187. številka.
Ljubljana, v soboto 16. avgusta 1902.
XXXV. leto.
ichajs vsak dan zvečer, urimBi nedela in praznike, ter veija po poiti prejtauui *v avetio-ogrske dežele sa vse leto 25 K, sa pol tet« 13 K, za četrt teta 8 K BO h, aa teden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano t rez pošiljanja na dom za vse teto 28 K, za pol leta 11 K, za Četrt teta D K 50 fc, u teden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ss za vse teto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo£ii<ai.w niročnine so no ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b le se dvakrat, in po 8 h, če bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se !sm>i3 Jrackovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse admi:ii*lrat«vna stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga St. 12
„Slovenski Narod'1 telefon st. 34.     „Narodna tiskarna1* telefon št. 85.
Ljubljana — zastrupljena.
Na šentvidskem polju zida ljubljanski škof zavode, ki naj postanejo trdnjava kleri kalizma in iz katerih naj se razširja tema in  fanatizem po slovenski domovini.
Ne vemo, če bo škof ta svoj namen dosegel. Da ga ni božjega blagoslova na tem zavodu, je očividno. Od teh zavodov pa ne grozi samo duševna in narodna nevarnost, grozi tudi velika nevarnost za zdravje prebivalstva ljubljanskega in o tej nevarnosti hočemo danes govoriti.
Ljubljansko mesto si šteje v posebno srečo, da ima vodovod, ki mu daje z d r a v o pitno vodo. Le vsled tega vodovoda so ponehale tiste večne kužne bolezni, ki so časih razsajale po Ljubljani in vsled katerih je bila Ljubljana razupita kot jako nezdravo mesto. Zlasti veliko žrtev je zahteval tifus, ki je bil prej v Ljubljani stalen gost, ki pa je sedaj popolnoma ponehal.
Sedanje, razmeroma izredno dobro zdravstveno stanje v Ljubljani je v prvi vrsti posledica zdrave pitne vode, ki nam jo daje vodovod, a to pitno vodo nam hoče sedaj ljubljanski škof zastrupiti.
Kakor znano, dobiva vodovod vodo iz talnih voda ljubljanskega polja, specialno od talnih voda okrog Št. Vida. Sedaj pa hoče škof iz svojih nepotrebnih zavodov odpravljati nesnago tako, da mora talna voda biti v kratkem vsa okužena in da nam bo vodovod dajal okuženo pitno vodo.
Škof ne more v svojih zavodih napraviti kanalizacije, kakor bi bilo potrebno, odvažati fekalij pa tudi ne mara, ker bi to le nekaj veljalo, in zato si hoče pomagati na drug način. Predložil je načrte, po katerih bi se fekalije zbirale v velikih jamah, od tod pa prehajale v nekake od-cejalne j am e, (Sickergruben), iz katerih bi se nesnaga izgubila v zemljo. Iz načrtov je razvidno, da naj bi bile te odcejalne j a m e s a m o j e d e n meter nad talno vodo, nad tisto vodo, ki jo Ljubljana zavživa.
Tudi kdor nima o tehničnih zadevah najmanjšega pojma, mora spoznati, da preti Ljubljani velikanska nevarnost, če se škofu dovoli uresničiti ta načrt. V par letih bodo odcejalne jame napolnjene, vsa nesnaga se bo odcejala v talno vodo in iz ljubljanskega vodovoda bomo mesto zdrave pitne vode dobivali okuženo tekočino, ki bo razširjala tifus in druge take bolezni. Vodovod bo postal vir za-strupljenja ljubljanskega mesta, vse samo za to, da bi škof prihranil tiste groše, ki bi jih moral plačati za odvažanje fekalij.
Nas pa ni volja, zauživati fekalij iz škofovih zavodov in piti okuženo vodo. Kar je v človeških močeh, se mora storiti vse, da se onemogoči ta škofov naklep. Kakor čujemo, je mestni zdravstveni svet že vložil energičen protest proti škofovi nameri, in ker se tu ne gre za jajčje lupine, marveč za zdravje mnogo tisoč ljudi, za zdravje in za eksistenco in prihodnost stolnega mesta, upamo, da se zavzame za stvar tudi d e ž e 1 n i zdravstveni svet.
Pa tudi Ljubljana sama se mora upreti škofovi nakani. Združiti se morajo vsi faktorji in mestna občina mora, če treba, iti do zadnje instance, da ubrani prebivalstvo preteče nevarnosti, kajti tu se gre za življenje in smrt in tu morajo ponehati vsi obziri. Če misli škof, da bo iz Bvojih zavodov pošiljal kužne bolezni v Ljubljano tako kakor iz svoje politične greznice, iz »Slovenca« razširja duševno kužnost med narodom, se bo prepričal, da ima Ljubljana še dosti eneržije, ustaviti se takim nakanam in prepričal se bo, d a se Ljubljana ne da zastrupiti, samo da bi škof prihranil stroške za odvažanje fekalij iz svojih zavodov.
Učiteljski parlament.
Po vsi pravici je bilo svoj čas vsakoletno zborovanje „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društrv" imenovano učiteljski parlament. Xa teh zborovanjih sc oglaša organizirano slovensko uči-
teljstvo, na teh zborovanjih določa in precizira svoje stališče glede vseh zadev, ki so v zvezi s šolo in z učiteljstvom, zato pa zaslužijo in obujajo ta zborovanja največjo pozornost ne le v učiteljskih krogih, nego tudi sploh v vseh tistih krogih, ki se zanimajo za javne zadeve.
Letošnje zborovanje se je vršilo v Trstu in sicer ob izredno mnogoštevilni udeležbi učiteljev in učiteljic iz vseh slovenskih pokrajin, zlasti iz Kranjske in iz Primorske. Zbralo se je namreč kacih 400 učiteljev in učiteljic — in to je število, ki nekaj pomeni.
Seja upravnega odbora.
Predsednik g. L. Jelene otvori zborovanje s tem, da pozdravi v polnem številu prisotne upravne odbornike.
Gospod tajnik Dragotin Česnik je pre-čital svoje poročilo, ki se je po debati, v katero so posegli upravni odborniki gg. L u z-nar, Porekar, Križman, Dimnik, Strmšek, Šega, Brginec, Dubrović, tajnik in gdč. Z n p a n Č i č, sprejelo ter odobrilo. Na predlog g. Porekarja je izrekel upravni odbor požrtvovalno delujočemu tajniku zasluženo zahvalo. Ko se je določil vspored delegaeiji, se je v ta vspored sprejelo tudi Šego v o poročilo o preosuovi disciplinarnega zakona v vspored delegacijskega zborovanja.
Seja delegacije v Čitalnici".
Predsednik „Zavezin" g. L. Jelene otvori zborovanje delegacije s krepkim nagovorom. Poudarja veselje klerikalnega časopisja, ki ga objame vselej, kadar zaveje kak tih glasek o neslogi, ki naj bi razrušila našo „Zavezo". A naša organizacija stoji na krepkih, da, junaških nogah, in ni nam žal onih, ki nemožato odpadajo, veselimo se tistih, ki stoje neustrašeno na naši strani! Navdušeno so pritrdili delegatje predsednikovim besedam.
V imenu pripravljalnega odbora je potem s presrčnimi besedami pozdravil delegate in delegatinje njega predsednik, gosp. nadučitelj Brginec.
Zatem je prečital tajnik g. Dragotin Česnik imena objavljenih delegatov in de-legatinj, katerih se je udeležilo 101. Ko je prečital g. predsednik tiste točke društvenih
pravil, na katere se je posebno ozirati pri zborovanju delegacije, je prečital g. tajnik svoje temeljito sestavljeno poročilo, kateremu posnemljemo to-le: V „Zaveži- je bilo združenih 33 okrajnih učit. društev, ki so imela 129 zborovanj z 2«9 predavanji, tičočimi se ali vzgoje in šolstva sploh, ali raznih učiteljskih vprašanj posebe. V „Zaveži" je bilo v preteklem letu 1470 pravih, 45 podpornih in 51 častnih članov, torej skupaj 15GG članov. Omenjujoč drugo delovanje „Zaveziuo", je prišel potem tajnik do izstopa „Krčkomu učit. društva" in „Narodne prosvjete", ki je s tem svojim korakom le veliko veselje storilo našim klerikalcem.
K poročilu tajnikovemu se je prvi oglasil g. Božo Dubrović, zagovarjajoč izstop zgoraj imenovanih društev, za njim pa je obširneje govoril g. Gangl, ki je ob splošnem odobravanju zavračal nekatera izvajanja predgovornikova. Njegovim izvajanjem se je z vsem prepričanjem pridružil v imenu goriškega učiteljstva g. Bogateč, ki je zlasti protestiral proti temu, da je napredno ueitclj-stvo tisto, ki povzroča prepir in neslogo.
