Ov Stiska treh deklet in njihov klic na pomoč Božična poslanica celjskega škofa nx, «IS Št. 101 / Leto 63 / Celje, 23 december 2008 / Cena 0,81 EUR □ Odgovom uradrnes NT: To^lMCvtn Če ste sami^^ nujno, d^ šl^tu^i oisamljeni \ij 1 . irop/^ aZlTEK V DOBRI KAVI PRAŽAR\A;03/718>2666 Razveselite koga z obiskom ali voščilnico: presenećeni boste, koliko lahko to nekomu pomeni, sploh v teh predprazničpih ilneh, ko ^se samote še, bolj zavemo, ft STRAN • 8 v/ / V FutO'.SHERPA I 1. Voščila in darila ne le enkrat v letu Brezdomcu z Dobrne uredili topel dom p Tako pravi družina Majcen iz Zado-brove, ki praznike pričakuje še posebej ustvarjalno in domiselno. iDfonnaci^: (61/354819 vw«.SOlte.si Otf 6. decembra naprej obratuje/e napme na smucisču vsah dan! Mercator ^Sscmst? OptkomHiv c«lje. tel n- 03/426 60 00 pofl6d6lj6li, 29.dBC6mbBr, ob Ifl. uri v avli Cmt/a in n119. uri ni drsališču OBISK DEDKA MRAZA v spremstvu živali DOGODKI NOVI TEDNIK »Šparovno<€ naravnane občine V večini krajev na Celjskem lahko občudujemo bolj ali manj razsvetljene ulice, stavbe in še kaj, a seveda to stane Preverili smo, koliko sredstev so letos občine rezervirale za ustvarjanje prazničnega vzdušja. Podatki niso povsem primerljivi, saj poleg okrasitve so-dijo v prednovoletni čas tudi različna darila, sprejemi ali kakSne druge pozornosti. Skupna značilnost je -manjka je občina, manj, tudi v skladu 5 proračunskimi možnostmi, zapravi. V večini manjših občin ne pripravljajo posebnih sprejemov, mogoče se odločajo za kakSno skupno večerjo članov občinskega sveta in nekaterih povabljenih. Darila so ponavadi stvar župana in »njegove« posuvke reprezentanca, osnovne podatke o porabljenem denarju za kraše-nje in osvetlitev krajev pa smo le zbrali. Dobre tri evre za Celjana Mestna občina Celje bo le-tos za praznično okrasitev mesu, organizacijo Pravljičnega Celja s silvestrovanjem, novoletna darila in županov sprejem porabila 166 tisoč evrov. To pomeni, da bodo za vsakega Celjana porabili približno 3,3 evra. Za okrasitev in osvetlitev mesta bodo porabili 100 tisoč evrov in za organizacijo Pravljičnega Celja s silvestrovanjem dobrih 56 tisoč evrov. Županov sprejem in novoletna darila Qetos bodo obdarovane! dobili rokovnik s predstavitvijo celjskih zelenih površin, stenski koledar z vedutami Celja in dežnik s celjskimi zvezdami) bosta občino stala približno 22 tisoč evrov. Novoletna voščila bo- do pošiljali le po elektronski pošti, enako kot prejšnja leta. Vabila za županov novoletni sprejem pa so vendarle natisnili ... Občina Laško bo letos za poslovna darila v prednovo-letnemčasu porabila približno 3.500 evrov in za pred-novoletne zabave 2.200 evrov, kar )e nekoliko manj kot lani. Nespremenjena ostaja postavka za praznično razsvetljavo, za katero bodo v občini tako kot lani namenili 25 tisoč evrov. Skupni stroški bodo torej približno dva evra na občana. Občina Polzela bo letos za pogostitev namenila 0,15 evra na prebivalca, kar je cent več kot iani. Za darila bodo namenili 6 centov manj na prebivalca od lanskega leta, medlem ko so kraj okrasili z lanskimi okraski, za katere so lani odšteli 0,28 centa na pre- '^ožicDo-Do^oktDo Mo Dwoeole! Lonček dobite na oglasnem oddelku Novega tednika, Prešernova 19, Celje. blvalca. V občini je slabih 6 tisoč prebivalcev. Občina Vojnik za okrasitev ntesta ter novoletne sprejeme in voščilnice v primerjavi z nekaterimi drugimi ob-änami ne bo veliko zapravila: »Do pol evra na občana.« pravi Župan Beno Podergajs. Ker se je občina z lučkami in vsem» kar sodi k okrasitvi mesta, že v preteklih letih dobro opram^a^ ji letos za to ne bo treba zapravljati denarja. Samo za izvedbo del bo vojniš-ka občina letos namenila od 2 do 3 tisoč evrov. Prav tako v Vojniku letos ne bo novoletnega sprejema. Se bodo pa z voščilnicami tn drobnimi pozornostmi spomnili tistih, ki si »Koftfesiučno zaslužijo«. Za slednje bodo odšteli približno 500 evrov. Darila iz reprezentance I^estna občina Velenje je letos za novolemo okrasitev namenila 60 tisoč evrcjv, Obseg okrasitve je enak lanskemu. Kar se tiče novoletnih sprejemov in daril, v Velenju za to nimajo predvidene posebne postavke in posebnih finančnih sredstev. Denar za te dogodke zagotavljajo Iz proračunske postavke za reprezentanco. So pa novoletne sprejeme združili in zdaj pripravljajo enega večjega, na katerega je povabljen Širok krog poslovnih partnerjev občinske uprave. Tako se seveda stroški občutno zmanjšajo. V Občini Šmarje pri Jelšah vsako leto izdajo lastno voščilnico. Uporabijo motive domaČih krajev, kulturnih spomenikov ali motiv starih razglednic o^oma fotografij ziia-meniiega šmarskega fotografa Slavka Ciglenečkega. Letos bo na voščilnici njegova fotografija Med nebom in zemljo iz leta 1948, Strošek oblikovanja» tiska in poštnine za SOG voščilnic bo približno 700 evrov. Posebnih poslovnih daiil nimajo, razen županovega vina. Ob koncu leta občinske svetnike obdarijo s pozornostjo v vrednosti 40 evrov. Strošek sprejema bo tisoč evrov, stroš^ novoletne razsveüjave pa 6.100 evrov. Kriza tudi med lučkami v Občini Žalec so se odpovedali darilom in hkrati pozvali podjetnike in javne zavode. ki so nameravali obdariti občinsko upravo, naj se namesto te pozornosti raje odloČijo za donacijo v Sa-vinov sklad. Glede sprejemov pojasnjujejo, da Še ne vedo, koliko bodo stali, krasite v krajev pa je stvar odločitve in tudi plačila mestne oziroma krajevnih skupnosti- Kakorkoli, za okrasitev mesta bodo porabili približno 18 tisoč evrov. V Občini Rogaška Slatina so za prireditve in sprejeme namenili 3.500 evrov, za obdaritve 2.300 evrov, za voščilnice pa skupaj 1.300 evrov. Računajo, da bodo skupno za popravilo stare in tudi nakup nove dekoracije ter stroškov nameščanja in kasneje odstranjevanja okrasitve porabili približno 10 tisoč evrov. Občina Šentjur vsako leto pošlje novoletne voščilnice, ki jih nekaj naročijo v vars-tveno-delovnem centru, zaposleni pa dobijo že »tradicionalni« pršut. Za okrasitev krajevnih središč poskrbijo kraj evne skupnosti, pri čemer sodeluje občina z okrasitvijo javnih objektov, za kar so letos namenili približno 15.000 evrov, kar je man) kot evro na občana. v Občini Store predvidevajo» da bo božična okrasitev kraja stala 7.700 evrov, obdaritev ter skupni zaključek pa okoli Štiri tisoč evrov. V Občini Rečica ob Savinji so za praznično okrasitev naselij namenili 1.590 evrov, Šoštanj pa so polepšali za dobrih 13 tisoč evrov. ŠK, Sto, PM, BJ. MJ. BA. US Foto: SHERPA Spoštovani bralci! Zaradi praznikov petkovih izdaj Novega tednika ne bo. zato je med vami že danes obsežnejša torkova izdaja s prilogo TV-Okno. Enako bo 30. decönbra, ko bo priložen tudi koledar za leto 2009. Želimo vam vesele praznike! Uredništvo Golobova v hiši. plaz za hi Golobova iz Podgorja pri LetuŠu sta se po lanski tragediji, ko sta pod plazom umrla njim sin in njegovo dekle, vselila v novo hišo. Po dobrem letu dni stoji hiša nedaleč stran od plazu, ki Še ni saniran in zaenkrat k sreči ni zaznati premikov tal. Hišo so zgradili s pomočjo Široko zastavljene solidarnostne akcije s pomočjo podjetij in ustanov, občine Braslovče, humanitarnih, organizacij in ljudi. V Območnem združenju Rdečega križa Žalec se je s pomočjo Rdečega križa Slovenije zbralo 60 tisoč evrov pomoči. Predstavniki Rdečega križa so včeraj obiskali Franca in Marijo Golob in jima izročili priložnostno darilo. Na sanacijo v Braslovčah Čaka vsa) pet plazov na zasebnih zemljiščih, med njimi tudi piaz pri Golobovih. Občina je zanje pripravila in financirala sanacijske programe in geomehanska poročila. Po zagotovilih ministrstva za okolje in pro* stor naj bi plazove čimprej sanirali s pomočjo dodatnih sredstev. MJ • \ .• Ol 1 Luč miru v Pravljični deželi Slovenske skavtinje in skavti vsako leto prinesejo tako imenovano luč miru iz Betlehema. V Celje so jo v nedeljo prinesli skavti stega Pod tremi zvezdami - Celje 2, ki so jo za pravljične cekine prodajali tudi v Pravljični deželi. Od vsake prodane svečke, ki jo prižgejo z ognjem iz Betlehema, podarijo skavti 12 centov v dobrodelne namene. ŠK, foto: MARKO MAZEJ ZIMSKI TROJČEK Najugodnejši pakef v Sloveniji • T28 - prve fri mesece za vse nove nsfočnlke le ( www.turnseknef j-TiM 03 42 68 198 TU R Ni EK m št. 101 - 23. dMHnber 2008 NOVI TEDNIK PiÖGODKl Problem dežurstva v krajih Kozjanskega in Obsoteljs so vsaj začasno r»iili z dogovorom županov in vodstva zdravstvenega doma. (Foto: MM) Pacienti bi demonstrirali Na Kozjanskem je pred napovedano ukinitvijo »nadstan-dardnega« dežurstva vrelo Kot kaže, so problem ukinitve »nadstandardne-ga« dežurstva zdravnikov v središču Kozjanskega, ki na) bi ga bili ukinili v petek, delno rešili. Kol smo poročali, so imeli v Bistri-. ciob'Sotli, Kozjem in Pqd-Četrtku doslej stalno skup-op dežurstvo, po petkovem do^t>voFU treh županov. Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah ter zdravnikov pa so sprejeli odločitev, da v teh krajih ostane Šest urno dežurstvo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Po prvotnem predlogu javnega zavoda naj bi na* mreč imeli v bodoče komaj eno dežurno mesto v Šmarju pri Jelšah za območje vseh šestih občin Kozjanskega in Obsotelja. Šestur-no dežurstvo je Še vedno »nadstandamo«, zato bodo morale občine Bistrica ob Solil, Kozje in Podčetrtek vsak mesec .zbrati skupaj štiri tisoč evTOv, Trije kozjanski župani so se prav tako dogovorili, da bodo na problem posebej opozorili ministra za zdravje, ki ga bodo zaprosili za razgovor, saj je območje Smarske upravne enote v Sloveniji po velikosti posebnost (poleg Tolmina). Tako je, na primer, iz Osredka pri Podsredi do zdravstvenega doma v Šmarju nič manj kot 40 kilometrov. Občane središča Kozjanskega, ki so naiboij prizadeti, je napovedana ukinitev »nad-standardnega« dežurstva tako razburila, da so Se v četrtek zvečer ^zili z demonstracijami pred domom v Šmaiju pri Jelšah. V Občini Kozje, kjer se je na predvečer napovedane ukinitve dežurnega mesta v središču Kozjanskega sestal občinski svet, svetniki točke o morebitni delni rešitvi problema dežuranja sploh niso hoteli obravnavati ter direktorici ZD Šmarje pri Jelšah Ireni Nunčič niso dali besede. Občinska uprava je nato razburjenim svetnikom pojasnila, da ima direktorica po pravnih aktih pravico do ukinitve dežurstva tudi brez njihovega soglasja, saj odgovarja za rastočo izgubo zavoda. Svetniki so nato pod točko Pobude in vprašanja le bili pripravljeni poslušati o predlogu, da ohranijo vsaj 6-ur-no dežurstvo ter dovolili županu, naj prihodnji dan nadaljuje pogovore z župano- ma Bistrice ob Sotli ter Podčetrtka. Ti so se nato zjutraj le uspeh dogovoriti o delni ohranitvi »nadstandarda«. Dosedanje )»nadstandard-no« dežurstvo je namreč dobro delovalo dolga leta, ob finančni pomoči občin seveda (Občina Kozje je, na primer, prispevala za zdravnike 12 tisoč evrov na leto). Zaradi vse višjih zdravniških plač je sistem postal finančno nevzdržen, poseben problem pa predstavlja pripravljenost zdravnikov za dežuranje ter njihova starost. BRANE JERANKO Eržen novi državni sekretar Vlada je potrdila direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje dr. Ivana Eržena za novega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje. Eržen zapušča zavod po 21 letih, od tega je bil na direktorskem stolčku 16 let. Na njegovo mesto bo kot vršilka dolžnosti sedla Alenka Štor-man. Na srečanju z novinarji je dr. Ivan Eržen povedai» da ga čaica veliko dela, ki bo vse prej kot lahko, saj bo pri vedno starejšem prebivalstvu težko poskrbeli, da bo sistem zdravstvenega varstva zdržal vse zahteve. »Najtežji problem bo zelo velika potrošnja v zdravstvu, ki je na eni strani posledica spodbujanja s strani farmacevtske industri-je, na drugi strani pa vedno bolj informiranih prebival- cev, ki poznajo boljše načine za ugotavljanje in zdravljenje bolezni in želijo imeli dostop do tega,« ugotavlja Eržen. Ker je vedno večja potrošnja pripeljala do vedno višjih cen v zdravstvu, se bo Eržen zavzemal, da bi čim dlje skušali ohraniti zdravje prebivalcev: »Le tako bomo lahko tistim, ki so potrebni najzahtevnejših zdravstvenih storitev, te tudi omogočili.« Na ministrstvu se bodo trudili tudi za krepitev osnovne zdravstvene dejavnosti, ki lahko z malo denarja pripomore k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju bolezni. Eržen je Še napovedal, da se bo trudil, da bi dobro prakso» ki so jo uvedli na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, prenesel tudi na dru^ za vciie. Tako se bo trudil za informatizacijo zdravstva, pa seveda za medsektorsko sodelovanje. Taki projekti so bili v Celju predvsem ukvarjanje z ekološkimi problemi in spletni portal za mlade Tosem jaz. ki je v osmih letih delovanja pomagal že več kot 15 tisoč mladim, čeprav za omenjeni pönal, tako Eržen, ru dovolj posluha. Eržen Še pravi, da je treba k reševanju problemov pristopiti Šele takrat, ko jih poznamo: »Ne na pamet, amp^ na osnovi nekih dokazov.« Kar se tiče zdravstva, ijudi seveda najbolj zanima, do kdaj bodo Se lahko hodili v javne zavode po zdravstveno pomoč. Eržen glede lega ostaja optimist. »So pa tudi ljudje ugotovili, da je zdrav? je vrednota, v katero je treba vlagati, pa ne z denarjem, ampak z načinom življenja,« ŠK Foto: NATAŠA MÜLLER Direktor Zivoda za zdravstvano varstvo Cdje v odhajanju dr. hran Eiian in njegova nasladnica Alenka Štonnan. zaenkrat U predstojnica oddelka za mikrobiologijo pri ZZV Celje Intezivni pogovori z občinami ustanoviteljicami zdravstvenega doma so obrodili sadove tudi za dežurno mesto v Rogaški Slatini. Iz občinskih proračunov Rogaške Slatine in Rogatca so zagotovili dodatna sredstva. Tako bodo tudi dežurno mesto v Rogaški Slatini ohranili vsako soboto, nedeljo in praznik od Z do 13. ure. Direktorica zavoda Irena Nunčič je še posebej zadovoljna, ker je bila pripravljenost na kompromis vsestranska. Občine bodo sicer zagotovile sredstva za omenjeni nadstandard, vendar pa so morali tudi zaposleni in zdravniki koncesio-narji pokazati pripravljenost, da poleg svojih primarnih obveznosti prevzamejo Še dodatne obveznosti dislociranega dežurstva. lYenutni dogovor velja do konca januarja. Med tednom bo dežurna služba nujne medicinske pomoči za celotno območje na sedežu zavoda v Šmarju. ram lica LI50JL HIT MED NOVOLETNIMI DARILI Csfe Je Peirtre DARILNI SET Industrijska prodajalna Kili Liboje št. 101 - 23. d«e«mber 2008 m. ^OŠTODARSTVO O cetis V Gorenju kljub krizi z dobičkom S petkom so v Gorenju za tri tedne zaprli vrata proizvodnje, saj bodo z delom spet začeli 12. januarja 2009, ko bo znan dogovor glede skrajšanega» 36-1111^ ga tednika. To je le ena iz-med oblik boja proti krizi, ki jo v zadnjem kvartalu ob-Čutijo tudi v velenjskem gigantu, ob tem pa zagotavljajo. da imajo trdno pozicijo na mnogih trgih. Zaradi dobrega poslovanja v prvih devetih mesecih bodo vseeno zabeležili soliden dobiček. Leto bodo namreč zaključili z 1,334 milijarde evrov prihodka in slabimi 18 milijoni evrov čistega dobička. Skupni prihodki so višji od lansüh, medtem ko je dobiček za tretjino nižji od lanskega. Po odličnih devetih mesecih so v zadnjem kvar-taiu že občutili krizo, zaradi katere so s precejšnjimi težavami» predvsem zaradi nejasnih napovedi, prilagodili tudi poslovni načrt za prihod- PoslQvsnje in poslovni nnlri sta ob Ur^oli Menih Doki predstavila Franjo 6obinac In Mirjana Dime Par1(o. Uprava Gorenja sa ja za boj proti krizi že odpovadala 10 odstotkom plače. nje leto. Kot je poudaril predsednik uprave Franjo Sobi-nac> so izdelali več scenarijev, bistvo pa je, da ostajajo prilagodljivi nastalim razmeram. V poslovnem načrtu so za celotno skupino Gorenje predvideli podobne prihod- IZJAVI TEDNA »Hvala^ da ste pivo vprašanje o Patrii posta-viU uro in 15 minut po začetku novinarske konference. To pomeni, da je zadeva v ozadju.« Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac se zahvaljuje novinarjem in napoveduje prihodnost: »Prvi kvartal leta 2009 bo slab in nepredvidljiv. Od tu naprej pa lahko poslušamo ma-kroekonomiste, gospodarstvenike ali pa pogledamo v kavo. Jaz bi stavil na slednje.« ke kot letos ter za desetino nižjo lastno proizvodnjo. Temu bodo prilagajali vse aktivnosti in ukrepe oziroma prilagodili stroške obsegu proizvodnje in prodaje. V Gorenju so zaposlenim v poprečju izplačali 368 evcov neto dodatnega prejemka, nekaj tudi v bonih. Na> pa še omenimo, da so v Premogovniku Velenje izplačali božičnico oziroma dodatek v dveh delih, zaposleni pa so prejeli približno 1.200 evrov v bruto znesku. Predvsem gre za obvladovanje stroškov materiala in surovin, zmanjšali bodo stroške logistike» med nižjimi stroški dela pa odpuščanja zaposlenih ne načrtu- jejo. Po načrtih naj bi razpolovili naložbe ter se odločali predvsem za razvoj novih izdelkov in prodajnih ak-tivnosti. »V letu 2009 se ne bo biia bitka samo za profit in delovna mesta, temveč tudi za prosti denarni tok,« je poudaril Bobinac. Njihove načrte podpirata tudi svet delavcev in nadzorni svet, ki je zadovoljenz letošnjim poslovanjem irj odzivom vodstva na nastale razmere, medtem ko se s sindikati glede skrajšanega delovnega tedna Se usklajujejo. Razlika v plači delavcem bo ali stvar vladne pomoči ali pa bo šla na račun zaposlenih^ Kakor je zagotovil Bobinac, bodo v teh težkih Časih storili vse, da bo Gorenje stopilo korak naprej. US Kako bodo varčevali v Pivovarni čeprav naj bi se recesija najkasneje dotaknila živilske industrije, v Pivovarni Laško že čutijo njene posledice. Zato so uvedli kupvar-čevalnih ukrepov, saj pri kupcih pričakujejo vsaj daljše zamike pri plačevanju. LaŠČani opažajo, da je povpraševanje po vodah z okusi. ki spadajo v tako imenovani srednji cenovni razred, precej upadlo. Malo manj so pfod^ tudi piva. Za č^ kri- ze, k» naj bi po njihovih pričakovanjih vrhunec dosegla v prvem kvartalu prihodnjega leta, so sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov. Naložbe bodo zreducirali na le najnujnejša vzdrževalna dela, sr^tva. namenjena za delo marketinga, pa za 20 do 30 odstotkov. Zavedajo se, da bodo zaradi tega tudi prihodki nižji, vendar raje vidijo, da denar ostane pri njih. Črtali so tudi večje kadrovske projekte, načrtovane za prihodnje leto. Na srečo so zaradi restriktivne politike zaposlovanja zadnjih osem let trenutno v prednosti, saj so že v teh letih »počistili« na prezaposlenih delovnih mestih. V zadnjih treh letih so po tako imenovanih mehldh metodah števUo zaposlenih zgolj v Laškem zmanjšali za sto ljudi, v celotni Skupini Pivovarne I^Š-ko pa kar za Štiristo delavcev. Kot Še pravijo v Pivovarni Laško, imajo v zadnjem Času vse več težav s terjatvami. saj so že veliki trgovci začeli plačevali z nekajdnevnim zamikom. Prav drastično se je poslabšala plačilna sposobnost gostincev. A kot napovedujejo, takšnih v času recesije ne nameravajo kreditirati. V duhu recesije so v Pivovarni Laško znižali tudi bo-žičnice. Še lani so te znašaJe malo več kol šeststo evrov, letos pa bodo delavci iz tega naslova, po podatih sindikatov, prejeli pol manj. RP Božićnice tistim, ki imajo dobre plače v povprečju bodo delavci na Celjskem prejeli nižje božićnice kot prejšnja leta. Marsikje jih sploh nebo ali bodo znašale največ 50 evrov. V veČini jib bodo prejeli tisti, ki mesečno prcje-oiajo precej dobre plače. Ingrad Gramat bo kljub likvidnostnim težavam delavcem izplačal 170 evrov bo-žičnice, kar je po besedah di- rektorja Matjaža Pavčlča manj» kot si delavci zaslužijo, a morda preveč glede na dano situacijo, V kmetijsko-živilski industriji viSina bo-žičnic znaša od nekaj deset do 470 evrov. Po tradiciji so precej skromne, kadar sploh so, v gostinstvu in trgovini, »če kdaj že kaj prejmejo, ponavadi to niso božičnice, temveč gre za bolj ali manj po- račun materialnih stroškov, kakšnih nagrad ali izplačila dela regresa»« je pojasnil sindikalist celjske' območne enote Zveze svobodnih sin-dikatovSlovenije Franci Kle-pej. Po doslej zbranih podatkih bodo božičnice znašale od 50 do aoo evrov. Ne g!ede na to, da so se v večini primerov božičnice prepolovile, so v sindikatih zadovoljni. »Deset let smo se borili zanje, iz skromnih deset smo prišli na 70-odstotni odziv gospodarstvenikov. Ko se bo trenutna gospodarska situacija umirila, bomo znova •tempirali< na večj e zneske. Zdaj želimo ohraniti tradicijo,« pravi sekretar ceijske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Cater. RP Nova KBM pod 10 evri Dogajanje na Ljubljanski borzi kljub kratkoročnemu pozitivnemu trendu na razvitejših trgih nadaljuje svojo pot. V zadnjem času je gibanje domačega trga pravo nasprotje z razvitejšimi trgi> saj lahko na teh spremljamo večt^totne dnevne rasti, medtem ko se domači borzni indeks brez utemeljenih razlogov ne odzove na rast v tujini. Za neodzivnost so v določeni meri krivi prodajni pritiski nekaterih bank in inštitucionalnih investitorjev, ki so določene domaČe delnice potisnili do cen izpred nekaj let. FED je v torek v boju zoper likvidnostne težave z agresivnim znižanjem temeljne obrestne mere za 0,75 indeksnih točk na zgodovinsko nizko raven 0,25 odstotka poskrbel za vnovično likvidnostno injekcijo na ameriškem kapitalskem trgu. To je pozitivno vplivalo na tamkajšnje vlagatelje, ki so omenjeno potezo sprejeli z navdušenjem in z okrepljenimi nakupnimi naročili potisnili ameriške borzne indekse visor ko nad izhodišče. Kljub pozitivnim novicam iz one strani Atlantika pa se evropski trgi niso evforično odzvali na pozitivne novice in vse do konca tedna rahlo izgubljali na vrednosti. PRSCLED TEČAJEV V OBDOBJU MED IS. 12.2008 in 19.12.200$ Oznaka ITM EMtntoStj ProfliMvtEUn acG Qt)k8mft Celj« 0.0Ü 0.00 0.00 COB Cstis 0.00 0.00 0,00 Gm Gorenjfi 24.23 421.90 7.86 ?\iB Pivovarna laiko 58,t6 80,30 2,62 JTKS Juteks 45.70 22.50 •9.82 ETOG £tol 0,00 17,30 0,00 Ker se domaČi kapitalski trg v zadnjem Času ne odziva na dogodke na razvitih trgih, nadaljuje svojo pot navzdol. Tako je bilo ludi v preteklem tednu, saj so razviti trgi beležili blag pozitiven trend, medtem ko je osrednji indeks Ljubljanske borze vse trgovalne dni zaključil z negativnim predznakom. Pesimistično trgovanje je botrovalo k padcu indeksa SBl 20 na 3.747 indeksnih točk, kar pomeni 5,10-odstotno tedensko znižanje vrednosti. Nekaj manjši padec (- 4,76 %) je beležil indeks SBl TOP, ki je po novembru 2005 spel pod vrednostjo 900 indeksnih toCk. Negativen trend je botroval padcu vrednosti banke Nova KBM pod 10 evrov za delnico. Tedenski padec v višini li,5 odstotka je potisnil ceno delnice do enotnega tečaja 9,42 evra. DvoŠtevUČno izgubo sta pridelala tudi Istrabenz in Telekom. Na drugi strani so teden z nasmeškom zaključili le delničarji Gorenja, saj so delnice velenjske proizvajalca bele tehnike pridobile 5,3 odstotka in zaključile teden pri 11,61 evra. INDEKSI MED 15.12.2008 in 19.12.2008 Indftk» Zadnjj tečaj X$pr. $8120 379424 ^ -3,53 V medijih so se pojavile prve družbe, ki še zanimajo za prevzem logistične družbe Intereuropa. Do sedaj so pokazale zanimanje za nakup njenega večinskega deleža tako domača kot dve tuji družbi, ki se jim bo najverjetneje priključila katera od tujih družb iz logističnega sektorja. Primorski logistik |e od najvi§jlh vrednosti izgubil že 60 odstotkov, kar je zn:ž da sva v brezizhodni situaciji.« pravita Celjanki, 22'letna dijakinja Nina in23-letna študentka Nena« Njuna sestrica je Šele osnovno-šolka. Iz deklet kar privre zgodba: »Oče je pred štirimi leti storil samomor. Po njem smo podedovali stanovanje, v katerem živimo. Vendar takrat nisva vedeli» da sva podedovali tudi vse neplačane io'edlte in dolgove. Se vedno očitno ne vemo za vse, kar naprej prihajajo nove in nove terjatve. Mati naju je poskušala nekoliko obvarovati in nama pomagati pri plačevanju, ker sami nisva mogli. Podrobnejših podatkov o družim na željo deklet, da mučne posledice prihranila mladoletni sestri, v prispevku nismo objavili, iz istega razloga ne obnavljamo fotografij družine. Vsi podatki o družini v stiski» številki bančnega računa in možnostih pomoči so dostopni v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Zato tudi nisva točno vedeli, v kakšni stiski je ona,« pravita. Kaj bo z materjo in sestrico? Kot streia z jasnega so se kruta dejstva nanju zrušila v začetku minulega tedna, »V enem trenutku je bila mami še čisto normalna, potem je padla po tJeh. Počila ji je žilica v možganih. Takoj so jo peljali v Ljubljano, ko so jo dali na CT» jo je zadela še možganska kap. Zdaj je v umetni komi in tako bo ostalo še najmanj mesec dni. Po štirih mesecih, kot pravi-jo zdravniki, naj bi postalo jasno, ali si bo sploh opomogla in do katere mere,« Nena in Nina komaj skrivata solze. »Gotovo bo potrebovala mir in počitek, stresu je ne bomo smeli izpostavljati. T\i-kaj je še sestrica, ki bi ji radi prihranili vse to. Tlidi ona bo potrebovala veliko pozornosti in pomoči,« razmišljata. Ravno sta morali urediti formalnosti glede začasnega skrbništva tako za mater kot tudi sestro. Ko se je mati znašla v bolnišnici, so začeli prihajati računi in priporočena pisma. »Nisva še zložUi vseh položnic skupaj. Vendar nama je postalo jasno, da mati ni zmogla odplačevati vsega. Najhuje je, da sva prejeli dokončen sklep o rubežu. V teh dneh laliko pričakujeva fubežnike, saj se je nabralo za nekaj več kot tisoč evrov dolga zaradi neplačevanja položnic stanovanj skemu upravitelj u,« se nadaljuje kalvarija sester. Poleg tega je stanovanje pod hipoteko. ki jo je mati najela, da bi lahko odplačevala na eni strani dolgove pokojnega, prepisane na njeni hčeri, ter svoje, ki so se ji nabrali. Pred leti je bila namreč prisiljena vzeti v najem bife» kjer je delala, saj ga je skupaj s trgovino v Vojniku prevzela trgovska veriga, ki bi ga sicer zaprla. »Tb, da posluje z izgubo, sva vedeli. A še vedno ne veva zagotovo, koliko je neporavnanih računov. Najbolj preprosto bi bilo, da bi bife zaprli, vendar tega zaradi matere ne moreva storiti. Ker je tam zaposlena, bi z zaprtjem izgubila zdravstve- no zavarovanje in vse ostalo. Kdo bi potem plačal večmesečno bolnišnično oskibo? S tem, da se niti Še ne ve, kakšno rehabilitacijo bo potrebovala. Pripravili so naju že tudi na to, da bo morda ostala trajno invalidna,« razmišljata o vseh mogočih izhodih iz nastalih razmer. »Naj prebrodiva vsaj te najhujše dni!