine 530 —* vse franko Postojna.
Steklo; Po vesteh, ki s^ prispele v tukajšnje gospodarske kroge, se je posrečilo Čehoslovaškim zastopnikom na trgovinskih pogajanjih v Rimu dobiti znižanje uvozne carine na ćehoslovaško steklo za šipe in na steklenice. Kupčija s steklom za Sipe je sedaj nepovoljna. Glede steklenic je tudi malo naročil in italijanske tvornice steklenic delajo sedaj na izgubo. Nemške tvornice so zvišale cene na dvojno, s čimer je prodaja njihovega blaga v Italiji močno otežkočena. Pa tudi italijanske tvornice kažejo stremljenje za višanjem cen.
Konoplja: Letina je bila slaba in zalo so cene poskočile, a se kljub temu večinoma sprejemajo. Italijanska bouiopija Mazzoni orve vrste se plačuje po 10'50, druge vrste 9'50, Tiglia prve vrste 8'50, druge vrste 7'50 lir za kilogram v Bologni. Groba konoplja dobre vrste se plačuje po 6'50 lir kilogram. Omeniti je treba, da je Italija kupila mnogo jugoslovenske konoplje, ker je znatno cenejša nego domača.
Južno sadje: Kupčija je sedaj klavrna. Par kupčij ie bilo sklenjenih za kitajske orehe Arašid po 25 šilingov, na mestu tovora. Smirnske sultanine se plačujejo po 565-625 lir, lešniki z bližnjega vzhoda 960 lir.
Obiščite veliko skladišče
Via Udine štev. 25.
rajate u dežel? z m\m plenu Mala.
Pri tvrdki
M tia Mazzisi, vosa! Via 1 Caferiaa
se še nadaljuje izredna prodaja po najnižjih cenah.
J IZD V 0110.
Oglejte si csne!
llmkm tovarna \mi M ia mi
Giuseppe Floreoz & C£
o via fini Caccla 6, telefon 13-64
z bogato izbero utež, mer in tu-in inozemskih
prilao nml talini!) tehtDii
Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah.
Tekoin popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma brezplačno,	(1S3)
Št. 324.
TrfMsKo-obrtaii zadruga v Trstu
reg. zadr. z neont. jamstvom
Podpisano županstvo razpisuje službo
poiolPJia uradnika.
Prosilci morajo biti zmožni italijanskega in slovenskega jezika ter strojepisja. Prednost imajo invalidi, ki jih okvara ne ovira v izvrševanju službe in ki so že službovali kot občinski uradniki.
Služba je provizorična; stalno na-meščenje se izvrši pozneje.
Plača po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje se sprejemajo do 20. marca t. I.
193
županstuo oMina HaRio.
—j
Književnost In umetnost
Dr. Alojzij Res: Zbornik ob šeststoletnici smrti velikega genija. — Strani X 4- 304 v tn 11 u-netniških prilog. Založila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani 1923 (za leto 1921). Cena elegantni v platno vezani knjigi Din. 160,
2e pred časom naznanjeno in težko pričakovano delo je izšlo. To, da se je porajajo v dveh državah, je izdajo v sedanjih neurejenih razmerah sicer zelo oiežkočiio in tudi znatno zakasnilo, a notranja vrednost in veliki kul-turno-zgodovinski pomen zbornika se kaže sedaj v tem večji in tem izdatnejši luči. Urednik, ndadi in znani goriški znanstvenik, je zasnoval delo kot organsko celoto, ki naj v prvem delu zariše ogromno umetniško osebnost Dantejevo, v drugem pa razmerje Slovanstva, posebno Slovenstva do italijanskega genija. Na podlagi te zasnove si je pridobil poleg slovenskih sotrudnikov naj-odličnejše italijanske dantologe (med temi moža svetovnoznanega slovesa in največjega sodobnega italijanskega duha, Benedetta Croceja), ki so mu poslali izvirne prispevke. V dejstvu, da so se (prvič po Čopu!) ob istem £asu zdrtii-L slovenski in italijanski duševni delavci, lezi poleg lite arnega in zgolj umetniškega, neprecenljivi kulturno-zgodovinskl pomen Dantejevega zbornika.
Za uvod pcda»-_ dr. Res plastično sliko sodobne duŠevnosti in pomen Dantejevega dela za nas. Vseuč. prof. Gaetano Salvemini riše v člajiku «Dante in politične borbe za njegove dobe* socialno politično ozadje« iz katerega ie Dante izrastel. medtem ko knez
DAROVI
Med ajdovskimi fanti se "Je nabralo za <*Sol. sko društvo* o priliki pustne zabave lir 30.40.
V	počastitev spomina predrage mamice daruje gdč. Jožica Dougan 20 lir podružnici Šolskega društva pri Sv. Ivanu —
V	počastitev spomina dragega brata Josipa Furlana daruje sestra 25 L podružnici šolskega društva pri Sv. Ivanu.
Ker se nista udeležili sobotnega plesa darujeta Š. dr. pri Sv. Ivanu gdč. Peternel 10 L in gdč, Amalija Čok 5 L
Za Dijaško Matico so darovali; N. N. trgovec v Trstu 15 lir, Posojilnica v Lanišču 50 lir, Hranilnica in posojilnica v Skriljah 100 lir, Mlekarna Hrušica. 100 lir, Ljubljanska kreditna banka v Trstu 100 lir. Vsem darovateljem najlepša hvala. Naj bi bili za vzgled drugim}
Naš požrtvovalni dobrotnik g. Benedikt
Poniž iz Ajdovščine daruje L 30 za «Šolsko društvo*.
V	isti namen daruje g. Ivan Marija Kralj L 2, g. Martin Pečar, Sv. Barbara L 4.
Gosp. Kabaj Ljudevit iz Siivij je poslal L 47 kot darove in članarino nabrano o priliki dneva za «Našo deoo» in sicer so darovali: Miheli Marija L 1, Straais Josip 4, Cetin Gizela 2, Ivančič Marija 2, Renko Pavla 2, Cetin Frančiška I, Segulin Kristina 1, Jamnik Karel 5. Skočaj Stanislava 2, N. N. 1, N. N. 2, N. N. 1, Ivančič Franc 1, Raže m Josip 3, družina Kabaj vplačala redno članarino in darovala L 5, Gizela Kuštrin redno članarino L 5 in g. Jakob Renko izredno članarino L 3; skupaj L 47. Poleg tega so vaščani iz Siivij 1 Markovščine, Hotične, Skadanščine, MrS, Orehka, Kovčičev in Velikih Loč darovali za šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu 9 vreč krompirja, nekaj fižola, ječmena in moke za kar bodi vsem izrečena iskrena *ahval»J
0B6DH6 Wt
vsake vrste in v vsakem slogu
muie mE
v veliki izberi
LAKIRANE KUHINJE
po izredno nizkih cenah
l-MI
RAZGLAS.
Z ozirom na to, da je podpisana zadruga na svojem rednem občnem zboru dne 1. avgust* 1923 sklenila povišati svoje zadružne deleže, in sicer opravilne od 2 lir na 10 lir ter glavne od 20 lir na 100 lir, poživlja ista tem potom svoje zadružnike, da doplačajo do 31. maja 1924 svoje deleže do zgoraj določene višine, ker bo sicer po preteku tega roka imela pravico nastopati proti onim, ki ne bi doplačali svojih deležev, v smislu zadružnih pravil iu zadružnega zakona.
V Trstu, dne 1. marca 1924. m
Trpvs^-^rtaa Mtm v Trsta
reg. zadr. z neom. jumstvom.
Via PauHana št. 1 Via Geppa št. 17 £
Največ]!! prikladnost
p^mmšmE cgt^s
plačujem xa V
od najnavadr.ejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah.
9 đfca^^i dihurjev« vider, jaibecev, fnačk, veveric, krfdv, divjih in doiaatlh zajcev.
Predno prodale koža, vprašajte me za tm.
R. Camponovo D. windsp
8	Sifilis
Trst — n xx Mmm 33
tel. 793.
596
Trst, Via Cesara BatilsH it. 10 ih 2iad*tr.f v^ala	tU)
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
VIA RETTOR1 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 n
m
EiijA ČOK v mm
Plamza Cavour 2fx 9 naznanja tem polom slav. občinstvu da je prejeta zastopstvo najboljših in svetov, šivalnih strojev „PtFtfFf .
3 f Z 2 i -