Končno se je zagovarjal g. Dubrović sam, a ne z najlepšim uspehom.
Gdč. Janja Miklavčeva je poročala v imenu računskih pregledovaleev, ki so našli vse v najlepšem redu.
Poročilo g. blagajnika nadučitelja Fr. Luznerja priča, da je imela „Zaveza" 2439 K 96 h dohodkov in prav toliko izdatkov, „Popotnik" 3631 K 06 h izdatkov in 3606 K 66 h dohodkov, „Zvonček" pa 5424 K 78 h dohodkov in skoro toliko izdatkov, a „Učit. Tovariš" 7053 K 11 h dohodkov in 6110 K 18 h stroškov. Vsa ta poročila so se po pripomnjah gg. blagajnika, Jelenca, Črnagoj a in Tomana vzela na znanje.
Pregledovalcem računov so bili na predlog g. Likarja izvoljeni gdč. J. Miklavčeva in gg. Fr. Roj ina ter V. Rus.
O naslednjih manj važnih točkah so poročali, oziroma govorili gg. Dimnik, Bajt, Dubrović, Črn ago j in Šorn.
Potem so sledile volitve. Predsednikom je bil izvoljen zopet g. L. Jelene, tajnikom g. Drag. Česnik, blagajnikom  gosp. Fr.
LISTEK.
Pismo s kmetov.
Letoviščarji in kmetje se hudujejo, da so letošnji »pasji dnevi« postali nakrat neznosno hladni,še neznosnejši pa so postali komarji, ki jih neusmiljeno pikajo. Zadnjič sem pa srečal poslanca Drobnica, ki je delal zaradi pasjih dni tak obraz, kot bi imel narejenega iz samih kislih kumar. Neki letoviščar ga je prašal, zakaj se jezi, in Drobnič mu je odgovoril: »Veste, gspud, zarad tist'ga tejatra v deželnem zbor' me sedaj na Notranjskem nobeden ne po gleda, ne tisti, ki me niso volil, pa tudi tist' ne, k' so me, in pravijo, da naj bi bil rajš' doma pri kravah ostal, mestu da sem se dal volit'.« Temu sva tudi midva pritrdila in pustila kravjega poslanca na cesti. In zdaj šele vem, zakaj se ljubljanski klerikalni štab ne upa na Notranjsko med kmete. Teh komarjev se boje tiste politične klerikalne »barabe«.
Kakor pripovedujejo zgodbe svetega pisma nove zaveze, je bil prvi Baraba o Kristusovem času klerikalec in obenem hudodelec. Takih klerikalnih barab je letos na deželi precej, — žandarmerije
pa premalo, da bi jih polovila. Včeraj n. pr. sem imel čast videti, ko so takega »barabo« ravno iz neke gostilne pijanega ven vrgli. Prašam po karakterju tega »šaharja«, pa izvem, da je to neki agent Vencajz - Malaventurove »Vzajemne zavarovalnice« zoper ogenj in strelo. Ker je dežela velika in v nji veliko kmetov neumnih, je umljivo, da je tudi dosti takih pijanih »barab«, ki jih goljufajo, kmetje jih pa ven mečejo!
Koliko jih premore ljubljanski »haupt-depot«, o tem veste Ljubljančanje sami dovolj. Konstatirano pa je, da je tako na starem, kakor bo tudi na novem Žabjeku poprečno še enkrat toliko klerikalnih zlo-dejcev kakor pa liberalnih, pa bi bilo še večje število prvih, ko bi ljubljanski škof ne fehtal za te črnuhe okolu cesarja!
Kvaliteta klerikalnih »crucifixbeisser-jev« je različna, kakor ista Sternovih vin in tržaških fig, — kako je pa častilakomna tista, ki se prišteva k inteligentnemu kalibru, sem se prepričal oni dan, ko so upokojili nekega klerikalnega nadzornika, ki je kaj rad liberalnim davkoplačevalcem — »kri puščal«. Ko so ga deli v pokoj v 56. letu, mu je bil namenjen zaslužni križec (za kakšne proklete zasluge, ne vem, pa to bo vedel  nemara ljubljanski
višji nadzornik) — ta klerikalni davčni padar pa je častni naslov odklonil, in dobil je naslov finančnega svetnika, čeravno nima več kot ljudske in tri gimnazijske razrede! — Pravijo, da mu je k temu tudi škof pomagal!
»Svet se vrti«, je dejal oni dan neki prebrisan kmet fajmoštru, in mu bral »litanije«, ker ga ni bilo doma, da bi bil bolnika šel previdet; to pa klerikalce jezi, ker ti bi radi, da bi se vrtil mesto od leve na desno, nazaj, — od desne na levo. Vrte se sicer fajmoštri, kaplani in Vencajz radi s ženskami, ki so »ledik stanu«, če ne čisto, pa saj »na pu« — na obe strani, ali politika je tudi tukaj vmes, kar vam bom takoj dokazal. Vencajz z madžarskimi brkami in tisti polnokrvni fajmoštri in kaplani se samo zaradi tega tako kmetom in občinskim odborom pri-lizujejo, ker morajo občine veliko nezakonskih otrok preživiti, ki izvirajo iz kuharic in dekel. To je sicer barabsko kavalirstvo, ali za klerikalce, katerih se po vsej krivici hudič ogiblje, je to čin inteligence; take imata pa dr. Šusteršič in škof dosti za seboj — ko bi jih imela pri kaki procesiji — pred seboj, bi se jim moral vsak liberalec za kilometer daleč ogniti!  »Svet se vrti«, to sicer naš
kmet že ve, ali ne ume vrteti se ž njim naprej, ker ko bi to umel, ne bilo bi mu vedno treba klicati: »Buh in vsi svetnik', pomagajte!« Kakor Ribničan, ko je lonce v klanec peljal. Tako nekako je jamral proti meni oni dan tudi neki krčmar, ki mu je »revizor« Gospodarske zveze Pele ob volitvah zapustil v spomin »Mico Kovačevo« s 30 K, češ »bo že fajmošter plačal«, ali čaka le zastonj, a misli si lahko, kakšni so dr. Šusteršičevi revizorji in pa politčni agitatorji, a kmet jim ne ve dati pravega naslova. Ko bi jih v roke dobil, bi jim že dal po njih — katoliških podplatih! Strelec.
Kanareo suženj.
Deževno vreme je bilo in mladi vrabčki niso mogli iz gnezda vun. Ko so bili preveč sitni, jim je pripovedovala mati vrabica o pomilovanja vrednem stricu kanarcu. Kaj ima ta revež početi, ko je vse svoje življenje uječen v tesni kletki! To je nekoliko pomirilo razposajene vrabčke: pomilovali so strica kanarca, in čim so prvokrat izleteli iz gnezda, sedli so na zamreženo okno, kjer je visela ka-narčeva kletka. Vpili so na majhnega jetnika: »Stric, stric, pojdi, pojdi! Vun! Vun!«
L u z n a r, v upravni odbor pa gg. Iv. Šeg a, Ant. Porekar, gdč. V. Zupančič, gg. Ant. Brginec, Ign. Krizman, Miroslav Anžlovar, Fr. Kocbek, Fr. Š o r n in Vekosl. Strmšek. Vse volitve so se izvršile enoglasno. Naposled so govorili o vplačevanju za učit. knjižnice gg. Bogateč, Turk, Škulj, Gregorin, Šega, Cr-nagoj ter je bil končno sprejet primeren predlog.
* * *
Ostali del poročila smo zaradi preobilnega druzega gradiva morali odložiti. Omenjamo za danes le, da so pri glavnem zborovanju prišla na razpravo naslednja poročila; „Naša organizacija in nje namen", poročevalec nadučitelj Strmšek; „Naše stališče" in „Mladinsko slovstvo", poročevalec učitelj E. Gangl; „Preosnova disciplinarnega reda", poročevalec učitelj Sega. Pri banketu ki je sledi izborovanju, je predsednik Jelene napil cesarju. Govorili so potem nadučitelj Kosovel, župan Hribar, nadučitelj Gregorin, dr. Rybaf in dr. Tavčar. Zvečer je bil v Narodnem domu v Barkovljah koncert, kateremu je sledil ples. Danes so se udeležniki odpeljali v Benetke.
V LJubljani. 16. avgusta. Nagodbena pogajanja brez konca in kraja.
