74. številka. Ljubljana, petek 2- aprila. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan, lzvzeniAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poflti prejeman 7.» avstro-ogerske dežele za celo leto Iti jrl., pol leta 8 |l «a četrt leta 4 g\č - Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. :s0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doin a« računa 10 kr. »a mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih sol h in *» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od četinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če bo dvakrat, iu 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiSi 8t. 8 »gledališka stollm". Opravnistvo, na katero naj se blagovolgo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativno stvari, jo v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hifii. Meščanje! Zopet imate priliko, da dokažete svojo meščansko samosvest, da pokažete, koliko je pravična nasa stvar napredovala v teku jednega leta, in ta prilika podaje se Vam v dopolnilnih volitvah za ljubljanski mestni zbor, ki se bodo vršile dne 5., 6. in 8. aprila meseca. Sijajni izid lanskih volitev v državni zbor bodi Vam kažipot, kazoč, da z isto slavo, ki je potrla nasprotnike naše, leliko dovršite tudi zdanje volitve za mestni zbor. To sijajno zmago domače stvari nad tujim nasiljem imamo pa zahvaliti Bvojej vzglednej disciplini in političnemu probujenju, ki ve razločevati prijatelja od neprijatelja. Mestni zastop ljubljanski je zdaj v večini nam se zmirom nasproten; koristni predlogi naših narodnih odbornikov v mestnem zboru navadno propadajo, in večjidel samo zato, ker prihajejo od odbornikov, katere ste Vi, narodni meščanje, volili. Da pa predlogi in namere „liberalne" stranke v mestnem zastopu ljubljanskem ne pospešujejo koristi mesta in njega prebivalcev, to kaže zdaj posebno ta slučaj, da liberalna večina toplo zagovarja nakup kolizeja, katerega nasproti odločno odbijajo narodni odborniki, povdarjajc korist mestno v tem, da se sezida za Ljubljano nova vojašnica, kakeršne imajo druga večja mesta. Ta namera nam nasprotne stranke pa uže tudi kaže, kako da ona hoče gospodariti z mestnim loterijnini posojilom. Da se bode B temi novci varčno ravnalo, zato, meščanje, treba voliti v mestni zastop takih mož, ki bodo iskreno skrbeli za blagor mesta. Ne verujte nasprotnikom našim njihovih vsakdanjih lažij, da zatiranje nemščine je narodne stranke cilj in konec; saj je vendar naša stranka radostno pozdravila načelo ministra Taafleja, ki želi in hoče porazumljenje narodov in mir in spravo mej njimi, in zato mu še zmirom zaupanja nij odrekla, mej tem ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od njegovih blagih namenov. Volilci III. razreda so si ta razred v zadnjih letih popolnem prisvojili; mi se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos volili ona dva kandidata, za katera so dali uže v volilnem shodu svojo besedo. Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar se svojimi kandidati prodremo tudi v II. in I. razredu. Da pa zmagamo letos tudi v dveh družili razredih, treba, da vsak neodvisen volilec teh razredov pride gotovo na volišče, da vrže vse predsodke in premisleke od sebe in da možato izpolni svojo meščansko dolžnost. Možje, ki Vam jih podpisani volilni odbor nasvetuje, so ubčespoštovani meščani, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni. Meščanje! v zavesti lanske sijajne zmage pridite vsi in stopite pogumno na volišče, ne da bi se dali begati po nasprotnikih, volite jih enoglasno vsi. Ti toplo Vam priporočani možje so: za III. razred, ki voli 5. aprila: Dr. Josip I>er<% zdravnik. J Josip IC<»<» ali. hišni posestnik. za II. razred, ki voli (i. aprila: jFrane ICavniliai. deželni blagajnik. I