287. številka. Ljubljana, v petek 15. decembra XXVI. leto, 1893 [shaja vsak dan «v«*č«»r, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poJti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., sss pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa se po 10 ki. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za osna ni la plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednistvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. U p r ;i v n i h t v u naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naši poslanci pri delu. Po sebi je umevno in povBem naravno, da opazujemo s posebnim zanimanjem delovanje slovenskih poslancev, soHebno pa tistih, ki so grofu Hohenwartu odpovedali dolgoletno poslušnost in vstopili v jugoslovanski klub, da zamorejo delovati po svojem pofltenem prepričanji in su ravnati jedino le po ozirib na korist in na čast naroda slovenskega. V kratki dobi, kar so ti poslanci samosvoji i n imajo zopet proste roke, imeli so prav za prav sami) trikrat priiiko, postaviti se na drugo stališče, kakor tisti slovenski poslanci, ki se še niso emancipirali Hohenwartovega upliva. Glasovali so zoper brambovski zakon, ki nalaga tudi našemu narodu težak krvni davek, izrekli so se zoper izjemne naredbe in se pri posvetovanju o zakonu glede* uvrstitve tretjine okrajnih sodaikov v sedmi činovni razred z vso odločnostjo potegnili za primerno pre-membo vladnega predloga. Baš postopanje naših poslancev glede zakona o uvrstitvi tretjine okrajnih sodnikov v sedmi činovni razred je za nage razmere bilo jako važno in hvaležni moramo biti poslancema dru. Gregorčiču in dru. Fe rja n čiču, da sta tako krepko varovala interese okrajnih sodnikov v ti i-ti h deželah, na katere visoki in odločilni gospodje navadno le z nekim prezirom gledajo in katere se, kakor uči izkušnja, tako rade zapostavljajo na korist drugim kronovinam. Vladni načrt rečenega zakona določal je le to, da 86 ima tretjina vseh okrajnih sodnikov uvrstiti v sedmi činovni razred. Že v odseku je poslanec dr. Gregorčič predlagal, naj se ta določba premeni tako, da se v tistih višjesodnih okrožjih, ki obsezajo več kronovin, razdeli število novih mest primerno številu v dotični krunovini obstoječih okrajnih Bodišč. Odsek je ta predlog odklonil, a dr. Gregorčič še ni odnehal, nego ga oglasil kot minoritetni predlog in ga razširil v toliko, naj se pri imenovanji ozira vedno na službena leta prosilcev. V dotičnem svojem govoru v plenarni sej i je zlasti opozarjal, da bi VBled splošnosti teh doloČeb mogla poBtati pri imenovanji deželnosodnih m vetrnim v protekcija odločilne važnosti ter izrekel domnevanje, da se bodo pri teh imenovanjih odločilni faktorji vedno le ozirali na tisto kronovino, v kateri je sedež višjemu sodiAču. To hviije domnevanje je podprl z analognim slučajem. Svoj čas so namreč glede adjuBtiranih mest sodnih avskultantov veljale jednako splošne določbe in pokazalo se je, da se ni postopalo pravično, vsled česar so bile udane točne določbe za vhsko kronovino. Poslanec dr. FerjanČič je predlog Gregorčičev krepko in srečno podpiral opozarjajoč zlasti na narodni moment, kateri gotovo ni prezreti ker obsezajo nekatera višjesodna okrožja jezikovno različne okraje, in bi se tudi pri najvestnejšem postopanju očitala ministru pristranost, ako bi se v jedni kronovini kaj več okrajnih sodnikov uvrstilo v sedmi činovni razred kakor v drugi. Eoergično postopanje rečenih poslancev, zajamčiti pravično postopanje pri imenovanji deželno-Bodnih svetnikov, ni imelo popolnega uspeha. Mnogi odlični poslanci raznih strank so bili sicer jako uneti za predlog, a odklonili so ga, ker se je vedelo, da mu vlada ne mara pritrditi. Dasi pa predlog ni obveljal, zarezati je imenovanima poslancema na rovač, da je odsek nasvetoval povsem jednako resolucijo, katero je zbornica tudi vzprejela. Ako bo bo torej pri uvrstitvi okrajnih sodnikov v 7. činovni razred postopalo pravično in nepristransko, je to brez dvoma zasluga naših poslancev. Ljubljanski javni napisi pred upravnim sodiščem. Na Diinaji. 13. decembra. (Konec.) Zastopnik pritožbe, odvetnik dr. Lenoch, govoril je v poglavitnem tako le: Ali je politično oblastvo v tem Blučaji imelo pravico ugovarjati sklepu občinskega sveta in aisti rati ga? Po § u 84 mestnega statuta imelo bi pravico le tedaj, če bi bil občinski svet s tem svojim sklepom stopil iz svojega področja ali pa pregrešil se zoper obstoječe zakone. Deželno predsedstvo sklicuje se na člen XIX in p6je slavo Ljubljanski občini, da je znala poprej tako čuvati jednakoprav-nost. Deželno stolno meBto, faktični obstoj dveh narodnosti), v temeljnih zakonih zajamčene pravice! Da, to so glasovi iz nadzemskega kraja, da, če bi imela vlada vse to povsodi pred očmi! Pa, kaj se godi s Čehi na Dunaji, s Čebi v Brnu, in osobito s Slovenci po vseh mestih, koder so v manjšini? Tu vidimo, da vlada trpi državljane prvega in dru- gega reda, in Bkoro bi dejali, da ona svojo moč kaže Bamo proti oslabelim. Pa dve vprašanji razvija pritožba. Zakaj ne bi bila Brnela občina dati imen ulicam, cestam in trgom, oziroma prenarediti jih? Drugo vprašanje : Zakaj ni bila upravičena skleniti samoslovenskih napisov? — Nekatere nove ulice niso še imele imen, drugim je bilo treba dati novih, ker so tega občani, kakor v Kravji dolini in Kurji vasi, sami prosili. Ali je tu občina stopila iz Bvojega področja? Ne! Opravila je tu le svojo domačo stvar in s svojimi sredstvi. Ali naj je zastran imen koga vprašala? Take dolžnosti ni imela, ker je ni. Vlada je sedaj vedno to dopuščala občinam, da so delale po svoji