« Nina in Nena preprosto ne vesta, kaj bosta storili. Na vsak način se poskušata prebiti iz brezizhodnega položaja. »Ena od naju bo morala skrbeti za sestro, potem verjetno 5e za mamo. Druga bo verjetno delala v bifeju. Kako bo s šolo, v tem trenutku niti ne upala razmišljati. Po pomoč sta se že obrnili na center za socialno delo, na Rdeči križ in Karitas. Vendar bi v tem trenutku potrebovali predvsem urgentno finančno injekcijo, ki bi jih reSßa rubeža. O ostalih dolgovih niti ne upata razmišljati alijih seštevati.'Ridi brezplačna strokovna pravna pomoč nikakor ne bi bila v tem primeru odveč. >»Najino zadnje upanje je bil Še kiic na pomoč s pomočjo vašega Časopisa. Ne vidiva drugega izhoda. Morda se naju vendarle kdo usmili,« pozivata Nena in Nina, na koncu z močmi, obupani, ne vedoč, kaj sploh Še lahko storita. Mi smo njuno zgodbo zapisali v upanju, da nam skupaj z vami morda uspe najti rešitev. Na božični čudež si dekleti namreč več niti pomisliti ne upata. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA 2009 MfSTVA OBČINA IIUK Najlepše besede so skrite v očeh, preproste reči in majhne pozornosti pa delajo čudeže. Naj jih bo, skupaj z osebnimi in poslovnimi uspehi v letu 2009 am več! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Bojan Šrot župan it. 101 - 23. december 2008 Zazveneia bo Božična harmonija Ženska voiulna skupina Pegazove muze iz Rogaške Slatine deluje pod umetniškim vodstvom Mihaele Pih-ler. Skupina kakih 20 deklet in mladih žensk, po večini glasbeno izobraženih, je z aktivnim delom začela v se-zoni 2005/06. Repertoar, ki ga izvajajo, je sestavljen iz slovenskih in tujih zabavnih, umetnih in narodnih pesmi. Kljub kratkemu delovanju so prve uspehe požele že v ietu 2006, ko so na 2. regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov Od Celja do KoroSke v Mežici za svoj nastop prejele srebrno priznanje in posebno priznanje za najboljši ženski pevski zbor na tekmovanju. Doslej so pripravile že kar nekaj ^asbenih projektov in gostovanj po vseh koncih Slovenije. Za slovo od tega leta skupaj z moško komorno skupino Vitis in gosli pripravljajo glasbeni projekt Božična harmonija. Čar decembrskih prazničnih dni bodo v glasbeni obliki obiskovalcem ponudili v petek po božiču, saj v dvorano Kulturnega centra Rogaška Slatina vabijo 26.' decembra ob 19. uri. StO novitednik www.novitednik.coni m INTCRVJU »Lahko bi mislili, da je verska vojnac« Predpraznični pogovor $ celjskim škofom dr. Antonom Stresom, pomembnim človekom slovenske Cerkve Na božičnih slovesnostih, ki se bodo vrsćle v prihodnjih dneh se bodo Številni verniki srečali s celjskim Škofom, dr. Antoncon Stresom. Celjski Škof, ki je doktoriral tudi iz filozofije, je zanimiv ter zelo iskan sogovornik. S pomembnim možem slovenske Cerkve smo se pogovarjali o božičnih praznikih, grožnji hude krize ter o različnih vprašanjih v zvezi s slovoisko Cerkvijo, ki odmevajo v najširši javnosti. Smo tik pred božičem in oovim letom. Kaj vam osebno pomenita oba praznika? Predvsem božični praznik mi osebno pomem zelo veliko. V naši to^čanski veri vedno znova poudarjamo, da je Bog ljubezen in to ena sama ljubezen. Če Bog postane človek. pomeni, da pride k nam. da postane edenizmed nas, da deli z nami naSe človeško življenje. To je izredno veliko. Pomeni, da nismo več sami, da se je Bog zavezal z ljudmi in odslej mu ne more biti vseeno, kako je z nami - sicer mu nikoli ni bilo. ni tisti, ki bi rekel »kaj me briga«, kar mi ljudje včasih rečemo in kar pomeni. da nismo solidarni z drugimi ljudmi. Bog )e solidaren z nami in ravno njegovo rojstvo koi človeka to na poseben način poudaija« kaže in razodeva. Tb je tisto veselo sporočilo, ki potem vliva človeku zaupanje in optimizem. da se zaveda, da ni niko* y sam. v zahodnem svetu si božič ležko predstavljamo brez predprazničnega nakupovanja ter obdarovanja. Kakšen je vaš odnos do tega? Na račun tako imenovane komerdalizadje božiča se veliko govori. To je pač pojav, ki je del našega sveta in od nas je odvisno, kako znamo to obvladovati, da nas ta nakupovalna mrzlica ne potegne za seboj, da ji ne popustimo in da ohranimo prazniku tisto vsebino, ki mu gre. Seveda je obdarovanje samo po sebi nekaj lepega, sa) to poglablja prijateljstvo terse navezuje na božično sporočilo, da se nam je Bog sam podaril. Zelo pomembno je, da niso darovi nadomestek za nas same. Lepo je nekomu nekaj dati, ampak še več je vredno, če se mu tudi sami damo, da mu damo nekaj svojega časa, nekaj svoje Ijubezm, svoje pozornosti, zanimanja. Darilo je lahko zelo skromno, pomembno je. da znamo biti s srcem pri sočloveku. Prihodnje leto bo prav gotovo v znamenju gospodarske krize. V javnosti ste se zato oglasil kot predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovensiu škofovski konferenci. Kakšno je vaše osnovno sporočilo? Ta pojav bo kar nekaj časa vplival na naše življenje. Pomembno je. da ^ ne prenašamo pasivno ampak se iz tega nekaj naučimo» da se zavedamo, kako človek ne more živeti samo od kruha, kol pravi Jezus. Ta kriza je pokazala, kako je sla po bogastvu vprašljiva. Gotovo si nihče od nas ne želi, da bi bili revni, beda ni ideal. Neko blagostanje, ko človeku ni treba trepetali za juuišnji dan. je nekaj dobrega in zaželenega, saj nam je Bog zato dal razum in sposobnost dela ter naravna bogastva, da lahko živimo človeku primemo, v skladu s svojim dostojanstvom. Vemo pa, da to ni bistvo življenja. Osnovno sporočilo naše komisije je, da je do krize prišlo zaradi nepoštenja ter neodgovornosti na področju financ. To se je zgodilo, ker so • ne toliko v naši državi in ne toliko v Evropi, ampak v Ameriki - ljudje ravnali na področju financ neodgovorno ter potegnili za seboj cel svet. Torej je poslovna etika odločilna, mdi na področju poslov in ekonomije morajo veljati etična načela. Ko smo pripravljali našo izjavo, smo se tudi posvetovali z zelo uglednimi slovenskimi finančniki, ki so povedali, da v poslovnem svetu že nekaj Časa zelo pogosto pripravljajo posvetovanja o poslovni etiki, Gospodarstvo ni področje, kjer je vse dovoljeno, kar dopušča bolj ali manj luknjičava zakonodaja. V času krize moramo bid v Sloveniji ^ bol) veseh, da smo v Evropski uniji in da imamo evro, saj nam bo zaradi solidarnosti na evrskem območju lažje. Drugo sporočilo pa je potreba po solidarnosti in medsebojni pomoči. V okviru Slovenske ško-fo^ke konference vodite komisijo za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo. Kakšni so ti odnosi po vašen mnenju, kakšna so cerkvena pričakovanja? Celjski Škof dr. Anton Stres je doma iz Donačke Gore pri Rogatcu. Ima dva doktorata, iz filozofije ga je opravil v Parizu (na temo Pojma svobode pri Heglu In prevzemu tega pojma pri Marxü). V dolgih letih na ljubljanski teološki fakulteti j e bil med drugim dekan, nato je postal mariborski pomožni škof, več kot dve desetletji pa je predsednik Komisije ^avičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Med drugim je bil podpredsednik Evropsl^ konference komisij Pravičnost in mir, zadnje desetletje je svetovalec Papeške-ga sveta Pravičnost in mir v Vatikanu, v Sloveniji pa vodi cerkveno komisijo za ureditev odnosovz državo. Dr Anton Stres je avtor 18 knjižnih del. Cerkev si želi nomialnih odnosov, ko zadeve tečejo v vsestransko zadovoljstvo ter ni treba ničesar spreminjati. Vemo. da imamo za seboj zgodovino komtmističnega re^a, ki je bil načelno proti veri in je Cerkev skušal čim bolj oslabiti. Iz tistega obdobja vlečemo še nekatere navade, ki s sodobnim demokratičnim evropsko primerljivim stanjem niso združljive. Želimo si, da bi Katoliška cerkev v Sloveniji imela podobne možnosti za delovanje, kot jih ima v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, Nizozemskem ... Skratka v primer-]]Mh deželah. Na cerkvenem področju, žal, še nismo čisto primerljivi. Prav gotovo je bilo v zadnjem obdobju narejenih nekaj pomembnih korakov k taki normalizaciji, tukaj mislim predvsem na zakon o verski svobodi, ki je zelo moderen in primerijiv. Po tej poti želimo naprej, da bi imela Cerkev v Sloveniji stabilen položaj ter bi nemoteno delala to, kar je njeno poslanstvo. Kakšni pa so odnosi na lokalni ravni, med celjsko škofijo ter občinami? Moram reči, da so odnosi na lokalni ravni veliko boljši. Ko obiskujem župnije, pogosto srečujem župane in ravnatelje šol in moram reči, da je sodelovanje največkrat čisto v redu. Ljudje so pač praktični, konkretno vidijo, kaj je res in kaj ni. kaj je dobro za ene In za druge in se zato veliko bolje dogovorijo, kot se lahko dogovorimo na ravni države, kjer so stranke ideološko zaznamovane in ne marajo, da se Cerkev pojavlja v javnosti. Ce bi ljudje sodili sranje po tistem, kar pišejo časopisi ali izjavljajo posamezni posland, bi mislili, da je vSloveniji neke vrste verska vojna. Sociologi dejansko govorijo o »kulturnem boju«. Na lokalni ravni pa na srečo največkrat ni tako in na Celjskem se dobro razumemo. Glasni so tudi kritiid. ki trdijo, da je slovenska Cerkev bogata. Omenjajo gozdove, nepremičnine, deleže v podjetjih. Je res bogata? Slovenska Cerkev je res bogata, to sem večkrat rekel, ampak ne tako kot ljudje mislijo, da je. Bogata je predvsem s prostovoljnim delom naših vernikov, Id so velikodušni. Koliko se po naših župnijah naredi dobrega in to brezplačno! To je neprecenljivo bogastvo. Če pa mislite na listo bogastvo, o katerem se običajno govori, je treba povedati, da Cerkev živi še vedno predvsem od darov svojih ver-nilcov. O bajnem bogastvu govorijo cisti, ki so zunaj Cerkve, ki je ne poznajo in so zalo dovzetni za neresnične trditve in enostranske ocene. Sedemdeset odstotkov naših prihodkov prihaja od ljudi, petnajst odstod^ov pa je iz tistega premoženja, ki ga imamo in so nam ga dali pretekli rodovi. Nepremičnine so prišle od ljudi, nekdo je to nekoč Cerkvi dal in ta to vzdržuje ter od tega ima neke prihodke za svoje dejavnosti. Moram rudi povedati, da so ti prihodki obdavčeni, saj se navadno govori, da Cerkev ne plačuje davkov, kar ni res. Cerkev plačuje vse tiste davke kot podjetja na področju gospodai^ke dejavnosti, ne plačuje pa davkov za prostovoljne darove, s čimer je izenačena z vsemi drugimi nepridobitnimi ustanovami. En del naših dohodkov pa pnhaja od državnih subvencij, zlasti za varstvo kulturnih spomenikov. V Sloveniji je okrog 2890 cerkva, kar je ogromno, skoraj vse pa so kulturni spomeniki. Župnije ima- HOVI TEDNIK jo zato veliko izdatkov, težko shajajo. Celjska Škofija, konkretno, Še nima vseh svojih prostorov ter plačuje najemnino. Mariborska nadškofi) a ima gotovo več imetja kot celjska Škofija. Kakšno je sploh premoženje celjske Škofije? Celjsica Škofija živi v glavnem od darov svojih vernikov. • Svoje imamo nel^j zemlje na področju Brestanice, kjer je bil včasih samostan trapistov. Njihova posestva so ob denacionalizaciji prešla v last mariborske škofije in po nastanku celjske škofije je to izročila celjski. Moram reči. da smo se z mariborsko škofijo zelo dobro sporazumeli. Mur-skosoboška in celjska škofija ter mariborska nadškofija smo enakopravni nasledniki nekdanje mariborske škofije in smo si skupno imetje porazdelili po številu vernikov. Ni bilo nobenih napetosti ali razprtij, kot se navadno zgodi pri delitv^ dediščine. Zavedamo se, da je to, kar imamo, od ljudi, in mora služiti ljudem, saj vsaka dejavnost [bc^osluž-je, verouk, kultumo-prosvet-ne dejavnosti, dobrodelnost, delo z mladimi...) vedno terja prostore in druge stvari, ki stanejo. Vsak dobronameren človek to zlahka razume in. zato so naši verniki tako velikodušni, ker vidijo, da se s tistim, kar dajo, dobro gospodari in porabi za same dobre in koristne stvari. BRANE JERANKO Foto: MARKO MAZEJ Božična poslanica Marsikoga je težkih časov strah Božič je praznik rojscva Jezusa Kristusa. Natančnega datuma njegovega rojstva ne poznamo, saj v malem kraju Betlehemu, ni bih rojstnifi knjig in mnHČaijev, ki bi jih pisa-ä. Zato pa so kristjani začeli obhajati nje^vo rojstvo v tistem letnem obdobju, ko je noč najdaljša in dan najkrajši. Pa ne samo co. Iz istega razloga obhnjamo mašo polnočni-CO. se prai/i sredi noči Ko je tema najbolj črna in noč najdaljša, svetijo lučke svete noü, zasvetijo jaslice. Sporočilo je jasno in zlahJai razumljivo: nobena tema ni tako črna in nobena noč tako dolga, da je ne bi premagala svetloba Božje ljubeztu, kinajnjokažebeilej\ems}dotiokvjasUcQK Zato je božič praznik optimizma, zaupanja, luä in vsega, kar nam luč pomeni Luč je eden najbolj temeljnih simbolov. saj je tudi sveibba med najbolj nujnimi pogoji za življer^e. Lučke prižigamo ob vseh veseliji in lepih priložnostih, pa tudi v žalosti - na primer ob pogrebu ali na grobu si jo prižgemo kot tiho znamenje upanja in (/utežni, ki je močn^ša od smrti. Kaj nam pomeni luč, začutimo, če se znajdemo v črni temi Naenkrat smo izgubljeni, ne vemo. kateri konuk je pravi in kje nas &ika nevanwst. Thkojpa se zopet vse spremeni, ko luč zasveti Kristjani dažfv^/oTO Jezusa Kristusa kot nujno potrebno luč. Zato so pred davnimi stoletji njegovo rojstvo postavili v najbolj črno terrto, da so pokazali na njegovo zmagovito svetlobo, Ttf je svetbba Bc^e ljubezni. Zadnje Čase rum v^iko govorijo o težkih časih, ki nas čakajo. Marsikoga je zaradi teh napovedi i^rauičeno strah. Jbda naš stmh bo bistveno manjši, če bomo lahko verjeÜ v solidarnost. »Gorjemtt, kdor v r^esreči biva sampravi pesriik.Zaio Se posebej potrebujernoupatye in zai^xinje, ki nam ju prinaša božič, da bi nas božično sporočilo o Bo^i ljubeä solidarnosti spodbudib k rwli solidarnosti in nam vlilo zaupanja vanjo. Božič pravi, da Bog ni brezbrižen do nas in nikoli ne reče: »Kaj me briga.« Sam je to brezbrižnost v sveti noči, ko zanj ni bilo dnjgod prostora kakor v hlevu, sicer bridko doživel Zatopajepotr^no, da mi. ki božič obhajamo, kaj takega ne dtmv? nikomur izkusiti in da tega ne da ruhče izkusiti nam. To za božič še posdxj želim tistim, ki se prihodnosti najbolj boflte, ker je že vaša sedanjost dovolj težka. Vsem želim božičnega zaupanja, tolažbe tn veselja, ki naj vas spn^mljc^ vse leto, ki je pred rmmi dr. ANTON STT^ m it. 101 - 23. december 2008 »>Č6prayjd zunaj ve( mrzel veter In so sneSnke preplavile nebo, so spomini na trenutke, ko sem bil sam otrok, prijetni in topli. BoŽiČ je takrat zvenel čisto drugače kot danes. Topla izba, okrašeno drevesce v kotu in jaslice pod njim, na mizi mamin kruh. nežna roka vroki.uVsato zadiSi tz starega kovčka, kjer so skrt)no sprevljene jasKčne figurice. Rad bi bil le preprosto objet Božična skrivnost v Šentvidu pri Planini odkriva preprosto in globoko resnico najbolj čarobnega časa v letu Božične skrivnosti ni v soju tisočerih luci ne v bleščeče zavitih darilih in ne v bogato obloženi miz». Božična skrhmost je prijazen pogled, je topel stisk roke in prijetna beseda. Božična skrivnost je v nas. A vendar si želi na plan do sočloveka. Čim veČ božičnih skrivnosti na sveti večer in vse dni v prihodnjem letu. Predstavo je zasnovala in rrorala Mateja Bobek. Prosvetno druStvo Zarja iz Šentvida pri Planini že stoletje neguje gledališko tradicijo. Nekaj zadnjih božičev so zaznamovali tudi z živimi jaslicami. Letos so na oder svojega kulturnega doma postavili prav posebno predstavo. Brez odvečnih besed in z veliko ten-kočutnosti so uprizorili Božično skrivnost. Deželo preplavi na tisoče drobnih luči. Ljudje tekajo po ulicah in iščejo majhne ali velike pozornosti za svoje najdražje. Hišo napolni vonj po pravkar pečenih dobrotah, prostori dobijo novo svežo podobo. Zaslišali je Šumenje papirja, s katerim nekdo zavija darila. V ljudi se hkrati prikradeta spokojen mir in nestrpno pričakovanje. Vse to so znamenja za mnoge najlepšega časa v letu- božično-novoletnih praznikov. Ulice mesta in vasi se izpraznijo. Družine se zberejo ob obloženih mizah in vsaka po svoje doživlja praznične trenutke. Vsi smo bolj ali manj vpeti v to dogajanje. Vendar ali znamo za trenutek postati in pomisliti, da vsem vendarle ni tako lepo? Da je morda nekje nekdo sam? Čisto sam, v bolečini m z žalostjo v srcu ... SAŠKA T. OCVTRK Foto: MARKO MAZEJ Božično skrivnost si lahko v kulturnem domu v Šentvidu pri Planini ogledate na sveti večer ob 22. uri ter na božični dan, 25., in na Štefanovo. 26. decembra, ob 19. uri 24. decembra zvečer, ob 20. uri ji bhko prisluhnete tudi v reportaži na valovih Radia Celje. »A vendar ob misli, da na svet pride lue, drobno date. Id ga bo odrešilo, samota izgubi svojo moč. La vaqetJ je treba in prisluhniti, kaj nam to dote sporoča. Marija In Jožef sta sa podala vtamno. napradvidljivonoi. In to je bila noč. ki nam je v dol solza poslala lue.« Dokler je bilo sradišce slovenska domačije odprto ognjišče, se je družina na sveti večer zbrala ob njem. Združena ob plamenu ali stisnjana k topli peči je v izbi na ta čarobni večer pozabila na vse skrbi m se veselila tihe sreče najlepše noči v letu. Ob jaslicah jih je družila pesem. Žličarjeve jaslice vabijo Jaslice v Bernard in Janko Zličar sta nekoč praznovala božič Kozjem tako kot veČina ljudi. Postavila sla jaslice, ki so bile za odtenek bolj dodelane kot kakšne druge» pa še vedno samo jaslice. 16 let kasneje so njune jaslice postale legendarne. Ne samo v Šentjurju. Gledat jih hodijo iz vse Slovenije in celo tujine. »Najprej sva jih postavila na mizo, potem razJirila, kolikor se je dalo. potem sva jih selila v klet in ko sva zgradila novo zgradbo, sva si končno lahko dala duška»« pripoveduje Janko. Zadnja leta se jaslice razprostirajo na sto kvadratih. In ker jih širiti ne moreta, jih vsako leta malo izpopolnita in dodelata. Oče in sin se z jaslicami začneta ukvarjati že dva meseca prej. »Šest prikoüc mahu sva nabrala, 150 hiSk stoji na njem, 350 figuric, 70 uličnih svetilk in na desedne meuov električne napeljave.« V izdelavo največjih šentjurskih jasüc sta vbžila kakih 500 delovnih ur. Poleg rojstva pa sta uprizorila Sen^urski Zgornji trg. Šmarsko Kalvarijo> gorenjsko pokrajino in celo Blejski otok. Brez dvoma prava paša za od, predvsem za otroke. Sičar-jeva tudi letos pričakujeta okrog tri dsoč obiskovalcev. Sto. foto: MARKO MAZEJ V Kozjem bo v četrtek, 25. decembra» Razstava jaslic, ki jo pripravlja "niil-stično društvo Kozje, s so-delovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije. Razstavo jaslic iz različnih materialov, z 20 sodelujočimi jasličaiji iz Slovenije in zamejstva» bosta postavila Drago Kozinc iz Radeč ter Marjan Marinšek iz Velenja. Na ogled bodo v sejni sobi Občine Kozje, od U. ure dalje» razstavo pa si bo mogoče ogledati vse do praznika sveüh treh kraljev, to Je do januaria. BJ it. 101 - 23. december 2008 m 8 H^Rtaža NOVI TEDNIK Ce ste sami, ni nujno, da ste tudi osamljeni! Razveselite koga z obiskom ali voščilnico: presenečeni boste, koliko lahko to komu pomeni Vsak dan je moč sliAali, koliko revščine je med ljudi prinesla finančna kriza in kako je treba varčevati na vsakem koraku. T^da, ali se vam ne zdi čudno, da so ulice in trgovski centri vsak dan bolj po ini? Prav tako tudi nakupovalni vozički, v katerih se znajde marsikaj nepotrebnega. Ljudje se masovno od-pravijajo po nakupe daril in ostalih malenkosti, s katerimi se obdarujejo in si polepšajo praznike. Komaj čakajo toplino družine, skupno večerjo, odvijanje daril in boži^o ali novoletno jutro, preživelo ob skupnem zajtrku. So pa tudi ljudje» ki bi darila radi kupili, a jih nimajo komu. So ljudje, ki bi darila radi odvijali, a jih niso dobili. So ljudje, ki bi se v božično ali novoletno jutro radi s kom zbudili ali ga objeli, a nimajo koga. Osamljenost. Besedna zveza veseli december se te dni uporablja ne-šteiokzat, na radiu, televiziji, časopisu, tudi v pogovorih. AJi je veseli december res za vse vesel? ToDko se. pa ravno v tem Času, poudarja pomen družine. Tistim, ki so prepuščeni svoji samoti, po vrhu morda prikovani na posteljo, ni ničkaj prijetno. Ali bi morali vsaj v cakSnih obdobjih biti bolj pozorni in sočutni do listih, ki se bodo v božično jutro prebudili sami? Franc OeČko je med meščani znan po izjemni humanosti. >iKnrod8jel$-tvo ml ja krvi,« pove v sali. V S7 letih jo kri rianval kar 147-krBt »Ta Čas se resnično poudarja pomen družine, danes še boij kot nekoč. Zato se je tudi razširil in spremenil čas pričakovanja okoli božiča al: novega leta. Je pa ta čas za ljudi, ki nimajo družine ali je niso ustvarili, neko kritično obdobje. Srečujejo se s svojo samoto, morajo jo bolj obvladovati kot v ostalih ob- Pslholog Matej Žnuded, ki kot strokovnjak dele na Cantni za socialno delo Colie: HTutli tisti, ki imajo družino, so lehko neiadovolini zaradi neuspešnosti na dragih področjih.« dobjih med letom in bolj kot tisti, ki razmišljajo, kam bodo odšli in koga bodo obiskali. Tisti, ki teh vezi nimajo tako močnih in pričakujejo, da jih nekdo obišče, potem pa ugotovijo, da ni nikogar, so veliko bolj razočarani. Ampak tudi ti ljudje gojijo upanje. razen če gre za ločitev, razpad zveze, odtujene odnose in takrat to bolečino močneje občutijo. In to niso samo starejši, več ljudi je takšnih. Razmišljajo o svoji drugačnosti in zato so bolj Žalostni, morda celo depresivni.« razlaga psiholog Matej Žnuderl. Veseli ali tesnobni december? >»Morda je dodatna težava, da ne ^e samo za božič, ki ga imamo za družinski praznik. ampak da je lu še novo leto. ko se dela obračun preteklega leta in se zastavljajo cilji za prihodnje leto. Tudi tisti, ki se v ustreznih družinskih razmerah počutijo sprejeli, so lahko nezadovoljni, če se hkrati počutijo r^eus-pešni v socialnem smislu,« razlaga Žnuderl. Dva praznika nas torej siJita v dvojnost občutij, kar lahko sproži bolezen. Sicer pa je. tako Žnuderl, božič no-novolei ni čas velja! za čas strahu in groze, ne pa veselja. »Bilža se zima in najbolj mrzlo obdobje in tega so se ljudje v osnovi bali, mi pa smo ta temeljni strah sprevrgli v veselje..,« Na trenutke je začutiti, da vedno veČ ljudi meni, da so z vplivom iz zahoda prihajajoči prazniki pravzaprav izgubili svoj pravi pomen. Še posebej so takšnega mnenja ljudje, ki božič doživljajo globoko v veri in ne v luči brezglave nakupovalne mrzlice. »Za čas do božiča in novega leta je še posebej značilno, da je človek, če ni v skupnosti in nima občutka sprejetosti, osamljen. Gre za neko bivanjsko tesnobo. Že narava s krajšimi nočmi nekako sih k temu. Ko je tema, je (oliko več tesnobe v človeku in tega se človek boji. Če se bojiš in če si sam. pa je toliko huje. Zato je treba v lem času bili veliko bolj sočuten in ni slučajno, da je božič ravno 25, decembra, ko gre dejansko za zmago luči nad temo in to mora biti ljudem v veliko veselje,« razlaga duhovnik in direktor Duhovno prosvetnega centra Domsveii Jožef ter doma starejših Jože Planinšek. Ampak malo ljudi se tega resnično zaveda, mnogi plovejo predvsem po valovih, ki jih določa družba. Veliko več ljudi bi moralo vedeti, da ni nujno, da so osamljeni. Če so sami. Psiholog Matej Žnuderi dodaja, da lahko nekdo, ki je sam, stori prvi korak. Pošlje komu voščilnico, morda koga obišče, tisti, ki so zaradi bolezni na posteijah, lahko sami povabijo koga k sebi. Na drugi strani pa lahko vsak, ki ima družino, prav tako z voščilnico preseneti znanca, ki je za praznike sam ali ga tudi obišče. Ljudem je treba torej Duhovnik JdŽ0 Planinšfik, ki vodi Duhovno prosvatni centar Dom svati JoMf v Celju: »Tudi osamljeni so v oEah Nekofla Nakdo." prisluhniti, z malenkostjo morda obdarovati drugega, nekoga, ki mu bo bližina sočloveka največje darilo. »Ne počutim se osamljeno« Veliko je takSnih, ki morajo nekaj Časa hoditi sami po poti življenja, nekaterim pa je samota življenj ski sopotnik. Ravno starost pa je velikokrat povezana z osinljenostjo. 86-leina Ljudmila Pevnik In 79-lemi Franc Dečko, oba iz Celja, sta sinonim za lepo starost. Njuni dnevi v jeseni iiv-Ijenja so polni aktivnosti, družabnih dogodkov in radosti. Brez zadržkov priznata, da sta zadovoljna. Po Itirih desetletjih dela v Cinkarni je Franc Dečko, po njegovih prednikih je imenovana tudi Dečkova cesta v Celju, nestipno dočakal dan upokojitve. Dolgi pokoj ga ohranja vitalnega. Za bistre možgane je zaslužen Šah. «To je moja ljubezen iz mladosmih dni. Na njegov račun smo prevandrali celo bivšo Jugoslavijo.