I>r. A S Ion s ifloše, odvetnik. jjPeler GiraSKClIi, hišni posestnik. I Dr. Josip Staro, koncipist pri fmančnej prokuraturi. za I. razred, ki voli 8. aprila: Dr. Karel Alia<'i<\ odvetnik in hišni posestnik. Jlilia l*alii<% trgovec in hišni posestnik. Jiai 4 I TaVČar, hišni posestnik. Dr. riMlEie l*a|KkŽ, odvetnik. Narodni meščanski volilni odbt r. Neusojena ljubica. „Gospod, vse je res, kar je govoril milostivi gospod grof, ponavlja intendant pokorno, „Greguš, katerega sem vedno imel za naj-veselejšega, najpoštenejšega iu najvrlejšega delavea, se je čudno izpremenil v novejšem dasi. Ves pobit iu žalosten tava okolo, često blede, ne vedofi kaj, niti se ne meni, kaj drugi o njem govorci. Prijateljskih svetov in tolažeb nehče slupati. Včeraj je bil prišel k meni po svoje zaslužene novce, zatorej sem ga sklenil malo izpovedati. „Kedaj bodete imeli svojo poroko, tJreguš?" ga vprašani. — „Nigdar!" mi odgovori kratko. — „Kako to, kaj se vam je neki zmedlo, kakšne zapreke imate V" — Mladenič me srpo pogleda, toda niti slova nij črhnil, nem je stal pred menoj. Naposled me vpraša: „Kedaj odpotuje tuji gospod, kateri biva v graščini pri gospodu grofu?" — „Ne vdm. Ali kaj to briga vas V povzamem zopet. - „Nu, — ker — će se to skoraj ne zgodi, navežem si okolo vratu težak kamen in skočim v reko — a prej s kroglo prestrelim dekletu nezvesto srce!" — Po obedu se je grofica htela letati po vrtu. „Ali vas smem prositi, da mi daste svojo roko in me izpremite na izprehod", zaprosi A rini na. Pr.šeilša po belili potih do visoke sem' nate lipe, sede grolica na klop pod njo ter pozove slikarja, naj sede njej nasproti. „Zelo žal mi je", začne po kratkem odmoru grolica govoriti z največjo odkritosrčno« jstjo ter z ljubeznjivim glasom sočutja, „da ste vi, dragi moj prijatelj, tako otožen v poslednjih dneh. Ne bojim se, da me kaznujete sč svojim molkom, kakor ste mojega soproga, dasi bi rada, kakor on, z vami se pogovarjala o stvari, katera bi me res ne imela brigati. Ženske vselej rade pomagamo, kjer slutimo nesrečo, in če tudi se tukaj se nij zgodila, je možno, da se pripeti. Nehčem prisojevati besedam neolikanega in razdraženega kmetica posebno velikega pomena — toda, blagi prijatelj, pomislite, kako nepravo ravnate, ako strup nezadovoljnosti se svojo sedanjo usodo uhvate v dušo dosle nepokvarjeno in srečno, ako jo opozarjate na boljše, plemenitejše in pred dobrim mesecem dnij opozorili slovenske rodoljube, biva sedaj v zjedinjene Italije glavnem mesti, staroslavnem Kimu, kjer nadaljuje svoje umeteljniško izobraževanje. Ker vsakdo zna, da je v tujini živet« težko, osobito slikarju, hranečemu se jedino o svojega »opica zaslužkih, priporočamo še jedenkrat vsem rojakom iu osobito prijateljem unicteljnosti najtoplejše, da poskrbe g. S. Ogrinu raznih naročil na slikarska dela. Sedaj mu slove adresa: Via liasella Nro. 21, III. piano in Koma — r. — (Prvi „Sokolski večer") bode v ljubljanske čitalnice restavraciji v soboto dne ."». nprila. Program priobčimo jutri. — (Zopet ogenj na Vrhniki!) Pišo nam: Velikonočni ponedeljek mej deseto mašo, ko se je vrhniškim vernikom baš oznanovala božja beseda, zavpije v nekem kotu cerkve star možicelj: „gori! gori!u (Jneče in strahu, kateri Hta prouzročili te besedi, pač nij moči popisati; sleheren je hotel biti prvi zvunaj cerkve, in šli so ljudje kar drug preko druzega na prosto. Iz cerkve prišedsi, leteli so Vrhni-fcanje na vse strani ognja iskat, vprašujoči, kje da gori V K sreči ognja nij bilo nikjer zapaziti, in nnposled se je pokazalo, da je orne njeni dedec zjutraj zavžil preveč slanine, in je potem svojo žejo prepridno gasil. V cerkvi je pijano revše zadremalo, sanjalo o ognji — in jelo klicati na pomoč. — Kaj, ko bi tudi g. dopisnika bilo preveč žejalo? — (Iz