volji. Ljubljana je dobila svoj „Auerapergplatz", Dunaj vse polno takih prenaredeb, Vitkoviee so dobile celo Bvoj „Wilhe1msplatz*! Kedaj smo čuli, da bi bila vlada posegla v ta del avtonomije? Nikdar! Ali je sploh kak zakon za zaznamenovanje javnih prostorov? Ni ga. Tedaj ga tudi ni za premembe. Ali je vlada navedla kak tak predpis? Tudi ne. Ali ven-,1,'r, — sklicujejo Be na kataster in pa na zemljiško knjigo. Tem pa ae lahko reče, da zakonov ne poznajo. Nista li kataster in zemljiška knjiga uprav za to, da Be v njem kažejo večne premembe življenja? Kaj Bpada v katastar? Parcelna številkM, način obdelovanja, davek, mera, konskrip-cijska številka, občina. Premembe v teh rečeh naj se odsvitajo v katastru, tako veleva zakon. Kaj pa ne spada v kataster? Imena ulic, številke za orijentiranje — za to se kataster ne meni. Če bi pa to vanj spadalo, tedaj imamo evidenčne geometre, da pazijo na vsako tako premembo. In zemljiška knjiga! Kaj spada v posestni list? Zopet le konskripcijska številka in parcelna Številka, kakor v kataster, s katerim se mora sploh vjemati zemljiška knjiga. Kaj ne spada vanjo? Zopet ne ulice in ne številka za orijentiranje. To poslednje je zasebna naprava in kdor pri občini v to sega, ta krši njeno samoupravo. MinisterRtvo je to uvidelo samo, ker se opira le na člen XIX, a na drugega nič. Vender pa ni razveljavilo splošnega sistiranja, katero je zadelo sklep občinskega sveta. Kaj je posledica tega? Da so ulice brez imen, da se jedua ali druga ne sme imenovati niti Radeckega ulica! Občina je izrecno prosila, naj se jej naznanijo organi, ki imajo koaečno LISTEK. Kuharica Neža. (Črtice iz Ljubljanskega življenja.) Ko sem bil dvanajst let Btar, bila mi je najljubša ženska kuharica tiste čmerne gospodinje, pri kateri sem v družbi osmih drugih paglavcev stanoval, najljubSa zategadelj, ker mi je dajala ričet, katerega ona ni marala jesti. Umeje se samo po sebi, da je imela Neža ljubimca, in takisto je po sebi umevno, da je bil vojak in sicer poddesetnik ali „frajtar" pri Kuhnovcib. Krščen je bil za Janeza. Da je bil Janez Že „frajtar", bila je Nežina zasluga. Nekoč jej je namreč rekel, da bi lahko postal „frajtar", ko bi imel tri goldinarje, dasi ž njimi pridobi naklonjenost „feldveblovo" in njegovo priporočilo pri stotniku, in Neža je po kratkem preudarku odrinila tri srebrnjake, misleč, da je tako visoka šarža že vredna take žrtve. Drugi dan potem je bil Janez že povišan za frajtarja in korakal tako oblastno po ulici, da so se ljudje kar za njim ozirali. Njegovi, zavidni mu tovariši so sicer kmalu na to raznesli govorico, da je bil že prej povzdigoen za frajtarja in da je to nalašč zamolčal ter vsak večer zvezdi raz ovratnik potrgal, da bi Nežo opeharil za tri Brebrujake, a Neža tega ni verjela in tudi jaz ne, čeprav mi je strežnik nekega častnika zatrjeval, da frajtarske šarže ni dobiti za noben denar, se za desetak ne. Bil je to krasen pogled, kadar sta Neža in Janez roka v roki sprehajala se po Bregu, še lepši pa, kadar sta šla v Šiško, kjer je zaljubljena Neža pitala svojega frajtarja s .škofijami" in ga napajala z dragim vinom. Toda Janez ni bil zveat in stanoviten. Nekoč ga je Neža na stopnicah zasačila, ko je neko hišino Čez pas objemal. Zaihtela je tako silno, da smo se vsi paglavci, kar nas je bilo v hiši, groze tresli, potem pa jela tako kričati in razgrajati, da ao ljudje b ceste prišli gledat, kaj se na stopnicah godi. Janez je nekaj ČaBa molče poslušal, potem pa čepico pomaknil na desno uho, povedal Neži, da je sit njenega upitja in — Šel. Od tedaj ni bilo varno spregovoriti v Nežioi navzočnosti Janezovo ime ali celo šaržo njegovo imenovati. Beseda „frajtar" je Nežo do skrajnosti razdražila, kajti sedaj je verjela, da jo je bil Janez gotovo opeharil za tri srebrnjake, in s trdo roko je segla v lase porednežu, ki je rekel, da jo je bil nje Janez speljal na led. Popolnoma pa nezvestega vojaka vender ni pozabila. Prve dni po ločitvi jokala je vsak večer po dve uri in kar je tedaj skuhala, tega ni bilo zaužiti dasi — bogvedi — glede jedi nismo bili razvajeni. Za teden dnij pa se je umirila in prvo nedeljo po* poludne poiskala je vse, kar jej je bil Janez kdaj dal v spomin, iz svojo skrinjo na kup in jaz aem naredil zapisnik ter pisal pismo malovrednemu fraj-tarju v slovo. N- ža mu je vrnila vse, samo podobo njegovo, veliko in pisano, je ohranila. Visela je nad njeno posteljo in večkrat Hem videl Nežo, ko je stala pred to podoba in jej grozila 8 pestjo. Tako je minulo nekaj tednov. Neža se je bila skoro popolnoma potolažila, kar se je videlo iz tega, da je zopet belila žgance kar je bilo mogoče, nam ua veliko veselje in na še večjo jezo varčne gospodinje. Janez pa se je že kosal. Hišina 8 katero pravico, dati imena javnim prostorom. A minister-stvo je na to molčalo, dasi je njegova dolžnost podučiti, kjer treba. — Kar se tiče drugega vprašanja zastran nam o bIo venskega jezika, je jasno, da ima občina pravico, odloČiti se za jezik ogromne veČine svojega prebivalstva, kakor bitro se jej mora sploh svobodna Volja prisoditi v tej Stvari, -ki"apada strogo v domače področje. Tudi glede" jezika občina ni mogla prekoračiti svojega ožjega delokroga. Kršila pa tudi ni jednakopravnostnega zakona, vsaj po tem ne, kakor se z vršuje doslej. Pri kom pa naj se uči občina, kako bo ravna po smislu člena XIX? Gotovo v prvi vrsti pri državni vladi. Kakor ta prakticira, tako bode gotovo najbolje? Pa poglejmo v Ljubljano, ne samo stolna mesto kranjskih Slovencev, ampak sploh središče vsega slovenskega naroda, — kakšno čast dajejo državna oblastva slovenskemu