Poročalo se je že opetovano, da so nagodbena pogajanja že prav blizu zaključka, a sedaj se kaže, da tudi Koer-berjev obisk v Ratotu ni nič zalegel. V Išlu se vrše nove konference obeh ministrskih predsednikov pod cesarjevim predsedstvom, in zatrjuje se, da ukaže cesar, pogajanja obnoviti. Tri dni ostaneta baje Koerber in Szell v Išlu, kajti zjediniti se ne moreta v važnih točkah. Glavna ovira zjedinjenja je carinski tarif; niti v vprašanju carine na surovine niti v vprašanju carine na fabrikate se ne moreta pogoditi. Vendar sodijo poučeni krogi, da diference glede carinskega tarifa cele nagodbe ne onemogočijo ter da se z novimi pogajanji doseže edinost.
Sekcijski sef dr. Halban je umrl v Gasteinu. Bil je pisarniški ravnatelj drž. zbora, zato ozko zvezan s parlamentarci in njih delovanjem. Rojen v Krakovu, se je 1. 1863. kot mlad pravnik udeležil poljske ustaje, bil žurnalist pri listu »Czas« ter postal tajnik grofa Po-tockega. Ko je bil ta imenovan ministrskim predsednikom, je vzel Halbana (takrat še Blumenstocka!) seboj v časnikarski biro, kjer je pod Taaffejem naglo napredoval ter postal ravnatelj pisarne drž. zbora. Bil je osebno poštenjak ter je poznal vse poslance in njih želje. Taaffe mu je mnogo zaupal. Baron Gautsch ga je upokojil. Spisal je mnogo del v poljskem jeziku ter prevajal poljske pisatelje na nemško. Halban je bil liberalnega političnega mišljenja ter so v Badenijevih časih z vso silo delali proti njemu krščanski socialisti.
Boj proti samostanskim šolam.
Podpolkovnik pl. Saint-Remi ima naslednike in posnemalce. Kakor on, seje
A kanarec ni mogel, pa tudi ni maral vun: dobival je vse, Česar si je njegovo srčece poželelo — konopno seme, kurje česnice, trpotec, včasi pa tudi košček sladkorja.
Ali nekoč poleti, ko je skoz odprto okno pihljala volhka, čista, sveža sapica od zunaj, kjer se je modrilo jasno nebo in je blestelo od solnčnih žarkov obsevano mlado kostanjevo listje liki žareče zlato, takrat si je vendar zaželel kanarec zlate svobode, take svobode, kakor jo imajo ti čili vrabčki. Poskušal je oteti se iz kletke, a ni šlo: žice so bile tesne in močne, vratca zatvorjena. Hrepenenje po svobodi je rastlo in zato je poskušal znovič ter znovič.
Šele po nekoliko dnevih se mu je posrečilo, da je zasukal stranska vratca, skozi katera so mu dajali vode in zo-banja. Spočetka je plašno skakljal po kletki; potem si je upal vzleteti na uro, potem je sedel na ploščo na železni peči, kjer je malo manjkalo, da ni vtonil v piskiu za perilo; na to je vzletel na polu-odprta vrata in frrr v vežo. Ondi je bilo več prostora, da se malo ozre, nikogar ni bilo doma, tudi mačka ne, in kanarec je letal iz enega predmeta na drugi. Lej, lej, tukaj je odprto: frrr venkaj v vrt na
tudi stotnik 2. lovskega polka Mangin pl. Quincy branil, iti proti klerikalnim zaščitnikom šolskih sester. Stotnika so prepeljali na trdnjavo, a polkovni tovariši so ga z navdušenimi klici spremili na kolodvor. Njegov odhod je bil nov triumf klerikalcev. Med francoskimi častniki se torej zopet pojavlja uporni duh, ki je stresal republiko za časa Dreyfusovega škandala. Klerikalci in royalisti so zatro-sili med vojsko politiko in nediscipliniranost. Vendar so možje, kakor Saint Remy in Quincy, izjeme. Višje duhovništvo se dela, da je zakonu poslušno ter da ni z demonstracijami klerikalcev v nobeni zvezi. Ali zato se vendar ne sme verjeti, daje duhovščina postavam pošteno pokorna, na tihem namreč hujska narod ter plačuje provokalerje. Oe bo znala vlada nezadovoljnost radi izgube premnogih samostanskih šol odpraviti s tem, da otvori pravočasno dovolj državnih šol, ter če uduši uporni duh med vojaštvom, le potem bo mogla izvršiti svojo nalogo do konca. Ministrski predsednik Cornbes je v zadnjem posvetovanju ministrstva poročal, da ima upornost royalističen, protirepubliČan-ski, torej veleizdajalski značaj. Pod plaščem katoličanstva in klerikalnega navdušenja za samostanske šole ter za sa-mostance -in samostanke se skriva roya-lizem, ki hoče republiko odpraviti ter pomagati na prestol klerikalnemu pretendentu. Mnogo oseb bo radi veleizdaje ostro kaznovanih.
Ogorčenje nemškega cesarja.
Med nemškim cesarjem Viljemom, ki se je vrnil s svojega severnega poto vanja v luko Svinemtlnde, in princem regentom bavarskim sta bili izmenjeni sledeči brzojavki: »Strinemunde, 13. avg. Bavarskemu princ regentu v Monakovem. Vrnivši se s svojega potovanja, čitam z največjim ogorčenjem, da je odklo njena svota, ki si jo zahteval za umetniške svrhe. Hitim, da dam izraza svojemu ogorčenju radi mrzke nehvalež nosti, ki se kaže v tem činu tako proti hiši \Vittelsbachov v obče, kakor tudi proti Tvoji vzvišeni osebi, ki je bila vselej sijajen vzor podpiranja in pospeševanja umetnosti. Zato Te prosim, da Ti smem ponuditi potrebno svoto, ki jo potrebuješ, da v popolni meri izvršiš nalogo na polju umetnosti, ki si si jo postavil. Viljem.« — »Njeg. Vel. Viljemu v Svinemundu. Izrekam Ti svojo najprisrčnejšo zahvalo za Tvoje toplo zanimanje za moje in moje hiše težnje na polju umetnosti in za Tvojo veledušno ponudbo. Obenem se veselim, da Ti morem javiti, da je vsled plemenitosti jednega izmed mojih držav nih svetovalcev, ki je dal meni odklonjeno svoto na razpolago, moji vladi dana mož nost, da zvesto tradicijam moje hiše in naroda brez zapreke pospešuje umetnost kot eno izmed mojih najvzvišenejših nalog. Bavarski princ Luitpold«
Najnovejše politične vesti.
Italijanski sredozemski divi z i ji, ki sta bila v Tripolitaniji in v Ben-gazi, se združita v Suda Bai na Kreti. —
dvorišče, kjer se je nastanil na jelki naproti oknu.
»Stric, stric, stric!« so ukali tovariši vrabci ter so ga silili dalje. Toda kanarec, dasi se mu je vrtelo v glavi od samega veselja, se ni oddaljil, le poletaval je od veje na vejo. Med tem pa so prišli domači ljudje ter so iskali izgubljenega tička. Dečki so že odhiteli po ključ od vrta. V tem je prišlo gospej na misel, da postavi kletko na okno ter vabi ubežnika.
»Stric, stric! proč, proč, pojdi!« so klicali vrabci, ko so zavohali izdajstvo. Mnogoteri so ga svarili, da zbeži. Ali kanarec, zagledavši sladkor med žicami v kletki, je zletel na kletko in je bil ujet. Vrabci so gledali začudeno, ko se je za njim zaprlo okno.
Mati vrabica je med tem sedela doma v toplem gnezdecu in je slišala radost in veselje svojih mladičev.
»Ali ga peljete s seboj strica?« je vprašala, ko so vrabčki prileteli h gnezdu.
»Ni besede vredno«, se je hudovala vrabčja mladina.
»Pač res«, izpregovoril je stir vrabec. »K dor se sam pusti u s u ž -njitizaradiboljšegagrižljaja, ni vreden svobode.«
Za rešitev radi soudeležbe pri umorih obsojenega italijanskega poslanca P a 1 i z-zola se vrše v Palermu demonstracije, sklepajo se resolucije, ki proglašajo sodbo za krivično in protestirajo proti sodišču. Demonstracije se vdeležuje zlasti duhovščina. — Iz Pretorijo poročajo, da Buri niso oddali vsega orožja, ker upajo, da dobe vendarle še popolno samostojnost in neodvisnost. Morda dožive angleške garnizije črez nekaj let isto, kar so doživele pred 22 leti, ko so jih pognali iz dežele uporni Buri. — Francoski kle rikaloi se vedejo kakor pravi puntarji. Potrgali so več uradnih pečatov z vrat zaključenih samostanov, in mnogo oseb je zaprtih. Vojaštvo mora mnogokje posredovati. — »Ogorčenje« nemškega cesarja — (glej zgorajšnjo vest!) — se smatra v obče kot neopravičeno vtikanje v bavarske notranje razmere. Njegova brzojavka bo opozicijo le še pomnožila. — Angleški kralj je ostavil London ter se šel zdravit v Covves. — Španski ministrski predsednik Sagasta, ki ima že 75 let, hoče odstopiti v oktobru. Naslednik mu bo dosedanji minister notranjih del, M ore t, načelnik španskih liberalcev, ki pa so nesložni. — Ustaši v Venecueli so zgrabili mesto C u-mana. Ustašev je 1100, braniteljev mesta pa le 350. Američanska križarica »Cimin-nati« je dospela pred Barcelono, ki je v posesti puntarjev.