Trnovega na Notranjskem) se nom dne 30. m. m. piše: Ob polu dveh po noči je nastal ogenj pri kmetu Primci v Trnovem. Pogorela je samo jedna hiša. Hvala bodi vsem, kateri so pomagali gasiti, kajti bila je vsa vas v nevarnosti. — (Prostovoljno požarno stražo) snujo v (ilinjah na Koroškem Obili požari naj bi tudi drugod bili povod, da se ustanovo po kmetih v obče še mnoga takšna koristna društva. — (Pirhi Dalmatincem.) Cesar je ooredil, da bode početkom prihodnjega šolskega leta na gimnaziji in realki v Spljetu naučni jezik hrvatski. Zaderski „Nar. L.w to ve selo vest v zadnjej nam doslej številki prinaša na čelu lista, razpravljajoč o njej v uvodnem članku, kateri ima naslov: „Uskrsni dar." Dunajska borza 81« marca. Izvirno telegrafiono porodilo. ISnorni drž. dolg v bankovcih . . <'■* gld. Kimtm dri. doltf v srebru . . 73 „ Zlata renta.........8S a 18G0 dri. posojilo......I'49 Akcijo narodne banke , . Kreditne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... 0. kr. cekini .... »riavnu marke..... 5 f O 75 75 7 ■ 48 58 40 kr. Vrisne c*4»ik*u v LJubljani 31. maic.i t. 1. Plenica hektoliter 10 gld. 72 kr. rež 6 ghi 99 kr.; —Ječmen 5 gld. 39 kr.; — oves i gWt. 74 kr.; ajda 5 gld. bi kr.; — prosu 5 gld. 51 kr.. — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir lOU kilogramom 3 gld. 98 kr.; — fižol hektoliter 9 gid. kr.; masla kilogram — gld. 80 kr.; maat — gld. 70 kr.; — s>ol frišen - gld. 54 kr.; spoh povojon — gld. G i kr. , — jajce po P/, kr.; — mleka liter H kr. ; — govednin« kilogram 54 kr.; — teletnino 52 kr.; — svinjsko meso 61 kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.; — slame 1 gld. b9 kr.; — drva trda 4 kv. metru« 7 fgJd. 50 kr.; — mehka 5 gld — kr Tujci. BO. marca: Pri Nlonni Sauher, Chilupa it Dunaja. — j Cojnkar it GVlja j Pri Mstlltftli Qn cka, Va'enta it Prage. - Seant, I M r 11 r«» iti-1n t i , »nt,»J <• Pri ii % si ij|Sieul pri i/C* A. Debevci, rimska cou.a ((Jradiščo) 19. ~W liurli no v IJiil*!lani: 2G. marca I Viktor Čadež, steklar, 2*2 let, na sv. Petra nasipu, fltev. G5, xa jetiko. 28. marca: Janez Kimovec, delavec, 37 1., se jo obesil na cesti v mestni log. — Marija Virens, čuvaja hči, 3 dni, na dunajskej cesti, St. 99, za slabostjo. 29. marca: Nota Novak, gostija, 83 let, v kapiteljskih ulicah, St. 13, za starostjo. 30. marca: Barbara Brodnik, hiSnega gospodarja žena, 71 let, v kravjej dolini, St. 8, za vodenico. V deželnej bolnici: 24. marca: Andrej Jelenee, delavec, 55 1., za prisadom. 25. marca: Marija Cesar, delavka, 18 L, za osepnicami. )H). marca: Aleksander Julijan, zidar, -5 1., za pljučno vnetico. '27. marca: Franc Križmanee, delavčev sin, 1 I., j*,i>«4t> o, ""^flf zavožem so s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzamem brez UgOVOni nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera si booViu dozvolji-val polagoma objavljati. — Kdor hooe tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj so obrne na: (59G—Uj FlcliSG I^otls.eaa.tli.-vajraaca.ctro.oae £>, K«>gr Ueiu crsbfMeliolllelteil 1'ului*, V» JB.\. ■m ■ ■■■■■■ i*\mnmm3mm]'mk,u^^jmMMvrmmuammaaMmB/E ! Znamenito! Vsakemu, kdor je užo potreboval zdravniške pomoči v boleznih, n. pr. zoper bramor, suiioo, bolezen na prsih, slabost, nervoznost, Je znano, da celo najodličnejSo avtoriteti zUravništva (kakor prof. dr. Schnitzler, Skoda, lirami etc.) priporočajo izključivo naravno, kristalno-čisto, zlato-žolto, prirejeno vsled miolsterskega ukaza po avstrijskem lekarniškem pravilniku zdravilno pomuhljevo jetrno mast iz Krlstijanije v Norvegiji kot najboljšo ribjo mast, kolikor se je nahaje v trgovini, in sicer zln.g njenih izvrstnih last-nostij ; — tajetma mast prekosi inje boljša, nego ona bela, ki ho je sč sopulu.m očistila, a pri tem zgubila najboljše snovi. Dajo ta jedino prava, kristalno-čista, zlato-iolta v.tlr-ft-vllua pomusti evu «ti-ii4i iktttMi ^J.olns t'allanus lan. [pomuhelj) po avstrijskem lekarniškem pravilniku) pravilna, zato jo \ zalogi zmirom sveža ter iz prvih m najsolidnejiih izvirnikov v skleuicah po 60 novo., in jo ima Julij pl. Trnk6czy, lekar v Iduhljani, na mestnem trgu štev. 4. (74-8) Gastlove kri čistilne pile. Uže dvajset let sijajno flkušeno in od zdravnikov pri poročene, da so ž njimi odpravi potika ,n re\ mati/ein, zasedena slaba ."