jeziku? Govornik našteva primere preziranja slovenščine pri političnih in sodnih uradih v Ljubljani in kaže s statističnimi dati, kako država potiska slovenski jezik v kot tudi drugod, kakor v Celji, v Mariboru, na Ptuji, v Trstu, v Gorici itd., odnosno kako država trpi občinske sklepe, če so obrnem proti slovenskemu ali češkemu jeziku, ne da bi jih sistirala. Ali torej ni res, da ima kako veljavo člen XIX, ali pa se napačno uporablja! Tudi vlada je navezana nanj in bi ga morala izpolnjevati, če pa ga ne upoštevajo ministerstva, deželne vlade, tedaj ne tudi Ljubljani v tem slučaji ne more nič očitati, ker vender ni misliti, da naj v pravu velja dvojna mera. Govornik poudarja, da bi vlada morala najprej ta Člen natančno zvrševati in vse svoje odredbe postaviti nanj, udnosno predrugačiti glede na njega, ker ta člen je temeljni zakon. Ljubljanska občina je doslej vedno držala se jednakoprav-nosti za vse, kar se poudarja v izpodbijanem ukazu deželnega predsednika samem. Te občine ne vodijo fanatiki, kakor Vitoviško, in sklep glede napisov so izzvala samo nemška mesta, ki štuje1 že davno in dosledno na jednostranskem stališči. Ta sklep Ljubljanske občine je pa glasen opomin do vlade, naj Čuva „jednako pravico za vse I" Govornik završi svoj govor, naj se pritožbi ugodi. Besedo za tem dobi vladni zastopnik, baron P a s c o 11 n i , ki najprej prečita sklep občinskega sveta in potem pravi nekako: Ta sklep obsega tri točke. Zadnja točka veleva, da naj se novi, kakor tudi bodoči napisi primio samo v Blovenskem jeziku. Iz ukaza deželnega predsednika in iz ministerske odločbe pa je vidno, da je prepoved obrnjena samo proti tej zadnji točki, ne pa proti ostalima dvema, ker bi ministerstvu niti na misel ne prišlo, da bi hotelo kratiti občini pravico do oznamenovanja javnih prostorov in tako begati v njeno avtonomijo. Govornik se mora toraj zavarovati tudi proti referentu, ki je trdil, da je ministerBtvo „povae potrdilo" ukaz deželnega predsednika. Če sta bo vladni odredbi videli nejasni, naj bi bila občina povprašala, koliko sklepa ostane v veljavi. (Saj je povprašala! Glej ministerijalni rekurz! Opoin. poroč.) Govornik se torej ne spušča v tisti del pritožbe in zastopnikovega govora, ki velja obrambi avtonomije, kajti prvi dve točki sklepa nista razveljavljeni. — Kar se pa tiče jezika, drži se vlada člena XIX , katerega pripoznava tudi zastopnik pritožbe. Govornik noče preiskovati tistih slučajev in primerov , katere je navedel zastopnik pritožbe. Vseh 25 let, odkar obse je bil seznanit, je bila sicer prav čedna, a „škofi)" mu le ni dajala obirat in zato jo je zapustil, še predno sta se bila do dobrega seznanila. Sedaj bi se bil rad pomiril z Nežo in celo mene je večkrat prosil za svet in za pomoč. Neke nedelje popoludne prišla sta hkrati v kuhinjo dva Janezova tovariša, seveda oba „frajtarja" in bo predstavila kot odposlauca Janezova, ki imata nalogo, uravnati nastalo nesporazumljenje. Neža iz začetka ni prav razumela, kaj hočeta vojaka, ko pa sta jej svoj namen obširneje razložila, zaiskrilp je nje oko, odprla je vrata na s tež a j in kažoč na izhod zaupila: „Ala — pa kar hitro!" Vojaka nista črhnila niti besede, kar šla sta, Neža pa je snela Janezovo sliko raz steno in jo vrgla za odhajajočima posredovalcema, da se je šipa razletela na tisod drobcev. Vsa hiša ae je čudila tej odločnosti Nežini. Vsi smo mislili, da bo Janeza vzprejela z odprtima rokama in — kako je bila pognala njegova odposlanca! Bilo nam je to nerazumljivo, prava zagonetka dokler nismo videli Neže še tisti večer hoditi roko v roki s topničarBkim — „kaprolom." Y p ■ i 1 o d. stoji člen XIX, so upravna oblastva vedno ravnala se po njem in varovala narodne manjšine, in to hoče vlada tudi v tem slučaji. Govornik hoče to dokazati z nekaterimi odločbami tn opozarja pote« na posledice, če bi se ugetiilo tej pritožbi. Ljubljanska obči*« da bi potem lahko sploh vse razglase izdajala samo v slovenskem jeziku. Kako bi se na pr. potem slovensko ime ulice zapisalo v nemški — krstni list*)? Govornik konečno pravi, da sicer niso merodavni razlogi finančne direkcije in predsedstva deželnega sodišča v Ljubljani, da pa za vladao odredbo govore o por tu ni tet ni razlogi. Po kratki repliki dr. L e u s c h a je sodišče odstopilo v posvetovalno sobo. Čez poldrugo uro se je vrnilo in predsednik grof Belcredi je izjavil, da bode razsodba razglašena dne 29. t. m. ob 10. uri dopoludoe. *) Ali je mogoče, da je g. ministerski svetnik tak argument navedel? Upom. stavčeva. Državni zbor. Na Dunaj i, 14. decembra. V današnji seji govorila sta dva izmej najboljših govornikov cele zbornice, dr. L u e g e r in dr. U e r o 1 d , potem pa se je vršilo glasovanje in so bile izjemne naredbe odobrene. Generalni govornik contra dr. Lueger pravi, da so liberalci in nacijonalci Bacquehema slavili, kakor še nobenega ministra ne, da pa je vender dvomljivo, če bo govor pomiril kroge, ki ječe pod izjemnimi naredbami. V fini obliki izrečeno roganje peče. Sicer pa se ne borim zoper ministre, ampak zoper liberalno stranko, ki je nesreča Avstrije. Včeraj pihal je v tej dvorani veter kakor 1. 