Dopisi.
Iz Idrije. Končano je prvo leto na naši mestni realki. Letos v prvič občutili so stariši veliko vrednost domače srednje šole. Študirali so njihovi sinovi, ne da bi znali oni za kake posebne gmotne žrtve. Šolnine ni bilo plačevati nobene, učna sredstva, katera je preskrbelo tukajšno podporno društvo za revne dijske na reaki v Idriji, dobili so skoraj vsa zastonj. Ta kih udobnosti učeči se revni srednješolski mladini pač ne nudi na daleč kaka srednja šola. Revni dijaki ob strani svojih skrbnih starišev niso skusili one velike bede, katero morajo prestajati kot taki v tujih mestih, kjer so prepuščeni zgolj milosti človekoljubnih dobrotnikov. Da pa bo mogla naša ukaželjna revna mladina i nadalje tako ceno nadaljevati svoje študije, da bo omogočeno tudi najreonejšim starišem pošiljati svoje sinove v realko, treba in sveta dolžnost je vsakega pra vega prijatelja naših revnejših slojev pre bivalstva, da po svoji moči gmotno pomaga podpornemu društvu vršiti svojo občeko-ristno nalogo.
Z največjim veseljem pozdravili smo zategadelj vest, da naše vrlo »delavsko bralno društvoa priredi javno tombolo v korist revnim realcem. Res vzradoščeni moramo biti, ko vidimo to društvo pri vsestranski delavnosti narodni. Dasi premnogo žrtvuje v duševni napredek svojih članov, se vendar ne straši obilega dela in morebitne gmotne zgube, da pomaga tako tudi naši najrevnejši mladini biti deležni prave izomike, ki je podlaga boljšemu blagostanju. Tombola vrši se v nedeljo dne 17. t. m. na trgu pred »črnim orlom« ob 4. uri popoldan. Vseh dobitkov je 15 v skupni vrednosti 600 K, in med temi omenjamo le junca in junico v vrednosti 200 K, različno lično hišno opravo itd. Z ozirom na velekoristen namen, in lepe dobitke te tombole pričakujemo, da seže slavno občinstvo pridno po listkib, ki se prodajajo po 30 h v vseh tukajšnih trgovinah. Nihče naj ne zamudi ugodno prilike, poskusiti svojo srečo. Komur po ne bo sreča mila, imel bo vsaj prijetno zavest, da je z malim prispevkom pripomogel revni mladini do boljše bodočnosti. Veliko zanimanje za to tombolo kaže se tudi v okolici idrijski, ki bo prihitela ta dan v častnem številu v Idrijo, ter s tem pokazala, da je tudi njej na srcu duševna izobrazba revne mladine.
Po končani tomboli priredi »delavsko bralno društvo« v čast došlim gostom na vrtu gostilne pri »črnem orlu« koncert s svojim izvrstnim tamburaškim in pevskim zborom. Ker so gg. tamburaši in pevci že opetovano pokazali svojo veliko sposobnost, upamo zanesljivo, da bomo imeli tudi v nedeljo nekaj lepega užitka polnih ur.
Vsi torej v nedeljo k javni tomboli, da izpade tem ugodnejše, da bo gmotni vspeh iste tem večji in tako podpora v
korist naše revne srednješolske mladine tem izdatnejša ! Na svidenje pri javni tomboli v nedeljo !
Iz Mokronoga. Veselica 201etnice požarne brambe v Mokronogu, ki se je vršila pretočeno nedeljo, je nepričakovano sijajno vspela. Že ob določeni uri je bil vrt gostilne »pri lipi« do zadnjega prostora zaseden, tako da so morali pozneje došli gostje iskati prostora v stranskih prostorih, nekateri pa, žalibog, sploh niso mogli dobiti prostora.
Takoj po pozdravnem govoru, katerega je slavnosti primerno govoril načelnik društva gospod Peter Strel, se je razvila prav izborna zabava. Pevci, obstoječi iz moškega in mešanega zbora, so prepevali pod spretnim vodstvom gospoda učitelja R. Pleskoviča raznovrstne narodne in hrvatske pesmi jako točno, za kar so želi od ogromne množice polno priznanja.
Gledališka igra »Blaznica v I. nadstropju« je slavnemu občinstvu prav ugajala ter vzbujala mnogo zabave, pri isti so se posebno odlikovali gospica Košenina, gospa Strel ter gospod Tratar.
Načelnik društva, gospod Peter Strel, je skrbel za humoristične prizore, pri katerih je posebno dobro pogodil »mokronoŠ-kega plakaterja« in »razne karakterje«, tako da je spravil vse občinstvo v smeh.
Med igrami in petjem je prav marljivo poslovala šaljiva pošta, za kar se je trudila gdč. Mici PaseUkv.
Tudi tombola je zadovoljila slavno občinstvo, kajti ni je bilo videti mize brez dobitkov, katere so darovali prijatelji društva.
V mraku pričel se je ples, ki se je živahno razvijal do ranega jutra.
Slavnost so v mnogobrojnem številu obiskali ognjegasci iz Št. Ruperta in razni ugledni gOBtje iz Trebnjega, Mirne, Št. Ruperta, Trebelnega in drugod.
Znani naš pesnik in skladatelj, vrli gospod nadučitelj Janko Leban iz Trebelnega, je društvu v čast podaril za spomin 201etnice deklamacijo, ki se glasi: Dočakali ste slavje krasno, In ceni Vas slovenski svet, Saj VaSe druStvo ognjegasno Uže posluje dvajset let!
Vi narodni ste vedno bili, Požrtvovalni vaikedar, Nesrečo mnogo odvrnili, Ko ljut pretil nam je požar.
Zato naj čaSe zazvenijo Zaori glas krepak, vesel: .Vsi ognjegasci naj živijo In njih načelnik — Peter Strel!
Ker je bilo tudi vreme jako ugodno, je bilo celo občinstvo z vsem jako zado voljno, tako da je le želeti, da se kaj kmalo ponovi jednaka veselica, ki je slavnemu občinstvu v zabavo in društvu v korist. P«
Iz Zagorja. V nedeljo, dne 17.t m otvorila se bode vrtna dvorana g. L. Ha-bata v Zagorju, in sicer z velikim koncertom in dramatično predstavo. Pri koncertu sodelujejo: zagorski orkester, zagorska rudniška godba na pihala in zagorska pevska društva. Vae priprave kažejo, da bodo slavnost res velikanska ter da se bode nudila občinstvu vsakovrstna zabava. Dvorana, katera meri v dolgosti 30 m, širokosti 10 m in visokosti 6l/i ni, je za dramatične predstave kakor tudi za glasbo primerno sezidana ter vsem potrebam primerno opremljena. Oder za pri-rejevanje dramatičnih predstav, pred katerim je uglobljen prostor za orkester, je prav krasno in moderno slikal naš slovenski akademični slikar Alojzij Šubic iz Celja. Dvorana, katera je sezidana v prvi vrsti za zagorska društva, je pa na razpolago tudi vsem drugim društvom, zatorej se slavna sosedna društva, kakor tudi slavno občinstvo tem potom k obilni udeležbi najuljudneje vabi. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. V slučaju deževnega vremena vrši se veselica nedeljo pozneje.
Pevska slavnost v Zagrebu.
(Izviren dopis.) Iz Zagreba 14. avgusta.
Hrvatsko pevsko društvo »Kolon praznuje te dni svojo 40letnico. To p» ni navaden društveni jubilej, nego velika narodna slavnost, saj je hrvatska pesem
jffSgT Dalje v prilogi.
Narodu" št 187, dn» 16. avgusta 1902.
Priloga »Slovenskemu
vzbudila narod iz dolgega spanja, saj je razvnela narodna srca, vlila vanj« upanje na lepšo prihodnost in jih navdala s pogumom za narodno delo. Pevsko društvo »Kolo« pa je v tem oziru storilo največ, si pridobilo najznamenitejših zaslug in zato«e je ves hrvatski narod z velikim oduševljenjem združil na slovesno praznovanje 40letnice »Kola«. Društvena slavnost )e postala  slavnost  hrvatske pesmi.