-okrovica, sleza, ostra kri, zlata žilja, neslast do jedi, naval krvi, omotica, slabost na jetrah in žolči, in poznejšo uplivanjo po zdravljenji z živim srebrom. Pri ženskih mesečnih nerednostdi nplivajo te pile ilobrodejno, odstranjujoče in zdnivljajočc. Škatljica z okolo 80 komadov 50 kr. av. velj. To pile so posladkorjo n o iu odlični zdravniki priporočajo jih kot najholjše kri čistilno dristilo. Ker zadostuje j« dna škatljica za zdravljenje 2 do 3 tedne, — tedaj so Gastlove pilo tudi najcenejše zdravilo. Gastlov kri čistilni čaj f zavitkih t,(» ;j« ,5o hi: av. ic(„ baš tako dober zoper vse zgoronje bolezni. Pravi dobi se v glavnej zalogi lokarjs 3P. 33ixr5.Toa.cl5.crja, „zuiii Obelisk" v Cclovcl. (7<)_5J Gastlove prave kri čistilne pile in čaj ima v zalogi nadalje: v Ljubljani V, pl. Trnkoov, lekarnar; v Postojni A. Leban, lekarnar: \ Kranji K, Savnlk, lekarnar; v Logatei Al. Skala, lekarnar. Izlahij ui uredi, k Mak. o A r m n Lastnina in tisk -Narodne tiakarne". Zopet o gospodarskoj dačnej politiki. Dandenes se mnogo govori in piše o gospodarskem položaji v Avstriji. Nasvetujo se razna sredstva, kak6 bi se napravil red v finančnem gospodarstvu, kako bi se odpravil deficit, zboljšal državni kredit, kako bi se odstranilo vedno rastoče siromaštvo in brezposlenost velikega dela ljudstva. Rešitev gospodarskega vprašanja se išče povsodi, le ondi ne, kjer se v resnici in z gotovim vspehom gospodarsko stanje Avstrije more zboljšati, namreč v zboljšanji Sol in pri produktivnih davkih. Da se pri nas direktni davki povišati ne mogć, spre-vida lehko vsak, nepoznnjoČ samo abstraktnih teorij, ampak tudi gospodarske okolščine ljud stva. Predlagajo se novi dohodninski davki, ki naj bi pokrili deficit. Vendar more od njih ugoden in gotov vspeh pričakovati le oni, kdor gospodarske razmere v Avstriji slabo pozna. Pri uradnikih, imejočih določne dohodke, bi se doseglo isto, kakor po dohodninskih davkih, mnogo cenej Se, če bi začela vlada sama nekoliko ščediti, ter bi znižala letne plače in odpravila obilo nepotrebnega pisarjenja, in tako tudi precej zmanjšala Število uradnikov. A drugih so v sedanjih gospodarskih razmernh dohodki večjidel tako negotovi, nedoločni in Blabi, da še morebiti novi dohodninski davki troškov pobiranja pokrili ne bodo. Gospodarski položaj francoske vlale je bil leta 1871 gotovo mnogo slabši, gospodarsko stanje obrtnikov, trgovcev, rokodelcev in kmetov pak boljše in za uvajanje visokih dohodninskih davkov ugodnejše, kakor sedaj pri nas. Vendar je tedanje ministerstvo na Francoskem misel na povišanje (sicer primerno nizkih) direktnih davkov in sosebno uvajanje dohodninskih davkov zavrglo. Francoska vlada si je spravila potrebne svote rajše po indirektnih nakladah, zvlasti s povišanjem cd rine, s povišanjem užitnine tobaka, pijač, kvart, z višjo naklado na upisovanje (enregistrement). Vspeh tej finančnej politiki je znan: francoska vlada je storila, kar se je obče smatralo nemogočim, ter odpravila velikanski deficit uže v nekaterili letih in si s tem svoj kredit tako pomnožila in zagotovila, kakor nigdar prej. In vendar je francoski državni dolg dvakrat večji od našega, in vendar troši Francija dvakiat toliko za vojaštvo kakor Avstrija! Leta 1878 je dobila