« Za zadovoljno starost ne potrebu- Moto Ljudmile Pevnik ja - na miruj, okolici. Pri 86 letih skiti za ljudi v svoji je dosti. »Zjutraj z ženo rada dlje poleživa, veliko hodim, še najraje pa imam trenutke, ko se zbere cela družba prijateljev. s katerimi ohranjam dobre Slike. Na zadnjem srečanju ob prijateljevih 70- in 90-letnicah resda rusem mogel plesati, toda ko bo operacija mimo. bom spel lahko plesal in t^se najbolj veselim.« Dečko je med meSČani znan po izjemni humanosti. »Kivo-dajalstvo mi je krvi,« pove v Sali. V S7 letih je kri daroval kar l47-krat oziroma 102 litra. Zaradi visoke starosti ni več krvodajalec. A žal pravi, da ima država mačehovski odnos do krvodajalcev in premalo ceni to prostovoljno dejavnost. »Krvodajalci r^uje-mo življenja in fo dejanje že zavoljo na§ih zanamcev potrebuje večje spoštovanje.« »Živim kol ostali upokojenci,« preprosto svojo voljo do življenja pojasni Ljudmila Pevnik. »imam pa svoj hobi. Izjemno rada berem in moje stanovanje je polno knjig. Časopisne članke skrbno arhiviram in delam zapiske, saj me boli, da bi zaradi brezbrižnosti stvari kar tako odlle v pozabo. Takšna sem pač, pisana beseda me bogati.« Njen moto je • ne miruj. Pri visoki starosti jo vitalno ohranja skrb za ljudi v njeni okolici. Aktivna je pri Rdečem križu v Mestni četrti Slavko Slander, več let je bila tudi predsednica hišnega sveta. »Takrat so se srečevali tako stanovalci bloka, upokojenci in člani zveze borcev. Med nami ni bilo razlik.« Pove, da je izjemno rada hodila v službo in se za spodobno življenje v pokoju zahvaljuje svojemu pokojnemu možu. Nad življenjem se ne pritožuje, zato vsem starostnikom svetuje, naj se ne zapirajo v stanovanja misleč, da niso koristni, Pri tem še poudarja, da Je potrebno ločiti med prijatelji in znanci. »Prijatelj je ko eden ali morebiti dva, znancev je lahko več.« SIMONA ŠOLINIČ, MATEJA JAZBEC Foto. KATJUŠA m iL 101 - 23. đaMmber 2008 NOVI TEDNIK Nesojene gr^dbenica znekaterimi svojimi deli Tradicionalnim dobrotam so se letos pridružili le jeleflcki Rudo^ fi. Izmislile si jih je Sabina sama, s fotografom pa sva imela to sre^, da sva prvo serijo lahko tudi preizkusila. »Ker imam rada barve» so pisane. Ker je svila žlahten» dragocen in predvsem svojstven material, sem jo dala poleg. Ker ljubim knjige, modre izreke in duhovite misli, sem jih dopoi* niia z besedami, ki hranijo du-$0. In ker so besede, lastnoročno napisane s takšno ali dmgaćno vrsto pisave, veiiko bolj žive in tople, sem voščilnice dopolnila Se z njimi,« pravi Sabina. »Ni treba čakati na praznike ali praznovanje rojstnega dne. Dovolj je, da se z njimi komu zahvalimo ali polepšamo življenje kar tako. Sebi In drugim. Spontano in nepričakovan?! Prinašajo toplino in razveseljujejo. Zato so dragocene.« 99 voščilnic Sabine Majcen bo do konca leta razstavljenih v Knjižnici Velenje, nato bo razstavljala Še v Knjižnici Vojnik. V minulih letih je z voščilnicami uspešno s^elovala tudi v akcijah Novega tednika. Darila in voščila naj ne bodo le enkrat v letu Ostati doma z otroki? Vržeš se v prepad in upaš, da ti bodo med padanjem zrasla krila - Voščila barvita» v kaligrafijo in svilo zavita ženske s toliko idejami, kot jih deloma nosi v ^avi, deloma pa stresa iz rokava Sabina Majcen iz Zadobro-ve, ne sre^ prav pogosto. Zgolj ljubiteljsko je poleg vdane žene in matere postala pisateljica, likovnica, »izumiteljica« marmelade iz ^zdja izabela in. če vsaj nekaj dejavnosti izpustimo, nadvse zanimiva aranžerka daril s povsem svojstvenimi pogledi na ta svet. Ste že kdaj nejevoljno komentirali, zakaj trgovine nočejo sprejemati plastenk? Sabina je vseh tfgovcem poslala pismo, zakaj ne bi uvedli te možnosti. Vojničani, ki dnevno vozijo svoje otroke v glasbene Šole, zagotovo vsaj enkrat mesečno potarnajo, zakaj je ni v Vojniku. Sabina je tudi tu naredila korak več - zbrala je 344 podpisov staršev, da bi pristojno ministrstvo le dojelo, da je kaj takšnega v Vojniku že nuja- Zdaj približno veste, zakaj je Sabina nenavadna. Se ne? Ste že kdaj znoreli nad svojimi otroki, ko so odtise rok pustili na sveže prepleskanem zidu? Sabina na takšne pripetljaje mirno odgovori: »Ta- ustvarjam voščilniee, zamisli same prihajajo od kdo va Itod. Podobno se najbrž počuti glasbenik, ki sklada, ali pisatelj, ko stnin za stranjo piia zgodbe, ki mu jih narekuje močna notranja strast," pravi Sabina. Nemali^rat se ji pri tam pridružijo dekleta. ko se vsaj vidi, kako otroci rastejo ...« Ko ti zrastejo krila Vseh spon in kalupov običajnih, prehitrih dni se je Sabina rešila pred dobrimi dva> najstimi leci, ko sta se po rojstvu tretje hčere z možem Marjanom odJočUa, da bo pustila službo. Kako se lahko v času, ko sta v družim skoraj nujni dve plači, odloČiš za kaj takega? »Ni bÜo lahko. Vržeš se v prepadin upaš, da ti bodo med padanjem zrastia krila,« prizna Sabina. A kakor je videti, so njej res zrastia »krila<(, saj je v tem času v sebi znova odkrila v mladosti potlačeno željo po ustvarjanju. Ravno zato ji je bilo daleč najlepše dari-ki ga je kdarkoli prejela, teden dni učenja ikonografije. To ji je pred kratkim podarila njena družina. Enkrat, ko bo tudi najmlajša malo večja, se ji bo morda uresničila tudi želja po vpisu na likovno akademijo. Nekoč (upamo, da se bo našel že pri branju leh vrstic) bo našla tudi nekoga, ki Družina Majcen: zakonca Marjan in Sabina s hčerami. 124etnD Ano, 5-letno Evo ter 2(Hetna Uriko. Na sBki manjka se ona itudentita. Nina. Sabmina izvirnost se predvsem pokaže pri araRÜranju daril In idojah, ki polepšajo pruniko. -----it.1O1-23.dec0mlMr2OO8 ji bo materialno pripravljen pomagati, da t>o la^ izdaia knjigo pogrinjkov. 5e prej bo morebiti izdala knjigo, ki govori o odnosih med nami in našimi starši. Kako lahko zamere vplivajo na našo vzgojo, način življenja ... Več zaenkrat ne želi izdati. Ravno poleti so bralke Delove priloga Ona ravno njeno erotično zgodboo ljubezni med dvema upokojencema izbrale za zmagovalno. Prihajajoči prazniki so »njeni« še posebej so Sabini na kožo pisani božični prazniki. Ne samo, da ima kup idej. kako kulinarično še polepšati praznike, ima tudi vrsto idej za obdarovanje. »Nikoli ne kupujem v zadnjem hipu, tik pred prazniki. Ce skozi leto dobro poslušaš svoje bližnje in prijatelje, gotovo veš, kaj si kdo najbolj želi. Enkrat vmes so željo prav gotovo povedali. Če darilo Se inovativno zaviješ, je veselje toliko večje.« Božični večer si pri Majcnovih 5e dodatno pol^)§ajo. »Pred adventom za vsakega Člana družine izdelamo Skadico z režo. Vanje nato do božiča vihamo listkezdobrimi deli, ki jih opazimo pri dru^ članih druži-ne, Pravili sta ^olj dve - da v njih ne zbirarßo graj ter da samemu sebi ne smeš pisati. Ko na božični večer vsak odpre svojo škatlico in prebere, koliko dobrega so ostali člani opazili pri njem. je večer tolko lepSi ROZMARl PETEK Foto: MARKO MAZEJ m 10 |^P>ORTAŽA NOVI TEDNIK Hura, delam! Ljudje Z duševnimi boleznimi se v velikem številu $reču jejo v dnevnem centru • Tudi duševni boiniki latiko do brc delajo Ljudje, ki imajo težave z duievnim zdravjem, so dostikrat prav ob praznikih ^ bolj osamJjeni in takrat bi Še bolj potrebovali pomoč. Žal je tudi med letom ne do-bijo prav veliko, saj je nevednih organizacij, dni-štev Id podobnih^ ki se uk-varjajo 6 tovrstnimi invall-difNpremalo oziroma imajo absolutno premalo sredstev. Vdanih razmerah pa naredijo največ, kar zmorejo. Za uporabnike dnevnega centra Šent Celeia so tako prej$-nji teden pripravili gledališko predstavo. Predstavo so odigrali upo-rabniid dnevnega cenira Sem Celeia (Sent • Slovensko združenje za duševno zdravje). Zgodbo o Kekcu poznajo praktično vsi. pa vendar je bila ta predstava precej drugačna. Dobra, zabavna, a na trenutke srce parajoča. Predvsem ko vidiš, da so nekateri malce odsotni, da jih tudi smeh in veselje, ki sta tisti dan vladala v dnevnem cen-U'U, ne dvigneta. Ampak takšno je resnično življenje ljudi z duševnimi boleznimi. Vsak dan je borba. Stiskanje v prostorih Sent, ki ima prostore na Gregorčičevi 6 v Celju, je nekakšna vmesna stopnja med bolnišnico in zavodom. Čeprav je taka oblika druženja za duševne bolnike zelo pomembna pri ponovnem vključevanju v družbo, je financiranje s strani države bolj kJa-vmo. »Država nekaj denaija. namenja, vendar se moramo vsako leto posebej boriti za svoj kos pogače t^o, da se prijavljamo na razpise.« pojasnjuje vodja centra Sent Celeia Mateja Alegro. V celjski dnevni center pride mesečno iz celotne Savinjske regije približno 50 ljudi. Število uporabnikov, dnevni center je namenjen polnoletnim osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, je sicer bolj ali manj enako, vendar je za tako m^hen prostor, kot ga imajo v Žent Celeii, precejšnje. Ampak zaenkrat, tako Ale-grova, so to edini prostori, ki so jih od občine lahko dobili v neprofitni najem. V Celju tudi ni niti enega stanovanja, kamor bi lahko nastanili stanovanjsko skupino. V njej živijo skupaj v povprečju štiri osebe s težavami v duševnem zdravju. Imajo ludi strokovno pomoč in do danes se je pokazalo, da so take skupine zelo uspešne pri ponovnem vključevanju teh bolnikov v normalno življenje. Stanovanjske skupine imaj o v Petrovčah, Šmajj u pri Jelšah in Slovenskih Konjicah. V Celju je tako dostopen le dnevni center, ki je odprt od 7.30 do 15.30 vsak delovni dan in kjer imajo uporabniki različne delavnice in aktivnosti» kot je bila tudi priprava gledališke predstave. Mateja Alegro pravi, da so V Šentprimo je marca prišel 30-letĐik, ki je pri 20 letih zbolel za shizofrenijo. Tako ga je bilo vsega str^, da kar šest let ni stopil iz hiše. Zdaj je popolnoma drugačen. Je vesel, nasmejan, nikoli mu ne bi pripisali, da je še nekaj let nazaj trpel za štirimi stenami. Id od septembra je zaposlen kot kuhar, kar je njegov osnovni poklic. dnevni centri precej uspešni: »Veliko leh oseb je brezposelnih. Uspemo jih vsaj toliko aktivirati, da ne ležijo kar doma.« In to je, verjemite, po toliko in toliko zaužitih zdravilih za duševne bolezni ne velik, ampak ogromen uspeh. Tudi duševni bolnik lahko dela. In to dobro! Duševni bolniki zelo težko poiščejo delo oziroma ga sploh ne. Po navadi se invalidsko upokojijo in Čakajo. Da se ne bi kar vdali v usodo, se nekaj organizacij, tudi teh je premalo, ukvarja z zaposlovanjem teh težko za-posljivih oseb. Na območju Celja in Velenja se z zaposlovanjem invalidov ukvarjajo zavod Šentprima, ki si deli prostore s Šent Celelo, zavod Racio, Zavod Ruj in CRI. Delo je za Človeka nujno potrebno, da ima občutek koristnosti. Brezposelnost je huda že za ljudi, ki nimajo duševne bolezni. Zavrnitev delavcev, ki imajo duševne bolezni, pa je, Žal» Še vedno preveč. To |e tudi največji problem, kol pravi koordinatorica zaposlitvene rehabilitacije pri Šentprimi Mojca Ko9i;.»i^o delodajalce prepričati, da ti ljudje lahko delajo in da lahko delajo dobro?« Kostjeva se spominja, ko je neko podjetje iskalo deset oseb za pripravo zelenjave. Morali bi zelenjavo oprati, narezati in spakirati. Glede na to, da delo ni bilo zah-tevfio.'^e bila Kosijeva navdušena, saj je že videla, kako bo deset oseb, ki čakajo pri njej, dobilo delo. !n je bila razočarana. Delodajalec ji je namreč dejal: »Joj, pri nas se Vodja centre Šsrrt Celeia Mateja Alegro Koordinstorka lapostitvene rehabilrtacija pri zavodu Šentprima Mojca Kosi dela z noži. Takih pa mi ne bi zaposlili.« Kosijeva poudarja, da spremljajo vse, ki jim poiščejo delo, poleg tega pa ne gre za psihopate, an^-pak ljudi, ki so pač bolni in se tudi zdravijo. Strašljivi so podatki o starosti invalidov z duševnimi boleznimi, ki pridejo v Šentprimo po pomoč pri Iskanju zaposlitve. Najmlajši uporabnik je nainreč star 20 let, najstarejši 49« Šest jih šteje manj kot 30 let. V povprečju so torej mladi ljudje, stari od 2S do 50 let Ko je sedem ljudi dolga ijf čakalna vrsta Zavod Šentprima deluje kot koncesionar. Tako približno tri Četrtine vseh storitev naredijo za zavod za zaposlovanje, četrtino pa so storitve za trg. In ker imajo premalo sredstev, se pojavljajo tudi čakalne vrste. Tako na njihove storitve ffenutno čaka sedem oseb, vendar se bo vrsta zagotovo še podaljšala in tudi ljudje se bodo načakali, saj do leta 2010 ne bodo razpisali nobenih dodatnih koncesij. Kriza je torej udarila tudi na področja najbolj ranljivih skupin. SIcer pa je najdražja začetna storitev, to je priprava mnenja o delovnih sposobnostih, znanju, delovnih navadah in poklicnih interesih posamezne osebe. Pri tej oceni, ki se lahko s Časom tudi spremeni, sodeluje psihiatrinja, psiholog, de- lovni terapevt, socialni delavec in zdravnik medicine dela. Glede na delovno učinkovitost lahko ljudem poiščejo delo v realnem okolju ali invalidskem podjetju, obstaja tudi tako imenovana zaščitna zaposlitev, kjer ima taka oseba stalno mentorstvo. Obstaja tudi možnost delovnega usposabljanja, da se torej oseba priuči posameznega dela, Id lahko traja tudi do dve leti. Včasih pa ugotovijo, da je oseba nezapos-Ijiva, vendar tudi njej poiš-čejo-deto in sicer s programom socialne vključenosti. Po tem programu bolni delajo manj zahtevne stvari, niso obremenjeni z neko nor- mo, poleg tega pa dobijo tudi manjšo nagrado. Tako zaposleni imajo občutek, da družbi nekaj dajejo. To dokazuje (udi dejstvo, da je izostankov z dela zelo malo, da imajo torej občutek obveznosti, In bili bi presenečeni, za kako malo denarja ti ljudje hodijo delat. Tako recimo pri delovnem usposabljanju dobijo le 160 evrov na mesec, pri socialni vključenosti je nagrada še sto evrovmanjša. In vendar je za-^e tako te^o.najj prav so pridni, včasih malo nepredvidljivi. Vendar, ali nismo vsi • ŠPELA KUKALT Foto: SHEIPA VMin občankam Im občanom iefim prijetno prašno vaiiJo 26. decembra» dneva saioMtoJnosti m motnosti* vosele božične praaiike ter arečno, xdravo in ttapeino novo leto 2OOS. Poalanka SOS v Evn^^kem pariamentu dr. Romana Jordan CiielJ PosMqy Evropskem Porlomenlu fQSHi«A P;iAKIIi= ti»bii«htka mU 67 TEL-1-316 774 45S6 «■v.rj«r4iB(iitlj.vi IžtiBejS; potfdEua: aoo-i^üo, iioo-»^ SffilA ft.00-i2.00. IK».ieJ» ms rmm Nastopajoči v gledališki predstavi Srsčno. Kekecl Vdfjeni! m St. 101 - 23. december 2008 NOVI TEDNIK ■PlAŠIH KRAJEV 11 Ze desetletje z mladimi v stiski »Z gotovostjo lahko trdim» da se je krizni center trdno zasidral v regijski shemi učinkovitega sodelovanja Inštituci) pri obravnavi in pomoći mladih v stiski. V tem pogledu je celo presegel vizije, ki smo jih imeli ob ustanavljanju»« je prepričana direktorica celjskega centra za socialno delo Olga BezenŠek Lalič. Celjski krizni center za mlade, ki deluje v okvlni centra za sociaino delo, je v petek slavnostno obeležil 10-letnico delovanja. Ustanovljen je bU kot drugi v državi in v tem času )e ekipa su-o-kovnih sodelavcev (nekdanji ter sedanji, v ioiznem centru jih je trenutno pel zaposlenih ter dve javni delavki, so se v petek zbrali ob torti) pomagala Številnim mladostnikom v stiski. »Vrata so odprta 24 ur na dan. Še zmeraj imamo tudi nočna dežurstva,« pravi vodja kriznega centra» socialna delavka Moj-ca Kolar. »Mlade v center pripeljejo najrazličnejše stiske. Naj večicrat gre za psihično ali fizično nasilje doma ter ostale nevzdržne okoliščine kot jena primer alkoholizem. Ne- käXen so zanemarjeni, zavr* njeni s strani staršev, drugi imajo težave v Soli, tretji so osebno ali čustveno prizadeti LZ kakšnih drugih razlogov.« Želja: okrepljena interventna služba v določenih primerih je dovolj že informativni pogovor z mladostnikom, ko mu predstavijo možnosti, ki jih ima na voljo, Če se prostovoljno odloči, da ostane v kriznem centru, v 21 dneh s strokovnjalu išče druge po- čeprav delovanje celjskega kriznega centra financira ministi^o za delo, družino in sodalne zadeve, se v veliki meri zana&ijo tudi na donacije, denarne, materialne in storitvene. Predvsem obnova in manjše investicije v inventar so po de-setle^u nujne. Precej prav bo zato prišel denar donatorja, ki jih je razveselili ob 10-let-nici. Reiffeissen banka je kriznemu centru namenila 7 tisoč evrov, ki bi jih sicer porabili za poslovna darila. ti. »Strokovni delavci se us-peSno povezujejo z vsemi in-štitucijami v mladostniko-vem lokalnem okolju, v reševanje nastalih razmer se vključijo policija, Šolske svetovalne službe, zdravstveni dom, bolnišnica in dispan-zer za psihohigieno otrok. Pogosto prav te ustanove napoti j o otroka ali mladosmiica v krizni center, so pa mladi s to možnostjo očitno dobro seznanjeni, saj znajo v centru tudi sami poiskati pomoč,« našteva Bezenšek La-ličeva, ki je pred leti tudi sama pridobivala delovne izkušnje v kriznem centru. V vsem tem času mladostnik ostane vključen v šolanje, navežejo se tudi stiki s starši, razen v primerih, ko bi to povzročilo Še večjo škodo. »Življenje v kriznem centru načrtujemo skupaj z mladimi, smo kot velika družina. Skupaj nakupujemo, kuhamo, kar morda zveni banalno, vendar ravno v vsakdanjih opravilih in sobivanju z dni-gimi mladi pridobijo nove navade, vzorce vedenja, občutek odgovornosti, s^bi za drugega ter pripadnosti,« dodaja Kolarjeva. Ekipo kriz- Ob KHetnici kriznega centra so se zbrali nekdanji in sedanji strokovni sodelavci. Torto sta razreza!! dirMcto-rioa celjskega centra za socialno delo Ofga Bezenšek Ulic ter vodja kriznega centra Mojca Kolar. Levo nekdanja direktorica centra za socialno delo Janja Peterman ter eden glavnih pobudnikov vzpostavitve kriznega centra Brane But nega centra še posebej veseli, da se nekdanji varovanci radi vračajo na obiskali sporočajo, kako jim gre. »T\idi, če se spet pojavi stiska, jim je v uteho, da na telefonsiu zvezi slišijo glas enega od nas,« še pravi KoJarjeva. BezenSek LaJičeva je z minulimi desetimi leti zado- voljna, čeprav »21 dni ru dovolj, da bi se vzpostavil psi-hoterapevtsiu odnos. Če smo sprva načrtovah več storitev v okviru osebne pomoči, se je skozi leta center bolj uveljavil kot nekakšno zatočišče.« V bodoče želi še bolj okrepiti mrežo že obstoječe regijske interventne služ- be. Meni, da bi bilo treba ponudili Še hitrejSo in učinkovitejšo pomoč, ne le mladim, ampak tudi ženskam, žrtvam nasilja, osebam s posebnimi potrebami ter vsem ostalim, ki se znajdejo v stiski. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ • L Ä Šmarska šola pomlajena in dograjena Investicijo je Občina Šmarje pri JeUah začela v začetku julija, dela pa so bila končana do konca oktobra. V 34 let staro osnovno šolo so v zadnjem desetletju vložili več kot 3,5 milijona evrov. Od tega so dobili slab milijon nepovratnih sredstev. In če so mnoge podobne zgradbe na meji podrtij, je šmarska Šola zaradi z^ednega ravnanja danes \^deti kot nova. Zadnji poseg jo je obogatil za večnamenski prizidek v obliki zimskega vrta. Izvajalec del je bilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, opremo je dobavila Atlas oprema iz Ljubljane, nadzor in izdelavo projektne dokumentacije je prevzel BT! iz Rogaške Slatine. Nekatera adaptacijska dela bodo nadaljevali še v letu 2009 in 2010, saj bodo tudi sredstva iz sofinanciranja ministrstva za šolstvo in šport razdeljena na tri proračunska leta. Skupna vrednost investicije zn^ 760 tisoč evrov. od tega bo ministrs-tvo v treh letih prispevalo dobrih 253 tisoč evrov. V letošnjem letu so tako dobili 316 kvadrauub metrov dodatnih notranjih prostorov. Temeljito so prenovili tudi dotrajano kotlovnico. V dograjeni učilnici so zdaj učenci dveh 1. razredov in oddelek podaljšanega bivanja. V izpraznjenih prostorih JZ u-akta šole bo odslej dopoldne pouk dveh 5. raz^ov. popoldne pa bodo učilnice v celoti na razpolago glasbeni šoli. Ta je tako dobila povsem ustrezne prostore za izvajanje svojega prc^ ma za 98 otrok iz šmarske občine. Z obnovo kotlovnice je možno ločeno ogrevanje tega dela šole, kar bo bistveno vplivalo tudi Tia stroške vzdrževanja. Rihodnje leto bodo te prostore med drugim še zvočno izolirali. Od večjih šolskih investicij je v proračunu za leto 2009 predvidena gradnja večje telovadnice pri POŠ Šentvid v velikosti 600 kvadratnih metrov. StO Talentov ne zmanjka V dvorani Zlatorog so se v petek zbrali dijaki 1. gimnazije v Celju, ki so sošolcem, profesorjem in ostalim gostom pripravili posebno darilo - tradicionalno prireditev Ibp Classic. Organizacije so se, s scenarijem, avdicijami, izdelavo scene ter ozvočenjem vred, lotili sami. Največ dijakov se je tudi letos odloČilo za glasbene nastope, dvorana Zlatorog je tako zazvenela v raznolikih ritmih, od Idasične glasbe, z nepogrešljivimi zimzelenimi melodijami, do rokersko začinjenih nastopov. Spet so dokazali, da gimnazija premore odlične pevce in vsestranske glasbenike, ustvarjalnost pa so pokazali tudi člani šolskega videokrožka. Na odru pa so tokrat pozdravili tudi vrstnike, gimnazijce iz partnerskega nemškega mesta Grevenbroich. PM, foto: KATJUŠA it. tOl - 23. «fecemlMr 2008 m 12 KRAJEV NOVI TEDNIK DDC pomaga invalidom Škvsrim uIidb ja v Cilju na Otoku. Od Skvarče do Tomazica v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Skvarčeve ulice» ki fe v Ce-Iju na Otoku in se odcepi c^ Ljubljanske ceste pri bendn-skeni servisu. Poimenovali so jo po narodnem heroju Ivanu Skvarči • Modrasu. Ivan Skvarča se je rodil v Spodnji Idriji 27. januarja 1915, in to v delavski družini. Njegova družina se je po prvi svetovni vojni zaracÖ zasedbe Italijanov preselila v Zagorje ob Savi. kjer je oče našel službo. V Zagorju ob Savi je Ivan končal osnovno šolo. nato se je izuCß za ključavničarja. Po končanem šolanju je vse do kapitulacije Kraljevine Jugoslavije delal kol ključavničar v Celju. Že zelo zgodaj je postal prjstaž levičarskega gibanja in kmalu tudi eden najpomembnejših mladinstoh voditeljev. Kot izkušenega mladinskega aktivista ga je Komunistična stranka Slovenije v svoje vrste sprejela že leta 1937. Od takrat se je njegova politična pot hitro V2penjala. Ivan Skvarča je zelo uspešno delal pri delavskem kulturno-političnem društvu Svoboda, ki je, kakor ^okom SE imenujE ... drugod po Sloveniji, imelo veliko vlogo pri organizaciji in izobraževanju predvojnih delavcev, zlasti politično levo usmerjene mladine. Skvarčevo politično delovanje seveda oblastem ni 05^0 neopaženo. Leta 1939 so ga aretirale, obsodile in zaprle. Po odsluženi kazni konec leta 1940 je začel delovati v üegali. Njegovo delo je bilo osredotočeno predvsem na organizacijo tistih društev, ki so bila pod vplivom komunistične stranke. Ivan Skvarča je bil tudi eden od o^nizatorjev narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda proti nemškemu okupatorju in domaČim kvizlinJ-kim skupinam. K partizanom je odšel že julija 1941, ko je bila ustanovljena I. celjska četa. Od takrat in vse do prezgodnje smrti je Modras, kakor so Ivana Skvarčo poime- Zima popušča! -iS» >4 *5% •15% rt BeVpo^iaMC ttfcoftsSe smsKe popüsts na montsžo in stBUbno pohUho ä naäeQQ alu In ^c eioqrsmai («EgEÖ jOf OfNA VftATA-QEKÖltA BioA. M4« to tu rwatih) A V tam 6MU, na sMe 110 ooOto co(u±«. a opf^ano noNato do tonea «nact 2008. nr Zknsfci popusti prfAJM novaü partizanski sobord, sodeloval V Številnih bojih in drugih gverilskih akcijah na Kozjanskem ter se pri tem izkazal ne samo kot dober borec, ampak tudi kol izjemen komandant. Še posebej se Je izkazal pri napadu Štajerskega bataljona na Šoštanj, v noči na 8. oktober 1941, ter v bojih na Bizeljskem, s katerimi so želeli preprečili okupatorjevo namero, da izselijo Slovence v pasu severno ob Savi. V lem 1942 je Skvarča ves čas poveljeval partizanski četi. ki je na širšem območju Kozjanskega krepila narodnoosvobodilno vojno. Skvarčeva četa je izvedla Številne diverzantske in druge akcije, napadala nemSke posadke... Četi, ki )0 je vodil, gre velika zasluga, da je moral nemški okupator od Bizeljske^ in vse do Haloz ohranjati precejš-nje SievUo vojakov, ki bi jih sicer lahko razporedil na dni-ga območja. Pri tem je Skvar-či uspeb ves čas ohranjad čudi številčnost čete. Celo več, ob koncu leta 1942 je Četa poslala sestavni del Kozjanskega partizanskega bataljona. Ob tem je Ivan Skvarča postal politični komisar bataljona. Vendar je to dolžnost opravljal le kratek čas. saj je že v začetku leta 1943 posti poveljnik Kozjanskega bataljona. Skvarča je bataljonu poveljeval skoraj leto dni- V tem Času so izvedli vrsto akdj, med katerimi so bile najodmevnejše bld^ za Kozje, napad na rudnik Senovo in bitka pri št. Petru na Bizeljskem (danes Bisuica ob Sot-li). V slednji je tudi izgubil življenje. V spopadu z nemško vojsko je bil ubit 20. decembra 1943, mesec dni prej, preden bi dopolnil devetindvajset let. Za narodnega heroja so ga proglasili 15. julija 1953. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Tomaži-čeve ulice, ki je v Celju na Dolgem polju, med Drapšinovo in Ü1. bratov Mravljak. Foto: KATJUŠA Zgodbo o IvaDu Skvarči je za (^|avo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Družba DDC svetovanje inženiring, ki jo vodi pol-zelskj župan Ljubo Žnidar» je letošnjo veliko humanitarno donacijo namenila Društvu paraplegikov Jugozahodne Štajerske. Društvo namreč izvaja projekt še vedno vozim - vendar ne hodim, v IjubljaDski družbi pa so jim za nakup novega, specializiranega kombija, namenjenega prevozu invalidov, podarili 10 tisoč evrov. Kombi je za člane društva ključnega pomena, saj jim bo olajšal mobilnost in proces rehabilitacije. Predsedniku Društva paraplegikov Jugozahodne Štajerske Janezu Hudeju je predsednik uprave DDC Ljubo Žnidar izročil simbolični ček z željo, da bo pomoč spodbuda vsem, ki se po težkih življenjskih preizkušnjah trudijo čim prej znova aktivno zaživeti. Z donacijo DDC-ja in že prej zbranim denarjem bodo lahko v društvu paraplegikov kupili novo kombinirano vozUo, ki skupaj s predelavo stane približno 45 tisoč evrov. TT Vfllenjžan Janez Hudaj je od Ljube Žnidaija pr0j0l ček, i pomočjo katerega be mv&ndom vsej milo elajsane živijenje. Do postelje z lastnimi izdelki v petek in soboto so v srediSču Celja svojo praznično stojnico postavile članice Lions kluba Celje Mozaik. S prodajo slaščic, domačih pijač in zelišč ter unikatnih novoletnih okraskov so zbirale pomoč za gibalno oviranega osnovnošolskega dečka, ki mu želijo kupiti invalidsko posteljo. Ze na novembrski - jabolčni - stojnici so Članice uspele zbrati šeststo evrov, zdaj pa so že zelo blizu cilja. V blagajni se bo kmalu nabralo dovolj denarja za posteljo, ki stane skoraj dva tisoč evrov in ki jo želijo podariti dečku, še posebnost - vse, kar so celjske »levinje« prodajale na stojnici, so izdelale same. BS, fotoi KATJUŠA Aktivni tudi med prazniki v Mestni občini Celje in Športni zvezi Celje so tudi letos v sodelovanju z ZPO pripravili pester program Športnih aktivnosti za šolarje in študente med božično-novoletnimi počitnicami. V objektih Golovca in na drsališču v iviestnem parku bodo miadlm od 26. do 30. decembra nudili kar nekaj možnosti za športno udejstvovanje. Vsak dan, razen nedelje, bodo lahko med iO. in 12. uro brezplačno pbvali, drsali, kegljali, igrali badminton in mali nogomet ter se preizkuSali v fitnesu. Med 9. in 11. uro bodo ekipe osnovnošolcev lahko igrale tudi mali nogomet. Uporaba vseh objektov je brezplačna. BA iniww.radiocelje.com m K 101 • 23, december 2008 NOVI TEDNIK ■PlAŠIH KRAJEV 13 Simbolični M za knjige v vrednosti tri «vrov m župnihu S\9vku Pa^u (levo) izročila Frenz Kdib. vodja uiovsks Mohorian u\tab9, bi mag. Marlin Usee, diraktor Mohorjeva, d.o.o. Knjige za Don Boskov center Celovška Mohorjeva družba in založba sta ustanovi Don Boskov center Celje podarita knjige v vrednosti tri tisoč evrov. V tem centru salezijanci izvajajo Številne vzgojne dejavnosti. Tam namreč delujeta vrtec in mladinski center, izvaja se program Skala PUM, prirejajo razliCt^a kulturna, šport- na, duhovna in izobraževalna srečanja. Njihova vzgojna prizadevanja je zdaj podprla tudi Mohorjeva družba v prepričanju, da je tudi v sodobnem času kakovostna knjiga ena od pomembnih spremljevalk mladih na poti odraščanja. BS. foto: KATJUŠA NOVA LOKACIJA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, D.D., OE CEUE Zavarovalnica Triglav bo od 5. januarja 2009 svoje storitve opravljala tudi v CENTRU ARENA (nasproti supermarketa Mercator na Kudinji, v 1. nadstropju) Z novimi prostori želimo zavarovanja približati vsem sedanjim in bodočim zavarovancev, ki prebivajo v naseljih Nova vas, Hudinja in Ostrožno, skratka vsem prebivalcem SZdela Celja, ki jim bo pot do zavarovalniških storitevv prihodnje biižja in enostavnejša. Dostop do naših novih prostorov je enostaven, urejeno je tudi brezplačno parkiranje pred objektom. Hkrati obveščamo zavarovance Zavarovalnice Triglav, d.d., da bodo na novi lokaciji lahko oškodovanci opravili tudi oglede in cenitve poškodovanih vozil. Vesele božične praznike, v novem letu 2009 pa obilo najboušega, tudi v družbi Zavarovalnice Triglav. Janislav Kobal Direktor Zavarovalnice Triglav, d.d., OE Celje triglav Pločnik ostaja neprehoden že res, da imajo v Vojniku pločnik s streho, a kaj jim takšen luksuz pomaga, če je pločnik neprehoden. Podjetnik BoStjan Oviar, ki je sredi pločnika zgradil nadstrešek h gostilni, je nedavno tega zatrjeval, da so krajani z nadstreš-kom^le pridobili in da ga je zgradil z namenom, da bi pločnik lahko končno uporab-[jali tudi invalidi, saj je ta širši in varnejši, kol je bil prej. In glej ga, zlomka, pločnik za invalide (Še zlasti za tiste, ki so na invalidskih vozičkih) &e naprej ostaja le pobožna želja. Če ga prej niso mogli uporabljati zaradi napačno parkiranih avtomobilov, jim zdaj preglavice povzroča oglasni pano. Upamo, da se lahko v pešci v gostilni vsaj dobro najedo, če že pločnika ne morejo uporabljati. BA, folo: RP Rudarji s Ponikve v eni od prejšnjih Številk Novega tednika smo ob poročilu, kako so rudarji tudi na Ponikvi počastili sv. Barl>aro, pomotoma objavüi fotografijo iz Andraža. Vsem prizadetim se zaradi napake opravičujemo in tokrat objavljamo pravi posnetek s procesije izpred Slomškovega doma proti cerkvi na Ponikvi. z OBČINSKIH SVETOV Erjavec postal tretji podžupan ŠENTJUR - Župan mag. Štefan Tisel je imenoval še tretjega podžupana. Florjan Cveto Erjavec, v občins^ svet izvoljen na listi SD, bo funkcijo opravljal nepoklicno. Župan ga je pooblastil za opravljanje nalog s področja družbenih dejavnosti. Novi podžupan je funkcijo nastopil s IS. decembrom. Na zadnji seji pa je Župan s to odločitvijo seznanil tudi občinski svet. Funkcijo podžupana v Šentjurju opravljata že Jože Korže, SDS, ki pokriva področje krajevnih skupnosti, in Jože Artnak, LDS, ki je zadolžen za opravljanje nalog na področju lokalnih cest. O proračunu šele drugo leto ŠENTJUR - Predpraznično vzdušje zadnje letošnje seje občinskega sveta je bilo pričakovano. Na dnevnem redu namreč ni bilo nobene od bolj razvpitih točk, še najmanj proračun za leto 2009. Ker pa se z decembrom izteče program dvoletnega proračuna, je župan konec novembra sprejel sklep o začasnem financiranju, ki bo v veljavi do marca pri- hodnje leto. Če proračun še ne bo sprejet, lahko ta odlok z blagoslovom občinskega sveta še podaljšajo. V tem času se lahko porabljajo sredstva za enak namen v istem obsegu kot v preteklem obdobju. Novih investicij ic projektov pa ne smejo začeti. Voda dražja, smeti še ne ŠENTJUR - »Cene komunalnih storitev v šentjurski občini niso büe korigirane že vsaj štiri leta,« je ob točkah o dvigu cen vodarine in odvoza smeti povedal župan mag. Štefan Tisel, »Vsekakor pa gre še vedno za enomest-no Število, ne pa za tako drastične ukrepe, tudi do 80-odstotno povišanje kot v nekaterih dru^ občinah.« Predvidena podražitev pri vodarini naj bi mesečni strošek na posameznega Člana povprečne družine povečala za slabih 0>59 centov oziroma 10 odstotkov. Pri odvozu smeti pa bi se pri mesečnem odvozu za uporabnike 120-ljtrske posode cena zvišala za 3,65 evra» za uporabruke dvakrat večje posode pa za 7,24 evra. Čeprav je bilo pred tem slutiti drugače, so na koncu svetniki to kar 40-odstomo podražitev odvoza smeti gladko zavrnili. StO ŠL tot - 23.2008 m 14 OSKI ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05KI ČA50PI5^ Rdeča kapica po Žlavsovo Za male bolnike Splošne bolnišnica Calja so dijaki Srednie zdravstvena šola Mfi uprizorili pravljico Mojca Pokracul ja ter zbirali igrače in knjige za male bolnika ter otroka v vami hiii. Tudi mi znamo in zmoremo darovati Se morda spominjate, kako je bilo, ko ste bili majhni, ko ste morali dneve sami prebiti v bolnišnici? Še obiskov staršev niso dovolili ali so jih dovolili le za kratek čas. Danes je to drugače. Starši, bratci» sestrice, stari starši» prijatelji lali-ko obiskujejo svoje maJe in večje najdražje. Kdaj pomislile na otroke« ki morajo zapustiti svoj dom zaradi nevzdržnih razmer? Koliko gorja, žalosti, ponižanja, na drugi strani pa izre-čene ali neizrečene zahvale. Pa vendar, kljub vsemu so te male In malo večje očke včasih brez pravega sijaja. Bolni so, strah jih je, pogrešajo svoj dom, drugačno besedo, drugačen pogled, pogled nekoga, ki bi vsaj za krajši Čas priklical na usta smeh, v očke zvezdni sijaj. Prav to pa želimo v pred-prazničnem času privabiti mi, dijaki in profesorji Srednje zdravstvene šole Celje. Za male bolnike Spio§ne bolnišnice Celje so naši dijaki pod vodstvom profesorice Alenke Košec Klarič uprizorili pravljico Mojca Po- kraculja. Ena izmed nalog, ki smo si jo zadali v projektu Zdrava šola, je tudi zbiranje igrač in knj^ za male bolnike ter otroke v vami hiši. Naši dijaki in profesorji so se z odprtim srcem odzvali prijaznemu vabilu naših knjižničark. Tako smo zbrali igrače, barvice, pobarvan-ke, knjige, sestavljanke ...Želimo jih obdariti; privabiti nasmeh na ustnice in zvezdice veselja v oči. Želimo jim tudi čim več zdravja ter toplega medsebojnega odnosa in mini. VESNA BOŽIČEK V Vojniku je snežilo ... Prednovoietno vzdušje v vrtcu Mavrica Vojnik so skupini otrok vzgojiteljice Magde Srekl ter njene pomočnice Olge Močnik tokrat polepšale mamice otrok. Pripravile so jim novoletno predstavo z naslovom Zakaj ne sneži. Po zgledu staršev vojniške osnovne šole, Id so lani otrokom pripravili predstavo, so se za popestritev prednovo-letnega srečanja odloČile tudi mamice Nine, Denisa, Pine, TWna, Nejca, Tjaše in Mo- nike. »Najprej je bilo vse videti precej enostavno, potem pa smo ugotovile, da za takšno starost otrok niti ni kakšnega primernega besedila.« pripoveduje »iniciatorka« predstave Anita Bosak. Če ne bi biio Jakobove mamice Petre, bi si morale glavo beliti mdistem, kako se ohleči. Pri tem je veliko pomagala še eoa Petra, Tjašina babica. ^odba, ki jo je napisala Aoita. z dialogi, kopiranimi od svojih otrok, paso jo obogatile še ostale, pripoveduje o tem, zakaj na Zemlji še vedno ne sneži. Razlog tiči v tem. da se snežinke kar naprej prepirajo- Šele ko jim snežak, ki se od pomanjkanja snega že topi, razloži, da to nI prav, se prepirljivke pobotajo, si podajo roke in končno pobelijo igralnico vrtca. »Vesela» smo. da so se otrocj vživeli v predstavo in so glasno spodbujali snežinke, naj se vendar pobotajo. To nam je bilo največje plačilo,« so v en glas zaklj učile mamice snežinke. RP Jože Žlavs iz Globoč pri Vojniku je izpolnil svojo obljubo - izdelal je toUko lutk, da je otrokom lahko pripravil predstavo Rdeča kapica. Člani Turističnega društva Globoče - Dedni Vrh so lutkam posodili glas. iz lesa jih Je izrezal Jože, oblačila pa jim je sešila njegova žena Jelka. Premiemo so predstavo, ki je za razliko od običajnih uprizoritev bogato opremljena z ^sbenimi vložki, uprizorili minulo soboto v knjigarni Mladinske knjige. Jutri jo bodo ponovili še v prostorih Osnovne šole Frankolovo- RP Majhna možnost in gromozanski krokodil Decembrski dobri možje med svoja darila radi uvrstijo tudi knjige. Morda bo Božička in dedku Mrazu pri izbiri knjig prav prišel nasvet Ide Kreče iz knjižnice pri Mišku Knjiž-ku> ki tokrat v branje predlaga dve knjigi. Kot novost priporoča zgodbo Majhna možnost nizozemske pisateljice Marjo-lijn Hof, ponovno pa opozarja na Gromozanskega krokodila Roaida Dahia. Majhna možnost je kratka realistična pripoved o Kiki in njenem očetu zdravniku» ki pomaga na vojnih območjih. To je pripoved deklice, ki le težko sprejema očetovo odsotnost. /»Medtem ko njen oče rešuje ljudi na kriznih žariščih, Kiki skupaj z'mamo ostaja doma in je vedno bolj zaskrbljena in v strahu, da se očetu ne bi kaj zgodilo. Deklica najde izvirno reSitev: zmanjšala bo možnost za ne- izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Nagrajenca sta tokrat Denis in Domen RegorŠek Lz Loč, ki sta glasovala za Drejčka in tri Marsovčke. Na našem oglasnem oddelku dobita vsak svoj lonček. srečo. Po premisleku, da je manj možnosti imeti hkrati mrtvega očeta in mrtvo miško, Kiki poskrbi najprej za mrtvo miško - trdno odločena, da si bo kasneje po potrebi omislila Se mrtvega psa. Ob tragični novici, da je njen oče pogrešan in ponesrečen, se Kiki skupaj z mamo in babico junaško, skorajda zreio spoprime s kruto resničnostjo. Pripoved se konča z očetovo rešitvijo in njegovo trajno poškodbo. Zgodba med vrsticami ponuja etični razmislek o mejah Človekoljubja, ki na eni strani daje. na drugi pa prikrajšuje,« vsebino zgodbe predstavi Ida Kreča. Knjiga Majhna možnost je bila večkrat nagrajena, nagovarja pa otroke od 10. leta naprej in vsekakor tudi odrasle. Med bolj zabavne pa sodi zgodba o Gromozanskem krokodilu, ki živi v blatni afriški reki s precej manjšim krokodilom in velja za najbolj požrešno» nemarno, po-Sastno,j)ok varj eno^i n^ ob-no zveri'OdloČO^e (e^ da bo požri otroka. Otroci so namreč slastni in sočni, najbojj-ši so oblečeni. Odpravil se je v mesto, kjer je polno otrok.-Na svoji poti je srečal slona, nilskega konja, opičjaka in vsem je razložil svoje pokvarjene načrte in namerne zvijače. Gromozari-skemu krokodilu se je uspelo pritihotapiti čisto blizu otrok, v parku, na otroškem igrišču, v cirkusu, a so na srečo v pravem času prišli nilski konj, opičjak in sion, rešili otroke in se za večno rešili te grozne pošasti- Knjiga je namenjena otrokom od 9. leta dalje, ob branju pa bodo prav gotovo uživali tudi njihovi starši. Med najbolj branimi knjigami so sicer Eragon (2. del), Zgodbe iz Narnije (vsi deli) in Zgodbe o Loli. BOJANA AVGUŠTINČIČ nov^rinik ' OSREDNJA KNJIŽNICA C£iJE MOJA N/UUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimak: Na&lov: O0wolitf|»m, do M mo(t podotiu jovno o^evtferii. m št. 100 - 19. ddMinbw 2008 NOVI TEDNIK KULTURA 15 Ali je bil Trubar Indijanec? Odgovor odkrivajo plakati Simona Serneca - V Ipavčevi hiši v Šentjurju na ogled do konca januarja »Ne, ni bil>« te20 o Indi-jaocu kar takoj oa začetku razbije avtor spremne besede te zanimive razstave Janez Suhadolc. »Bi] je Slovenec. Napisal je prvo slovensko knjigo in letos praznujemo 500 let njegovega rojstva.« Indijanci prihajajo skoraj zdrugega planeta. Od kod torej avtorju plakatov tako eksotične povezave? >»Plakat je znova na pohodu. Ne bo izumrl. Tako kot tudi knjige ne bodo.<( ob svoji razstavi pove avtor Simon Semec. Gre za vrhunsko razstavo brez dvoma enega najboljših slovenskih oblikovalcev. V njej se prepletajo moderno s preteklostjo, rdeče s Črnim, Trubar z Indijanci in še kaj. »Za ustvaijalnost Simona Serneca je značilno» da se obe tematiki povezujeta in se po- javljata v nenavadnih povezavah. Trubar s sončnimi očali ali pa Indijanec s fotografskim objektivom namesto očesa. Oba pojma povezuje poseben ustvaijalni lok,« razlaga Suhadolc. »Trubar je napisal prvo knjigo Slovencem. Nek drug Slovenec Friderik Irenej Baraga je napisal prvo knjigo Indijancem. Tako Trubar kot Indijanci so delili usodo preganjancev- Slovencem je sicer blizu ideja, da je trpel- Pa je figo trpel. V svojem času je bil en velik gospodi« Tudi to so utrinki, ki jih Človek lahko ali pa tudi ne razbere iz razstavljenih kulturoloških plakatov. »Od vseh grafično oblikovalskih nalog je narediti dober plakat brez dvoma najtežje. Učinkovit mora biti na daleč. Biti mora vpadljiv in razumljiv. V sebi pa mora zdru- Avtor razstave, oblikovalec Sitrran Semec (levo), in avtor spremne besede erhitekt in pisetelj prof. Jenez Suhadole ževati likovno veščino in literarno podslat. Vsak plakat ima v sebi pripoved. Tako vsak dober oblikovalec združuje v sebi vrednost literata in likovnega oblikovalca. Za slikarja to pač ni obvezno. Pri plakatu pa je treba biti slikar in pisatelj obenem. To pa je zelo težko,« svojo misel zaključi Suhadolc. Vsak »jumbo« se ni plakat Sijajna razstava, ki jo v Šentjurski Ipavčevi hiši gosti Ljudska univerza Šentjur, v Semečevi karieri ni ne prva ne zadnja, vsekakor pa je vredna ogleda. »Gre za plakate naj-višjega možnega slovenskega dometa, ki so bili publicirani po vsem svetu, od Japonske» Francije in ZDA. Nekaj je bilo objavljenega celo v Sloveniji. To pa je tako in tako najvišje možno priznanje,« slišimo v SuhadolČevem uvodu. Simon Sernec ostaja skromen. »Težko ni nič. Pri tovrstnem grafičnem oblikovanju je običajno vedno znan naročnik. Tvoja naloga je, da ustvariš neko praidejo in iz nje izhajaš. Če si resen oblikovalec, pa jasno brez veliko predznanja ne gre. Uporabiš iahko kolaž različnih likovnih tehnik. Vse je dovoljeno. Plakat je imel v času kapitalizma sicer krizo. Preglasili so ga r. i. »jumbo-ti«. Tb sploh niso plakati, so zgolj povečane fotografije. Ampak se počasi vrača. Plakat bo ostal. Preživel bo, tako kol knjiga. Mogoče ne bo tako zastopan, ampak vseeno nepogrešljiv»« je ob svoji razsia\i povedal Semec. SAŠKA T OCVIRK Božično-novoletni crescendo V dneh do novega leta se bo v Celju zvrstila še kopica izjemnih kulturnih in glasbenih dogodkov. Posebej opozarjamo na nekatere od njih. Danes, v torek, iahko ujamete kar dve plesni prireditvi, V Plesnem forumu Celje se bodo z opravljenim delom na prireditvi Mavrične vile predstavile najmlajše plesne skupine, v Narodnem domu pa na Pravljičnem triptihu prav tako najmlajše plesalke Studia za pies Igen. V sredo bo ob 22. uri na Glavnem trgu nastopil zanimiv angleški zbor IDMC (individuals Dedicated to the Ministry of Church) s koncertom gospel glasbe. V četrtek nas ob 17. uri v cerkvi sv. Jožefa čaka božični koncert Slovenskega ok- teta. Ob 19.30 pripravlja U^a-dicionalni božični koncert celjski plesni orkester Žabe z gosti, vokalnimi solisti Nu-§0 Derenda> Anžejem Deža-oom, Majo Slatinšek In San-dro Feketija. V petek pripravlja ob 16. uri In ob 19.30 svoj tradicionalni božični koncert Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta in s solisti, tenoristom Gabrielom Upušem, flavtistom Matejem Zupanom in z oboistko Majo Koje. Spored: Rossini, Puccini. Verdi, Demerssman, Savin, Lehar in Strauss. V petek (in soboto, obakrat ob 19.30) bodo svojo svežo uspešnico Sen kresne noči na Zaijinem odru ponovili tmoveljski gledaliSčniki. V Plesnem forumu Celje nas ob 21. uri čaka pravo doživetje ob koncertu Radeta Šerbedži-je in Miroslava Tadiča Imam pjesmu za tebe. V soboto bo še tradicionalni božično-novoletni koncert Društva ljubiteljev umetnosti Celje z mladimi celjskimi umetniki Martino Burger, 2eljko Predojevič, Biserko PetkoviČ, Boštjanom Korošcem, Tino Svet. Luko Železnikom, Juretom Mesecem in Tomažem Marčičem. Koncert v cerkvi sv. Danijela se bo začel ob 19. uri. Kar tri koncerte, v soboto* nedeljo in ponedeljek, vsakič v Narodnem domu in ob 20. uri, pripravlja orkester Akord. Solisti bodo Lidija Horvat, Mirjana Božič-nik in Bernard Belina. Dirigiral bo Matjaž Brežnik. Bnihalci ognja so pospremili nastop orientalske plesalko in v lioe nad Celjem risali svojo svetlobo. Neznosna moč svetlobe Razstava unikatnih svetil Nene Žmajde na Starem gradu v Pelikanovem stolpu na Starem gradu v Celju so v soboto odprli multimedijsko razstavo Vstopite v svet s^tlobe. Na njej mJada celjska oblikovalka Nena Žmajde, ki deluje vateljeju Moč svetlobe v celjski umetniški četrti, razstavlja unikatna svetila. Za odprtje svoje prve razstave v življenju je Nena Žmajde izbrala slikovito in za ta letni čas nenavadno prizorišče Starega gradu, da pa svojega prvenca ne bo nikoli pozabila, je poskrbela kar sama. Odprtje je bilo namreč spektakularno. V romantičnem soju bakel in sveč so se na grajskem dvorišču zvrstili privlačni nastopi in dogodki, ki so v sobotno noč nad mestom risali svoje svetlobne in zvočne vzorce, Mogočni ßlmski glasbi in projekciji del in Neni ljubih motivov» ki jim je skupna igra svetlobe in teme> je sledil dolg in z glasbo uglašen ognjemet. Svoje vzorce svetlobe v temo in igre njenih odsevov na graj -skih zidovih je zarisal prepričljiv in pogumen nastop skupine Magic light - mladih, ki so se igrali z ognjem, z njim plesali in ga tudi bruhali. Z orientalskim plesom Nena Žmajde pred eno svojih unikatnih svetilk jih je pospremila še Patricia Tbš. Potreben odmerek svečanosti sta dodala APZ Celje in vokalna skupina Sijaj. Mena Žmajde je številnemu občinstvu ob odprtju razstave res pričarala čaroben večer na gradu, ' Svoja unikatna svetila bo razstavljala še vse do 28. decembra v Pelikanovem stolpu. Avtorica, ki je obiskovala šolo za oblikovanje v Ljubljani. se je že prej ukvarjala s performansi in z najrazličnejšimi načini oblikovanja. Potem se je naravnost zaljubila v glino. V tem voljnem materialu je našla nov izziv in nekakšen spoj lastnih afinitet- V oblikah, ki nihajo med reliefi in slikarstvom bolj kot kiparstvom, ki koketirajo z barokom In orientalsko motiviko, je našla svoj izraz. Rezultat so najrazličnejša stenska svetila, ki prav zaživijo šele. ko skozi ornamente, luknjice in zavihke začne prodiraü svetloba... Ta je. se zdi, tretja razsežnost ustvarjalnosti mlade avtorice, ki veliko obeta. Vsekakor razstava, ki si jo-velja ogledati. BRST, foto: SHERPA Delno Umestusiumetnosti Vodja projekta Umestusiumetnosti Črt Lipovšek je že pred začetkom dogajanja v Pravljičnem Celju povedal, da se lahko zgodi, da koncertov vrhunskih glasbenih zasedb ne bo, ker pač ni denarja. Zdaj je postalo jasno, da bo denaija dovolj le za koncert 27. decembra, ko bodo v Celjskem domu pripravili večer za mlade. Kot smo že poročali, je Li-poN^k predvidel tri koncertne večere vrhunskih glasbenih zasedb, hkrati pa bi bili obi- BS it. 101 - 23. december 2008 skovala deležni Še najboljšega ozvočenja in osvetlitve, ki je pravzaprav umetnost sama po sebi. Lipovšek je že pred tedni opozoril, da je Mestna občina Celje zmanjšala sredstva za polovico in da je projekt pod velikim vprašajem. Zdaf so se v projektu Umestusiumetnosli vendarle odločOi. da izpeljejo vsaj en koncertni večer z vrhun-skira ozvočenjem, umetniška osvetlitev pa bo morala na Celje še počakati. V soboto tako na oder Celjskega doma prihajajo tri glasbene skupine: Equi- librium iz Kranja, celjska zasedba Strand m skupina Mo-veknowledgement iz Novega mesta. In kaj bomo Celjani zaradi pomanjkanja denarja za-mudüi? K nam ne bo vrhunske ^asbene zasedbe Massimo de Mattia Quartet, kot tudi ne bo koncerta harmonikarja Bratka Bibiča s skupino The Madleys. Za tola^ pa le co. da je, koi pravi Lipovšek, Bratko BiKč že napovedal koncert a^^usta prihodnjega na Starem gradu. ŠK m 16 AKCIJA NOVI TEDNIK Po božični jogurt BožiČno-novoIetni prazniki so Čas, ko so marsikje proizvodnjo ustavili In si privoščili kolektivni dopust. Proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov pa teče dalje. Jelki Mastna k iz Hruševca smo omogočili, da si je ogledala, kako na-stane jogurt. Odpeljali smo se v Arjo vas, kjer v Mlekarni Celeia že vrsto let praznični čas zaznamujejo z božičnim jogurtom. Saj tako ali tako vsi vemo, kako se vse začne, Kmet pomolze kravo, njeno mleko odda v zbirainico, od tam pa ta v cisternah potuje do mlekarne. »Zlasti pomembno je, da ima mleko stalno temperaturo šest stopinj» da v njem ne pride do porasta mikroorganizmov. TYeba pa ga je tudi hitro predelati. zato pri nas proizvodnja teče vsak dan,« nam pojasni vodja pasterizacije Bor-ka Pogorelčnik. Ko cisterne prispejo do mlekarne, morajo vzorec mleka najprej poslđti na testiranje v njihov laboratorij in ko tam potrdijo, da ta ne vsebuje antibiotikov, ga po ceveh pre črpaj o v sprejemne cisterne, kjer čaka na štirih stopinjah Celzija. Postopek prečrpavanja mleka je tako računalniško voden, mleko pa tudi ves čas potuje po ceveh. zato ne pride v slik z ljudmi oziroma ga praktično do začetka fermentacije in polnitve niti ne vidimo. Preden se začne proizvodnja, mleko pasterizirajo, pri čemer s segrevanjem uničijo za človeka škodljive mikroorganizme. Za boljši učinek uničenja nepotrebnih mikroorganizmov sledi še baktofugiranje. »To je zlasti pomembno pri proizvodnji sirov, saj v nadaljnji fazi ni potrebno dodajati konzervansov, ki preprečujejo napihovanje sirov.« Ko na podlagi recepfure za posamezen izdelek pripravijo mleko, pri čemer zlasti zagotovijo ustrezno količino maščob, mu skozi lijak za vmešavanje dodajo dodatke, ki jih za posamezen jogurt narekuje recept - recimo sladkor, mleko v prahu. Mleko z dodatki §e enkrat pasterizirajo in prečrpajo v duplikatorje oziroma fermentorie, v katerih dodajo mikroorganizme, ki povzročijo zorjenje jogurta. Ko dobi jogurt predpisano stopnjo pH-ja, ga premešajo, ohladijo in preko tlačnih posod pošljejo na polnilno linijo. Jogurtu tu dodajo sadno maso - tudi okus božičnega jogurta, ki se vmeša v prej pripravljeno maso. Delavec na pol- nilni stroj TOČ no vstavlja lončke (sicer jogurte polnijo tudi v vedra in kartona-sto embalažo) in pokrovčke, nato pa steriliziran lonček avtomatsko napolni določeno količina jogurta. Podobno je pri podloženih jogurtih, le da tu dozator naj* prej doda sadje, potem pa nanj še jogurt ali celo mešanico jogurta in sadne mase. nam razloži Rok Drev, vodja polnilnice. Nekatere polnilne linije obratujejo 24 ur na dan. Največ povpraševanja na trgu je po izdel* kih LCA, velik delež ima tudi sadni jogurt. Med proizvodnjo odvzamejo vzorce, ki jih v laboratoriju pregledajo in takoj ocenijo, ali so jogurt uspešno izdelali. In Če pripravljajo čvrste jogurte ali kislo smetano, se ta v lončke napolni v tekoči obliki, nato pa pri temperaturi od 25 do 40 stopinj fermentira, torej se po določenem Času» ki je za kislo smetano okoli 12 ur, za navadni jogurt pa kakšne tri ure, s trdi. In zakaj je božični jogurt tako prazničen? Ker so v njem delčki jabolk, zmleti lešniki in cimet, pa ekstrakti klinčkov, ingverja in muškat nega oreščka. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEJ STE VEDELr? Mlekarna Celeia je druga največja slovenska mlekarna, ki dnevno predeU 250 tisoč litrov izkJjučno slovenskega mleka. Od tega 60 odstotkov za sire, do 20 odstotkov za jogurte, 10 za pasterizirano mleko, nekaj mleka pa prodajo tudi v Italijo. V zadnjem času so na tržiščih Evropske unije popularni tekoči jogurti, med tem ko recimo Mlekarna Celeia na trge nekdanje Jugoslavije proda veliko kisle smetane, za Slovenijo pa izdelujejo tudi čvrste navadne Jogurte. Mikroorganizme za cepljenje Jogurta dobijo za vsak izdelek že pripravljene v obliki zmc, 80 zamrznjene, skladiščijo Jib na temperaturi od -45 do -50 stopinj Celzija. Nekatere polnilne linije obratujejo 24 ur na dan. Največ povpraševanja na trgu je po izdelkih LCA, velik delež ima tudi sadni jogurt. Tedensko tako napolnijo tudi do milijona in pol kosov različnih izdelkov. Jogurt lahko služi tudi kot odličen dodatek jedem. Tako lahko pripravimo jogurtovo omako, solatni preliv, ga v jed dodamo za oku$> iz nJega naredimo sladico aH glavno jed» kol so na primer ocvrtki z Jogurtom. Jogurt, Jajca, moko in parmezan zmešamo v mešalniku, da dobimo gosto testo, ki ga spravimo v hladilnik. Naslednji dan z žlico zajamemo testo in ga ocvre-mo v olju. Takšni ocvrtki predstavljajo samostojno jed. Jogurt priporočajo tudi kot zaviralca določenih bolezni, saj njegovi mikroorganizmi uničujejo nekatere slabe, odličen pa Je tudi 2a uravnavanje prebave. m ŠL 101 . 23. öeeMilMr 2008 NOVI TEDNIK U V' REPORTAŽA 17 Praznična pravljica Novega tednika in Radia Celje I^azmčm Vrtiljak polk in valčkov se je zavrte! med zvezde v Planetu T^š minuli četrtek. Za pravo razpoloženje so poskrbeli Krajcarji in Navihanke, ki jih je na prazničnem vrtiljaku popeljal mäj obiskovalce voditelj Tone Vrabi, S pr^ščem nasvetov iz zelene lekarne je prišla tudi letos med vas priljubljena zeliSčarka Fanika Burjan, sicer pa so za pravo praznično okraSeno mizo poskrbele prizadevne članice društva zelišč^ev Ginko Celje. V šopek ob veseli glasbi je goste povezala voditeljica oddaje Zeleni val Mateja Podjed. V petek pa vas je na odru Planeta Tbš v Celju pozdravila voditeljica nedeljske oddaje Katrca Klavdija Winder, ki Je bila tokrat oblečena v Božička. Gostila je ansamble Vihar, Cvet, ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji, ansambel Bratov Jamnik, Slovenske zvoke, Zapeljivke ter Barbaro in Martina Jehajta. SB, foto: MARKO MA2EJ Praznični pravljici Novega tednika in Radia Celje so v Plenotu Tuš spr^ljali številni obiskovalci. Smeh je pol zdravia. pravijo med drugim tudi Slovenski zvoki, ki so navdušili tudi % šov programom. Prijateljstvo je tisto, ki nas združuje. Prev to jd razlog, da tako dolgo vztrsjejo v glasb) ciani ansambla Franca Navihanka imajo v prazničnih dnah valiko rtastopov, zato eo jim nasveti društva zelisčarjev Ginko k Celja ter Žerdonerja. ingverjev napitek prišli še kako prav. Ansambel Cvet združuje zelo zanimiva druSnska naveza, saj sta v ensamMu ne le mol m žena, temvactudi dva brata in sestra. Krajeaiji so se odzvali povabilu voditelja Toneta Vrabla in kot druSnski ansambel poskrbeli za dobro voljo, it. lOt-23« december 2008 - m ^ 18 I: ŠPORT NOVI TEDNIK V prvem polčasu ja korak z gosti držaf AJem Toskic. Mučenje tudi z Ormožem Rokometašem Celja Pivovarne Laško nikakor ne uspe razveseliti navijačev. Se več, tokrat so si od njih prislužili žvižge s tribun. Tekmo so gostje začeli zelo odločno in bili od prve minule v vodstvu, ki so ga držali do 14. minute (7:7). Usodnih 13 minut Drugi del prvega polčasa so domaä predvsem na krilih razpoloženega Alema To^ća»ki je v prvih 30 minutah dosegel 5 zadetkov, odigrali bolje in povedli z dvema zadetkoma. Sledila je bolj aii manj enakovredna igra, z veliko napakami tako na eni kot dru^ strani, vendar so Celjani uspeli držati razliko dveh golov. To so uspeli Ormožani v končnici L polčasa predvsem po zaslugi razpoloženega vratarja Grege Cudiča izničiti (16:16). [zko-ristilj so tudi nekaj sumljivih sodniških odločitev v škodo Celjanov in uspeli držati priključek. S sodniškim kriterijem je bil razumljivo nezadovoljen tudi domaä trener. T\idi gi del so gostje iz Ormoža dobro odprli in zopet povedli z dvema goloma in povsem nadzorovali potek tekme. V 40. minuti so vodili §e z golom prednosti (22:21J, nato pa v napadu, predvsem zaradi vendarle boljše igre celjskih igralcev v obrambi, ostali povsem brez idej in domačim dopustili, da so se z delnim izidom 5:0 odlepili na 26:22. Za Or-možane je bilo usodno obdobje od 40. do 53. minute, ko niso dosegli zadetka. Celjani so tako vendarle v drugem delu druge^ polčasa zaigrali bolje in tako strli odpor gostov. Razlika šestih golov je na koncu za goste morda malce prevelika, nudili so odličen odpor, vendar je na koncu odločila tudi fizičru pripravljenost in daljša klop Celjanov. Srečanje sta nedvomno s svojimi velikimi napakami začinila tudi sodnika, ki na sam razplet vendarle nista imela vpliva, a v oči je bodla predvsem slaba predstava celjskih rokometa-šev v prvih 40 minutah. »Pa tudi tribune so prazne Trener Celjanov Tbne Ti-selj je moral priznati: »To je bila ena slabših predstav v le-tošnjem letu. Prvi polčas je bil precej slab, brez prave borbenosti, Ko smo videli, da je >VTag odnesel šalo<, so nekateri igralci stopili na plin in se maksimalno borili do konca. Očitno zadeve, na katere smo opozaijaJi na začet- ku sezone, da bo ta sezona neprimerno drugačna, kot so bile vse druge, niso končale pri pravih poslušalcih. Zdaj ko je zadeva težka, se \ndi, kdo ima pravi karakter, kdo lahko zadevo Izvleče in kdo ne, pa tudi tribune so prazne. Ob tem bi se zahvalil vsem navijačem, ki nas še pridejo spodbujat. Želim si. da bi nas prišli bodrit tudi v težkih trenutkih.« Dodal je še: »Letošnje leto je nasploh eno mojih najtežjih doslej, ne le v profesionalnem pomenu Drugi najboljši strelec Celja . je bil Vasja Furlan: )»Igra v prvem polčasu ni stekla. Bile so luknje v obrambi, napad pa je bil povsem neorganiziran. Med premorom smo se dogovorili, da bomo vse spremenili, kar nam je uspelo. Strli smo odpor Omoža-nov, ki so me izjemno presenetili. Mi si kaj drugega kot zmage v svoji dvorani ne bi smeli privoščiri.« Državno prvenstvo se bo s tekmami iS. kroga nadaljevalo ?. januarja, ko bodo Celjani gostovali pri Slovanu, že danes pa bodo odigrali prijateljsko srečanje z reprezentanco Kuvajta (16.00). MITJA KNEZ Foto: SHERPA Grup A • k 4 < i »Lotoinj« Iflto j« flasploh ano mojih najtažjlh doslej, ne lo v profesronainsni pomenu...»je poudaril Tone Tiselj. vkleščeni hrbtanični žnac pa je Ediju Koksarovu rešil Miri Meksimovič. Različni obrazi celjskih košarkaric Košarkar ice celjskega Merkurja so v 11. krogu Jadranske lige premagale Vojvodino s 75:62 in s tretjo zaporedno zmago ohranile objektivne možnosti za uvrstitev na zaključni turnir. Proti vodilni ekipi srbskega prvenstva so srečanje odlično začele in v prvem polčasu vodile s 25, v drugem pa že z 29 točkami razlike. Precejšen padec Nato jim je popustila zbranost in gostje so zaostanekzni-žale na 11 točk. Celjanke so v Novem Sadu izgubile z 10 točkami zaostanka, zato je bilo pomembno, da so v končnici spet zaigrale bolje in slavile s 13 točkam naskoka. Kako si dve tako različni predstavi proti Vojvodinkam razlaga trener Željko Ciglar? »Hja, ni lahko razložiti. V Novem Sadu je bila naša ekipa kompletna, njihova pa ne. Tokrat je bila Vojvodina popolna, z Gruborjevo in ŠII j ego viče vo. Očitno je, da Pni dvoboj s Knnisko Gon) sija Amerićankslan^^ te, dnigega pa §8 ID na, kajti talu) se I jfi mudifo donnv, da si je sama ku^ letalsko vozovmca Polag sadi poskMU sakietarka kkiba Sefg^ SehJ. vsem ekipam domača dvorana veliko bolj odgovarja. V go-steh rusmo začeli s polno močjo, nato nas je presekal še sodniški kriterij, v končnici niso Vse zagate rešuje 1fr4etna Nika Baric. V Celje ie vodstvo Markurja spretno zvabilo skoraj vsa najbolj nadaijene slovenske kosari(arice. (ter/rmsk^^neza^es m aerobiko) pri plo5l{izgotomof od ]S.U.do21. U.20Q8 bile dosojene tri'očitne osebne napake nad mojimi igralkami. Tokrat so moja dekleta zaigrala zbrano in učinkovito, celo iepo za oko. "Hidi težavo, kako ustaviti njihove visoke i^alke, smo uspešno rešili. Zadovoljen sem po zelo dolgem času.« Splošno zadovoljstvo pa je pokvaril poraz v domačem prvenstvu na Gorenjskem. »V Kranjski Gori sem sam storil napako, s taktiko sem želel reševati težave, vendar mlada dekleta morajo pač igrati predvsem srčooun prikazovati pač ti^to. kar so se doslej nauäla. Poskušal sem sicer nekaj logičnega, pa sem zakompUciral, se živdral, bil sem grob do nekaterih. Poraz z dvema točkama ni boleč, ob koncu bomo boljši od Kranjske Gore in od ostalih. VJadranski ligibomo poskušali koga presenetiti v gosteh. Skušali bomo kupiti Se eno visoko igralko, ki bo boljša od Brownove in Tardyjeve. Imamo mlado ekipo, zanjo bo četrto mesto pravi podvig,« poudarja Ciglar, ki spretno vodi celjsko barko v vse bolj razburkanih razmerah. Čonkova spet v Celju? Za Brownovo je klub predčasno zapustila tudi Ke-Ke Tardy. Damir Gigič ni več Ci-glarjev pomočnik, a ostaja v klubu pri mlajših selekcijah. Plača ali dve sta zamujali ali pa še, poškodovana je spet Eva Komplet, povratek Lucije Čonkove s Poljske pa bi vse skupaj razvedril, še naprej pa odlično igra 16-letna Nika Barič, dosegla je 28 točk: »Dokazale smo, da imamo boljšo ekipo. Zelo dobro smo odigrale v obrambi in zato so nam uspevaäprotinapadi.« Kako pri 16 letih kot lider ekipe gleda na Številne spremembe v ekipi? »Zapustili sta nas dve Američanki, upam, da nadaljnjega osipa ne bo. Bili sta visoki, zdaj imamo le še dve, kj pa sta vendarle bolj štirici kot petici. Vseeno smo v soboto dokazale, da se da tudi tako dobro odigrati.« DEAN SUSTER Foto: GrupA m št. 101 • 23. decembw 2008 NOVI [EDNIK 19 Hohkrautova najboljša tudi med članicami v Plezalnem klubu LaSko $e lahko prvič pohvalijo z os* vojitvijo naslova državnega prvaka v članski kategoriji. To je uspelo Mat^i Hohkiaut v balvanskem plezauju. Plezati je začela pred desetimi leti». V 3. razredu osnovne šole se je pri ari Športne vzgoje prvič spopadla s plezalno steno in bila lako navdušena, da se je s profesorjem športne v^oje dogovorila za treninge. Uspehi na tekmah so ji dajali še več elana, mkoli ji ni bilo odveč trenirati. Naslov državne prvakinje je prvič osvojila med cicibankami leta 2000 v težavnosti, kasneje pa ji je še večkrat uspelo zmagati v skupnem seštevku DP tako v balvanskem kot tudi težavnostnem plezanju- Nastopala je na tekmah mladinskega evropskega pokala in mladinskih SP. Končala je I. gimnazijo v Celju, zdaj pa obiskuje 1. letnik Fakultete za šport v Ljubljani, D5. foto: SHERPA RK CELEIA ŽALEC: Četrto mesto po jesenskem delu Rokometašice RK Celela Žalec zasedajo po jesenskem de}u prvenstva prvd državne Ifge 4. mesto, kar je nekako po napovedih pred začetkom letošnjega državnega prvenstvi. Ekipa, kf je pred začetkom prvenstva doživela preoei igralskih sprememb, prišlo je kar osem novlli igralk, je zbrala 15 točk, sedem zmag, enkrat igrala neodločeno in doživela tn poraze. Najboljše strelke po prvi polovici prvenstva so Strmšek, ki je dosegla 69 zadetkov, dedi Petrinja 67, Krhlikaf 60, Potočnjak 46 inOrćar33. Razveseljcvjetudi podkek, da je kar pet igr^k iz mlajšega pogona dobilo priložnosti igranja v i. ligi, ki napovedu-jeio prodor ^e već doma vzgojenih igralk za igrame v članski eio letos igrala po kra^m premoru. Z leve stojijo Patrieiia Juren, Dala Gmi. Pins Umek, tmerita Anja SrBtec in Divid Kranjec. Grmova in Kranjec državna prvaka V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem je sodelovalo 48 tekmoval-cev iz šestih slovenskih klubov (Bled, Jesenice. Stan* ko Bloudek, Olimpija» Kranj, Celje). Med mladinkami je bila najlDoIjša Daša Grm. Pina Umek je v isti kategoriji zasedla 6. mesto, Tina Kalšek pa 14. Med mladinci je prav tako naslov prvaka osvojil David Kranjec. V skupini dekilce A je bila Patricija Juren osma, med dekiicami B pa Anamarija Kožeinik šesia. Celjska ekipa je v skupni razvrstitvi kljub odsotnosti bolne Doroteje Simunič osvojila 2. mesto. DŠ wiim.iioviteihil^ iNwwiradioi^^^^ pUiORAMA KOŠARKA l.SLJ2.krog:Hopsi-SfetJßö U)ka 114:73: King 27, Jelesi-jević 22. Hundley Iß, Vujasi-novie 16. PodvrSnik 15. Vaši 8, Šamanić 4, Vodovnik, Codier 2, Zlmorog • A^i; Šentjur 7l:S7; Berdiel 15. Lučić 14, Mašić 13, Strnad 10. Nuhano-Vič 8, Krejič 6. Miljkovič 5; Dunovič 15, Upornik 14, Brown 12, Sadibašić 10. Se-bič 6, Nova Gorka ■ Elektra 68:85; Ukar 13, Petrovič. Mar-cetie 11; Sjekloča 15, Lekič, Čup 12, Ivanovič. Novak 11, Horvat, CarrS, Džambič4, Go-lež, Mravljak2. Vrstni red: Krka 22, Zlatorog. Helios. Slovan 21, Hopsi, Koper 18, Elek-ira, Z^orje 17, Skofja Loka. Postojna 16, Alpos 15, Nova Gorica 14. I.BSL, 13.krog:CrndiÄfe-Rogaška 67:89; Šinkovec 14, Podboj 10; Pungartnik 27, Petrovič 19, Smajlovič 12, Pešič 9, Peiranovič 7, Markovino-vič 6. Ambrož 5, Pale • Koso-vec 3, Plavčak 1, Diglav - Konjice 78:64; Kondič 27. Mah-kovic 15; Novak 18, Smaka 11, Sivka 9, Skaza 8. Goleš, Ciganovič 7, Vipomik 3, Kozar 1- Vrstni red: Parklji, Roška 24, Rudar, Branik 23, enčur 22, Triglav 21, Gradišče 20. Kraški zidar 19, Janče 18. Hrasmik 17, Litija 16, Konjice 15. Radenska 14. 2.SL-vzhod, 12.krog:Pod-bočje • Celjski KK 78:79, Grosuplje - Terme Olimia 94:75; Štrukelj 23, Špacapan 21; Ter-2an20. Kačarevič 17, Stahl 14, Slojkovič 10, Ajhmajer 9, Špi-Ijak 4. Vrstni red: Grosuplje 23, Maribor, Celjski KK 22. Ježića, Ilirija, Dravograd 20, Podboje 18, PakmanCeije 17, T^rmeOlimia, Mavrica, Union Olimpija mi. 14, Lastovka li 1. SL (ž), 11. krog: Od^a -RogßSka 79:67; Oblak 27, Ca-dež 15; Lesjak 24, Baloh 21. Starček 10. Nelc 9. BastaSič 3. A/M - Kofijice 83:56; Kure 27, Dover 14; N. Kvas 18, Javor-nik 16, Kobale 8, Šrot 5, U. Kvas 4, PliberJek 3,1. Klančnik 2. Vrstni red: A/M, Meikur 19, Kranjska Gora 18, Triglav, Ježića IS. Domžale 13, Odeja 12, Konjice 11, Rogaška 10. Jadranska liga (ž). 11. krog: Merkur Celje ■ Vojvodina 75:62; Barič 28. Hughes 22, Jagodič, Kiavžar. Ciglar 6, Verbole 4, Kerin, Abramovič 2; Ščekič 16, Siljegović 14. ROKOMET 1. SL, 14. kiog: Celje Pivo-vaj na Laško • Jeruzalem Ormož 32:26 (16:16); Toskič 7, Furlanć, Sulič4, Terač, Kok-Sajov 3, Rezniček, GorenSek, Gajič 2. Bedeković, Špiler, Ko-jič 1; Čudlč 7, Sok 5, Ško^a loka • Gorenje 23:33 (10:15); Dolenec 8, Dolinar 7; Datu-kaSvili, Cupić 5. Dobelšek, Harmandlč 4. KavaS, Mlakar 3, Rnić.Golčar 2. Bezjak, OS-lir, Sovič 1. Vrstni red: Koper 24, Gorenje 21, Celje 19, Prevent 14, Trimo. Slovan 13, Ormož, Ribnica 11, Ško^a Loka, Rudar 6, Krka 2. ODBOJKA l.DOL,U. krog: SzpŠem-peter ' Calcit Kamnik 1:3. Vrstni red: Marchiol 31, Triglav 26, Krka 22, Maribor 20, Galex 14, Kamnik 13, Knauf Insulation 4. Šempeier 2. 1. DOL (ž), U. krog: Gw-suplje • Aliansa Šempeter 3:1. Vrstnl red: Calcit 27, Slo-Ving, Aliansa 22, Koper 17, Ptuj 13, Grosuplje 10, Benedikt Novo mesto 3. (KM) Iti; »a'-i saj je bil v Treh lilijah na sporedu lokalni obračun. pdličen odpor Sentjurčanov v njem je ekipa Alposa dodobra namučila laščane. ki so prišli do pričakovane zmage Sele v finišu lekme. Po začetnih 3:6 in delnih 10:0 23ato-roga, ki je povedel s 13:6 v 5. minuti, je kazalo na pričakovan razplet derbija v TVeh lilijah» kjer so v tej sezoni domačini dobili prav vse prvenstvene tekme, v povprečju z 31 točkami razJike. Alpos je znal odgovoriti z delnih 9:0 in izenačiti do prvega odmora. TUdi v drugi četrtini so se taktično zelo dobro pripravljeni Šentjurča-ni znali zoperstaviti domačinom, ki niiakor niso zmogli razviti svoje igre. Alpos je povedel za 5 točk in polčas dobil za eno. V začetku drugega de-la je Dano Krejič s trojko aio va povedel domače v vodstvo, a so gostje odgovorili in v 25. minuti znova imeli prednost. Takrat je tehnično napako dobila domaČa klop in Alpos je pobegnil na 46:^ v 27. minuti. A je ta tehručna napaka pomenila tudi spremembo sodniškega kriterija, ki je dal ve tra v jadra Zlatorogu. Ta ga je znal izkoristiti in je do konca 3. četrtine z delnim rezultatom 10:0 prišel do vodstva 50:46. Mirii serija »pivovarjev« se je nadaljevala tudi v začetku zadnjega dela, obramba je postajala vse boljša, Šentjur-čani 5 minut niso dosegli koša in v 34. rtünuti je bilo 55:46. Do najvišje razlike so nato domači prišli v 36. minuti, ko je bilo 59:49. Po zaslugi razpoloženega Luke Laponuka (14 točk) so se gostje še približali na 61:54, nato so v zadnji mi-nud in pol od razlike osmih padli na razliko 14 točk. Kljub vsemu se Je zasluženo končalo za La£čane, ki so pač znali izkoristit) svojo kvaHteto, ko je bilo to najpotr^neje. Miguel Berdiel s 15, Uroš Lučić s 14 in Ante Mašič s 13 točkami so bili prvi strelci Zlatoroga, ob Lapomiku pa sta se pri Alposu izkazala Še Dejan Du-novii (15) in Takais Brown {12). Omeniti velja še kar 17 [Salih Nuhanovič 13) skokov več Laščanov in vsega eno zadeto trojko Alposa, kar je tudi na koncu odločilo zmagovalca. »Brown dela korake« Berdiel pa ne...« Po zmagi domaä tren« Aleš Pipan niti ni imel preveč raz-lo^v za veselje: »ŠentjurČani so odigrali zelo soUdno, v nasprotju z mojo ekipo. Ne vem, kaj je bilo fantom. I^ali so daleč od tistega, kar smo se dogovorili in na kar smo se pripravljali. Če je bil to samo slab dan, potem nič hudega, če pa so v ^ vah moj ib ianto v igrale razlike s prejšnjih domačih te- kem, potem imamo precejšen problem.« Na drugi strani je bil Damjan Novakovič kar pre cej razočaran: »Dobro smo se pripravili na domačo i^o, onemogočili protinapad in met z razdalje. Solidno smo se upirali. "rienumo sem še prevroč, moram pogledati posnetek, a ni mi jasno, kako to, da naš Brown dela korake, na drugi strani pa Berdiel ne. kako to» da Sd>ič dela osebne napake v napadu, na dru^ strani pa enake poteze Luäda ostajajo ne-ka^ovane. Zdaj nas Čaka dosti dela za morda ključen mesec januar za naŠ status v li^ UPC Upam, da bomo v naslednji mesec krenili spremenjeni, kajti ta ekipa ne zagotavlja želenih ciljev.<( Laščam bodo danes isali s Postojno, medtem ko so SenQ určani že prosti, kajti domače srečanje proti Kopru so prestavili na 7. januar. Mačka in mis Polzelani so po nekaj porazih našU žrtev v Mercatoiju iz ško^e Loke, ki so ga v svoji dvorani dobesedno osramotili. A po prvem delu in še posebej po prvi Četrtini nič ni kazalo na to. Po desedh minutah so imeli le točko prednosti, ob ^vnen odmoru pa že 12. Nato je sledila rapsodija fantov Boštjana Kuba^. Daniel Vu-jasinovič (16, /asistenc) je povsem razigral oba svoja centra, Shawna Kinga (27,13 skokov) in Nemanjo Jelesijevića (22, 10). Razlika je začela hitro rasli. Tretji del so Pob:elani dobili za kar 20 točk in srečanje je bilo seveda že odločeno. A Hopsi niso popuščali. Še naprej so polnili k«^ nemočnih Gorenjcev. na parket so stopili prav vsi igralci, zadovoljni številni gledalci pa so ekipo po tekmi z ovacijami pospremili v slačilnico. Omeniti velja še 18 točk Terenca Hundleya in pet trojk (za vseh njegovih 15 točk) Andreja Podvrdnika. »Čestitam fantom za igro, predvsem s spremembami obramb. Igra s tremi visokimi igralci se je povsem obnesla, saj so branilci za razliko od tekme v Kopru odigrali tako, kot znajo/( je povedal Kuhar. Hopsi so tudi danes domačini. Novo Gorico morajo premagati in si že na stežaj odpreti vrata lige za prvaka. Pomembna zmaga Prav v Novi Gorid so se v soboto veselili ^alci Elektre Esotech, ki so Se drugič zapored slavili zmago v gosteh. V sicer u-dem srečanju je odloČila obramba ŠoStanjČanov. Tokrat SQ odigrali zelo kolektivno tudi v napadu, o čemer priča pet igralcev z doseženimi desetimi aii več točkami. A obramba je bila ključ. Kljub devetim trojkam domaČih so namreč fantje Boruta Cerar-)a garaii od prve do zadnje minute v obrambnem delu in vodili praktično vse srečanje. Odločilna je bila tretja četrtina, v kateri so domačinom dovolili vsega sedem točk, povedi! pred zadnjim delom za 18 točk in mimo nadzorovali Zlatorogom Salih Nuhanovič je Qostom podelil pet Uokad in pod njihovim obročem devetkrat u>el odbito žogo. potek dogajanj v zadnjih desetih minutah. Luka Sjeklo-ča (15 točk. 10 skokov), Brane Lekič (12) in Dejan Ćup (12) so bili naj strelci, a pohvalo si zaslužij o prav vsi. V zadnji letošnji tek^ čaka Elektro domače srečanje proti Slovanu. Ob presenetljivih (čudnih) iadih v vsakem krogu bo ueba premagati še koga iz zgornjega dela tabele za preboj v ligo za prvaka. In Slovan je za- gotovo priložnost za to, le ponoviti je treba igro z zadnjih dveh tekem. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ Peterka 12. kroga: Nuhanovič (Zlatorog), Sjekloča (Elektra)» Jelesijevič, King (Hopsi), Lapomik (Alpos). Igralec 12. kroga: Luka Sjekloča (Elekra). it. 101 • 23. december 2006 v Laškem že odštevajo božič v »pekiu« Na občinskem dvorišču v Laškem lahko še danes obiščete božično-novoletni sejem, ki so ga odprli prej^ji leden. Vsak dan po 17. uri ga popestri bogato dogaja* nje, ki se bo v Laškem nadaljevalo še do konca ve-selega decembra. Ob 17. uri se bodo na občinskem dvorišču, kjer je sicer še danes na sejmu mogoče kupili domače izdelke, otroci razveselili lutkovne predstave Bici-Kleta v izvedbi Brigite Leban, obiskal jih bo tudi Božiček, da mraz ne bi prišel do živega, bodo na voljo plesne animacije. 2a-zvenela bo tudi pesem članov Akademskega pevskega zbora Laško. Osrednjo zabavo bodo jutri, prav tako ob 17, uri. imeli učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, saj bodo šole do naslednjega leta zaprle svoja vrata. Na Aškerčevem ii^ se bodo v petek ob 11. uri zbrali konjeniki, ko Uiristično društvo Laško in Etno odbor Jure- V teh decembrskih dneh pripravljajo v mnogih krajih v Savinjski dolini različne prireditve, v pobožič-nem času pa bodo v ospredju žive jaslice. Te bodo v četrtek in petek na ogled v Jami Pekel in v Dol Suhi pri Rečici ob Savinji. V Jami Pekel se bodo ogledi jaslic začenjali ob 15. uri» TD Šempeter pa napoveduje ogled skrivnostnega podzemlja, kjer se bo božična zgodba pred očmi obiskovalcev odvijala »v živo«. Poleg likov in številnih oastopov bodo omogočili ogled večjega dekjame, ki slovi kot biser štajerskega krasa. V TD Rečica, ki pripravlja žive jaslice v opuščenem kamnolomu v Dol Suhi, bodo i^ano predstavitev s prizori Kristusovega rojstva pripravili na božič in Štefanovo ob 17. in 18.30. Ob lem bo v božični noči precej pohodov, med drugim se bodo v sredo zvečer na pohod odpravili v Studencah. na Galiciji pa se bodo k poinočnicam odpravili z baklami. Večje jaslice bodo postavili 5e pri Domu Završanov v Zavrhu, na Štefanovo pa marsikje blagoslavljali koi^e. V soboto se pred Domom IL slovenskega tabora v Žalcu začenja tudi Veseii december za najmlajše, v okviru te prireditve pa bodo poleg mažoretk otroke vsakodnevno razveseljevali z različnimi predstavami. US Najmlajši, ki so jim v Laškem posvetili dobršen del priradKev, se bodo danes razveselili ie prihoda Božička z darili, ta KraSovca Možnar pripravljata tradicionalni blagoslov konj. Tudi sredstev zoper lakoto in žejo ne bo manjkalo, obljubljajo. Za tem ljubitelji godbe na pihala ne smejo zamuditi tradicionalnega koncerta Laške pihalne godbe z mažoretkami ter gosti. 2^ra-U se bodo ob 18. uri v dvora- Laški pihafoi si s toplim čajem grejejo prste- morda ravno ta petkov tradicionalni koncert pihalne godbe. ŽE VESTE. KJE BOSTE PREŽIVEII NAJDALJŠO NOČ V LETU? da v novo letü zaplftcie v hu^ciu Wellness Park laiko. Zdravi I lic u horpiu Hum all lokrđt nekoliko tfrugsC« - V Ssvnd Centru. Za vas smo pripravH) tudi novo le t II 3 p fözn ova- lnfannac9elnKmv3c^;03 42U lOO M THERMANA "««M «^«11' ni Tri lilije in ob lem obeležili dan samostojnosti. Kulturno dogajanje se bo nadalje-^ valo v nedeljo ob 17. uri v KuJ-tumem centru Laško. Člani KD Koral in Vokalne skupine Lilija pripravljajo muzika! Tn-je praSički en volk.com. PM, foto: KATJUŠA » i t N I $ s ASPARA S Zimsko Aspara raziKijar^je ■ Posebos akcija: 2iiiuka pravtjKa 'm itevOna prmnfffitft , 'A»ptr« namig; dtrUniboni Ajpanu po|jubaoocia . oljeraeMf^-PRATODATUl.ff ~ . ^ 'Aspan vabilo: SPlNNlNiC ouratoD Iflfer Cma IfOfu Dota^mfla 22b, TM Šn^.t^l^^A^j^ HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na toden, ob torkih in petkih« »animivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja NovegatednilcaC 0,81 petkova pa 6 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplacno prejemajo se vse posebne izdaje Movega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak petek 43 barmk Straw tetevts)sk»9a spcteda IB uflinh^ Prešernova 19 3000 Cetje NAROCILNICA Ima in priimek: KniL Ulita: DaUun rojstva: NsprtUitno naročam Novi Udnfk a Mjmanj 6 masanv podpis: KT&RC d.o.o. bo podđike upanbljal samo a ponbc luro^iAe sluSx Noveg» ledsilcs Podjetje hrr&RC. d.o.0. Direktem Srečko Srol Podjetje opravlja Časopisno-zaJožniško. rattjsko ina^n* disKo*iržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3CXXI Celje, tetefon (OBj 42 2S 190, fax: (0^) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda )e 0.81 EUR petkovega pa 1,25 EUK. TajnJcđ: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanäek. Mesečna naročnina }e 7.90 EUR. Za tujino je letna nan^čnina 189,60 EUR. Številka iransakdjskega ra-Cuna: 06000 0026781320. NenaroCenlh rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Usk: Delo, d.d., Tiskarsko sredilče. Dunajska 5, dirdctor: Bogdan Romih, t^ovi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 6.5% davek n^ dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn NamestnJcaodg. ur.: Ivana Stamejčič RaČunainiški prelom: IgoršarUh. Andteja iztakar (^likovanje; www. minjadesign.com E-mail uredništva: tednikiS^t'ft.