1848 , a to ni bil veter pomlajene svobode, nego Wiudiseh-graetz-veter. Ko bi borilci iz I. 1848. bili včeraj tu navzočni, obrnili bi se od levičarjev kličoč: „Kako globoko ste padli", stari maršal \Vmdisch-graetz pa bi vzkliknil vesel: Blagor ti, moj unuk, ta policijski parlament bo avstrijske narode bolj tlačil, nego moja policija. Bacquehemov govor se da proti vladi izkoristiti, zakaj če je češki narod res tako brezpogojno zvest, kakor je rekel minister, potem ni mogoče, da bi se primerilo večje veleiz-dajsko gibanje, potem pa bo ho izjemne naredbe razglasile le radi nekih pobalinstev in so zato nepravične. Govornik dokazuje, da so bo v Pragi primerile samo malenkosti in pravi, da je liberalna stranka že doBti hujše stvari zagrešila in da za liberalne liste bi morali prav za prav vedno izjemne naredbe veljati. Z narodnostnim vprašanjem je do danes tako, kakor v prošlih vekih z verskim. Narodnostni boj bo židovskoliberalni listi izumili, tisti, katerim se levičarji morajo pokoravati. Pravi se, da se je v Pragi hujskalo zoper monarhijo in delovalo za republiko. Čitajte Dunajske liberalne liste ali ofici-jozne — razločka tako ni več, ker so liberalni listi oficijozui, oficijozni pa liberalni — čitajte, kar bo pisali ti 11 h ti o francoski republiki. Ali se spominjate triumfalnega tulenja, ko je bil legitimen vladar, braziljeki cesar, pregnan. Veleizdajski listki so se baje v Pragi razširjali. To je malenkost. Spominjam se strupenih, prav židovskih člankov, zlasti članka v „Neue Freie Prease" z napisom „E ne selt8ame Frau". (Klici: „Gartenlaube"). Policija je s svojim postopanjem že velikokrat prouzročila, da so nastali neredi. Obiaetva na Češkem niso nepristranska. Izjemne naredbe so bil > levičarjem na ljubav razglašene. Če bi tudi vse res bilo, kar se je navedlo, bil bi češki boj vender le slaba kopija madjarBkega boja zoper cesarja in državo. Koliko cesarskih orlov se je na Ogerskein pomazalo, koliko črnommenih zastav že po blatu vlačilo. Ali veste, da bo bo 1. 1866. hrabri madjaraki polki dali nalašč ujeti in se kot madjarska legija pod vod-Btvom Klapke vrnili na Ogersko, da bi se borili zoper cesarja in državo. Ali se spominjate, kolikokrat je bila cesarska vojska na Ogerskem že sramote na in še v parlamentu? Ali ne veste kako ae proslavlja KosButh in kaj je bilo 8 Hentzijevim spomenikom? Ta paralela mej Čehi in Madjari je kaj poučna. Češki narod je zvest cesarju in državi a tudi kraljevini Češki in v tem tiči celo nasprot-stvo. Če je dr. Kopp rekel, da mora ljubezen do dežele zaostajati za ljubeznijo do države, sklicujem ae na ministra Wurmbraoda, ki se je kot štajerski oče pritoževal, da so njegovi štajerski otroci izprijeni. Rekel je, da je grozno, kako ravnajo štajerski otroci s svojim štajerskim očetom, če je on apeliral na štajerski patrijotizem, zakaj bi potem čehom zamerili, če čutijo češko-patrijotično. če bi v Pragi res take razmere bile, kakor se trdi, bi bila .državo ohranjujoča" liberalna stranka morala potegovati se za izjemne naredbe, naj je Taaflta ali Pleosr minister. Prav pri izjemnih neredbah se je pokazalo, da ne levičarji ne manijo na drogo nič, kakor za koristi svoje atranke in da jim ■ lahkim srcem žrtvujejo svoje principe. Čudno je le to, da marki Bacquehem niti e besedico «i zagovarjal prejšnjega svojega kolego grofa TanflNn. Ker ga več ne rabijo, se zanj ne menijo. Kaklna načela pa imajo liberalci še? Nikakih. Posabili no jih'in V mislih jim je aamo le ohranitev posestnega etenja. To ni načelo, sicer pa je najbolje, da se molči o tem, kako so levičarji svoje posestno stanje pridobili. Sredstva, s katerimi ste je pridobili, niso bila poštena, ampak umazana, trikrat umazana. Vaša načela niso nič kakor želja, dobiti par ministerskih sedežev in polniti svojo mošnjo. Vi ste stranka egoizma svoje kaBte, narod naš pa je zdrav in močan in bo svoje nasprotnike sijajno premagal. (Viharno odobravanje in ploskanje). Po nekaterih stvarnih popravkih posl. Purg-harta, dra. Klaič* in Ludwigstorfia dobi poročevalec minoritetnega predloga besedo. Poslanec dr. H e r o 1 d poudarja, da ne stoji tu kot zagovornik češkega naroda, ampak kot tožnik vlade. Vlada se ne upa reči, da je v Pragi veleiz-dajsko gibanje, ker nima dokazov, le toliko pravi, da ima večina navidezen povod odobriti naredbe. Da bi se nabrali dokazi, naroČil je neki okrajni glavar, sumns pisma .sicer ne odpreti", pač pa „vzeti in drž. pravdništvu izročiti". (Klici: To Be pravi kraati. — Poslanec B f e z n o v s k f: ,C. kr. tatovi!") Prav tako je s tajnimi druStvi. Zatožba zoper člane Omladine Be snuje na izpovedi policijskega vohuna Rudolfa Mrve. Noben govornik se ni upal trditi, da je sistiranje porot opravičeno. Poljaki postopajo tako, da je opravičeno, kakor jih Rusi preganjajo. Knez Schwarzenberg govoril je povsem nepričakovano. Glede njega 83 je češki narod zmotil. Nekdaj je vsak, kdor je poznal narodni ponos starega kneza Scbwaizenberga, gojil posebne nadeje glede njegovih sinov. Te nadeje se niso izpolnile, doživeli bomo morda celo to, da se bo princ v vrstah nemških nacijonalcev zoper nas boril. Star poljski rodoljub rekel je o princu Schwarzenbergu: „Kaj takega bi pri nas ne bilo mogoče. V tako težkih časih bi se poljsk plemenitad ne odvrnil od svojega naroda". Prepričan sem, da bi poljsko plemstvo v tako težkih časih svojega naroda ne izdalo. (Viharno odobravanje in ploskanje. Podpredsednik dr. Kath-rein: Očitali ste celemu stanu, da je izdal narod.) Ne, rekel sem le, da bi v vsakem slučaji poljski kavalir ne izdal naroda, govoril sem, kako to boli, Če kdo, ki se šteje Čeha, tako ravna, kakor princ Schvvarzenberg. Češki plemenitaši postopajo na ta način iz nasprotsfva zoper našo stranko. Če tudi smo Vaši nasprotniki, videli bi nas le na svoji strani, kadar bi šlo za interese češkega naroda. Nam je več za narodne, kakor za strankarske interese. Vaše delovanje je prekleto. Na vsak način hočete ugonobiti mladočeško stranko in v to svrho ste se združili z narodovimi sovražniki, a pravi zastopniki češkega in nemškega