£ vseh strani hrvatske domovine, kakor tudi iz drugih slovanskih pokrajin so prihiteli rodoljubi v Zagreb, ki je ude-ležnike res znamenito in presrčno sprejel. Ves Zagreb je bil okrašen. Na prstih je lahko odšteti tiste hiše, ki niso razobesile narodne trobojnice, ni pa videti ni jedne -črno rumene ali celo madžarske zastave.
Že danes so prišli pevci in drugi rodoljube iz raznih stranij. Ob polu 8. uri je došla deputacija »Glasbene Matice« in pevsko društvo »Slavec«. Pevci »Kola« in mnogobrojno občinstvo so Slovence navdušeno sprejeli z gromovitimi klici »Živeli Slovenci«. Došle Slovence je z vznesenimi besedami pozdravil predsednik »Kola« in »Zveze« hrvatskih pevskih društev. V imenu »Glasbene Matice« je odzdravil društveni predsednik nadsvetnik g. Svetek, v imenu »Slavca« društveni predsednik g. Draži L S tem vlakom je došlo blizo 60 Slovencev, pevsko društvo »Ljubljana« pride z jutranjim vlakom v petek.
Zvečer je bila v novem parku za »Kolovim« poslopjem sijajna ljudska •veselica, katere se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudij. Vladala je navdušenost, da je ni popisati. Ljudske veselice so se ude ležili tudi duhovniki in redovniki. Seveda je razveseljevanje trajalo se do pozne noči. Skoraj vso noč so se v hrvatski stolici slišale slovenske pesmi, ki so jih prepevala razna pevska društva, posebno narodne pesmi, kakor »Slovensko dekle«, »Ljub'ca moja, kaj si strila« itd.
Zagreb, 15. avgusta.
Krasen dan! Vreme je tako lepo, da si lepšega ni misliti in po ulicah je tako živo, da si kaj takega ni možno predstavljati. Tudi danes so prišla pevska društva z raznih strani, med njimi Ljubljana« in bila prisrčno sprejeta.
Ob pol 11. uri se je začel pomikati sprevod udeležnikov. To je bilo nekaj velikanskega! 55 pevskih društev iz vseh jugoslovanskih pokrajin s 34 zastavami je korakalo v dolgem sprevodu. Občinstvo je to pevsko armado burno in navdušeno aklamiralo, posebno prisrčno Slovence ter pevce obsipalo s cvetkami. Na čelu sprevoda je korakala veteranska godba. Pred vsakim društvom je nosil mladenič v narodni noši tablo, na kateri je bilo napisano ime dotičnoga društva.
Pred sprevodom so se pevska društva zbrala v veliki dvorani društva »Kolo« na skupno pevsko vajo za popoldanski monstre-koncert v Maksimiru. Velikanska dvorana je bila dubkom polna. Pod vodstvom zborovodje Nikole pl. Fallerja zapelo je več kakor tisoč pevcev pesmi: »Liepa naša domovina«, »Glasna jasna«, »Pojmo pjesmo«, »Slovenec i Hrvat« in Hajdrihovo »Morje adrijansko«. Galerija je bila polna odličnega občinstva, ki je frenetično ploskalo vsaki točki in prirejalo Fallerju presrčne ovacije.
Slavnostno mašo je namesto obolelega biskupa Guglerja daroval kanonik Šulter. Cerkev je bila tako polna, da je moralo na tisoče ljudi ostati pred cerkvijo.
Pri slavnostni maši v prekrasni novi stolni cerkvi, ki s svojim svežim gotskim slogom napravlja velikanski utis, je izvajal oddelek »Kolaa Gounodovo lepo mašo za moški zbor z jako lepim glasovnim materijalom, fino niansirano in ob mojstrskem spremljevanju orgel, katere je sviral prof. Kolander. Graduale Horakov »Exaudi Domine« je operni pevec hrvatskega narodnega gledališča gospod Bogdan pl. Vula-ković pel s krasnim, čutapolnim glasom in predavanjem. Pri ofertoriju pa je tenorist Ernest vitez Camarota pel Gounodovo »Ave Maria«, zloženo na Bachov »preludij« ob spremljevanju orgel, harfe in violončela. Violončel je mojstrsko igral g. prof. Hinko Geiger, harfo pa takisto gdč. Eisenhutova. Petje »Kola« in obeh solistov ter spremljevanje, ki se je izvajalo v jako pobožnem duhu, je mogočno povzdignilo cerkveno slavnost in pobožnost velikanske množice ljudstva. Kajpada bi bila naša hipercecilianca Gnezda in Foerster iz kože skočila! Krasen je bil v cerkvi pogled na 34 pestrih društvenih zastav. Vse tri ladije v cerkvi so bile natlačeno polne društev, odličnjakov, damskega odbora in preprostega ljudstva. Udeležba se ceni na 3000 oseb. Po dovršeni službi božji se je zopet uvrstil sprevod, na Čehi pevskim društvom zopet »Glasbena Matica«, »Ljubljana« in »Slavec«. Povsod je mnogobrojno občinstvo prisrčno aklamiralo in pred vsem odlikovalo Slovence.
Med sviranjem godbe so se vsa društva pred okusno okrašenim umetniškim paviljonom razvrstila v štiri kot, krog katerega je bilo na tisoče ljudstva, na vzvi šenem prostoru so bili župan zagrebški, občinski odbor in venec najodličnejših hrvatskih dam.   Gradonačelnik Adolf pl.
Mošinskj je pozdravil društvo »Kolo« in proslavljal njegovn 401etno delovanje, rekoč na koncu: »Živela naša liepa domovina!« A iz tisoč grl je demonstrativno za-orilo »Živela Hrvatska!« (Te gospod Možinskt ni hotel omeniti). Na to se je zahvalil predsednik »Kola« g. Milan Kre-šić in nadaljujoč navdušeni svoj govor pozdravil vsa došla društva, pred vsem pa in na prvem mestu nas Slovence. Urnebesno pritrjevanje ljudstva je temu sledilo in zaorili so navdušeni klici: »Živeli Slovenci!« Na konci je z zadoščenjem konstatiral, da so so prvi krat sestala vsa hrvatska društva iz vse domovine.
Gospa županja je pripela krasne tra kove zastavi »Kola« in druge narodne dame so ovenčale vse ostale zastave. Mej tem so vsi pevci skupno zapeli Zajčevo »Zrinski - Frankopanko« in »Liepa naša domovina«.
Popoldne je bila v Maksimiru velikanska narodna veselica. Kolikor je bilo udeležnikov se ne da niti približno reči. Bilo je vse črno ljudstva in prišlo je do znamenitih narodnih manifestacij. Slovencev je prišlo izredno mnogo, oe nikdar jih ni bilo pri nobeni slavnoBti v Zagrebu toliko, kakor to pot. Prišli so iz vseh slo venskih pokrajin, a kakor ni došlo nobeno klerikalno društvo, tako tudi ni bilo videti nobenega slovenskega klerikalca. Prav tako, pri narodni slav-nosti itak nima brezdomovinski klerikalec ničesar iskati.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16 avgusta.
— Osebne vesti. Deželni šolski nadzornik na Moravskem, g. dr. Konrad J are, ki je bil prej na Štajerskem, a so ga Nemci izpodrinili, je šel v pokoj in dobil tem' povodom red železne krone III. vrste. — Trgovinski minister baron C ali se mudi za nekaj časa na Bledu. — Policijski kancelist pri deželni vladi v Ljubljani, g. Josip Schwaiger, je imenovan policijskim oiicialom.
— Zdaj nas pa imajo! Raca na vodi — zdaj so nas ujeli! Toliko let že vpijejo, da smo proti katoliški veri, da hočemo vero naših očetov odpraviti, a kadar jih je kdo vprašal, kaj hočemo upe-ljati mesto vere naših očetov, niso vedeli nikdar odgovora. Tu se je oznanjalo, da hočemo sploh vse cerkve zapreti, tam se je govorilo, da hočemo iz cerkve napraviti hleve ali take grešne zavode, kakršni so večinoma naši farovži, drugod zopet se je pridigovalo, da hočemo na mesto Matere božje postaviti gole ženske. Jedini naši duhovniki niso bili v sodbi, kako hočemo vero naših očetov nadomestiti. Zdaj jih je »Slovenec« korenito podučil. »Slovenec« sliši celo travo rasti in torej ni čuda, da pozna tudi vse najbolj tajne naše načrte. Kar oka-meneli smo, ko smo čitali v »Slovencu« naše namene razkrinkane. Kako smo jih skrivali! Ali, kakor duhovnikom ne ostanejo prikrite niti najbolje spravljene hra-nilnične knjižice, tako jim tudi naši načrti niso ostali skriti. Zdaj je vse razodeto! »Slovenec« je v soboto vs« razkril in razodel, da delamo za luteranstvo, ker je že pred več meseci neovržno dokazal, da smo v službi Schonererja in Wolfa, je vsak ugovor zaman, vse se vjema in je škoda vsake besede, ki bi jo še zapisali v svojo obrambo. Zgubljeni smo! Bog se nas usmili! Možje krščanski, device in devičarji, sodite nas usmiljeno!