francoska vlada užitnine od pijač 399 milijonov, od tobaka 321, od upisovanja (enregistrement) 430, zemljiščnega davka pa samo 170 milijonov frankov, od hranilnic, mesa, moke, svetiva itd. nič; dohodninskih davkov nij na Francoskem. — Če se ne motim, bi tudi pri nas pametno bilo, zemljiščni in hišni davek zdatno znižati in upisovanje (zvlasti pri delitvi posestev) primerno povišati. Vspeh bi za državno blagajnico bil tem goto vejši ker bi potem vse nepremično imetje dobilo višjo ceno. Na takšen način more gospodarska dačna politika tudi razdelitev manjših posestev odvračati, kar je gotovo pri-pravnejše, nego Če bi se pravica, posestva na kosce razprodajati, sploh odpravila. Tudi ode-ruštvu zamore gospodarska dačna politika v okom priti, ako se nalože ostre kazni na prestopke finančnih zakonov. Če trezno pretresujemo naše gospodarsko vprašanje, ne moremo najti nobednega razloga, ki bi govoril zoper visoko potrato. Nemški ustavoverci, ki so v svoje zastarele sisteme in abstraktne teorije kar upičeni, pravijo, da govore zoper povišanje indirektnih davkov „ved-nostni in praktični razlogi." — Morebiti razumevajo v tem posebne koristi žganjnrjev, pivar jev, kramarjev, borzi juncev itd. Dokler bode država posebne stanovske koristi zoper občne koristi ljudstva varovala, se tudi gospodarsko stanje Avstrije zboljšati ne more. Takovo strankarstvo ne kaže le nizke sebičnosti, ampak tudi veliko politično in gospodarsko neumnost. Vsaka nenaravna podpora obrtnosti škoduje namreč najbolj obrtnosti8amej, ker prouzrokuje, da se preveč izdeluje. Po takej politiki pridemo do jednakih razmer, kakor so v mnogih rodovitnih krajih pruske &lezije, kjer biva mej 2000 prebivalci več kot 1 r>0 Črevljarjev, trpečih glad zaradi pomanjkanja dela! Ako bi pruska vlada hotela v onih pokrajinah varovati koristi črevljarjev, bode jih še več in njih gospodar ska reva še hujša. Po nemerodajnem mnenji pisatelja teh vrstic je naloga države varovati in pospeševati blagostanje ljudstva. Po tem pa dokažo oni „vednostni in praktični razlogi," da zasluži samo produktivno, koristno obrtstvo, ki ne pospe šuje slabega gospodarstva ljudstva, obrambo, in sicer le do te meje. (Konec prihodnjič.) leto. Na budgetno debato stavi jajo avtonomi-stiške stranke mnogo nadej. Osobito Čehi bodo naglašali svoja zahtevanja, gotovo da ne brez vspeha, ker Poljaki so jim obljubili svojo pomoč. Kar se tiče nas Slovencev, bodo pa tudi naši državni poslanci skrbeli za to, da nas ne bodo odgnali praznih rok — saj dobro vedo, kje da nas Črevelj najbolj Buli. Iz Prage se poroča, da pride jutri dne 2. aprila tja avstrijski eeiarlevlč Rudolf; na kolodvoru ga bodo slovesno sprejeli generali in plemstvo. Vimu!«' flrr/nv. „P. C " javlja iz Carigrada, da se je urški ministerski avtH temeljito posvetaval o eriiosr<»r»kem mejnem vprašanji in da hoče skoraj popolnem ustreči črnogorskim terjatvam. lluiii-iii«i«»l«*. V L j ubijan i 1. aprila Dne G. t. m. prične se zopet zasedanje dr/;iviicga zbora; prvo kar bode državni zbor prijel v roke, bode proračun za letošnje Dop INI. ■z Ilirske «I*trle« na Notranjskem 29. marca. [Izv. dop.] Dne 28. t. m. smo pokopali obče spoštovanega tukajšnjega kance-lista g. Avgusta Waita, umršega dno 26. t. in. po dolgotrnjnej bo!e. marca. „Kaj se je zgodilo tukaj V" vpraša Armin roditeljev. „Prosimo milostivega gospoda, naj nas v bodoče ne počesti se svojimi obiski," bil mu je odgovor. „Zdravstvujte dakle!" Armi n se obrne, da bi odšel. Ali, kakor da Be je še nečesa domislil, se zopet obrne, in gre k vratom dr/e Čim v čumnato, rekoč: „Še jedenkrat posled-njič pridem k tebi, Magduška, da vzamem slovć, potem odpotujem za vselej v Varšavo!" „Jezu s Marija," zastoče v Čumnatl dekle. Potem utihne zopet vse in Armin otide. Še istega večera