naroda si bodo čez vaše glave podali roke. Povedal sem Vam to, ker želim, da bi noben nin češkega naroda ne glasoval zoper narod. Če že drugače ne morete, zapustite vsaj dvorano. Narodova jeza na vlado se poleže, jeza na tiste poslance, ki so narod zapustili, pa nikdar ne. V celi razpravi se je govorilo o patrijotizmu in o lojalnosti. To je nevarno orožje. V konBtitucijonalni državi ni vladar odgovoren za vlado, in če prileti na vlado kaka pušica, ne sme je ta dalje dati, ker bi tu ne bilo lojalno. Minister je rekel, da je Gregrov govor dokaz, da so bile izjemne naredbe potrebne. Ministrov govor, v katerem se je priznalo, da je češki narod ven in ven lojalen, pa je dokaz, da so bile izjemne naredbe povsem nepotrebne. Minister je govoril o svetlem ščitu, s katerega mora vlada izbrisati vsak madež. Da, mi ljubimo to deželo, na katere ščitu ni madeža, ljubimo jo toliko bolj, ker trpi in glasno tirjamo, naj vlada narodu uetreže. In dasi smo slabi in se borimo mož ob možu, Brce ob srcu, ne odnehamo, dokler ne dosežemo velike ideje, za katero gre. Ponosni smo na voljo, na silo in na kulturo češkega naroda in prepričani smo, da doseže kmalu bvojo pravico. Poročevalec dr. Fuchs pravi, da je njemu nemogoče govoriti o podatkih, katere je vlada v tajni seji odseku predložila, ter očita mladočeškim govornikom, da so kakor mački okolu vrele kade sukali se okolu dokazov. Češko primerja hudo bolnemu pacijentu in priporoča, naj bo izjemne naredbe odobrć. Pri glasovanju odobri zbornica najprej razgla sitev izjemnega stanja, o Heruldovem predlogu, naj se aistiranje porot razveljavi, pa bo vrši glasovanje po imenih io se predlog b 186 proti 75 glaBom odkloni. Ko je predsednik zaključil aajo, zaorili so z galerije burni „Hanba-- in „Faj"-klici. Prihodnja seja danes zvečer. Politični razgled. Notranje de/ele. V Ljubljani, 15. decembra. levičarski glas. Predvčerajšnjim vršil se je na Dunaji neki levičarski shod, ua katerem je drž. poslanec prof. Bendel govoril o koalicni in o parlamentarni vladi. To priliko je porabil prof. Suess, jeden uajodlič-nejšib levičarjev, da je pojasnil položaj s stališča njegove stranke. Rekel je, da bo je ustanovila koalicija tisti hip, ko so vse stranka izgubile zaupanje do grofa Taaflha. V koaliciji so straoke z različnimi nazori in levičarji niso z vsem zadovoljni, kar se zgodi, ker bi jim bilo najl|ubše, da imajo sami večino, ali od svojih liberalnih principov ne bodo niti za las odnehali io se potezah za njih uveljavljenje. V koalicijskem ministerstvu sicer nima noben levičar političnega resorta, ah že to, da ni postal klerikalec naučni minister, je pridobitev. — Kakor se tu zopet vidi, bo levičarji jako zadovoljni s sedanjim ministarstvom io so uverjem, da bo vladalo po nemško liberalnih principih. Nemški nacljonalci in koalicija* Levičarski krogi se močno trudijo, pridobiti nemške nacijooalce za koalicijo. Klub nacijonalcev ni temu načeloma nasproten, pač pa se v tem neče oficijelno vezati, dokler so slovenski koaliranci člani Uohenvvartovega kluba. Nekatere nacijoualce pa je poželjenje po uplivu na vlado tako premotilo, da so se vzlic temu jeli približevati levici in se na tajnem ž njo dogovarjajo. Zlasti načelnik naciionalnega kluba dr. Steinvvender se trudi v tem zmislu- Vsi nacjooalci uiBo s tem zadovoljni in nekatera nacijo-nalna glasila bo že začela ropotati. A to, da bo se nemški nacijonalci vzdržali glasovanja o izjemnih naredbah, se zmatra v poučenih krogih za dokaz, da je Steinwenderjev upliv premagal v klubu nasprotnike in da je pričakovati pristopa nacjonalcev h koaliciji. 1 iia iiJ e države. JPrancija in Italija, Meja mej Frauc>jo io Italijo se utrjuje na obeh straneh tako, kakor da ima v kratkem začeti vojna Ker je Italija ob meji nastanila veliko vojsko, jela je takisto delati tudi Francija in skrbeti za utrdbe. Te dni bila je pri novem francoskem vojnem ministru deputacija 50 senatorjev in poslancev prosit ga, naj k -1 tu, da se meja proti Italiji čim bolj utrdi. Minister je odgovoril, da se jo to že zgodilo in da jo na jugu tolika vojska, da se ni bati, če bi Italija napovedala vojno, sicer pa da hoče sistematično na to delovati, da se čim večia vojska zbere v bližini meje ter je v to svrho že izdal potrebne ukaze. Novo italijansko ministerstvo. O ministernki krizi italijanski bo nekoliko manj piše, ker sh smatra kot rešena, dasi še ni razglašeno imenovanje. Glasilo Crispijevo „Tribuna" pravi, da bo novo mnister.stvo tako-le sestavljeno: Crinpi predsedstvo, notranja in začasno uuanja dela; Pa-rezzi finance, Sonino gospodarstvo. Saracco javna dela, Baccedli nauk, Pedotti vojska, Morm mornarica, Calenda pravosodje, Boselli trgovina in poljedelstvo, Ferrari pošte in brzojave. Če se sestavi ministerstvo tako, kakor naznanja citirani list, potem ni misliti, da bi vlada italijanska zmanjšala stalno vojsko, ker je kandidat za vojno ministerstvo Pedotti odločen nasprotnik tega projekta. Sicer pa je tudi to pre-značilno, da ni bilo dobiti ministra unanjih del. Domače stvari. — (Odkupnina novoletnim voščilom v prid družbi sv. Cirila in Metoda.) Lepa šega je, da voščimo ob novem letu svojim prijateljem vsnkoršnega blagra. Hoja od hiše do hiše pa je nekateremu nemogoča, drugemu manj priročna, tretji zopet raje vidi, da ga ne motimo v njegovem obilem poslovanji. Naj bi torej za slovensko mladino uneti Slovenci mesto takih osebnih voščil ob bližajočem se novem letu raje skladali denarnih prispevkov ter bi je pošiljali za novo leto podpisani družbi sv. Cirila in Metoda! Motako naj bi ravnali oni, ki pismeno sporočajo svoja voščila, kar