— Koliko ima skof Bonaven-tura dolga? Neki sicer klerikalni, a pametni kranjski duhovnik, kojemu se dozdevajo škofovi zavodi inštitut za izobrazbo neznačajnih ljudi, je pred kratkim povedal, da ima zdaj ljubljanski škof že 35.000 K dolga. Okolu Gornjega grada pa že kmalu ne bo hoje in smreke — nad leto stare! . . .
— Shod na Krki. Pod tem zaglav-jem poroča „ Slovenec" z dne 12 t. m. o klerikalnem shodu, kateri se je vršil minulo nedeljo na Krki. Namenjeni smo bili sicer takoj o shodu poro čati, toda odložili smo poročilo dotlej, da poroča prej „ resnicoljubni" „Slovenec". Nismo se varali; Slovenec je res prinesel na nvodni strani poročilo o shodu, katero je pa jako previdno sestavljeno. Pazljiv čitatelj lahko posname iz omenjenega „Slovenca", da se je shod jako klaverno ob-nesel, in sicer tarko slabo, da se slabše ne more. To uvidevajo tudi naši klerikalci, kateri so sedaj jako poparjeni in shod sami najbolj obsojajo. Morebiti tega ne ve dopisnik „Slovenca", kateri je skoro gotovo kateri
izmed govornikov; svetujemo mu torej, naj se sam prepriča in naj pride poslušat, kako se
0 shodn izražajo njegovi „volivci". Da pa bode „Slovenčevo" poročilo popolno, hočemo ga v naslednjem popraviti, oziroma dopolniti: Kaj skrbno in zvijačno so se klerikalci pripravljali na ta shod. Najprvo so določili za shod nedeljo, dne 3. t. m., kar so se pa pozneje premislili in to zategadelj, da bi bili mi mislili, da se shod menda ne bo noben-krat vršil. Ta račun se jim je deloma tudi posrečil. Veliko naših pristašev je bilo prepričanih do dneva shoda, da se taisti ne bode vršil. In vsled tega največ je bilo mogoče klerikalem prirediti shod, katerega bi v nasprotnem slučaju skoro gotovo ne mogli. Tega prepričanja so bili i klerikalci in se na shodu niti govoriti niso upali, kamoliše govorniku aplavdirati. Človek, ki je bil na shodu, mislil bi si bil, da je to kak nagrobni govor; tako žalostni in otožni so bili poslušalci. Nikjer nobenega odobravanja, nikjer nobenega pritrjevanja, ves šum, kolikor ga je sploh bilo, prihajal je od naše strani, dasi smo naše pristaše vedno mirili, naj molče, ker sta se govornika s svojima govoroma le blamirala pred poslušalci. To se je najjasneje pokazalo pri koncu shoda, ko je župan dal na glasovanje resolucijo. Kakih 6 rok se je dvignilo; vse drugo je bilo mirno. Zakaj li neki niste
1 tega pisali v „ resnicoljubnega Slovenca"!? — In še te dvignene roke so bile le okrog kaplana, na čigar povelje so se menda dvignile. To ie tudi ves efekt, katerega so si sklicatelji s težavo priborili na tem shodu. Dalje čitamo v „Slovencu", kako ti premeteni klerikalci pišejo, da so zborovalci, ko je Žitnik omenil, da naj deželni predsednik posreduje med strankami, živahno pritrjevali. Doj>isniku „Slovenca" je menda šumelo po ušesih, drugače menda ne bi bil zapisal take gorostasne izmišljotine. Še bolj neumna se nam zdi „Slovenčeva" opomba, da so pri govoru dr. Žitnika, ko je govoril, da bode katol. narodna stranka vstrajno zahtevala splošno, enako in direktno volivno pravico, poslušalci živahno odobravali. To je bila menda le pobožna želja dr. „Častnebesede" in bivšega predsednika „Vi-nogradniškega društva", brezpomembnega Vencajza, katera pa se nikakor ni hotela izpolniti. Seveda, dopisnik je vsejedno toli drzen, da je poročal omenjeno laž v „Slovenca". Mi bi omenjenima dvema poslancema le svetovali, da se pri svojih „volivcih" na lastna ušesa prepričata, kako sodbo ima ljudstvo o splošni in jednaki volilni pravici. Dopisnik v -Slovencu" se obregne tudi ob orožnike, češ, da so taisti pristransko postopali, ker baje niso hoteli na županov ukaz priti na shod in tam razgnati ljudi, kateri niso delali nikakega prepira. Ugovarjati se pa sme na shodu kolikor kdor hoče ; seveda le v postavnih mejah. Dopisnik naj bi se bil, predno je pisal kaj o orožnikih, prej informiral o zakonu z dne 15. novembra 1867. št. 135 drž. zak. o zbornem pravu in sicer kaj določa § 11 omenjenega zakona, potem bi naj šele napadal. Čemu pa ni župan, ako se je bal kakega pretepa, in ko je njegov sin začel suvati, shod zaključil ?! Nato odgovorite, potem šele godrnjajte čez orožnike, kateri so popolnoma nepristransko in postavno postopali. H koncu moramo še pohvalno omeniti našega kapelana, (morebiti ga škof zato nagradi), kako se je junaško obnašal pred shodom. Gredoč domov od podružnične cerkve, kjer je maševal, opazil je ob cesti bojno znamenje dr. Žlindre, t. j. vrečo z napisom 16 % in na(l njim napis: „Pereat Žlindra & Compagnie!" Ker se mu je ta pozdrav zelo dopadel, spravil se je, nebodilen, in ga z vso močjo toliko časa majal, da se je drog odlomil in ga je taisti udaril po glavi, da vemo, da mu je dolgo časa zvenelo po ušesih. Toda ni ga bolelo preveč; pobral je zastavo in jo odnesel v kaplanijo, da jo tam shrani, oziroma jo lahko pošlje svojemu uzor-junaku dr. Žlindri za spomin. V predstoječem smo podali pristno sliko klerikalnega shoda, kateri se zdi „Slovencu" toli važen, da je priobčil dopis o njem na uvodnem mestu. Ako smatra „Slovenec" in klerikalni poslanci tako slabo uspele shode za važne, potem jim kličemo iz dna srca: Dober tek!    Naprednjak i.
— Porotno sodišče v Novem mestu« Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Novem mestu so izžrebani kot porotniki gg.: Goderer Fr. iz Kočevja, TrČek Anton iz Metlike, Brun-skob Ivan iz Maverla, Krže Anton iz Kržet, Strmole Anton iz Hudega, Gač Alojzij iz Kostanjevice,  Šuštarič  Jurij  iz Deskove
vasi, Podlogar Fr. iz Radeč, Plut Ivan iz Ručetne vasi, Fugina Mihael iz Z. Ra-dence, Kune Avgust iz Črnomlja, Barbič Fr. iz Metlike, Mrhar Jos. iz Dolenje vasi, Gerdun Jos. iz Žilj, Klobučar Št. s Tanče gore, Vertin Matija iz Dobič, Zaje Jos. iz Bič, Prazen Matija iz Radeč, Bohte Ivan iz Zastave, Zavrl Ant. iz Svibna, Podboj Fr. iz Ribnice, Grebene Fr. iz Škofije Rize, Peče Ivan iz Bistrice, Vehovec Ivan iz Žužemberka, okufca Ign. iz Stranske vasi, Hrovat Jos. st. iz Žužemberka, Vahčič Ivan iz Cerkelj, Železnik Mart. iz Volčje jame, Lobe Fr. iz Zagradca. Štepic Fr. iz Drage, Kerin Ivan od Sv. Križa, Sever Oton iz Kostanjevice, Miklič Ig. iz Lu-kovke, Nahtigal Ivan iz Trebelnega, Fugina Jurij iz Starega trga, Knez Leop. iz Št. Jurija. Namestniki so gg.: Gorupic P. iz Kandije, Kopač Leop., Kondrič Fr., Gregorc Jurij vsi iz Novega mesta, Ku-šlan J. iz Kandije, Ferlič Ivan, Umek Vinko in pl. Sladovič S. vsi iz Novega mesta ter Drenck Fr. iz Bršlina.