je slikar pozval intendanta k sebi, ter ga je prosil, naj s primernimi besedami še nocoj naznani G r e g u š u , da Armin namerava odpotovati. Toda Gre-guša nij bilo najti, iskali so ga zaman do dobro spati, divje sunje so ga budile in drugi | dekle. Skrivša svoje lice v rokah je dejala: dan mu je Čas tekel silno počasi. V nemiru je Čakal hipa, da pojde podovit se pri Mag-duški, kakor je bil obljubil. Navlašč si je bil izbral v ta namen večer, da lažje najde dekleta doma. Stopivšega v sobo sta pozdravila roditelja, a potem sta šla oba ven ter pustila svojo hčer samo z umeteljnikom. Prva je M a g d u š k a poprijela besedo, hoteča opravičiti svoje vedenje prejšnjega dne. Povedala jo vse: da jo v poslednjem časi Gregu smuči se svojim ljubosumjem, da je včeraj pred Armin ovim prihodom razsajal po nje domu kakor besen, da je nje krasno slikano podobo raztezal, pri čemer se jej je zdelo, kakor bi njej samoj z nožem bodel sred, in da je naposled, ko ga je zapodila z osornim) besedami, rotil se, ter se zaklinjnl, da napade Ar mi na in ga pošlje na „oni svet", ako Se dalje občuje pozne noči. Ar minu tudi nij bilo moči | z Magduško. In britko je zaplakalo ubogo „0h, kako ga črtim, tega hudobneža!" „Nemaš prav, če govoriš takisto," jo tolaži Armin, „strastna njega ljubezen ga tira tlo tolike besnosti. On ima večje pravice do tebe nego li jaz. Ne zapiraj mu duri svojega sred! Tvoj zatočnik je, zatorej bodi tudi tvoj soprog. Meni zdaj še ne moreš biti žena. Gostitelj sem umoteljnosti, katerej sem posvetil vse svoje moči, vse svoje življenje. Dolgo mi je Še tavati po sveti, predno mi bode moči misliti, da si ustanovim svoje domače ognjišče. Oni ti ostane veren do smrti, a moje mišljenje se leltko izpremeni. Za stalnost svojih nazorov si nijsem porok." Tako je Armin besedoval, prepričujoč, svojega dekleta. Naposled jo je prijel okolo vratu in jej poljubil čelo, ter vzel slovo od nje. Nema je ostala Magduška, toda bila je obledela in okolo oči so se jej vlegli ozki kolobarčki, temni kakor večerne obldčfce. (Konec prih.) Razne vesti. * (Frognanec Jakub Khan), živec Kdaj v Merutu v Indui, je — kakor poročajo listi — pred nekoliko tedni poslal v (Jhisno svojemu šestletnemu sinu Muso Mu mi. katerega so si Afganci nedavno izvolili svojim emirom in knezom, na dar velik zaboj srtbrmh vojakov, pušek, topov, itd. Znamenito je, da šest let imejoči dtčak uže podpisuje tudi ob sodbe na smrt, katere mu pmllagajo njega ministri. * (Skrivnosti starega hrasta.) V gozdu dromlingskem so drvarji nedavno posekali velikansk hrast. Ko je drevo padlo, so našli v njega votlini prav dobro ohranjene človeške ogrodi. Kazen kostij je bil v votlem hrastu skrit tudi rog za smodnik, srebrna ura, imejoča urezano letnico 1812, ter pipa od porcelana. * (Uporni delavci.) Iz Stockholma se poroča dne 18. ni. m., da so jeli delavci na severnej centralnoj železnici razsajati. V kraji Jetso* so napadli uporniki — kakšnih 200 — oboroženi se sekirami in lopatami, razne osobe. Stanovniki in gospodska so zatorej poklicali vojake na pomoč. l i-iiiK.i o|imt Blitva: A N. v M. Za čitalnico in za V«» plačano do 80. junija t. I. Dunajska borza 1. aprila. Izvirno ttv -tr ti.m» porodilo.i tinotni dri. dot« v bankovci n TA gld. 40 kr Kn nt n i dri. ii' Ig v srebru . TA „ 90 „ ZlHta renta. . . . . . 88 „ 15 , l -HO dri. posojilo . . 130 „ V5 , A*cije narodne banke H39 „ — Kreditne akcije....... 299 „ 75 r London..........118 m 80 „ Srebro..........— „ — B N»P<»1...........9 . 48 (j. kr. oekini .... ... 6 a 58 „. Jriavn« marke.......S8 , 45 „ Zahvala! 