stane mnogo časa in novcev. — Vlani že se je pričela taka šega v mnogih večjih krajih slovenskih. Kaj, ko bi se hotela letos razširiti io s časoma postati vseslovenska narodna šega? — V tej želji in s to prošnjo se zglaBujemo letos pri vsem do- morodnem slovenstvu, obetajoč, da objavimo — prej kot mogoče, — vsa častna imena takih naših požrtvovalnih voščilcev ob novem letu. Vodstvo družbe sv. C rila in Metoda. — (Osebne vesti.) Voditeljem Breškega okr. glavarstva imenovan je g. Friderik Tax, tajnik pri namestništvu v Gradci. — Tajnik namestništva v Trstu dr. Anton Hochegger dobil je naslov in čin okrajnega giavarja. — Okrajnim glavarjem v Sežani je imenovau dr. Andrej grof Scbaff-gotBche bivši prezidijalni tajnik barona VVioklerja v Ljubljani, ki je zadnji čas služboval pri ministerstvu. Slovenščine ne zna dosti. — (Čitalnica Ljubljanska.) Jutri je v čitalnici koncert. Kakor čujemo, nastopijo tamburaške v 10 točkah, slavnoznani kvartet (gg. Pavšek, Branke, Lilek in Dečman) pa v treh. Ker (umlm rašice, kakor nam je še iz spomladnega koncerta pri Malici v dobrem spominu, pod spretnim vodstvom gosp. Š u k ljeta nastopajo jako sigurno in igrajo jako ubrano in ker poje zgoraj omenjeni kvartet krasno, nadejati se je obilega glasbenega užitka. Pričakujemo torej za trdno, da bode jutri v čitalnici pri koncertu udeležba velika in zabava živahna. — (Samomor.) V hotelu „Pri Maliču" nagla je siooč hišina dan poprej došlega, okolu 50 let Bta-rega tujca mrtvega na njegovi postelji. Kakor je policijski zdravnik dr. Illner konstatoval, ustrelil se je tujec z revolverjem, katerega je še v roki imel, v desno sence, tako da je smrt moraia takoj nastopiti. Samomorilec u pisal se je v zglasilen list kot Josip Ehrenreich, agent firme W. Pfandhauser na Dunaji. V pismu, ki se je našlo na mizi, navel je kot uzrok samomoru nesrečne špekulacije in bedo. Neverjetno pa ni, da se je nesrečnežu zmešalo; tako bi se vsaj dalo soditi po omenjenem pismu, v katerem mej drugim svoje upnike opozarja, naj se za plačilo zglasijo pri njegovem upravitelju na mescu, kjer da ima veliko nezarubljeno poseBtvo. Truplo prepeljalo bo je v mrtvašnico pri sv. Krištofu. — (U begi i kaznjenec.) Orožniki so zasačili te dni prisilienca Jerneja Kocherja s Koroškega, ki je meseca julija pobegnil, ter so ga odvedli v prisilno delavnico Ljubljansko. — (Minister dr. pl. Madevski predsedstvu avstrijskega notarskega društva) Dolgoletni predsednik avstrijskega notarskega društva, sedanji naučni minister dr. Stanislav pl. Madevski zahvalil bo je na to čaBt in naznanil svoj odetop društvu s sledečim dopisom : Ča-stito uačelništvo! Ker me je Nj. c. in kr. apostolsko Velečanstvo premiloBtno imenovalo ministrom za nauk io bogočastje, sem na svoje obžalovanje primorao, odpovedati se predsedstvu avbtriJBkega notarskega društva. Naznanjujoč to častitemu načeiništvu štejem si v dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo gospodom društvenikom za izkazano mi zaupanje in za podporo ter je zagotoviti, da bodem tudi v novem svojem delokrogu vedno in kolikor mi bo mogoče, varoval in pospeševal interese notarskega stanu, čegar član sem imel čast biti. Z odličnim spoštovanjem — Madevski.* — (Otvorjeuje bolnišnice usmiljenih bratov v K a n d i j i pri Novem Mestu.) Ker so nekateri uapučno umrli nazuanilo, da ne blagoslovi bolnišnica usniiljeuih bratov v Kandiji dne 8. dec. misleč, da bo s tem dnem tudi začno boluiki prte j sprejemat', naznanja predstojništvo kongregacije usmiljenih bratov, da se bodo mogli sprejemati v zavod boluiki v-lt« z novim letom (1. janu-varja 1894). Pogoji za sprejem pa so sledeči: 1.) Vpraša naj se vselej pojirej, je li mogoče, da se dotični bolnik vzprejme. 2 ) Zahteva se zdravn'ško spričevalo, kakovo bolezen ima bolnik, ker se neozdravljivi ne bodo sprejemali. 3.) Župnijski in županijski urad naj podpišeta natančen nacijonale, t. j. zapisano naj bode ime in priimek, starost in vera, rojstni kraj in pa kam je dotični pristojen. (Nesreča.) Dne 12. t. m. zjutraj našli so ljudje pod potjo, ki pelje iz Gor. Hotiča v Veroek, mrtvo truplo neposuanega človeka, ki je na 11. t. m. v Litiji čeva prodaial. Sodi se, da je Gorenjec Star je bil po priliki 35 let. Po sodniški obdukciji je bil na pokopališču v Verneku pokopan. — (Savski moBt pri Radečah ) Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo predloženi načrt železne gornje zgradbe pri mostu, ki se gradi čez Savo pri Radečah. — (Stekel p os) napadel je na cesti iz Vrbpolja v Sotesko minuli teden več Ijudij in jim raztrgal obleko, k sreči pa ni nobenega ogrizel. Konečno je posestnik Ivan Jenič iz Soteske psa pobil a krepelcem. Razparanje je pokazalo, da je bil pes res stekel in se je ukrenilo vse potrebno v zdravatveno-policijskem oziru. — (Javni napisi pri okrožnem sodišči v Cel j i) so se začetkom tega leta popravljali. Na Slovence pa se je oziralo le toliko, da se je na mnogih krajih napisalo: „Tukaj se ne sme kaditi". In vendar so lani slovenski pravniki vložili prošnjo, naj se jemlje ozir na opravičene zahteve slovenskega prebivalstva,ki ima opraviti pri tem Bodišči. — (, C oljski Sokol") ima v četrtek dne" 21. t. m. svoj redni občni zbor v proBtorih Celjske čitalnice. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika; 2.) Poročilo tajnikovo; 3) Poročilo blagajnikovo; 4) Volitev staroste; 5) Volitev odbora; 6) fiventuvalnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Zasuta okrajna cesta.) Nad okrajno cesto mej Rimskimi Toplicami io Zida ni in mostom in sicer blizo kamnoloma cementne tovarne iiuhIuI je pretečeni torek velik plaz; ogromna množina prsti in Bkaluvja udrla se je na cesto, tako da je bil promet celi dan popolnem nemogoč. Plazovi niso tam nič nenavadnega in ker se nabaja tam več studencev, bati se je še večjega plaza. Kurnikovo poseBtvo je v nevarnosti. — (Graška akad. podružnica sv. Cirila in Metoda) je na svojem VII. glavnem zborovanji dne 14. t. m. izvolila sledeči odbor: predsednik : cand. med. Oroslav Kristan, podpredsednik : cand. med. Miha Po dlesni k, blagajnik: cand. med. Ferdo Kun ej, tainik : stud. phil Milan Mencinger, odb. namestnik: stud. iur. Ferdo Povalej. — (Visoka starost.) V Trst je došla te dni z južno železnico 103letoa ženica Apolonija Mi lave iz Postojine in so jo prevedli v mestno bolnico, ker je vsled starosti slabotna. Duševno pa je starka še prav sveža in pripoveduje, da nikdar ni bila bolna. — (Prvo hrvatsko društvo bicikli-sto v v Za grebu) je imelo te dni svoj VIII. glavni zbor. Poročalo se je o društveni delavnosti. Mej drugim se je omenilo, da se je društvo udeležilo tudi ceBtne dirke zveze hrvatsko-slovenskih bicikliatov iz Zitgreba v Ljubljano dne 8 septembra, pri kateri sta dospela g. Mirko Bothe kot drugi in g. Julij Mihelić kot tretji do cilja. (Prvi je bil, kakor znano član L,ubljanskega kluba g. Zmagoslav B o h i n e c.) Društvo bo je udeležilo tudi drugih dirk in priredilo več zabav. Dohodkov je imelo društvo minulo leto 935 78 gld , stroškov 849 57 gld., društvena imovina zuašH skupaj 808 21 gld. Klub biciklistor „Sokola" v Zagrebu povabil je prvo društvo biciklistov, da izbere odposlanca, ki bi se udeležil posvetovanj za zgradbo novega dirkališča. Vzprejel se je v principu predlog, da se skupno z drugimi športnimi društvi gradi novo dirkališče. Predsednikom je bil zopet voljen g. Fran Soli ar, njegovim namestnikom pa g. dr. Julij Rotira u er. — (Skot utonil.) Na R*ki padel je v morje katoliški škof U Bsnjeluke, monsignor Bouaventura, ki se je hotel odpeljati v Zader, ko j« hodil na pomolu Szaparv Bržkone ga je zmotila električna luč, da je stopil napak in tako ponesrečil. Izvlekli so ga sicer še živega, a umrl je nekaj minut pozneje. Truplo so no. kapu:iui blagoslovili ua morskem bregu. Ta nesrečni slučaj je vzbudil veliko sočutja mej navzočimi. — Tako poročala je „ Triester Zeitung". Po jioznejših poizvedbah pa je bil ponesrečeni menda le opat trapistov o. Bonaventura iz Matije Zvezda pri Banjaluki, a ne škof Banjaluški. — (Razpisane službe.) Pri novem poštnem uradu v Hr«šah pri PoBtojini je razpisano mesto poštnega odpravitelja. Letna plača je 150 gld. in 40 gld uradnega pavšala. Kavcija 200 gld. Prošnjei do 18. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. — V kaznilnici za moške v Ljub-jani je izpraznjeno mesto paznika prve vrste z letno plačo 300 gld., 25% aktivitetuo priklado in drugimi pristojbinami, dalje mesto začasnega paznika druge vrate s plačo 260 gld. in vsemi gornjimi emolunaenti. Prošnje do 15. januvarja pri državnem pravdniŠtvu v Ljubljani. Prvo krono družbi sv. Ciril« In Metodu I 1 ^ —- A ) Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. decembra. V večerni seji poslanske zbornice začela ae je dobata o bud-getnem provizoriju. Ministerski predsednik knez "VVindischgraetz priporočal vzprejem provizorija in izrekel nadejo, da se zaupanje koalirancev do vlade utrdi, nezaupanje nasprotnikov pa ublaži. Vlada ne bo ničesar storila, kar bi bilo zoper načela koaliranih strank in delovala v zmislu svojega programa. Potem so govorili dr. Brzorad, dr. Menger in prof. Schlesinger. Menger proslavljal Ho-henwarta. Nabergoj interpeliral radi pisto-pnnja uprave Tržaških skladišč napram slovenskim delavcem. Budimpešta 15. decembra. Poslanec Oray napadal je v včerajšnji seji državnega tajnika Gromana osebno, tako da ga je ta pozval na dvoboj, ki se je imel danes vršiti. Na prostoru, določenem za dvoboj, preklical je Orav vse trditve, tako da ni prišlo do boja. Beligrad, 14. decembr.>. Poslanec No-vaković interpeliral v skupščini, zakaj vlada ničesar ne stori glede številnih umorov in požigov iz politične mržnje. Brat pravosodnega ministra mu pritrdil, reksi, da niti za časa janjičarov niso bile na Srbskem take razmere, kakor sedaj. Rim 15. decembra. General Mocenni je jedini kandidat za portfelj vo nega ministra. Dogovoril se je s ('rispijem glede zmanjšanja stalno vojske, in sicer tako, da se bo pri vojski 20 milijonov prištedilo. Za prebivalce mest, uradnike Itd. Proti tež-kotuin prebav ljenju in vsem n., -i- .-ki.m mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav uootdioddo potrebno douiače zdravilo pristni ,,)loll-ov Seirilitz-prašek", ker upliva na prebavi jen je. traino in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen uriuek. »katljoa velja 1 tdd. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lokar A. MObb, c. in kr. dvorni talagatelj, na DUNAJI, Tnehlanbeii i*, v lekarnah na deželi je i/.recno zalitevuti MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 Akatljic. se ne pošilja (18—17) ^Božični telegram. Ker je sezona pri kraju, se konfekcijski predmeti za gospe in deklice kar jih je Še na skladišči po jako nizkih cenah razprodaj ai o. Priporoča iste najbolje Anton Schuster v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. aLoterlJne arečke 13. decembra. V Pragi : 25, 11, 43, 2, 42. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja SUnje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. o l to ve srečke po 10 gld......23 „ 25 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 152 „ 50 „ Tramway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 276 „ — „ Papirnati rubeij......... 