— Umrl je v Gorici bivši slovenski deželni poslanec dr. Nikolaj Ton ki i, brat bivšega državnega in deželnega poslanca dr. Josipa viteza Tonklija.
— Občeslovanska umetniška in obrtna razstava v Peterburgu. Danes se je mudil v Ljubljani prof. V. N. Korabljev kot odposlanik ruskega odbora za prireditev občeslovanske umetniške in obrtne razstave v Peterburgu. Oglasil se je pri odboru slovenskega umetniškega društva ter v pisarni obrtne in trgovske zbornice. Zvečer odpotuje v Prago.
— Iz Logatca se nam piše: Ker se mudi Rudolf Kuhar v Zagrebu, igral bo njegovo ulogo (Tončka) iz prijaznosti g. Danilo član slovenske drame iz Ljubljane. Slavno občinstvo opozarjamo na tega igralca, kateri je žel na slovenskem odru tako lepe uspehe. Igralo se bo ob znižanih cenah, in začetek igre je ob 3. uri popoldne. Igralno osobje naj se zbere v nedeljo dopoldne v Logatcu.
— Kmetijska podružnica v Begunjah priredi 24. t. m. na vrtu gostilne g. Ferd. Mihla v Poljčah tombolo, kateri sledi prosta zabava.
— Letoviščarjev v radovljiškem okraju je letos posebno mnogo. Ne samo na Bledu, kjer je malone vse zasedeno, temveč tudi v Begunjah, Polčah, Breznici, Kranjski gori, dalje v Radovljici, Lescah in Bohinju je prav dosti tujcev iz raznih krajev. Zelo živahno je istotako v turistiki, posebno prihaja mnogo Čehov v naše planine, pa tudi drugih ne manjka. Žal, da je v zadnjem času vreme premno-gokrat pokvarilo hribolazcem in letoviščar-jem veselje in je to objednem vzrok, da letos še nismo dosegli število prejšnjih let.
— Velika nezgoda v Belipeči.
V brusilnici tovarne Roberta Lilpopa v Belipeči razletel se je 13. t. m. dva metra v premeru imajoči brusilni kamen in pri tem vrgel delavca Iv. Reithoferja z veliko silo v zrak ter pri padcu istemu zdrobil obe nogi v stegnu in levo roko v nad-lehti. Poškodbe so smrtno nevarne in se je poškodovanec po zdravniški odredbi prepeljal v beljaško bolnico. Reithofer je doma iz Lausche, okraja \Veitz na Štajerskem.
— Shod v Središču. Politično društvo »Sloga« v Ormožu sklicuje na dan 27. t. m. shod v Središče. Na shodu bo-deta govorila državni poslanec dr. P loj in deželni poslanec dr. Rosi na.
— Celje — moderna Sodoma.
V noči od ponedeljka na torek je vznemirilo in zbudilo žensko vpitje stanovalce hiš v bližini »Narodnega doma«. Prestrašeni ljudje so videli neko mlado žensko na dvorišču sosednje hiše v sami srajci. Prosila je pomoči in zavetja pred preganjalci, ki so vdrli v njeno sobo in jo hoteli posiliti. Med preganjalci je bil tudi neki nemški c. kr. uradnik. Ubogi ženski je dala zavetje kramarica, ki ima svojo prodajalno v »Narodnem domu«, katera da onim, ki se za stvar zanimajo, na-tančneja pojasnila. — Drug slučaj se je pa zgodil že pred časom. Tu pa je že posegla vmes roka pravice. Neki nemški oženjeni krojač in neki »hajlarski« vrtnar sta pohotno vabila 121etno dekle nekega tovarniškega delavca. Oba sta že v varnem zavetju okrožnega sodišča.
— Koča na Lisci. Dne 21. t m. otvori se planinska koča na Lisci pri Zidanem mostu. Ob polu 8. uri dopoludne darovala se bode slovesna sv. maša in ob
polu 10. uri dopoludne pa blagoslovila koča. Kar mogoče se bode poskrbelo za dušo in telo; nikakor pa ne odsvetujemo, če kdo vendar le namerava kaj boljšega seboj vzeti. Pot je znamovana od Zidanega mostu čez Loko in Razbor na vrh do bajte. Enako tudi od Sevnice čez »Krakovo«. V koči prenočuje lahko 30 oseb. Od Zidanega mostu vodi okrajna cesta čez »Selo« pod vrhom Lisce nad 600 m. Od tam je samo pičlo uro hoda do koče. Na obilno udeležbo vabi
odbor.
Iz Brežic se nam piše: Dne 10. avgusta priredila je čitalnica veliki koncert z vojaško godbo ter petjem na vrtu »Narodnega doma« — Hotel Klembas. — Občinstva je bilo vse polno ne le iz Brežic in okolice, nego tudi narodnega razum-ništva iz daljnih krajev. Užitek bil pa je tudi izvanreden. Vsakdo je izjavil, da to je bil večer, da malo takih. Koncert sta izvajala čitalniški pevski zbor (okolu petdeset pevcev) pod vodstvom znanega spretnega pevovodje, gospoda Zupana; vojaško godbo c. kr. pešpolka štv. 16 iz Zagreba pa je dirigiral, razume se po vseh pravilih točnosti, gospod kapelnik sam. Vse točke so se izvršile, ob sebi razumljivo, prav povoljno, najsibode petja ali glasbe, in sicer tako, da se je moralo na zasluženo brezkončno ploskanje in odobravanje  marsikaj  ponoviti, ozir. dodati.
— A nakit celega koncerta pa je bila brezdvomno točka 10, Slovo, veliki m oški zbor z bariton samospevom in spremlje-vanjem orkestra, pod osebnim vodstvom dičnega našega skladatelja, gospoda prof. F. S. Vilharja. Koj pri nastopu bil je g. F. S. Vilhar z burnim ploskanjem in živio klici pozdravljen, ko pa je bila izborna skladba končana, ni bilo odobravanja konec, dokler se ni točka zopet ponavljala. Zakaj pa ne bi bilo tudi tako? Toraj gospod skladatelj dirigira proizvod sam, pevci zares pevci, vsi dobro izvežbani; orkester točen, vsi inštrumenti natančno oglasbeni, kajti najmanjša disonanca jednega inštrumenta bi pri tej izborni, a težki instrumentaciji spravila lahko gosp. solista iz ravnotežja. Baritonist gosp. dr. Strašek je pa svojo nalogo s tem vršil, da mu je gosp. skladatelj Vilhar sam rekel: Gosp. doktor, Vi mojo pesem razumete, torej odpade vsa nadaljna kritika, sledi le: da je gosp. dr. Strašek pel izborno, da bi pel še mnogokrat, ter dolgo časa pri nas pel!
— Po končanem programu smo se skupno zabavali pri izborni vinski kaplici domačega pridelka, kjer so sledile različne napitnice, kakor: gosp. Šetinc gospodu kapelniku, gosp. nadučitelj Al. Račić gosp. profesorju Vilharju, gospod ravnatelj A. Levak lepi harmoniji, gosp. Vilhar gosp. dr. Strašku itd. itd. Končno naj bo še omenjena točna postrežba ter res prav dobro ter okusno pripravljena jedila.
—ć.
— Toča je 9. t. m. pobila po vaseh okrog kočevske Reke. Škode je okrog 25 tisoč kron. Oškodovanci so bili zavarovani.
— Iz Prage se nam poroča: Naš rojak, akad. slikar Josip Germ, je otvo-ril te dni svoj atelijer v Pragi, Vaclavske nam. 10.
— Javen shod priredi danes ob 7. uri zvečer v salonu Auerjeve pivovarne v VVolfovih ulicah krajna skupina v Ljubljani zveze stavbinskih delavcev v Avstriji. Govorila bosta slovenski in nemški govornik.
— Trgovka z dekleti. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se nahaja v zaporu neka Julija Hirschfeld iz Budimpešte, katera se je s svojim možem Antalom Hirschfeldom vred pečala s trgovino deklet. Ljubljanska policija jo je dala dne 17. julija po orožništvu na Pragerskem zapreti. Orožništvo jo je izročilo deželnemu sodišču. Julija Hirschfeld je prodala neko Hermino Vargha na Rusko, odkoder je ta po posredovanju konzulata spet prišla nazaj v Budimpešto, kjer jo je znala Hirschfeld pregovoriti, da je spet prišla k njej. Čez nekaj časa ji je priskrbela novo »službo« in jo je sama odpeljala na mesto. Na potu v Pulj je dekle v Št. Petru zbežalo, njeno prodajalko pa so na brzojavno prošnjo orožniki na Pragerskem aretovali, ravno, ko se je hotela odpeljati z brzovlakom v Budimpešto.