uu
O Kfl - 03
: v
y>
m

2 iS

Ik
a
& S
- 2
14. "
M*
«
a-
i	a> ur
ŽZ
Ur
sg
a
£ o 5 ^ M
.<->■?•« S 2 a
uri o p: - tU r;	—
E- O	S
C O PJ « ■ S
—L-^3 n > ac J <*>
H «
_ " c o 2	=
= -A « 3
d
i « f o
■Cfj o D
c
a £
itn s 25 o
n aN
i e > • »i
C c- E
J* K = u —
3 i
Sc toplo priporoča ELIJA iUK, sodni izvedenec Piazza Cavour 9.
□ □□□□□□□□□ D □ □ □ D □ O □ □ O □ O □ □ O
d □ o b □ □ □ □ d a □ a □ a □ □ a □ a □ a
BANC
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Mt. 15.000.000-- popolnoma vplačana. Glavni sadni 3 Trst, via S. Nlcol* 9 (Lastna palata). Pođra2nicl s abbazia, ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami
Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti
Otvarja akHdltlva za aiakap blag«. — (nkaai •taktov in raftmo* Informacijo. — Kupuj« In prodaja tftearfa In drugaCvaluto. Jamstvena plama In druga operacijo po najugodnejših pogojih, vlogo v Mrak na hranilno knjillco In Jih obrestuje po 4•/. letno netto, a vloge na teko« rataa po I vesano vlogo preti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru.
Sprejema vloga v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuj a nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo
odo 00000000000 n o o o o 00000*0 000 00000 000000000000
D
—□
D □
!0 ! □
, □ □
ia
ia 1 □
□ □ j □
!a 1 □
□
a
a □
□
a a a