1 „ 318/4 „ Tovarn iAkta zalogu P šivalnih strojev in » 1038 velocipedov 10 { | IVAN JAX { I v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. t ^ m Ceniki zastonj in poštnine prosto. N— ^ C. lr. glavno ravnateljstvo avstr. arž. zelenic. Izvod iz voznega reda veljavnega od. l. oletolora. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalnt iasi omnadeni io v tr«dnJrrrrop»feem rasu. Srednjeevropski c«i jo k raj ne mu omu v Ljubljani s* a minuti naprej. Odhod lm LJubljane Muf. kol.). Ob lit. uri R tnin. po nori osebni vlak t Triu/., Pontabel, Beljak, Celovec, Vransensfeite, Ljubno, Dunaj, tem Selsthal v Ausaae, Isohl, (imun.1.'ii. Bninograd, Lentl-Gastetn, Zeli na jozeru, 9teyr, Lino, 11 u -dejevice, Plsenj, Marijine vare, Eqer, Franoove vare, Karlove vare, l'r:ik'i>, 1 Iraid iin«, Dunaj via Aniatettsn. Ob 7. uri OH in In. »JutraJ osebni vlak v Trbii, Pontabel, Ili-ljak, 0«-lovoo, Kritnzenafeite, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstettou. Ob 11. uri RO »lin. tlopolutlnn osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovoo, Kransensfeste, Ljubno, Dunaj. <>!> 4. uri HO min. po}>olure, Kgsr, Francove vara, Karlovo vare, Prago, JJraadane, Dunaj via A mulinim, Prihod v LJubljano (jul. kol.). Ob li. uri RR min ttfutritf ošabni vlak a Dunaja via Amatetten, Draa-dan, Prage, Krancovib varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Plsnja, Budejovio, Bolnofrrada, I.iiioa, Rtoyra, Iachla, Gmundena, Zellat na jezeru, Deud-Gasteina, IJubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaensfoita, Trhli*. Ob 11. uri '47 min. tiopoluilne osebni vlak a Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Pisnja, Budejevio, Holnograda, Iaohlu, Onmndnna, r.iooa, Btejrrat, Pariza, Goneve, Curiha, llregniue, Zella na jeaeru, Iiend-Gaateiua, 1 uo-niosta, Djubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri 53 tnin. pojiolutin* osebni vlak a Dunaja, I.jubnega, Beljaka, Celovca, Pranzenifeste, Pontnbla, Trbiia. Ob t), uri ii7 tnin. *vt>c*r osobni vlak a Dunaja, Djubnega, lieljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod lx LJubljane (juž. kol.). Ob ii. uri mita, gjutroj v Kočevje. „ IV. ,, 00 » opotufine „ „ 0. >, 10 ,, svečrr n „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri 10 tnin. tjutraj la Kočevja. 1. n Ol „ popni ll il lf „ „ H. „ 4>i „ tvrčer „ „ Oh Ob Odhod lz LJubljane idr V kolj. r Kamnik. 7. url IS min. zjutrn) it. „ OR „ piipitltuhif O. _ SO „ trrčrr Prihod v LJubljano (drž. kol.). url Rt tnin. gjutmj U Kamnika. (12- 1R VO dopolnilne erečrr -272) Potovalec za sukneno blago in manufakturne izdelke. Trgovina a suknom in roanuf>«kturnim blagom prvega reda iioe za vzhudn|i in (iižni SIi%J«>p, Islro, Kran|-■ko in I»iaIuihc1|o zHstopmka isi mora biti kristjan), ki bi pocoval po teb krajib ter ju tam dobro znan in uživa popolno /.impi nje, ki zna slovenski, nemški in uventue:no tudi laski govoriti, so dostojno reprezentuje in se more izkazati z dobrimi referencijami. — Ponudbe pod gifro: ,,J. D. 2« ptfHte restante WelMb(. (1238—1) Tujci: 14. decembru. Prt tliallM: Suchv, Raus, Pellbuher, Ruktd, Hoohttadter, Hirscbield z Dunaja — Scblenker iz Solnogruda. — Lamprccht iz (»railca. — VViutrrhalter iz .M inli.iu — Scblosser, dr. Raiif r, Grundlach iz Ru-dfmpeste. — Keuda iz Vipave. — Dr. Globočnik iz Kranja. Pri Slonu : llumel, Alina, Ili«ber, Polatsek, Kasaern r. Dunaja — Ledur iz Grade*. — Rupnia iz Radovljice. ŽITNICE priporoča „Narodnu Tiskarna" po nizkej ceni. laHaBaMBalBir P^otrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preblagorodna gospa grajščakinja v Komendi sv. Petra v četrtek dne 14. decembra 1893, ob 6. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 01. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice bode se v soboto dne 16. decembra 1893, dopoludne ob 9. uri, na tukajšnjem pokopališči v lastno rakev k večnemu počitku uložilo. Sv. maše zadušnice brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Draga pokojnica bodi priporočena v blag spomin in molitev. V Komendi sv. Petra, dne 14. decembra 1893. G23!i> v Žalujoči ostali. Naznanilo o otvoritvi. Usoj.tm si s tem najuljudneje naznanjati, da sem otvoril tu v LjublJHiii Pod Trančo št. 2, na oglu Hradetzkyjevega mostu, trgovino s papirjem pod tvrdko H. Meiringer. Ob jednom najuljudneje poživljam p. n. občinstvo na obiskavanje moje bo£»to založene albumov za poezij«*, fotografi j«> in plauitMi«* znaiuke, iplatalnili in uittNt»t'iiili iiiop. DoiifVkti |Mk.e(c** ■»»•■»■ ■ j i« v kHNetH.li« ko r«*»po h-«l«-n« ulli kart, iniIi piMHrulMkili iii Nolakik potrebačiu. Tudi prevzamem uuroellH iih tlMkovlue In i i i ■>^n« li j>k »* «!<>Ih. Dplgoietna praksa v tem mestu, kakor tudi zvuze a prvimi tovarniškimi h - umi mi omofO&lljeJO, da MUldrena Hlavuo p. n. občinstvo vodno z najnovejšim in najboljaiui blagom po jako ni/.kib cenab postreči. Proseč prav innojjobrojne^a poseta z velespostovanjem St. 24.086. [1225—2. Da m' zagotovi zalu^Hnje mpRtnn nlinn>' Lniblian k.' h siit\ liiiiMltviin in rezanim leHoiiia m kuiiiiioseHKimi 4lell in w. ma(<-rljaloiii ter h |iosi|»a Inim materijaloni za Javne eeste m pa prmkrbovanjt- iiic^Iiio vožnje za 1894, oziroma tudi za 18*J5. in 189G leto, vršle hh bodo piamene dražb^ne obravnave j>ri Rtavbinskem uradu ineatnega maRiHtrata (Meatni tr^ fitev. 27, III nadstropin), In Hicer: 1. xii rioliavu s< »•% l»insk«'^,a In re/nm lesu ■ tla n tli <>«-iiil»iit leto*, »h IO. uri il<»|i»ln. n odgovorni urednik: Josip Mol I i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.