^ E-mail tehničnega urednidtva: tehnika.tednjk@7i(*rc.si - Št. 101-23. december 2008 RADIO CEUE Odgovom.a urediuca: Simona Brglez Urranica informativnega programa: Janja Iniihar E-iDail: radio^l^t-rc.si. E*mail v studiu: info<^adiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Srečko-Poktič. Brane Jeranko» Spela Kuralt, Ro^mari Petek. Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster. S^ka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in EUdiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agendje: Vesna Lejič Propaganda: V^ko Grabar. Zbüu> Bobinac, Viktor Kleoov^k, Alenka Zaptidek. Rok Založnik Itidtm: (03)42 25 190 Fax; (03)54 41 032, (03)54 43 SU Spregan oglasov po d^. poiti: agentija®m>rc.si m KRONIKA NOVI TEDNIK Novinanki phjs leta 2008 so si prftlu2ifi varnostniki esljskega sodišča. Sodniški »ocvirkicc Pregled »sodiščno-novinarskega« preteklega leta Ekipa našega Časopisa in radia je v minulem letu na celjskem okrožnem in okrajnem sodlŠČu presede-la kar nekaj ur. Pravzaprav ne »nekaj«, verjetno se je teh ur nabraio krepko veČ kot sto. Seveda tam nismo sedeli kot obtoženci, ampak smo spremljali Številna sojenja, katerih potek je bil zanimiv za javnost. Največkrat smo poročali s sojenj, povezanih z umori in poskusi umorov, ali s procesov» ki so biii povezani z gospodarskim kriminalom. Seveda se iz slišanega na številnih obravnavah ni norčevati. saj gre za sila resne in čudi ključne stvari, ki vplivajo na marsikatero življenje. Res pa je, da je v sodnih dvoranah marsikdaj slišati tudi stvari, ki tja ne sodijo, ali stvari, ki ne glede na re- snost situacije prisotnim narišejo nasmešek na obraz. Pogosto prisotnost novinarjev marsikomu dvigne pritisk, vendar se ne zavedajo, da novinarji tam ne sedimo zaradi lastnega »firbca«, ampak zaradi interesa javnosti. Tako smo bili tudi letos kdaj pa kdaj predvsem od obtoženih deležni fudi kakšnih žaljivk ali pošiljanja v rodne organe, a smo kljub temu svoje delo opravili korektno. Včasih je tudi s strani nekaterih sodnikov in so-sodnikov opaziti negodovanje» ko nas opazijo in smo med obravnavami deležni ostrih pogledov. Na drugi strani so tudi takšni sodniki, ki jim pozornost javnosti godi. In čeprav so sodniki včasih do nas, novinarjev, kdaj tako zelo uradni, da nam navržejo kakšno cinično, ko vidijo, da v sodni dvorani se- dimo s kazenskim zakonikom (Hvala bogu. da si nekateri vsaj malo pogledamo, kajne?), smo neuradno izvedeli, da si marsikdo med njimi Časopisne članke o sebi skrbno hrani... Vzravnano in v ritmu četvorke Medtem ko so tožilci kar se tiče novinarjev precej zadržani, so popolnoma druga zgodba odvetniki. Med njimi je kar nekaj »kopij« legendarne Marjetice Nosan, ki je letos zaradi bolezni, žal, umrla. Je pa bila, če pustimo ob strani uspešnost njenih primerov, resnično legenda. Bila je daleč edina> ki je zabrusila nasprotnemu zagovorniku, naj »da že enkrat mir« ali je med sojenji spuščala izjave brez dlake na jeziku, ki jih drugače redkokdaj slišimo. Sodeč po obravnavah, ki smo jih spremljali» ji Je tesno za petami na primer mariborski odvetnik Daniel Planinšec, ki si pogosto skoči v zobe z odvetnikom Gorazdom Fi-šerjem. »Tako je zapisano, mogoče sem pa jaz prebu-tast,« je o sebi glasno razmišljal Fišer na eni od sodnih obravnav... Zanimivo je bilo tudi na obravnavi konec poletja, ko je obtoženec pred nosom sodnega senata dobesedno odvihral iz sodne dvorane. To je storil zato, ker je sodnica nasprotovala novinarjem v dvorani. In medtem ko je njemu pustila, da je na tak način »zbežal«, podpisana (dokler sem lahko bila v dvorani) nisem smela biti med spremljanjem sojenja naslonjena na stol pred seboj, ampak sem morala sedeti zravnano, Kot v šoli... Važno, da novinarji sedimo zravnano, medtem ko priče pred obtoženci povedo vse svoje osebne podatke, čeprav se bojijo za lastno varnost... Pogosto se zgodi, da mora vsa javnost (poleg novinarjev tudi ostali, ki spremljajo sojenje, saj so la v vešni primerov javna) dvorano med sojenjem zapustiti. In to večkrat, saj se mora senat o nekaterih vprašanjih tudi posvetovad, preden sprejme odločitev. Na enem od sojenj smo se tako iz dvorane na hladen hodnik prestavili sedemkrat. V eni uri in pol. »Kolikokrat so nas pa danes postavili na hladno,« je s Črnim humorjem komentiral kolega, ki »pokriva« črno kroniko za drug medij. Zanimivo je predvsem maja. Ko je bila v Prešernovi uici rekordna Četvorka. Vsako leto do zdaj se je namreč zgodilo, da je bila ravno ta dan razpisana kakšna pomembna sodna obravnava. Tako smo v raz-pravnih dvoranah imeli še glasbeno spremljavo z ulice z navodili: »Levo, desno, zdaj naprej ...« Kje je Prešernova? Letošnji »sodni ocvirek«, ki je vsaj zame najbolj smešen, pa se je pripetil na eni od obravnav na okrajnem sodišču. Med obravnavo je sodnica o dogodku, ki je bil ključen za obravnavo, vprašala: >»Ja, kje pa je sploh ta Prešernova ulica v Celju?« Nakar jo je ena od prič hitro poučila, da pravkar sedi v tej uEci, saj okrajno so- dišče. kjer je vsa ta leta zaposlena, nosi naslov Prešernova ulica 22 ... Novinarji smo se nasmejali tudi (Čeprav, roko na srce, je šlo na smeh tudi članom senata), ko so v sodno dvorano namesto neke Celjanke povabili kar Moniko Seleš! Pa še tole. Ob vsakem našem obisku celjskega sodišča so nas tam pričakali prijazni in simpatični vratarji. Resda smo morali vedno, saj je takšen protokol, na pregled dati torbice, a smo ob tem z njimi vedno prijetno pokramljali. Ob obračunu na koncu }eta smo ugotovili, da so bili na sodišču pravzaprav ti fantje z nami najbolj prijazni. Ne smemo še pozabiti na paznike In policiste, ki včasih spremljajo obtožene na sojenjih, če ti na primer pridejo tja iz prostorov celjskega zapora. Tudi z njimi smo že navezali prav kole-gialne odnose. Zapisano je zgolj le malo bolj sproščen pregled »novinarsko-sodišč-nega« preteklega leta, nikakor ne gre za kritiko, saj za to poskrbi javnost, ne mi. Seveda bi se tudi sodniki, tožilci ali odvetniki kdaj spomnili kakšnega »ocvirka«, ki smo ga zapisali novinarji ob poročanju iz sodnih dvoran, Se zgodi. Tako se nam je, čeprav že pred časom, zapisalo, da je znan celjski uradnik dobil kar štiriletno zaporno kazen, namesto štiri-mesečno. Kakorkoli že, do zdaj bi se mu iztekli že obe SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA v mm ■'t - Prevračali so se z vozili Minuli konec tedna so se godile tri večje prometne nesreče. 2e v petek je na regionalni cesd izven Žalca, pri odcepu za Petrovče. 37-letni voznik osebnega vozila zapeljal s ceste. Z vozilom je zdrsd čez nasprotru vozni pas in trčU v drog javne razsvetljave. Po trčenju je vozilo pristalo v kanalu meteornih voda. V nesreči se je hudo poškodoval 44-letni sopotnik.Včeraj ^utraj se je nesreča zgodila v Ljubiji pri Moziiju, kjer je voznik padel iz vozila med prevrač^jeminsepri tem poškodoval. O nesreči poročajo še iz Preserij pri 5raslovčah, kjer je voznik prav cako zapeljal s ceste in se prevračal z vozilom. Ugibanja o direktorju policije V začetku preteklega tedna se je iztekel javni natečaj za generalnega direktorja slovenske policije. Nanj naj bi se prijavilo 14 kandidatov, kar je več kot na prvem razpisu, ki so ga morali razveljaviti zaradi domnevnih nepravilnosti. Med prijavljenimi na nov natečaj naj bi bUo kar nekaj takšnih, ki so bili kandidati tudi prvič. Med njimi naj bi bili po naših podatkih še vedno nekdanji specialec Zlatko HalUoviČ, zdaj policijski svetnik na celjski policijski upravi, ter Anton Ttavner, zaposlen na Ženevskem centru za demokratični nadzor nad oboroženimi silami, sicer doma z naSega območja. Travner je znan tudi po vodenju reševanja ob letoSnji tragediji na Bland. Med kandidati naj bi bil tudi Celjan dr. Miroslav Žaberl, sicer velik strokovnjak na področju policijskih pooblastil, trenutno zaposlen v Sovi. Vsem trem smo pred dnevi poslali tudi pisno vprašanje, ali lahko potrdijo navedbe, da so kandidati za generalnega direktorja policije. Odgovor smo prijeli nć\ Antona Travnerj;^ in dr. Miroslava 2aberla, ki sta nam svoji prijavi potrdila, vendar do konca postopka izjav ne bosta dajala. Odgovora Haliloviča še nismo prejeli, menda zato, ker je odsoten. V nekaterih medijih so navajali, da naj bi se na natečaj prijavil tudi sedanji direktor Policijske uprave Celje Janko Goršek, vendar pravi, da to ni res. »Res je, da se je moje ime pojavljalo med kandidati, toda ne, nisem se prijavil na razpis. Eden glavniJi razlogov, zaradi katerih ostajam v Celju, je moja ekipa, ki ji zaupam in ki pričakuje od mene, da Še nekaj časa ostanem tu. Gre tudi za sodelovanje in zaupanje zunanje javnosti. To so stvari, na podlagi katerih vidim, da lahko s skupnimi močmi naredimo še veliko za lokalno skupnost, Policijsko upravo Celje in dobrobit občanov naše regije,« nam je zaupal direktor celjske policije Janko Goršek. SŠol, foto: SHERPA Na včerajšnjem tradicionalnem bozieniHiovoletnem srečanju z novinaiji na Celjskem se je videlo, da ima direktor celjske policije Janko Goriek v sedanji ekipi zelo veliko podporo. V ozadju z leve vodje celjskih kriminalistov Jože Senica, vodja slu2be za operBtnrno podporo Mija Krajne, vodja službe direktorje Peter OČkerI, vodja QKC Božidar Pezdevsek, vodja Sektorja uniformirane policije Robert Videč. m it. 100 • 19. december 2008 NOVI TEDNIK PISMA BRÄLCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po $vo)i presoji vsldadu z uredniško politiko, razen ko ^e za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina na) ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izogniti nesporazu* mom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na kacero lahko preverimo njegovo Identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem. od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI Dvorana Golovec -tempirana bomba Po dolgem času sem se 19. decembra odločil za ogled koncerta Vinka Coceja v dvo-rani Golovec. Ker sem v tej dvorani delal 15 let in biJ med drugim tudi odgovoren za požarno varnost in varnost obiskovalcev, sem se odloČil malo pogledati, kako je z varnostjo sedaj. Ko smo priSli v avlo dvorane. so spuščali obiskovalce skozi ena vrata, ko smo stopali po o^dh stopnicah tribun, da bi prišli v parter, je pred zadnjo stopnico bila neodstianjena ograja, tako da ni bilo možno stopili vparter na stopnico, ob kalen piše Pozor stopnica. "IVe-ba se je bilo pomikati po ozki tribuni do naslednjega izhoda v parter, kjer je bila odstranjena ograja. Ljudje so hodili levo in desno $top^ na koncu tribun v parter iz precej Šne v^ine, nekateri bolj korajžni so visoko ograjo kar preskočili, drugi so se vračali nazaj po ozkih stopnicah in pod gor-njimi tribunami iskali pot do tribun na ju^ strani dvorane. Tam so doživeli podobno, saj tudi tam na obeh tribunah niso bile odstranjene o^aj e za vstop v parter. Nekateri so hodili kar po stolih, da so prišli do prostih mest za sedenje. V dvorani je bilo po moji oceni okrog 1.600 ljudi, ki so bili v veliki nevarnosti, Če bi se kar koli nevarnega godilo. Nikjer ni bilo nobenega redarja, bila sta sicer dva gasilca, ki jima pa na misel ni prišlo, da bi odstranila prej o menj ene ograje. čeprav sta videla, da ljudje skačejopreko. Preveril sem tudi zasilne izhode, ki so bili nekoč üije, sedaj pa sta dva na severni strani dvorane (velika železna vrata) blokirana, tako da je bil odklenjen samo zasilni izhod na južni strani dvorane, pa Še ta brez ustreznih svetlobnih oznak. Sanitarij, ki so bile nekoč pri blokiranih zasilnih izhodih, ni več in prava umemost je priti do samtarij, ki so nekje ze)o oddaljene od parterja. Ves čas koncerta sem ramiüljal, kaj bi se lahko zgodilo, če bi prišlo do požara ali kakšne druge panike, saj so zasilni izhodi zmanjšani kar za 66 odstotkov glede na nekdanjo projektno dokumentacijo, pa ru(h ostala vrata iz avle na tribune so bila v večini zaklenjena. Ko je bilo koncerta konec, so se začeli ljudje pomikati nazaj, samo da je bilo sedaj precej težje, saj je bilo ogromno ljudi, ki so hoteli iz dvorane. Nihče ni odstranil sporne ograje, po čudežu je nekdo odprl zasilni izhod na južni strani dvorane. tako da se je nekaj ljudi iz parterja odlo^o za ta izhod, ostali pa so se prebijali kakor so vedeli in znali po ozkih stopnicah proti avli in skozi malo odklenjenih vrat ven iz dvorane. Ob tako malomarno in nevarno pripravljeni dvorani bi bil požarni inšpektor nekoč prepovedal prireditev, meni pa kot odgovorni osebi naložil plačilo kazni. Nekdaj so bili razni inšpektorji zelo pogosto na Golovcu, tako da do podobnih malomarnosti, ki bi se taliko končale s hudimi poškodbami obiskovalcev aH pa celo s smrtnimi primeri, če bi prišlo do panike, ni moglo priti, tudi če bi bili mi podobno malomarno ravnali. Zunaj je bila dvorana v celoti zaparkirana z avtomobili, tako da o kakšru reševalni akciji gasilcev ali reševalcev lahko le sanjamo. Pozivam odgovorne inšpekcije, da storijo vse, da bo dvorana Golovec v bodoče varna, tako kot je bila vama nekdaj. Sam dvorane Golovec lep Čas ne mislim več obiskati, saj ne bi rad do^vel nesreče zaradi malomarnosti sedanjega upravljavca ZPO, saj bi bilo knito, da bi nesrečo doživel tam, kjer sem saM nekoč skrbel za pdža}*-no varnost in s tem varnost obiskovalcev. J02E JURC, Škof ja vas Recesija je prav toliko realna, Icot ptičja gripa Ljudje se delijo na dve skupini. Nekateri so dovzetni za vse, kar nam prikazujejo mediji, drugI imajo še malo zdrave pameti. Velike razlike med recesijo in ptičjo gripo ni. V obeh primerih gre za medijski projekt. Če bi recimo prešteli vse prispevke o ptičji gripi In jih ovrednotili, bi videli, da je bila pred leti ptičja gripa največji slovens^ oglaševalec. Noben prodajalec pralnih praškov se po svojem oglaševalskem budžetu ne more primerjati s proračunom za ptičjo gripo. Največji slovenski oglaševalec v tem trenutku je recesija. Oglasi za recesijo se vrtijo v vseh medijih. In takšnega pritiska medijev marsikdo ne bo vzdržal. »Kupil« bo recesijo? Mediji vedno iščejo nekaj, česar se ljudje bojimo. Strah se v medijih odlično prodaja. Ptičja gripa je bila tak zastraševalen projekt. Ljudje se namreč bojimo neznanega. In od ptičje ^pe povzročena smrt, čeprav statistično praktično nemogoča, zveni dovolj strašno, da smo prisluhnili- Se spomnite» kako so mediji v času ptičje gripe opazili vsako mrtvo raco goloba? Verjeli aH ne, tudi sedaj race, štorklje, golobi in ostali ptiči umirajo. Samo tema ni več zanimiva, ne »prodaja« se več. Trenutno najbolj vroča medijska roba je recesija. -Ker lai^o udari vsakogar, ker lahko pusti strašne posledice. Na^ se je ves čas dražila in to je bila za medije slaba novica. Sedaj je nafta poceni in tojespetslaba novica. Skratka tako visoka, kot nizka cena nafte je slaba novica. Recesija je medijski projekt. Vsaj pol leta bo odlična ^od-ba, kasneje pa tudi, če b6 šlo gospodarstvu res malo slabše, se bomo te teme naveličali. In si bodo mediji izmislili novo. Tako kot morajo podjetja vedno znova izumljati nove izdelke in storitve, morajo mediji izumljati zgodbe. Včasih imajo le celo nekaj podlage v dejstvih. Zadeva je podobna kot pri prodaji izdelkov. Recimo, da dve podjetji prodajata Htnes napravo. Bo zmagalo tisto podjetje, ki ima boljši izdelek? Sploh ne! Pri tej prodaji zna biti kakovost naprave njena največja marketinška poinanjkljivost- Oba proizv^ jalca trdita, da boste s to napravo postali ftt v 5 minutah vadbe dnevno. Ampak tisti, ki prodaja slabšo napravo (nižji proizvodni stroški!) ima več denarja za oglaševanje. In na koncu zmaga. Z noedlji je zadeva podobna. Kakovost (beri resničnost) zgodbe ni pomembna. Pogosto se resnične zgodbe prodajajo slabše kot očitna medijska pretiravanja. Recesije v resnici ni In je ne bo. Zadeva je podobna kot če imate doma nosečo ženo. In potem na ulici op^te same nosečnice. In mislite, da je vsa Slovenija noseča ... Sedaj bodo mediji pokazali na nekaj delavcev, ki bodo ob službo, in tisti, ki verjamejo v recesijo, bodo videli povsod vse Črno. Pametni trž-niki se seveda govorjenju o recesiji pridružijo. Vedno lahko povečate učinek svojih oglasnih sporočit, če v njih omenite temo, o kateri ljudje itak govorijo. Pričakujte množico izobraževanj na temo recesije, pa bančnih in zavarovalniSküi produktov... Dra^ moji, pričakujte množico Člankov na to temo. Tudi jaz pišem o recesiji, ker se trenutno ta tema dobro prodaja in bodo uredniki tole z veseljem objavili, vi pa z veseljem prebrali. Skratka recesijo bodo poleg medijev v krajem začeli prodajati tudi drugI. Dokler se zadeva ne izpoje. Potem bodo pa «pet nore krave dobre. Ali kakšna vojna ali pa kakšna interpelacija? Zapomnite si - sodelovanje v recesiji je prostovoljno! Če se pustite, vas pač bodo! Pojdite raje na sprehod, peljite ženo na kavo, otroka na igrišče, prijatelje na nogomet. Bolj korisuio bo. ANTON-ZVONE CIZEJ, Celje I, p^VOVA RM^ Vse dobro v prihajajočem letu! iu 101 - 23. december 2008 m ^ 24 IgSDiO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SREDA» 24* december Jutraoja nostalgija na Radiu Ce]\e, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija}, 5.50 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vada razvada» kaj pa $ega is navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutra* nja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo Plf Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice. 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mail O • pošta, 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hlmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Božični program Radia Ceije ČETRTEK« 25. decemlwr 5.30 NZ melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Verska oddaja, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Adamasov Čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 26. december 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10X0 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje. 11.00 Poslovne oovice, 11.15 Sedem dni nazaj * sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje • Drago Jerebic. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem paricetu. 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Večerni program. 24.00 SNOP (Radio Kranj) SOBOTA, 27. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice. 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Pol v odkrivanje - ponovitev, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Lestvica 2008 - 20 + 20 Vročih Radia Celje . 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA. 28. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juuanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.4S7ack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, lO.iO Znanci pred mikrofonom, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik, 20.00 Katrca s Klavdi|o Winder, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 29. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom • ponovitev. 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela * velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrüljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 30. december 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 11.00 Poslovne noNHce, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, veliKe ljubez-oi, 13.00 lOilturni mozaik, 13.15 Mala dežela - velik luvak (ponovitev), 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?. 15.00 Šport danes, 25.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z BoStjanom Dermolom. 21.00 Saute surma-di. 24.00 SNOP (Radio Robin) želje voditeljev in tehnikov Radia Celje V čarobnih prazničnih dneh ne pozabimo nase, ki samo enkrat pišemo zgodbo na bel Ust življenja, ki nam prinaša smeh in tudi solze. Imejmo se radi in ne skušajmo spreminjati drugih, kajti vse odgovore premorejo le naša srca. Vse dobro vam želi vaša Katrca i!i»innmi>c>" w i Tiha noč, nad mestom mraz, pred nama tiha - tiha bela gaz in zvezda napove nam čas. Čas upanja, zaupanja. Čas veselja in novegVMvljenja. Vesel botič in srečno • predvsem pa ^ravo in aspeiik9j£lo2009 vam želiva vala nedeljska sopotnika na valovih RaSt^^je MiijJ Miklavc in Slavica Padežnik ^^ veselje v srcu in za sre-čff^^uši Tuxm ni treba da-leČ^MOrda z mislijo malo vase, pa malo k svojim najdražjim» k znancem, prijateljem, sodelavcem. Potem je svet majhen in velik hkrati, predvsem pa boljši za vse nas. Naj bo tak tudi v letu 2009 in naj vsem skupaj nakloni zdravja, ljubezni, dobrote, dobre volje in obilo malih radosti, ki jih boste lahko delili z nami tudi v programuRadia Celje. Prelep božični čas naj napolni vaše domjjve m vos popelje v Čarobnost prazničnega vzdušja in pričakovanja, v prihajajočem letu se bomo zabavali v kvizu Ni vse zafrkandja, je še znanje in vsak torek po 18. ari bomo za vas pripravili zanimiva vprašanja, poslušalci pa boste za pravilne odgovore prejeli privlačne nagrade. Vaša torkova popoldanska radijska sopouiica Sandra Čaier Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj!-Vse najlepše v novem letu! Vaša sobotna popotnica Mojca Knez ¥ Sami si lahko uresničimo male želje. Za izpolnitev velikih potrebujemo pomoč. Družine^ Prijateljevi Sorod-nikovi Tistih, ki nam nekaj pomenijo! Želim vam čimveč takih oseb v letu 2009! Vaša petkova dopoldanska spremljevalka Nena Lužar Želim vam zvrhano mero zdravja, veliko ljubezni v vaših srcih, sonca v vaših očeh in veliko poziävne energije, ki naj vas uspešno vodi skozi nadaljnje bolj ali manj mirne tokove Časa novega leta. Še naprej pa veliko veselja z Radiem Celje, tudi ob poslušanju dobre domače narod-nozabavne glasbe. Vaša nedeljska dopoldanka Tonka Kovač www.radiocelje.coin 20 VROČIH RADIA CEUE TUJAt£STV(CA I {FIWEREAB0Y-8EY0NCE {6) 2. GIVE A lJTTl£li3VE-TOM JONES (6] 3. UVEYOURUFE-TJ.&RIHANNA (3) 4. SPOTUl^-JĐmi HUDSON (5) 5. ABSOUJTRYPOSmvaY-ANASTAQA (1) 6. BaOKENSTnN6S•JA^^ MORRISONFEATNEliYFURTADO (4) 7. UES-McRY (2) 8. S(S£R-PINK (1) 9. SANCTUARY-GABRtEUAQUM (3) ia WILHAMS fitOOD-GRACEJONES (2) doma5austvica 1 mi2fiMi-\m£smm (3) 2. ABSOUraYMOJ-ALYA (5) 3. SKU06. SKUOä- BEVATOflS (5) 4. JUmAfilA-DANĐ (6) 5. POZABI-NUCC (1) 6. SONCEPODEŽJU-OEnBK (2} 7. KAOS-eillSY) {4} a ČCZROeNEBA ŠANKROCK (3) 9. POS^TAZVOK-ZLATKO (1) 1O.1P8OBI£MK£AV0«X (2| PREDlOGAZAnUO IfSIVKO: RUN-l£ONA(iWIS OUT OF THIS CLUB* PUSSYCAT DOUSFEATR KELLY PfttOLOGAZAOOMAb) lESTVCO: NAJINO NE80-GLAM KAJSKraVAŠ-DFASO NagniMia: Lado Jsrnan. Komäia SS. Mdfieta Kumar. Fod Hpdmi 67b, Cdje Nagrsjenca (Mgneta album. kjjopodsfjB^CPfnVS, oa ogissneni oddefcu Radia Ce^ Le$tm20vn»öh tahkoposluletE vsako soImIo^AIB. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 200B ceuSKIHSphn I VESBJCA-ANS.FHANC ŽStOONERSPRUATeJI (3) I NQVCllHNEOeUUB€-ZAKAPANE (2) 3. P^B(^«TĐ(•KAmA |4) 4. NOVOl£TNEOBUUB£-SUMNSKIZVOKI (2) 5. B0Ž1ČNA-ANS.VRT (1) ?fleOLOGZAL£STVICO: ^^KRI-GaTE SLOVENSKIH S pk» I NINAMZAOeUR-ZASAVQ {5) 1 ZAPflAZraK£D0M0V-Alf1NIPlČ|2| 3. NEAMGCM«-DQMB4KUMS5PRLiATBJI (3) 4. VfifTMULAJB^-ANS.VIHAR (4) 5. KOPADAJAZVEZIIE- ^ PETRA RNKA (1) PflEDL06ZAL£StVlC0: S KTTAROOBKAMINU-GAŠPeUI N^^iur fibor V^sk. Pobsia T34C. PoMa M^ Kđ^MaitonfcB ia2.Ce^ te^tijencadufanflta nagrado na oddelku RddiaCf^. Lestvico Celjskih S iahfco populate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, testvico Sksvmddh S pa oö 23.15 uri. Za pređoge z otoh testviclahko gla^t^ nadofwnid spffažanfn iajpončlm Pi^ljhB io na nadcK Novi t9dftik.F^e^8ftttva 19.3000Cdlje. ^ m št. 101 - 23. decwnber 2008 NOVI TEDNIK HpSVETI 25 ROŽICE IN CAJCKI Krizi in težave s prebavo (2) NadaJju|emo z zelišči» ki spodbujajo delovanje prebavnih organov, lajšajo težave zaradi kisline in po-mina jo sJabost. Poleg fane-Ža, komarčka, kumine in kolmeža. se obnesejo Še ne-lapovddi, btoterapije. regresije dstrolD9injd.goroand@siol.net www.gordarta.