1'odpiaanka si smatram v prijet o dolžnost, v javn«'in listu izrekam svojo v nuj toplejšo zalivalo velečastitnmii g dr. Kdvardu Savni k n T kateri je zelo spntiio i/.leril meni TOletnej ženski tki MM) roko, ki je uJu dolgo prav nič nijsem mojfia rabiti. Užo sem mislila, da »o nemam nadejati, da bolim desnica še keibij ozdravi, a veščemu g zdravniku bo je letenje popolnem posrečilo. \\ng plati g. dr. Edvardu Savn i ku to zaslužno njega delo — jaz ga zanje dostojno nagraditi ne morem. V Kranji, dne 30. marca 1880. (130—2) Iz vsega srca hvaležna: Elizabeta Schafferz. Št. 18G2. Razglas. (119—3) Leta 1880 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora: iz III. volilnega razreda: dr. Karel AhaČič, Josip Ilegali; iz II. volilnega razreda: dr. F. vit. Kaltenegger, R. Zchuber pl. Okrog, Leopold Bilrger, Anton Laschan; iz I. volilnega razreda: Aleksander Dreo, Karel Deschmann, Peter Lassnik, dr. Adolf Schuffer. V mestnem zboru pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci: dr. Karel Blehveis, Franc Doberlet, Anton vit. Gariboldi, Franc vit. Gariboldi, Franc Goršič, Janez Nep. Ilorak, Josip Jurčič, dr. F. Keesbacher, Karel Leskovic, Jožef Lukmann, Franc Peterca, Vaso Petričič, dr. Anton TfefTerer, Itaimund Pirker, Franc Potočnik, dr. Robert pl. Schrev, dr. Jožef Suppan, dr. F. Suppantschitsch, dr. Valentin Zarnik, Franc Ziegler. Dopolnilne volitve se bodo po sklepu mestnega zbora vršile od 20. t. m. naslednje dni: HI. volilni razred voli 5. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, vršila se bode istega dne popoludne od 3. do C. ure. H. volilni razred voli 6. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do G. ure. I. volilni razred voli 8. aprila 1880 dopoludne od 8. do 12. ure, v morebiti po- trebnej ožjej volitvi pa popoludne od 8. do 6. ure. Razpise volitev, glasovne listke in volilne liste dobodo gospodje volilci o pravem času To se naznanja s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljeni biti in da se more kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje osem dni po končanoj volitvi predložiti mestnemu zboru. i Ljubljani, dne 21. februarja 1880. Župan: Laschan. Preialostncga srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, nafto srčno ljubljeno soprogo, oziroma mater, gospo Elizabeto Brus, po dolgej in hudej bolezni, previđeno se svetimi zakramenti za umirajoče, v 70. letu njene starosti denes ob 10. uri dopoludne, k Bobi v boljši življenje poklicati. Pogreb bode v petek dne 2. aprila ob 8. uri dopoludne iz hišo 6t. 10 v Spodnjem Logatci. Svete maše so bodo brale v raznih cerkvah. Nenozabljivo ranjco priporočamo vsem sorodnikom in znancem v blag spomin in molitev. (131) V Spodnjem Logatci dno 31. suSca 1880. Josip Brus, soprog. Julijana Brus, Ivana Marguč, roj. Brus, Mere. Josip Margufc, zet. Ivana KC rguć, vnukinja. Zaradi preselitve prodajem od denes počensi do dne 1. iii»|a ISSO zalog«) izvrstnega vina, I" katerega imam 100 veder Vino prodajem po naj -nl/.j«-) «'«>ni. in sicer najmanje po jedno vedro vkupo Daniel Predovič, (189—8) krčmar, na 1'oljanskem trgu št. f>, v Ljubljani. q5 K ca t-t i—i ■S o si S i I . n ■ ■ w 1 2 .O "S tU) a I "P ' -s 5" 3 a H £ g £j* : a > m 5 3-S XM Md i H c a • — ae - s ~ ._. OZ 5 z '■-P B C T cu »o t* a« > £% fl Najboljše in najupUvnejše pomuhljevo jetrno olje zoper bramore, krvice, sušico, kašelj itd. v Bklenloali a (ii:> kr., z železnim jodovoem pomešan, onim, ki imajo premalo krvi ali ki si jo hočejo sčistiti. posebno koristen, v Mklenie.ili a 1 k1<1. prodajo in ru/.p.išilja s poštnim povzetjem (108-5) Picooli 7 lekarna „k angnlju" v Ljubljani, na tlunajskej costi. BBBBBbI ■r Nij sleparstvo! -bsi Iz g. k. zastavnice dunajske rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Razne komisijska zaloge ur, otx}.o ».lalcoj ceni nuni v lant. Mi moremo tedaj ure od zlata, srebra in niklja, najboljši švajcarski izdelek, vse s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati jih 70 odstotkov pod fabriiko oeno, are so skoraj £fBJF zuHtuii). "Bja> VbuIc človek, nuj al j« liojfiit uli UbOf, potrebuje venilur uro, ki jo čoato n«j/.vosteJSi» pnjatuljlcu In Bprem-ljoTulku skozi ci'lo življenje; tukn priliko, prijetno in DlfđM Tručajoio >e, lina zdaj raugilo, da hI moro proakr-hrii skoraj zastonj solidni), Umi, Kuniiitiruno in na minuto reguliram* uro, ker 30 na5e fa.1szlšlco - = ot> vae w.r«» is }m ienltrtU 1-orjvi.llralo. Vsaka ura ima avajcursko faliriAko znamenje. Foroitvo Je tako zagotovljeno, da ae s tem Javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novoe povrniti. Kdor hoće lzTrratn.o, 3io-Tr«»r3otri.e oeno, liOt E lo tzaj amč on o, dotro ldožo u.ro ■3cexet.3 BV us'.rr.; 1ŠB llBffU, nuj si jo takoj naroOi, kor moro VHUgdo umuti, da uro nečuvenu hitro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. 3. -vara, aa.ei valJai od tetkega srebrnega niklja, fino na trenutek regulirana^ gravir.ma in gviluširsinu, > 8 rubinov, a ploščatim steklom, emailirano urno ploščo in posebnim krovom aopur pruli , in tinu alata fttCOn-nrua verižica, ki jo stula prejo gld. 12, velja /1,'ij samo gld. fi.ril). — lota. flno pozlaiena, kiasna, *l.t)^.a.^Iaa.•■t^3.3o -voako zletto -aio, »amo eria. ©.bo. n. žepna \3-Xu no. elito, od teiknga srobr-nnga niklja, lino na tronotek rognlirana, graviruna, gvi-losiruna, s lfi rubinov, b ploščatim steklom, emailiruuo urno ploščo in kazalom za sekundo, s fino urim fu<;oii-verižico od talmi-z.luta, prejo gld, au, zduj aamo gld. 7. — .ledna uiijboljaih ur. — lato. toćlco -v o^njl po-zlačcna, kxaana lzpolJa.-wa., popolo.ora nadoraestujo zlate vire, oamo el3~ B.SO. 3. z933a.ox1.tOlx uia, iz nujtlnejšega double-zlata, brez kljnčka za navijuti na kozici, pod poroštvom ohrani si zniiroiu zlato barvo, Izvrstno na minuto rognlirana, z dvojnim krovom, dokorovaua etnail urno ploščo in priviligirano tlelo, tibdanivima izvrstna ura t. vorižtco od talini/hita, prejo «ld. 21, zdnj sumu gld. H.50. — Toh ur jo malo. 3. cictina xoxxi.oxi.tolx iaxa., od pravog* 13 lotuoga srebra, potrjena ud c. kr. kuvnoga urada, nuviju so na kozici brez ključka, ■ niisiirotuiin aoporOtD in ka-zulno prljiravo, lino s privilegijem, na minuto ropusirana, s ploščatim stvkloin, omail urno piosčo in kazalom r.a sekunde, v notranjem h kristalnim krovom in koloaci oit uiklju, au vsacuga traiispareutna, n.ijbul jša, najcenejša in najelegautuejša ura sveta, prejo gld. :iu, zdaj sumo gld. 14. 3. orot-.noi -vira no. sliio, od pravega IS lotnoga tuškega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega urada, a 15 rubinuv, na sokundo reiiasiruua, s ploščatim steklom, email urno ploščo i 11 kazalom za Bokunde, pozlačena elcktro-galvuniikiiu potom, tako, da bi jo 110 iiin^el imluti zlatar sveta od pravo zlato in za drag denar knplj.....i nizltniti ; prejo uopozlučeiia gld. ti, zdaj pozlaćenu samo gld. 12.50. 3. Dietina u.rcv na. valjar, od pravoga 13 lotnoga Brobra, potrjenega ud c. kr. kovnega unnla, a H rubinov, na minuto ropasirana, po/.lučena eloktro-gnl-vaniškim potum, tuko, Ub> se ju od prave zlato no moro razločiti ; prejo gld, ir», zdaj samo gld. fj.60. 3. ma za. e-o=p>ć, od pravega 14 karat, zlatu, potrjenega od o. kr. kovnega uradu, vrlo lina, eluganlna ura z nujIlnejHo heiietčausko fac.on - verižico za okolo vratu v llnoin bai/.uuusteiu etui.il; preju golit. 30, zduj samo gld. 18.80. 'J'acoga še nij bilo. 3. ilno. zlato, romontoir ura, i:t kar.a , po gld. 40, 50, iiujtliicjšu savoiiettc-uro, prejo po gld. luO. !%.»*»» o v : Uhren-Ausverkauf Pralss, Bothenthurmstrasse 9, parterre, gegentiber dem erzbisohofliob.en Palais, WIEN. (597—8) MllflBiWHI.il' "n......IflHH' Izdatelj in urednik Mukso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 1460