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 090 14 28n .gsm:041S19 265 napovedi, prinier^lna analiza astro{ogln^@doky8$4i v/ww.dolor^s.sl Kristina SpCHiŠ in Katja Krajne - popolnoma dnigačni m zadovoljni. Veselje ob rezultatih Trije meseci hitro minejo. Če počneš ka) koristnega, pa še toliko prej. Cvetka Kodba, Katja Krajac \b Kristina Sporiš so ti-ste, ki so imele toliko časa za preoblikovanje telesa in če ne v^amele b^i^am, hoste gotovo slikam. Akcija je uspešno zaključena za Katjo Krajne in Kristino Spo-tiš, Cvetko Kodba pa je malo ms-tavila poškodba in bo nadaijeva* la v naslednjem letu. Vodja centra Linea Snella Klavdija Senica je imela samo pohvalne besede za naše kandidatke. Veijemite, da ne brez razloga - izgubiti toliko kilogramov, centimetrov in preiti na manjše konfekcijske je res napor- no in zahteva voljo in odrekanje, predvsem pa spremembe, kJ se pri6 nejo že s pristopom do hrane. Katja Krajne in Kiisäna Sporiš su z novo podobo nadvse zadovoljni in pravila, da ne bosta pustili, da gre ves trud v niČ. še naprej pa jima bodo (In kasneje tudi Cvetki Kodba) si^ ob strani v centru Linea Snelia, kjer lahko še eno leto brezplačno hodita na kontrole. Pomoč in motivacija sta pomembni in če ste se tudi vi odločili preoblikovati svojo postavo, ste dobrodošli v centru Linea Sn^, kjer vam bodo svetovali in pomagali pri doseganju ciljev.. Kh^8 Krajne pred ter»pijiim Kristiftt Sponi ob prvem obisku centra Rszuftati so v«Sm tudi pri Cvetid KoJba. ceprsvje woaU a mkajcMprelowb St» 101 - 23. tfecMiber 200B Promocijsko besedilo m 26 ET K- SUrinožci NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Živo darilo ni za vsakega Pozdravljeni, ljubitelji živali! Spet sem z vami miška Zonzi. Tokrat bom bolj kratka, saj so prazniki pred vrati, jaz pa moram zaviti še v$d darila, in ko $em že pri darilih ... Včasih se zgodi« da pride-jo v zavetišče ljudje z željo, da bi mucka ali kužka podarili ko{ darilo za rojstni dan Sm zefo prijazna psička, sterilizh rana, navajana mtoče tn ljubiteljica dobre hrane. Zel sem ostala br82 lastnika, zato sadaj iščem nekoga. ki bi znal razvajati moj ze-ladćek.16508) ali kakšno drugo priložnost. Lepa gesta» a kaj, Če obdaro-vanec nima rad živali in mu darilo sploh ni vŠeČ? Živali kot darila so dokaj kočljive stvari. Še posebej, ko žival • darilo pristane nazaj v zavetišču. ker ga novi lastnik noče ali ne more imeti. Zato trikrat premislite, če želite svoje bližnje presenetitizživim darilom. Brez premisleka pa si lahko od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro» pridete pogledat vsa naša živa darl* la, ob koncih tedna pa lahko kužke tudi sprehajate, in sicer med 15. in 17. uro. Inter-netni naslov www.g0j0/sjnr zani ponuja ogled vseh prebivalcev zavetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno na voljo za vsa vaša vprašanja. Do naslednjič lep pozdrav tn lepe praznikel Pa-pa! NINA ŠTARKEL Moja Ime ja Hugo in sam za imalilom. A ker očitno nisam bilnarajan po strogih merilih svojih lastnikov, samsa moral vmrti. Žalostno, kaina? Ša poseliei, ker sem $a otrok. (6519) TT ubogi Hugo! Na razumem, kako so lahka liudje tako kruti, če Iii bila jaz clovetC^e ne bi bila zlobna. 8ila bi prijazna, ljubeznhra tn razumevajoča -kotsem zasedaj. (6443) Ravno se pripravljam na pasjo razstavo, zato vadrm pozo.s kataro bom oearal lepši dal arija. (6302) Taga lepotca se ne da opisati z basedanu. nrti slika ni dovolj dobrs, da bi ga prikazala v pravi luei. če si želit» ogledsti veNkega, stereotipno nevarnega in krvoločnega pse. ki ja v resnici pravi neukem, se morata oglasiti v zavetišču, le tako boste dobili pravo predstavo o njem. (6306) ZVITOREPKA PRINESiTETA OGLAS IN DOBITE 10% POPUST na vse izdelke •fs ITRNOVEUSKA 2, CELJE 103 490 31 931 WWW.ZVlTOREPKA.Sl O Zvitorepki Zvitorepka, veterinarska ambulanta za male živali» d. o. o., je ravnokar praznovala svoj 6-meseĆnj obstoj v Knežjem mestu. V lem Času jo je obiskalo veliko Celja-Dov in okoliških prebivalcev« ^ pa imajo tudi veliko vprašanj o tej >'novi veterini«. Čas je, da povemo malo več o Zvitorepki in njenemu poslanstvu. Zvitorepkin kolektiv je najpomembnejši del ambulante, saj zživalcaml deJajo ljudje. Viktorija Lončar, dr. vet. med., je tisu veterinarka, ki že več kot pet let v Celju z ljubeznijo in predanostjo zdravi va5e živalce. Verjetno jo veliko od vas že pozna, saj ne mine dan, ko ne bi kdo vprašal: »Saj dr. Lončarjeva danes dela?« Kiavdija AŠenberger, dr. vet. med., je pridna in učena veterinarka, ki je živalcam in veterini predana z vso duš. To je dokazovala že v zavetišču Zonzani. v Žalcu in na veterini Žak v Slovenski Bistrici. Z veseljem In zaupanjem ji boste prepustili svojo živalco v oskrbo. Alenka Druks je Zvltorepkina pridna receptorka, ki se potrudi, da delo poteka urejeno in je čakanje kratko. Ljudje z njo radi pokramljajo, tako da nikomur ni dolgčas. Etoka Krajnika, dr. vet. med., strokovnega vodjo Zvitorepke, se morda spomnile iz zavetišča in s teh strani Novega tednika, na katerih vam je kar nekaj let predstavljal živalce iz zavetišča Zonzani, bral njihove misli in vam zagotavljal, da so posvojenčki iz zavetišča najbolj hvaležni prijatelji. To je potrdüo tudi veliko ljudi, ki so se za lako posvojitev odločili. Posebnost Zvitorepke je, da ima,direklorja> .kj ci veterinar. Veterinaiji v Zvitorepki se lahko osredotočijo na živali in na svetovanje lastnikom, z vodenjem poslovanja pa se ukvarja Primož Krajnik. Strokovnjaki Zvitorepke imajo radi živali tudi zasebno, ne samo po službeni dolžnosti. Vsak od njih ima vsaj dva ko-smatinčka. Ni jim vseeno tudi za zapuščene Živali, tudi tem me. ambulante in trgovi-2> itfiiotna pa |e tudi sa spletu! se uudijo pomagati po svojih najboljših močeh. Zahvaljujejo se vsem, ki ste v »želvi« (hranilniku) pustili kovanec ali dva. Po Šestih mesecih so iz tega kupili 24 ležišč za živali v zavetišču Zonzani, da jim bo pozimi prijemeje. Tretjino ležišč je prispevala Zvitorepka sama. Kakšno je poslanstvo Zvitorepke? Trudijo se z delom in z zgledom izboljšati živalsko-ČloveŠke odnose in nuditi veterinarske storitve na način in v okolju, kakršnega bi sami želeli kot Ic^tniki živali. Skupaj z vami bodo reševali zdravstvene težave živalic, le raje pa bi jih preprečevali. Promocijsko besedilo m št. 101 - 23. december 2008 NOVI TEDNIK VTOMOBILISTE 27 Februarja 120 Hyundai je pred Časom sklenil, da bo preimenoval svo)e avtomobile oziroma imena ol^držal le pri tistih, ki še ne bodo dobili zamenjavo. Tako je sedaj prišel na vr- i20 bo konkuriral toyoti sto 120, s tem pa zamenjuje- yarls, fordu fiesti. Oplovi jo nekdanjega getza. corsi ... Konkurenca v tem nižjem razredu je izjemno ostra in vse kaže, da bo še nekaj ostrejša. Novi hyun-dal v dolžino ne presega 4 metre (394 cm), vendar je za II cn^ daljši od getza. Je delo Hyundaijevega oblikovalskega in inženirskega studia v nemškem Russelshei-mu, kar naj bi torej pomenilo, da je prilagojen evropskemu okusu. Motoma ponudba je že sedaj precej pestra» kaj d na voljo je sedem motorjev, med temi Štirje dizli in trije bencinski agregati. Začetni bencinski ima gib no prostornino 1,2 litra in 57 kW/78 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, začetni dizel pa 1,4 litra ter 55 'kW/75 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti. Menjalnik je ročni, nekaterim izvedenkam dodajo oziroma jih je mogoče kombinirati s samodejnim menjalnikom. Hyundai napoveduje tudi okoljsko izvedenko z oznako 120 blue, ki naj bi v ozračje spuSčal 99 g/km C02. Za sedaj je napovedano, da se bo hyundai i20 na slovenskem trgu pojavil februarja, ko bodo seveda znane tudi cene. Spomladi panamera Precej časa so napovedovali štirivratni porsche, sedaj pa je tcFvama (Rjavila prve uradne fotografije. Panamera, kot se novi veliki porsche imenuje, bo dolg 497 cm in naj bv ponujal dovolj prostora štirim potnikom. Navzven panamera ponuja dovolj tipično obliko, tako da gre nezmot-ijivo za poi^che. Za pogon mu bodo nameniJi bendnske 6- in 8-va]jnike z močjo od 221 kW (300 KM) do 368 kW [500 KMl, menjalnik bo 6-stopenj-ski ročni ali 7-stopenj ski samodejni z dvojno sklopko PDK. Panamera bo nastajal v Lap-zigu. pri Porscheju računajo, da se jim bo letno posrečilo prodati do 20 tisoč panamer, pri čemer bo avto v najcenejSi varianti stal .nekako 85 dsoč Porsche panamera evrov. MOTCCT siavis v « mlCHKl IM ^ GT24 kot dirkaška izvedenka scirocca Volkswagen scirocco je šele pripeljal oa trg, pa tovarna že predstavlja dirkaško izvedenko z oznako GT24. Vozilo bo poganjal 2,0-licrslu turbo motor, ki bo zmogel 270 KM- Navzven se bo ta izvedenka dovolj opazno razlikovala od drugih (19-palčna platišča, dvojna izpušna cev, na voljo bodo dirkaški sedeži...). Ta hip cena Se ni znana, niti to, kdai natančno bo avto pripeljal na trge. SüOUKl Lancer evolution En avto, tri variante Kljub krizi |e gneča no^h avtomobilov tudi na slovenskem trgu vse večja. Po novem si bo mogoče omisliti $e dva mitsubishi|a> in sicer lancerja v izvedbi sportback in evolution. Slednji že z znanim imenom napoveduje, da gre za cestnega Športnika, pri čemer je ob vsem drugem novo tudi to, da tovarna ob imenu ne dodaja več številke. Slednjega poganja bencinski 2,0-litrski Stirivaljnik, ki zmore 217 kW/ 28S KM in ima 366 Nm navora. Z ročnim petstopenjskim menjalnikom doseže največ 240 km/h, do' 100 km/h pospeši v 5,4 sekunde. Precej drugačen oziroma namenjen drugačnim kupcem je lancer sportback, ki je bil doslej na voljo le kot limuzina, sedaj pa kombilimuztna s petimi vrati. Ta izvedenka je namenjena bolj družinsko naravnanim kupcem, kar dokazujeta tudi oba motorja. Bencinski z gibno prostornino 1.8-litra zmore 105 kW/143 KM, 2,0-litrski dizel pa 103 kW/ 140 KM. V najcenejši varianti je lancer sporiback naprodaj za 18.490 evrov, medlem ko hočejo za evolutiona z ročnim menjalnikom 49.500 evrov. Novemu golfu pet zvezdic čeprav je bolj ali manj znano, da evropski neodvisni konzorcij EufoNCAP opravlja preskusna trčenja trikrat ali štirikrat letno, je s prihajajočim novim VW golfom nekoliko drugače. Tovarna namreč sporoča - to ni objavljeno na spletni strani omenjene organizacije - da so opravili preskusno trčenje z novim golfom. Avlo je se dobro odrezal, saj je od možnih 37 dobil 36 točk oziroma pet zvezdic, kar je najboljša možna ocena; pri .vamo-sti pešcev je dobil štiri zvezdice. Sicer pa je res, da se bo novi golf na slovenskem Ugu pojavil v prihodnjih tednih in da ima z njim tovarna izjemno ambiciozne načrte za sedanje Čase ... Sn'< r( !<•. (v InliKij ...... ........v tU-luMuh i\J/iTjrnili. k|or [r ra/aiiiK NJinjr liKli /a rini/in.Nlsi^ liinjr. \ I'ms1(>\ ni slviiinni sriui m« IikII U'Iu^ /;\ iifksi) k(»nikc>\ prlbH/jiH Irnni i \\\m. Vcrjijmcnio, iU\ homn }Mi|jl:»';iiii / wkr<*nijii xj
  • \<>lis(\oMi najhllzjih- Oh jjli iuklh Ucii/iiiNkr >\i'rv -tMcihiii /iiH\,i /u\vuv> |Mniu'fr(l.....ih dni/ih'-kci!;! /i\li ii; ilohiiuirjov skiijitui priln^liinsl m» li |wi, I jcinilc \ UHii iOOU ne|)n»c(Milji\c ircnuikr srvM • Sdvft a Ć - Savatecb. 4.0.0. z zunanje1r9ovln»ko mreio • Sava-GTI, d.o.o. • Sava Rol, d.o.o. • Savapro, d.o.o. • Savarus, d.o.o. • Sava IP, • IP Nova, d^.o. • IP Hova A, do.o. • Sav« IPN, tf^.o. • Sava IMG, d^xr. • Sava Nova, d.o.o. • Sava Medical In slodtve, do.o. • Q)P Sava Kran), d.o.». • En»a, d.o.o. * Eam BH, d.o.o. • Sflva Enaa, dooel • Enofeatlka Črnomelj, d.o.o. | Savs-Schftfer, d.o.o. ' Sava HotoU Dledr d,d. I Tomo 3000, d.o.o. • Tofma Radonck d.o.o. • Tarme PluJ, d.o.o. • Terma Lendava, d.o.o. ^Mldvna tktfBMB $atva Euro NCAP: februarja nova pravita Pri znanem evropskem konzorciju Euro NCAP so opraviU preskusna trčenja 12 avtomobilov. Rezultati so dokaj ugodni, pri čemer je treba povedati, da bo Euro NCAP februarja uvedel pri (eh trčenjih nova pravila. Tako bodo med drugim ugotavljali, kolikSno zaštito ponujajo sedeži ob udarcih v zadek avtomobila. Vozilo, ki ne bo imelo stabilnostnega elektronskega sistema ESC, bo avtomatično dobilo slabšo oceno ... Kakorkoli že. v tokratnem preskusu so se s petimi zvezdicami, kar je najboljša ocena, izkazali alfa romeo mito, ford fiesta, honda accord, opel insignia, peugeoi 308 CG. renault megane. vw golf in volvo XC 60. Slabše je šlo Fordovemu* ka (štiri zvezdice), ford ranger je dobü le dve, dacia san* dero tri. mercedes benz viano štiri. V absolutnem pogledu je najboljšo oceno dobil novi renauli megane. ki je dobil 37 točk od 37 moöiih. dobro se je izkazal tudi pri varnosti pešcev in otrok. št, 101 - 23. december 2008 m 28 lasi - informacije NOVI TEDNIK ^Prodajate (ne)premi£niiio? Želite, da je Vaš oglas bolj viden? Obogate ga s sliko ali postavite v okvir! MALI OGLAS S SUKO (4'<3cm) > O JS « Oč £ o fl E(0 81 |i •s« OfEL ostro I6i£. laliük 1997. prvi letnik, prodom. Telefon 070 819-m. MAU OGLAS S SUKO {4><3cm) V OKVIRJU Vmesna vMuSujeio DDV OP£l dftro u i. letnik 1997, lost* mik, prodora. Telefon 070 816-XXX. Informacije 03 4225 100 POSEST PRODAM mi mre 1,6 16 v. ietnik 2005, lemno srebrno Imivo, prvo losin ico, prevoženih 22.(100 km, oviomatskg klimo..., prodom, («no po dogovoru. Tekfon 031233^99. 6414 ODURNO otinjn|«i osebni ovto Gtroen ox prodom. Informod^ po telefonu 548- PRODAM CEJt Drodbenopodo, U50 m', zIoIcd-dpko informodio zo gradnjo poslovno sfanovonfsk«9o objekta, v Kulturniški ulid, prodom. Ceno 95 EUI^m', dostop oshit, koftolizocij^ prik^k in utrjen v«p parkirni prostor. Telefon 030 924-600. 42Ba. 64^ STROJI m^^m^ N€PREMIĆNIN€ mWmmWl 7EL03&46t'0M 041 3m25 ri ifflcn ir>«.com PRODAM dlNI ftakkdol«, s konznlonri za fraldor UfiiverTol, s hidrevlimo žTko, prodom. Telefon 040 455-990, 041 999-906. S662 SAMOMKUDUKO Ddko Sip 17 produn zaS50FUIlTelefQn041641-980. 6341 El£KT1tOM(nDR£leklR^owKi. 3 km, 2.900 obrotov, prodom zo 200 EUR. Telefon ((»3)582)-8eO. 64» www.radioceljexom 2 km iz CMtn ktarjo, no mirni pribidno 3 ho zemlje, prodom. Tetefoi)0513S4439. 6323 wviiw.novitednik.coin PONIKVA pri Smtiu^u. No sonaii, nrimi lokanji prodorno enostonovonjsko hišo. Hüo je urejem, tiAoj v^ivo, z majhnim sadovnjakom. Infomocije po tele-fonuOSl 717-452. 63266327 POC^LAT. Prodom tionovonMK^ovno h6ozzeml|Bäri,4i00m'.Td«b03] 485-271. 6432 AReuM - VOJNIK. V modemem stanovanjskem n^^^ Iju pr^ajmo f«3 *»> darovali v dobrodelne namene^ OSNOVUBtO in vse^hEo, vGrizoh, fMitB-lo 800 m',proöam za 1SO.OOOEUR. Telefon041 605-786. Ž240 SEMPEI9 v Sovin jsiu dolini. Ugodno prodom posest, 2.000 m', vsdjivo takoj, vsi pr>klju3ii, pamemo za obrt (st. hI» in delovnka), I.OOD m od ol Telefon 031 688-711. 6447 KUPIM GOZD, pašnik oK trovnik, v okolki CeTro, lcupim.Telefon04t 657-S95. p ZIĐANICOati vikend, Mo zopuščen, lokfr 0)0 Celj»oln&cd do25kni, ploSki golovi-no približno 50.00D M. vpison vZK. ni ogendjo, kupim. Telefon 031400473. 6t34 PARfflO, lahko zobjeklom, kupim di m-dim dovoz, streho... Telefon 041 691-690. 6417 ODDAM POSU)VNE prosim vCelju, pc^zdrsffln-Ufio doino, oddomo. Telefon 041347-n4,l)4U 24-165. 5474 Male Breelovle 9 kormirMlno opr«mliMlh ^uMIjivih parval. valhiuti 680-1350 (n2. t plaianim komunalrw prispeviom za gradnjo mansardnđi Ni. m^osi pridtiiitva htoctekemega kredita. 03/713-22-t0,030-313-323. V n^Hii oddajamo nove poäovne prostofs in stanovanja v Žaloi na Šlandroveni trgu 1 v veliktfti 220 m2.03/7ta-22-l0« Infodvendftr.fti» www.v«r>tf9r.«l. STANOVANJE PRODAM C&JC, Nmo Kruigherjeva. Dvoinpolsob' no stotmtije, 68 m^ vsi prikljwki, prodom. Telefon 040 825420. 60id ŽAifC^damtTKobflo stanovanje, 70 m', csno 80.000 EUR. V ceno vzornem man^ ie stanovanje oli zozidljm» zemljišče. Telefon 0416S6480. &idd CEUE, dovni trg. ObnovljMO sSotmunje, 76 m^ prodamo. Telefon 031770-943. $370 CEÜE, center. Trisobmi momordno sfono-ranje, 90 m', 2/2, v celoh n rtovo • adaptirano, vsi prikljudu, pfin, klima, ugodno prodam menjam za monjse. Ceno 105.000 EUR. Telefon 031 620-506. 6M7 STAHOVAMK, m», dvosobno. Pod n)i 12, Celje, prudom. TelefonOSl 833-477. 6430 EN^08N0 stonovanie, 43 m^ v cntni Šmarja ^ieBoh, prodom. T^on 031 485-271 6433 SENTJUK. Prodam trb^stvMvanr», 73 m'J/4, delno obrvvijeftt, Ki pri^uSu, lego, ur^eno okolica, možen odkop goraže.TelefQr^ 041 9Š0-145. DVOSOBNO ^no^ stoDovan)e, nc Otoku, uQodßo prodom. Cena po dogovora. Telefon 041353^9. 64« OVOSCKIHO stonovot^ no OKiko, prodan. Cena po dogovoru. T^on 041 741-085. &441 ODDAM V CBJlt oddffn v n^ stooovonje, 45 ml Telefon 031534^98. essi MOVO stonovonje v Novmoh, Lotkovo vos. 500 m od ovktfeste, velikost 45 m^ 1. nadstropje, kletna garaža in Ziinonje portiri, vselfm 1.6.2009, oddom zo nedoločen čos ofi po dogovoru. Telefon 041783-121,(03)7144090. e?d4 NAJAMEM OPREMUENO gorsonjero oli enosobno novejše stonovonje, v blizini mestnega jedro, v Celju, vzomem v nojem. Informacije po iMnu 041773-110, do 15. irre. S PRODAM GARAŽM mesto, v garažni kiU Novi trg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 605-786. ž 240 PRODAM HUDIUtlK Candy in ovolno mizo s šestimi slot>prDdam.Telefon (03) 573-9201 64^ S060, dekliško, dobro ohranjeno in roto D^eo, 160*200, ugodno prodom. Telefon 041267-893. 6437 GRAD MATE PRODAM SUHA brezovo drvo, za komin, prodam. Ceno po dogovora. Telefon 041 808-713. 6406 SIVO betonsko strem opeko, pfftKzno 100 m', zelo ugodno prodom. Telefon 051 274-323. 64U AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO homran&o Kohner Luci|o Afp, 9MMsno, igkisno, novo ogki seno, prodom. Ceno po dogovora. Telefon 031 574^72. 6146 RANJEN rievizor in soteläsko onteM prodam. lefefon (03) 5731-689. 5403 DUKWKNO hormonito Tidar. duri tn, prodam zo 1.50D EUR. Telefon 041619-279. 6423 PRODAM PRAŠifEzBZflkol in svinfske polovke prodajamo. Ršor, Tabor 45, telefon 041 619-372. 1227 THJa mrtofo, Ićb 160,220 kg, leba, brejo 5 mesecev, krovo zo zakol in jo^ njefa, ut nadoljnjo rejo oil zokol, pro-dam.!elefon0417S9-681. Sroo n^d težke 25 do 150 kg, prodvn. TelBfon041783-292. 2237 WS^iK težkega pnislizno 210 kg, krmlje-negozdonioćo krmo, prodamo. T^efon 5716-002,04) 833-792. 6373 PRAŠIČE, težke približno 25 kg in ziebco, sforego 8 mesecev, prodorno. Telefon 5488-158. 6364 iU (DWDtednik Obvestilo oglaševalcem! Prihodnji teden bo Novi tednik izšel v torek, 30. decembra 2008, zato bo zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval v soboto, 27. decembra, od 8. do 12. ure. DVA proSčff, zfl zakol, težka 150 k^ pro* dom. Ceno po dogovoni. Telefon (03) 5740^19. 6381 KRAVO, iHho, dni^' bi^ 5 mesecev, prašno, prodam. Telefon (03) 573^248. L532 PRA^, od 150 do 220 kg, domom hrano, mozM zakol pri prodojoku ffi odojke, od 30 kg nopr^ nožno dostovo, ugodno prodamo.T^on031 311-476. š7io PRAŠIČE, 90 do 110 kg, prodom. Telefon 041527-504. Š709 IRI ovce, zo zakd ofi nodoljnjo rejo, prodam. !Mn (03) 57^730. 6397 TEUCO simentolko, leiko 220 kg, prodom. C&io po dogovora. Telefon (03) 573-8053. 153& XOZU. starega 6 mesecev, prodam. Cena po dogovora. T^^ 041 800-713. 6408 IQ1Q(0 »menhilko, a kontr^, staro 14 dni in prosiČo, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 580^7,031 575-777. §713 KRAVO z drugim tsWtom, oboje shorole, prodom {a 1.200 EUR. Telefon (03) 579S«02. 6436 BIKCA limuzin, težkega 150 kg, podom. Telefon (03) 5774^65,041 654-289. 6440 RIAVE larloce, brt pTscond, zo zakol oli ze oösceni ter enoletne bko» prodojamo iKi fonni Roje pri Šempetro vsak delov-nik. Nonxomo enodnevne bde pimn-ce. Telefon 700-1446. 645o KUPIM KRAVO oli telko za zokol kupim. Tdefon 5827-179,031 74«5I. 66i6 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rrAKOJŠNJE IZPLAČILOt Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERTTE! P€ MARieOR. Parti »nsKa S tel: 08 200 1$ 20. 040 633 332 P£ CELJ£. UMca XIV divizij« 14 161: OB 200 16 30. 040 633 334 I S kupina 8, Rnfinen«»tontv«d.o.o I FTTTTTTTTTn POSOJILA mexafp4 kom d.0.0, DunaKkan.UubUana Celje: 031 508 326 delovni £a$: vsak dan nonstop REALIZACIJA TAKOJttt PRODAM VI NO, Mo, rdeče, možna dostovo, ogodno prodom.Telefon041382-735. dso? JABOIOIIK izpod pre§e, velja tudi za soko' ve, jobolćni kHln neskropljeno {obolka, proikm. Mode4, tel^ 041918-949. Š704 ZELO kokovosnio domočo ski;to, izdoflioče-go mleb, prodom. Telefon 041 941-195. 6394 SUHO skAo seno, v kodo^, pmknn, ceno 2 EUR.Ielefofl031 362-569. 6422 ^IN, domora rejo, bom prodojol v torek, 23. 12. 2008. TeM»i 031 65M36. PovoH Ko gmojni 5,3000 Ce^.6449 POTREBUJETE DENAR OMAČILOTAKOJI 03/490 03 36 Žnidor's Celje. Gosposka ul. 7 Imi^t tj ».U Vni Kr^tghK)! S, Hvttv NUMERO VNO GOTOVINSIU KHDm DO 10 Ln ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERZAUPOKOiINCC, «fe 50 % pbfM obvenwsH niso ark«tingi^m-c«lje.ti /niernet; wwwxm celje.sa m it. 100 • 19. dMOTibor 2008 NOVI TEDNIK oglasi - informaci je 29 Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz u spominu nam večno bo Živel V SPOMIN Mineva žalostno leto dnu kar te veČ med nami ni, ^ dragi SILVO FENDRE 12 Brezja ob Slomu, Ponikva Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi tvoji GA10 PRODAM DOMAQ svinjsiupolovke, mesnotn posma, cena 3 EUR/kg, pmdoflio. Telefon 041 228^63. 6190 ^U(IK no drvo, gume AUhelin, 185-65-15, bukovo drvo in hmh ggme. 175-70-13, piodoaT&Wfoft 051 344-245. 6340 POSIOVM komsjn«, v^luRt 56 m', oprem-Ijon,prodom. Won (03) 49I-515D. €382 PRIKOUCO Adrioam. zboMinomm dodotnim nodstreškoni, prodom. Tole-Ion (03) 5701-313. 6339 mi, bofe, hroM »fomndesin, ugodno prodom. Telefon (03) 5824-514, 031 494-342. 638$ AUSO ooščonih kuncov prodotoo TaMon 0703)5-124. 63K) KOTEL XQ zgan|«blio, 60 I, v dobrem düTiju, prvdom. Ceno pc dogovoru. Te-yon051 240-025,Šentjur. $386 boplflUpodr^ in instolotilo pnklopo, 20 osebni ovto Twingo I., prodom za 7Q EUR. Telefon (03)5814-969.041 571-1)3. &n9 MEULIC zo kruh m me», 50f ler mesorez-tm. H. 22, no elektriko, enofozno. dam.Teyoo03tB47-336. 6409 8AZEMzo mleb. 1.000 [ ugodno prodcm. Telefon 041 890495. 6420 ZIM^ gume Sondog, 205-16, štirf, pn)- (^m.T^on(03)5821'eB0. TKAOti obrstolnik, Iđsinft In ll^sežne-go žrebid» prodom. Telefon 031 209-011 6434 ZIMSKEguine.$ploHSJ6S/70KHprT»-(kim.Telefon031 434-512. 6443 KUPIM TRAKTOR, prikolico, nxptokulfivatorin 5rroj, ludi v okvori in tovorno vozilo, kupim.TMni041407-130. 6284 mm ZENTTNA posr^dovolnin Zovponje, ki je uportje v ljubezen v preteklem kiu povrnilo ve( kof 35.000 osebom, posreduje zo vso ^orostno obdobjo, brez-ploćnozo ionske do 46 Iri. Telefon (03) 5726-319,031 505-495. Leopold Ore-iiuk t p., Dobnjo vos 85, Prebokl. n S£IA tnoäa, star 53 let in bi rod spoznof prepntslo žensko zo pogovor, prijoleljs^ tvo oli koj ved. Mogoče si bovo Pošlji SMSofipoUid po telefonu 031734427. 6404 ZAPOSUMO vozniko lovomih vozil Prijave po telefonu (03) 746-1221 oli po posN N noslov: Vilkogiod, d. 0. p., Zlo^e pri Šentjurjti 8 o, 3230 ^ur. Š711 d. o. o. ABITURA Podjetje za izobraževanje Celje. Lava 7. telefon: 428 55 30. telefax; 428 55 40 Ko Želite postati PRODAJALEC ali EKONOMSKI TEHNIK - se odločite za izobraževati] e na Abituri Ko želite postati EKONOMIST aU POSLOVNI SEKRETAR - se odločite za študij na Abituri Abitura želi vsem svojim nekdanjim^ sedanjim in bodočim slušateljem prijetne božične praznike ter obilo sreče^ zadovoljstva in študijskih uspehovvletu 2009! v SPOMIN 27. decembra bo minilo leto dni, kar nas je zapustil ljubljeni sin, brat In stric STANISLAV KOŽUH iz Pletovarja )6, Dramlje Mnogo bolečih je dni, ko tebe med nami ni. V grobu spi$> a vendar Ce nobena solza in molitev ne prebudita. Vedno na grobu ti svečka gori, ki ti jih prižigata sestra Jožica in njen mož Franci v spomin od sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so le ohranili v lepem spominu. Naj ti bo lahka zemlja, Bog naj ti poplača vse delo in skrbi. žalujoči: mama in ate ter sestre z družinami 6269 Dve leti že v grobu spiS, v STvih naših le živiš, ni ure, dneva, ne povsod si z nami ti V SPOMIN ALOJZIJU TRUPUU iz Trobnega Dola (n.6.1936-26.12.2006) Hvala vsem. ki se ga radi spominjate in mu prižigate ' svečke. » Vsi njegovi 6368 Zi^SUMO vonb. frijove po ^el^u (03) 746-1221 oli po po^ no rw2ov: Vilkogmd, d. a o., Zlofeće pri ien^wju B o,3230^nljur. šni ZtfOSUMO trokloristo. hijove po Mefonu (03) 746-1221 oli po po^ no noslov: Vilkogrod, i o. o., Sofete pri Sen^V B a,3230Wjur. Š7ii IZDELUJEMO pn#le slotwonisklh hS, go^orskih in poslovnih objeklov in podobno.Tslefoo (03) 0104-182.031 393-560. AR^rojekHronje, Antoo Sir-nišo, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Nplot. 30.000 po«r«dev*n), 11.000 iwwih pozA«nst»v ]« bUo v preteklem letu 8kl«nJertlK2 naio pomoCjo. Letos hale, da ^h bo se več. Ženina posredo-vilnlca za v«e geneogd jih je, zato (Mr>-ce, pwaWe na ozočarsnjaterjih bm stt^^km 3poznafie. Tel.: 03/57 26 319. gsm: 031/836 378. it^OnbAtp.fkkmwiS. Pab« Pika itiulie lomtdke poraioe. Duranocske, bifcutmkfi, ohhafUnr, kmae lo dn« obkke a cve&ne piwfaostL mJHlJSiia idumjm ftHUKm dflrilM mosožne booel Sle v dvomu, koj podoriti Ijubljem osebi ob njenem osebnem prozrilcu oli znoTKem ob lilizojoüb se božičnih m novoletnih l^oznikih? Podortle darilni mosožni bon Terapevtsko refleksnego mosožfi»' go studio no Pohorski 13 o v Celju po ugodnih cenoh, ž« od 17 ČUfl noprej. Nudimo vam ^roscojoce in zdrovilne oblib masoi Obiščite nos v no§h poslovnih praslorih. Tfifopevtsko raR^ni mosožni sludio. Pohorsko uTko 13 o, Cetje, informodje po telefonu (03) 5411 • 164,031 664^27; vwiv.nono^nergif-sko^sozo.com. n RAĆUN0V0DS!W29flHinpes.p.-prBdvsem storitveno delovno^ in društvo. Morto 2dol$el;&p^ Gfob^-dd 124, GnM no, {61^00041 914-234. &id3 Z MASAŽO do zdrevjo. Rofljon IGovor, s. p., moser4eropevl, C. no Oobravo 91,3000 Celje, telefon 030 91B>300. 0220 OSßOzo negovonje đ(^endu), z znanjem ne^fiziot&rapi je, okoS« Celjo, Semo. Telefon03l 319-502. žsde ZDRUMlE bore» 20 vrednote NOB Celje želi vsem svojim Sonom in poslovnim partnerjem veliko zdrnvjo, osebne sreće in uspehov v letu 2009 ter prijeme počutje ob bližojoah se praznikih. 6424 OREVESA, podrronje, obzogonje, rudi vec-ph. v bližini stanovanjske hiše oli ostolih (ezje do^opnih mestih • odvoL ionez Dolinor, s. p., Zobukovka 109, Grize, tefefon 031 706-975. Ž239 Bolečino se da skriti, solze moč je zaiajiti. le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo pred mesecem dni k večnemu počitku pospremili na§o drago mamo> babico in prababico MATILDO - TILCKO ROŽIČ • z Dobrne (3.3.1914-16.11.2008) Iskrena zahvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in jo pospremili na zadnji poti, se poklonili ob njenem grobu, nam izrekali sožaije ter d^ovali cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala sosedom in drugim, ki ste }i za Časa življenja večkrat pomagali in ji krajšali dolge dni. Žalujoči otroci z družinami 6439 Boleäna, ki nam v srta tU, te v življenje več ne obudi. Siejkoprej zabriše Čas vse boleäne, a spomin ostane, nikdar ne izgine. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi žene, mame, babice, prababice in tašče PEPCE GUCEK od katere smo se Še zadnjič» z žalostjo v srcu poslovili U, decembra 2008 na pokopališču na Planini, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovaii sveče in svete maše, izrazili ustna in pisna sožalja ter sočustvovali z nami. Najlepše se zahvaljujemo dr. Aliju Nassibu za zdravstveno pomoč ter vsem sorodnikom, sosedom, pri-jateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti staii ob strani in nam pomagali. Hvala mdi gospodu župniku za lepo opravlien cerkveni obred, pevcem za Čuino odpete žalosdnke, govornici za Čustven govor in pogrebni službi Žalujka. Hvala vsem, ki boste stopili k njenemu grobu in prižgali svečko v spomin nanjo. V globoki žalostir vsi njeni 6418 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica BOJANA SUMRAKA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili tia njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovane sveče in maše. Iskrena hvala g. župniku Srečku Hrenu za opravljen obred in cerkvenim pevcem sv. Duha. Zahvala govornici ge. Marini Srelwčan za ganljive besede slovesa, veteranom vojne za Slovenijo in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna hvala sosedoma Kruleč in gasilcem PCD Ostrožno. Hvala tudi pogrebnima službama Ropotar in Veking. 2alujoä njegovi domaČi d44a Št. 101 • 23. december 2008 m 30 NOVI TEDNIK KINO t. PLANET TUS Kin«mit»pifi si iMuhlujijii pmie» d» «prvmfinbf pr9|wni. U2 3D, globtni dokioMniarae 1300.17D0 vnkte «UM votdo ši MrlBk 19.00.21.00 vsak dM tatn v trtdo 23.00 Mik. p0tBk in ttbott Msdifi. honiB^B 1Z40 vnh dan rann v vsdo in fitrtak 15.06 vnk dm rizin v Ctlrläc 19.20.31.30 vsak dM ram v vado 23,40 («trttk. piM in sobota Zp^ zi laMv druStttha IranH^a 11.30.14.T(}v»kdMir«wiv8r«io in itirtt 16.20 viaic difl tmn v {«M 18.30.20.40 fttk dan raz«) vmdo Mlak petah in »bota Avanl^a. mniNUKna vojna dwna 13.fDvtAtfan nm vsrido in terlik 16.30 mk dan nem v ItWA 20.00,21.S0 vnk dm nean v irido 23iOiffrtik.|Minfi)bota ŽffMfc». Iiofliadiji I3i0 vsak dflA rinnv srido in Čairak 15.50 vaak dan raan v Mnah >&.3ö. 21.05 vnk dan nm y srido 2335 iati^al^ patak oi aobola Oao, ho bo obst^ Zamlja. zntnstvand^aniBfti&ru dratna 1130 vsak d» mn v srsdo in čaUUk 18.40,2U0 vsakdan v nd» 23.30 tertak. ptiak in sobota BaSž la fcvt^ komodi^ 1Z90 vsak dan razao v sredo in čaBlek 15,10 vsak dan man v četrtak 19.25.21.25 vsak dM rann v s«da 23^5 fiaiilak.petBk in sobota KbMi HNiert Z^ Mk. mMinäa romantična kcvnadija/muskiri 17.10 vsak dan titan v sndo KaiaozpAa. kon»d^đrvĐa 1830 (viät dM nzen v srađo) TA^vüai 1&.10 (vnk dM nziD v srado) 21.15 ponadtfjek. tv«k.£rtrtak in nidiQa 23.55 patak in sobota Madagaskar 2. anfrrurana ihiSnska komedja * sinhnmbrano 12.00.14.00,16.00 vsak dan rven v snćt In Mak 16.00 vi^ ^n rizan v Utrtti^ 18XK) vs^ dan mn v rado Macfagaakaf 2. animirana druStnka komadija, sinhroriSraiv (Sgčtalra 11iX! v«ak dM cazan v sradoln Sotrtak 15.00 vsak dM fstan v ^trtak 17.00 «ttnvk IMadagnfcar 2. ammlnna drufimka komedfia * podnailovf^an 11.10 vsak dan f SM v ando in Sstilak 19,50 vsak dan rann v sredo Prabari bi ažpi, komt£na bimlnaBia 17.15 vsak dM lazoi v sredo MaB IMon TT^EK 18.00 E^on in njegov maiek. Mimirani film 20.00 BobDvteiiTobiizov.glaännadrwis SREDA 19.00 PnQram Aramatete 1S.DQ StnIHoMi pnd ramo, animirani fRm • PRUmMIERNO PETIK 19.00 Eoan in n|»90v mafiak. aniniran film 20.00 Mamma mia. rauiokal SOBOTA. KMEDEUEK i) TOafiC 20.00 Mamma (ma. muzlkal NEDELIA 19.00 Egon in njegov maMc SLOVENSKE KONJICE fETEK 19.00 Pokrajina H 2. slovantkt triler SOBOTA 16.00 Kvantum soäitja. skCja 20.00 Pokrajina iL 2. slovanski trte NEDOIA 20.00 Kvantum S9&flja. titija PRIREDITVE TOKIC23.12. 17.00 Evn3{»kapioS£3dRoga§l;a Slatina_ S pesmijo počakamo božič nastop kukumsh dmSiev izKcgaš-ke Slatine in okolice terprihod Božička 17.00 MNZCelje-Hermanovbrlog Deccmbrskj otroški program s 17.00 Lašt^, občinsko dvorišče_ Lutkovna predstava Bicl-KleU, nastop Akademskega pevskega zbora Laško prihod BožičkazdajiU, plesne oni' mađjesšpelo 17.00 Medobänska splošna knjižnica Žalec_ VcmU december v koiiŽDid pravlji£e. pesmice. usWarjalnice. Božiček Mavrične vile in obisk Božička praznični nastop otwških plesnih skupin Plesnega formrm Cei^ ia.30 Narodni dom Celje_ Pravljični triptih Hiša piesa, skupina Igen, plesna pripravnica I in 2 19.30 Glasbena Sola Velenje, velika dvorana Koncert otroškega pevricega zbora , mlafS^ godalnega orkestra in simfoničnega orkeatraGŠ Ve-lenie 20.00 Celjski dom Celje_ Uro$ Fürst: Jamski dovek božična tum^ smeha SIICDA,24,12. 18.00 in 23.00 Šmarjeta pn Rimskih Toplicah» eericev sv. Marjete 16.00 Grajska kajča na Planmi Pravljična čajanka Ogled živih jaslic 20.00 Dvorana MC Patriot, Slovenske Konjice_ Boäöii večer 21.00 Glavni trg Celje Skupina IĐCM boži^ koncert črnske glasbe 22.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Božična skrivnost 22.30 Pri starem kohm pod 9v. £mo v Podčetrtku_ ^ve jasUce pri koritu crnrrcic2s.i2. 11.00 Občina Kozje. s«|na soba Ra2»tava jaslic iS.OO Kulturni dom pri termah Zreče Dnidtvo godbenikov Zreče l)Qžično-novoletni koncert 15.00-18.00 Jama Pekel_ Božična skrivnost v Jami Pekel» zadnji vstop v jame obJ7.S0 17.00 Cerkevsv. Jožefa Celje_ Slovenski c^et tmdidonaJni božični koncert 18.00 Šentjur* cerkev sv. Jurija_ Božični koncert Ženska vokalna skupim skladateljev Ipavcev zgosti MePZ Celeia in Godalni kvanetCŠ sklad Ipav-cev 18.00 Polzela, cerkev sv. Marjete_ BoŽično-oovolelni koncert 19.00 Dom sv. Jožef Celje Slovenski oktet tradiaonalnibožično-notfoletni koncert 19.00 Kuiturm dom Šentvid pri Planini Božična skrivnost predstavaProsvetnegadmŠtvaZaija Šentvid 19.30 Celjski dom Celje__ Plesni orkesl^ Žabe Celje XXII.tradjdoTviInibožičmkoncen PETflC26.12. 10.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Skra tek na obisku in pribod dedka Mraza lO.OO Pri cerkvi v Galiciji_ Žegnanje konj 11.00 LaSko,AžkerčevtiB 11. žegiunje konj ob Štefanovem 13.00 ZagoijepriLesi&iem_ Blagoslov kon| 1S.00-18.00 Jama Pekel_ Božična skrivnost v jami Pekel zadnji vstop v jamo ob i?.30 16.00 Narodni dom Celje_ Novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra Celje 16.30-17.30 MNZ Celje-Hermanov brlog_ Uran Ivan Krivec demoristraajaobrti 17.00 MNZCdje-Hermanov brlog Decembrski otročki program a presenečenji 17.00in 20.00 Dom K. slovenskega tabora Žalec Hnip za odrom kotridija Špas tearra 17.3 0 Cerkev sv. Cecilije Celje_ MoPZ Pod građom Celje tradinonalni božični konostobdne-vasamostajnosä 18.QD Dvorana Iti lilije LaSko_ Tradicionalni kon^rl l^ške pihalne godbe z mažoretoo skupino in gosti ob dneua samostojnosti 18.00 Velenjski grad Oktet Zavodnje petje ob jashcah 18.00 Ponikva, župnijska cerkev sv. _Martina_ Božični koncert MePZ Sonce sodeluje vokalna skupina Kresrd-ce 16.00 Cerkev sv. Egidija Zreče____ KUĐ Vladko Moborič in KKD Zreče tradidonalmboži^l^novoletni koncert 19.00 Kulturni dom Šentvid pri P^aniru Božična skrivnost ^edscavaPnjsvetnegadnjštvaZarja Senlind 19.00 Dom Svoboda Griže_ Božično-novoletni koncert godbe Zabukovica i_ 19-30 Kuilumi dom KUD Zar5a Tmovlje Celje_ William Shakespeare: Sen kre< sne noči gledališka predstava, za izven 19.30 Narodni dom Celje_ Novoletni konc^ Celjskega godalnega orkestra Celje 20.00 Dom \ sjo vensk^ ^bora Žalec Hrup za odrom korriedija 21.00 Plesni forum C^e_ Rade Sertwdžija in Miroslav Ta-dičz gosti koncert 21.00 Mesmi kino Metropol_^ Prednovoletna zabava s skupino Free men 21.00 MaxciubVelenje____ Res Nullius končen SOBOTA. 27.12. 10.00 MNZ Celje-Hermanov briog Decembrski otroSki prodam s prwnečeDji 16.00 SLG Celje Udija t^rvoi 'sopran, Mirjana Bo-žičnik-flavta. Bernarda Belina-klarinet, dirigent Matjaž Brežnik Kulturni dom Šentvid pri Planini Božično-Dovoletni koncert eSiav-komlvančičem NB>ELJA«2&t2. 1 S.OO Podsreda, župnijska cerkev Trubarjeva pridiga i; izvedbi Milojke Komprej in Marjana MojinŠka 16.00 SLG Celje Ronald Dahl: čarovnice izvenabonrm^ 16.00 MN2 Cel|e^ Hermanov brlog De^mbrski otroiki program s presenečenji Dom krajanov Galicija__ Ansambel Viban Vzemi si čas za sanje prumodja prve zgoščenke 16.00-19.00 Park pri Termah Zreče Dan ljudskih pevcev, godcev in kulturnih društev CK)čine Zreče 16.45 Domll.slover^skegataboraŽalec Veseli decembcr za naj mlajäe nasic^mažoreik. khvnesiMikaMa-ka in Eva ŠkofiČMauer 17.00 Kulturni center Laško Muzikal Trije praiički en volk.c4Hn v izvedbi KD Komi in Vökalne ska-pine Lilija 18.00 Športna dvorana oSHruševec Sentjtif_ Bf^čno-novolemi koncert Pihalnega orkestra Šentjur gos^ äani ansambla Štaferskih 7 19.00 Kulturni dom Šentvid pri Planint Božična skrivnost prečstavoPrnsvanegadniŠtvaZajja Šennnd -A . . 20.00 Narodni dom C^ - _ PONCDCLJCIC29.12. 16.45 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Veseli december za najmlajše nastop mažoretk. Mini teater: Čarobni prah 17.00 Slovenske Konjice. Stari in Mestni trg_ Gala silvestrovanje v družbi ded* ka Mra;&a I9.S0 SLG Celje_ Simon Bent ElUng zaizven 20.0Q Narodni dom Celje_ NOMi^etni koncert orkestra Akord r- m Kajetan Kovič: Maček Muri izvenabonmc^ 16.00-19.0Q Park pri Termah Zreče Dan turističnih kmetij natopiglasbenikov, FolkiomeskU' pine Jarij Vodovnik Skorrui/je 16.45 Dom 11. slovenskega tabora 2alec Veseli decemiw za najmlajše 16.00 Kuilumi dom Svoboda Uboje Novoletni koncert godbe Uboje 19.00 Stolna cerkev sv. Damjela, Ce]je DniStvo ljubiteljev umetnosti Ce-Ijezmiadimi celjskimi umetniki tradidcmalnibožično-riovoletnikon-cen 19.30 Kuilumi dom KUD ZarjaTtnovlje Celje_• William Shakespeare: Sen kresne noči gledališkapredstava. zaizven 20.00 Narodni dom Celje_ Novcdetni koncert orkestra Aknd Š«. 101 - 23. dMemb«r 2003 ^■^^igißtepgigw CeCje 2008 T0faBC23.12. Pravljična dežela, Glavni trg Celje 10.00-12.00 ^avijična vodenja s pravljičnimi vilami in j '^"ain pravljične dežele. na obisku IV. Ol Celje in OŠ Hudinja 10.30 Škralki nagaji^kj, plesna predstava učencev III. OŠ Celje 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata 17.00 Pravljični izdelki učencev OŠ Ljubečna In IV.OŠ Celje 17.15 Zrcalce. igrica učencev OŠ Ljubečna 1730 Kaj je pomembno, predstava IV OŠ Celje 1755Naj pravnica iz Knjižnice pri MiŠku Knjl&u 18.00-19-00 Miod BoSCka. prasdjični sejem OŠ Ljubečna, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele SltEXMI»24.t2. Pravljična dežela, Glavni t]^ Celje 10.00-12.0fl Pravljična vodenja s pravljičnimi vilanu in junaki Pravljične dežele, na obisku OŠ Glazi ja 17.00 Pravljična dežela odpre svoja viBta, praznični koncert mal^ pihalnega orkestra Gš Celje pod vodstvom Damir^a Korošca 17.55 Naj prasijica iz Knjižnicepri Mišku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod Božička, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele Pravljična dežela. Glavni trg Celje 10.00-12.00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vilami in junaici I^avljične dežele, popotovanje po vilinskih poteh Pravljičnega Celja 16.00 Mestni kino Metropol: risani &lm Čudežna mreža 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata, vilinska gostja Andreja Zupančič 1755 Naj pravnica iz knjižnice pri Mläku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod Božička, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele pniiC2e.i2. Pravljična dežela» Glavni trg Celje 10.00-12.00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vilami, vse skrivnosti vilinske- ga življenja, učenje vilinskih korakov s pravljičnimi vilami 1700 Pravljična dežela odpre svoja vrata, glasbi gost oddaje Fun Cool Demo Ibp KT&RC - David, prihod pravljičnih konjičkov za ježo po Pravljični deželi 1755 Naj prasijica iz knjižnice pri MiSku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod Božička, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele SOBOTA, 27.12. Pravljična dežela. Glavni trg Celje 10.00-12,00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vilami, vse skrivnosti pra'Sljič-nih vil, vilinsko popotovanje po mestu 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata, plesno glasbeni gost, prihod pravljičnih konjičkov za ježo po pravljični deželi \7SS Na; pravljica izknjižrdce pri N^Sku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod dedka Mraza, rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele 20.00 Celjski dom: Equllibrlum, Strand. Moveknowledgement IIKDBJA«28.1^ Pravljična dežela. Glavni ti^ Celje 10-00-12.00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vliami. vse skrivnosti vilinske-ga življenja, vilinsko popotovanje 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata, prihod pravljičnih konjičkov za ježo po pravljični deželi, vilinsko presenečenje 17.55 I^j pravnica iz Knjižnicepri MiSku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod dedka Mraza, rajanje $ pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele P0«DeUEK,29.12, Pravljična dežela. Glavni ti^ Celje 10.00-12.00 Pravljična vodenja s pravljičnimi vilami, vse skrivnost: vilinske-ga življenja, vilinsko presenečenje in priprava ru otroško silvestrovanje 17.00 Pravljična dežela odpre svoja vrata, zabava z glasbenimi izvajalci 1755 Naj pra>ijica iz Imjižrucepri Mišku KnjiŽku 18.00-19.00 Prihod dedka Mraza, rajanje s pravljičnimi vilami In junaki Prav-Ijlčne dežele INSKI KOTIČEK Planiiuko društvo Ojstrica Celje vabi: na tradicionalni Štefanov pohod na Srnico. ki bo 26. decembra ob 9. uri izpred hotela Faraon v Celju. Pred kratkim $e je druStvo iz majhne pisarne v Gledališki ulici 2 v Celju preselijo v večje prostore vpritBčje stavbe v Kidričevi ulici 3 v Celju. 9. januarja bodo v nos^ prostorih med 15.50 in 19. uro organizirali dan odprtih vrat za stalne, podporne in bodoče člane društva» z zakusko in druženjem. NOVI TEDNIK drilo 31 - Nagradna križanka POMOČt EKSTREMIST-skrajnež, LOKARDA«rlba sfcuia, NIMORSK-norveiki knjtini Jezik, STVOft-nakaza, TOKATA-baročna instrumentalna sk1adl)a Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega 2. nagrada: bon za protibolečinsko masažo hrbta v Le-potnem studiu Sodin in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega 5.-S. nagrada: darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje tokrat zaradi praznikov izjemoma do ponedeljka» 29. decembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 19. decembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 100 Vodoravno: SKLON, ARETE, KOMAR. MAKU, KEANIT, ESTERA, RAST. ONKOLOG, ADERMIN, SN, BIGA, PRE. ANAKLIZA> SEV. TRAFIKANT. AVE, KRKA, EM, LEV. ROSARIO, SRAMOTA, AR, VIS, IC. OSOR, SEKT,'AKROBAT. ADI, ROSE, NER, JK, KATHY, NEESON. BATES, EB, TEA, PLEVA, O'NEILL, ATKA, RODNEY LAVER. ONIKS, ILEKS Geslo: Dan, ko bo obstala Zemlja Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra in bon za 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega, prejme: Leopoldina Lah, Črni Vrh 49a. 5304 Tabor. ,2. nagrado, bon za dve piči v gostišču Hochkraut v Tre-merju in bon za 8 evröv p^jetja Brglez z Vranskega, prejme: Milan Jager. IVatna 27, 3231 Grobelno. 3.-5. nagrado, darilni bon za 1 uro igranja badmintona v Klubu za šport in rekreacijo Nirvana v Celju, prejmejo: Erika šilak, Ronkova 16, 3000 Celje; Ema TuUK Reka 1, 3270 Laško in Sonja Hribernlk. Matke 20,3312 Prebold. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti- horoskop OVEN ln^ On/L Cel teden se boste ak-valjali s tisočerimi nepomem-bnimi stvarmi, a prod koncu tedna si boste končno vzeli nekaj Časa tudi zase in za partnerja. Pričakujte novico, ki vaja bo resnično zelo razveseUla. On: Nikakor se ne boste mo-gä odločiti med partnerko in simpatijo, ki prihaja v vaše Življenje. Nikar ne storite prehtrega koraka, sa] imaia obe altema-tivi tako dobre kot tudi slabe strani. Ne bo vam lahko ... mm Onn: Denuino so i*?m zveZ' de več kot nakbnjene, a bi bilo vseeno dobro, da se Še bolj potrudite pri uresničevanju svojih ljubezenskih načrtov, saj se kar samo od sebe ne bo zgodilo kdo ve kaj velikega. On: Napaka, zaradi katere ste se zTuiŠU v sedanjem položaju, je sicer popravljena, veruiarse je bodo ostali še dolgo spominjali. Partnerka vas bo povabila v družbo, vi pa boste to prav 2 veseljem tudi sprejeli. Ona: Neprijetno presenečenje vas bo spet odtrgalo od doma in vas prisililo k resnejšemu pristopa k poslovnim zadevam. Zašli boste v velike finančne težave in presneto se boste rnora-U potruditi, da se boste izvlekli. Oiv Zelo negotovo delujete, zaio bodo marsikdaj pozabili rui vas, čeprav bi bili prav vi najboljša varianta. Opozorite oto/tco na svoje dobre lastnosti, ki lahko pomagajo še komu drugemu. Ona: Napovedani obisk vam bo prinesel veliko več, kot ste sprva mislili in kot ste sploh lahko pričakovali Seveda v pozitivnem smislu, predvsem v zvezi z nekdanjo ^ubeznijo, ki vam Še vedno negre.iz sanj... On; Nekdo vam bo povedal precej važno novico giede partnerke, fear vam bo povsem pregnalo sumničenja, ki sp se vam zadnje čase porajala v mislih. Ponomo bosta v vas le zaupanje in ljubezen. DVOJČKA ^^ Ona: Železo je treba kaliti, dokler je vroče: toda s äm manj ognja, da se slučajno ne opeče-te. Pričakujte darilo in ne pozabite na zahvalo. Vsekakor bo ta teden nekaj posebnega, šezia-sä v ljubezni Oru Prijatelj vam bo umit milo zadroff). Nikar ne bodite užaljeni, ampak poglejte svet okoli sebe bolj n®a^no. To vam bo odprlo povsem nove vidike, ki pa ne bodo tako sijoči, kot ste si jih predstavljali Ona: Na sprehoda boste srečah prijetnega neznanca, s katerim se boste zapletli v zanimiv pogovor, ki bo razkril marsikaj zanimivega o njem. Predlagal vam bo srečanje, kar vam bo naredilo precej veselja. On: Še vedno se vam ponuja idealna priložnost, vi pa se ob' našate, kot da ste slepi Izkoristite jo, kolikor le morete, saj vam bo prinesla obilo sreče in veselja, pa tudi materialne koristi. Ne obotavljajte se! Ona: V smisla ljubezni je ta konec tedna izredno negativen. Bolje bo, da jemljete partnerja ämbolj z rezervo, saj se uam lahko vsaka sumljiva poteza še kako maščuje. Posvetite se raje prijateljicam. On: Malo ste zanemarili družabno življenje, zato povabila, ki ga boste spr^eli, nikakor ne smete spet zavrniti Vse preveč ste se navadili naprijetnodružbo in zabave, tako da sedaj brez tega sploh ne morete živeti! KOZOROG Ona: Kot vselej se boste tudi tokrat brezkompromiSTU) zagnali v reševanje trenutnih poslovnih težav, pri tem pa vam bo pomagal nekdo, ki trna podobne interese kot vi Sodelovanje bo prineslo obilo sadov. On: Kar se da hitro boste morali reagirali, saj boste sicer zamudili ugodno priložnost. Ne odlašajte, temv^ zgrabite priložnost z obema rokama in z malce sreče vam bo uspel pravi poslovni podvig! LEV I VODNAR ^ Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno situacijo, saj si boste pridobili precejšnjo prednost pred konkurenti. Vse vam bo Šlo kot po maslu! Oru S paniko se ne da ničesar rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas čustveru) in življer^sko ogroža Predi^sempa temeljito premislite, predenrm-redite naslednji korak, saj vas lahko stane celo premoženje. DEVICA ^ OruL Parmer vas bo prijetno presenetil, vi pa mu boste vse skupaj vrnili z obrestmi, karbo ugodno vplivalo na vajino intimno življenje, ki je zadnje čase prec^pešalo. izkoristite vse kot se le da. On: Ne bodite tako kritični: nekdo čaka, da vam vrne milo za drago. Ne praskajte se, kjer vas ne srbu ker boste zašli v težave. Ne pozabite, da kdor dragemu jamo koplje, sam vanjo pade in to ru prijetna izkušnja. Ona: Ni dobro, da ruičrte raz-lagaievsakemu b^nemuznan-cu, saj se vam lahko zgodi, da boste ostdi brez ru^boljšega Ne-voščljivost vas bo zelo prizadela, vendar bi lahko na kaj takega pomislili že davno prej. Oru Na däovnem mestu boste presenečeni, saj boste prejeli pohvalo, ki je rdkakorrdste pričakovali, zlasti ne od osebe, fci vam jo bo izrekla, le tako na-prg in kmalu se boste lahko poh-vaku celo z ve^imi uspehi Ona: Pridružite se prijateljici na oddihu - koristilo bo obe ma. Pustite svoje skrbi raje doma. ne nosite jih s sabo! Telefonski klic bo razjasnil tudi tiste stvari, ki so vam bile Še do-nedavna popolna skrivnost. On: Finančno stanje se vam je končno vsaj delno stabiliziralo. Hidi ta teden ni pričakovati večjih pretresov na tem področju, zato se mirne duše posvetite ljubezenskim načrtom. In ti so vse prej kot majhni. it. 101 - 23. decMiber 2008 m nTiii nZHEOEEil Franc Zupane (desno) jd ealo Svljenje spal pod kozolci. Čeprav je spal tako rekoč pod milim nebom, ga niti pri najnižjih temperaturah ni zeblo, pravi, »sajsembil pokrftstremi >kovtri< inzdvema odejamau. Ob njem sta podžupan Dobrne Jožef Majer in predsednica KO RK Stanka Krajne. Končno doma Občina in KO Rdečega križa Dobrna brezdomcu Francu Zupancu uredila topel dom Francu Zupancu> drobnemu možicu s Širokim nasme-hom in z urnimi nogami, je bilo v življenju vse prej kot z rožicami postlano. Njegova življenjska zgodba je šokantna. A ne glede na to, koliko gorja je moral od ranega otroštva do danes pretrpeti, v svet zre z vedrimi očmi. Čeprav je vživljenju okusi) bore malo dobrega, mu upanja na srečnejše dni nikoli ni zmanjkalo. Zdaj jih je le dočakal. Občina Dobrna in krajevni odbor RK sta mu pred kratkim na Novem gradu uredila sobico s sanitarijami in toplo vodo. Letošnji božič bo tako prvi, ki ga bo preživel v svojem domu, na toplem ter v čisti in mehki postelji. »Tisočkrat boglonaj ljudem, ki so tako lepo poskrbeli za-me. Ko bi vi vedeli, kje sem prej spal... Pod starim kozolcem. Če je bila nevihta, sem bil čisto moker... Zdaj so mi pa tole uredili,« presrečen pripoveduje Franc Zupane - Zu-pi, odklene vrata svoje sobice in nas povabi naprej. Na levi strani omara, mizica s stolom in sanitarije, na desni skrbno postlana postelja, v kotu majhen tranzistor. »Brez radia ne gre. Vsak večer, preden zaspim, poslušam m uzikcK,« nam opiše svojo navado, »kuham pa ne sam. Jest hodim h Korenu (v gostilno, op- P-). Juha in dva kosa kruha in sem cel dan dober. Včasih še tega ni bilo.« čeprav se je Zupane sobice silno razveselil in se je je hitio navadil, čez dan ne zdrä v njej. »Kaj pa naj delam cel dan sam v sobi?« vprašujoče pristavi, »ko se zbudim, se odpravim na teren. V sobo se vmem ob šestih, sedmih zvečer. Potem radio »navijem« in zaspim.« Zupane ima svoj revir, ki ga prehodi vsak dan, izbrane ima tudi ljudi, ki jih obiskuje in jim pomaga po svojih močeh. »Komu kaj prinesem iz trgovine, pa sneg jim pozimi očistim z dvorišč, sem si pred dnevi kupil svojo lopato, za težja dela pa nisem več sposoben»« pokaže poškodovano roko, »en prst imam zvit, drugega sem si trikrat odsekal ...« Franc Zupane je vajen trdega dela, saj je praktično celo življenje kol hlapec služil pri številnih kmetih- Nekaj let je hodil tudi v službo, učil se je za mizaija, tako da zdaj prejema približno 200 evrov pokojnine. Iztrgan iz maminega naročja Francu Zupancu ni bilo pri-zaneseno niti votroštvu. V naj-nežnejših letih je doživel naj- Frenc Zupane nikoli ni imei toplega dome. Pred feti so mu ie ponujali, da bi ga namestili v domu starej^h, a o tem ni hotel slišati. Zdaj so mu sobico uredili v nekdanji zbiralni» mleka ob trgovini kmetijske zadruge. Ko so mu izručili ključe, so ga oblile solze sreče. večja grozodejstva, ki si jih Človeštvo lahko zamisli- Na Dobrno, vtakratni mladinski dom Ivanke Uranjek, je prišel leta 1946, ko mu je bilo šest let. Tam je ostal 15 let. »Pravijo, da so me v dom pripeljali s Petrička. Ne vem, mogoče so me res. Ne spominjam se. Staršev nisem poznal, nobenih sorodnikov nimam. Pravijo, da so jih pobili med vojno, kdo bi to vedel,« tiho pripoveduje, »a saj imam krajane, ki jih obiskujem- Dolgčas mi ni nikoli.« Čeprav se je Franc Zupane svojega novega doma močno razveselil, se še vedno vsak dan vrača k bornemu kozolcu, kjer je preživel zadnja štiri leta. Tam ima še vedno nekaj obla-ä), ki jih je dobi! od Rdečega križa. Na RK tudi sicer vestno skrbijo zanj. Odkar je v novem domu, ga redno obiskujejo. »Čeprav ni bil vajen pospravljanja, ima sobico lepo urejeno. Redno spremljamo njegovo počutje in skrbimo za čistočo, Pri opremi, obutvi in obleki nam pomaga tudi OZ Rdečega križa Celje. Hrano mu plačajo Karitas in donator]),« pove predsednica KO RK Dobrna Stanka Krajne. Zupancu pa se že mudi po opravkih. Če bi mu šteli prehojene kilometre, bi jib imel več kol vsak avtomobil, se pošalijo krajani. To ga tudi drži pokonci. Čeprav je celo življenje spal tako rekoč pod milim nebom in pri neznosnih vremenskih pogojih, nikoli ni imel zdravstvenih težav. »Mene >§nops< drži pokonci,<< izda skrivnost trdnega zdravja, »zato pa zdaj komaj čakam, da grem na enega kratkega...« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MARKO MAZEJ PUBSKAIiSTVO FASAĐSRSTVO ^KUGLER Kosovelova 16 3000 CSUE OSM 041 016 Tel 4fO ^ttl FOTO TEDNA Foto: SHERPA rt ^/j/rm». - .'iSiViV: n zf J. r.'Sr- radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz S' ^ ^ I ■ I ji.- V IZBIRAMO i'R\ I \ VK. ^ S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV \S\lvO\FDEUt fOB:tM Rl www.radioceIje.com m ŠL 101 - 23. deoomber 2008