— Oficial Šorn prijet. Policija V Zagrebu je izsledila in aretovala bivšega iečarja na Žabjeku Vincenca Šorna, kateri
je bil polioijsko zasledovan zaradi poneverbe uradnih denarjev v znesku 11.000 K. Šorn, ki je poneverjenje že priznal, se izroči deželnemu sodišču v Ljubljani.
— Tatvine. Dninarju Mihaelu Ži-rovniku je bila iz hleva gostilničarja Fran četa Kodele na Glincah ukradena srebrna ura z verižico. Tudi trije zlati prstani so mu zmanjkali. — Hlapcu Oskarju Bergantu na Radeckega cesti št. 24 je ukradel neznan tat iz hleva suknene hlače. — Go-stilničarjevi hčerki Antoniji Rusovi je bil včeraj zvečer v gostilni »pri Novem svetu« ukraden iz ročne torbico zlat za 20 kron. V njeni družbi sta bila neki brezposelni inžener in neki vojak. Ko je Antonija Rus zapazila tatvino, je takoj sumila, da jo je izvršil inžener, ker je bil on sam pri mizi, na katero je položila torbica, ko je šla z vojakom plesat. Gozdni inžener je tajil tatvino. Ko pa so poklicali policaja, našli so zlat za stolom, na katerem je sedel inžener. — V šentpeterskem predmestju je v noči od 14. na 15. t. m. skušal neznan storilec <na treh mestih ulomiti, pa se mu ni posrečilo.
— Nesreča na električni železnici bi se bila včeraj skoraj pripetila, na Dolenjski cesti. Konj posestnika Matevža Demšarja iz Javorja pri Kranju se je ustrašil električnega voza in je porinil voz z romarji na železnični tir. Voznik električnega voza Lunder je z vso silo in nepopisno hitrostjo ustavil voz in tako preprečil nesrečo.
— Zaprli so Štefanijo Botarjevo. Dne 6. t. m. izposodila si je navedenka pri Ani Gorčevi na Dunajski cesti št. 18 žensko kolo, vredno 70 kron, in se odpeljala ž njim v Št. Vid in se ni več vrnila ž njim. Izgovarja se, da je dala kolo nekemu neznanemu fantu v Šiški z naročilom, da je pelje nazaj h Gorčevi, kar pa ne bo resnično. Najbrže je Štefanija Butarjeva kolo prodala, denar pa zapravila.
— Nepošten čevljarski vajenec. Alojzij Jančar, čevljarski vajenec pri g. Mateju Oblaku, čevljarskem mojstru v Vegovih ulicah št. 12, je na račun svojega mojstra pri strankah kasiral denar in si pridržal tudi denar, kateri bi bil moral nesti v okrajno bolniško blagajno. Policija je nepoštenega vajenca zaprla.
— Vlaki z vojaki. Včeraj in danes se je odpeljalo 6 vlakov z vojaki na Notranjsko.
— Roko spahnil si je delavec v tovarni za iep Josip Seršen. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Zaradi hudodelstva posku-šenega umora iščejo oblasti poslovodjo Birollovih apnenic v Zagorju Arturja Bi-rollo.
— Kamen v glavo je zagnal po-sestnice sin F. B. 141etnemu Ernestu Zu niču in ga precej poškodoval.
— Štrajk. Govori se, da nameravajo uslužbenci električne cestne železnice štrajkati.
— Psa povozil je včeraj popoldne v Sv. Florijana ulicah električni voz.
— Društvena godba igra danes, dne 16. t. m., »pri Zvezdi«. Člani imajo prost vstop, nečlani plačajo 30 h vstopnine. Jutri, 17. t. m., bo dopoldanski kon cert »pri Perlesu«, vstopnina 20 h. V ponedeljek priredi na okrašenem vrtu Švi-carije koncert s pomnoženo godbo v proslavo rojstnega dne Njega veličanstva Frana Josipa I. K obilni udeležbi se najuljudneje vabi. Začetek ob 7. zvečer, vstopnina 40 h, otroci prosti.
— I. zagrebško tamburaško društvo svira danes, 16. t. m. zvečer v Švicariji. Začetek ob 7. uri.
* Najnovejše novice. Kraljica Margherita. Vdova kraljica Margherita se je pripelala v Lindavo, odkoder obišče v prihodnjih dneh nekatere kraje in mesta na bodemskem jezeru. — Zopet se je ponesrečila nemška cesarica na sprehodu v Gadinenu, kamor zahaja vsako leto na letovišče. Stopila je nerodno ter si poškodovala nogo. — Zakonska ločitev. Baronica Mattencloit, o kateri je znano, da je že dolgo časa prej gojila ljubavno razmerje do nekega madjarskega židovskega zdravnika, se je te dni razpo-ročila s svojim možem ter mu je pred sodom izpričala, da je on dal povod k razporoki. — E k spi oz i j a. V rudniku na srebro v oldenburškem Johanesburgu je vsled eksplozije raznesilnih snovi ponesrečilo 14 delavcev. Trije so ubiti, 5 smrtno in 6 težko ranjenih. — Vreme. Na Ti-
rolskem je dokaj hlad bo, toplomer kaže 8° C. Po hribih je padel sneg, enako tudi v Švici. — Dvorna opera na Dunaju — češka. Omikonosci se hudujejo, da so na dvorni operi na Dunaju same češke pevske moči — in sicer celo »husitsko« češke. Tako, recimo, Fr. Pacal, Heš, Slezak Fdrster-Lautererjeva in dr. V orkestru so itak sami češki »muzikantje«.— Stoletnica. Na Ogrskem v Čatadu so obhajali stoletnico rojstva nemškega pesnika Nikolaja Lenaua.— Iz ljubosumnosti. V Komšinu pri Pardubicah je ustrelil mladi kmet Jožef Zach svojo šele 18 letno ženko Antonijo radi ljubosumnosti. Baje ni imel za to vzroka. — Prepoved. Poljski tednik »Kraj«, ki izhaja v Petro-gradu, je bil prepovedan v Nemčiji na dve leti. »Kraj« je tisti izmed redkih poljskih listov, ki dosledno povspešuje slovansko misel ter zagovarja rusko poljsko slogo. — Prirojeno. Nemški Viljem je dobil od carja v dar visoko kozaško čepico. Od samega veselja si jo je takoj nataknil na svojo »vsestransko« glavico ter je hotel iti na rusko ladjo, da se ondi pred vojaki carju v daljšem govoru zah vali za tako krasno darilo. Še ob pravem času ga je opozoril njegov pribočnik, da ta kapa ni škatlja za možgane, temveč za tabak. Viljem je bil baje nevoljen, ker je izgubil priliko za nov govor. — Papežev odlok. Papež je v okrožnici katoliškim vladarskim rodbinam naznanil, da ne bo več dovoljeval zakone med sorodniki v vladarski rodbinah, ker je knežjih in grofskih snubačev dovolj. — Odlikovanje. Ruska umetnica Gorlenko-Do-lina je ravnokar dobila od sultana turški red, od srbskega kralja red sv. Save, od rumunskega kralja »Bene Merents« (za zasluge) in od francoske vlade nasiov »officier de 1* Instruction publique«. — Profesor Virchow bolan. 911etni slavni zdravnik Virchovv je zelo slab in se je bati, da se mu je približala smrt. — Svetovna razstava v Transvaalu? »Daily Chronicle« poroča, da bo leta 1904 v Johannesburgu prirejena svetovna razstava.
* Hrvatska umetniška razstava se otvori danes, v soboto, ob 11. dopoludne. Razstava obsega slike in kipe.
* Nečastno. O slovanski vzajemnosti se govori pri vsaki priliki, a kako se kaže v istini, izpričuje izborni češki list »Slovansky Pf ehled«, ki bo moral naročnino zvišati, če noče izginiti. Slovanska vzajemnost je največkrat — fraza! Dokler hasne, se je drže, sicer pa se — ne poznamo. »Slovanski Pfehled« prijavlja izborne članke tudi o Slovencih, njih književnosti, umetnosti in sploh o slovenski kulturi. In koliko ima pri nas naročnikov ?
* Skrivnosten napad. Iz Kob-lenca poročajo, da se je sprehajala nedavno soproga brzojavnega uradnika Brendgensa iz Kolonije s svojima otrokoma na bregu Mozele. Nakrat je napadel gospo, ki je bila v blagoslovljenem stanu, mlad mož ter jej je zabodel bodalce v trebuh; potem je zginil.
* Zanimiv poskus. Neki angleški učenjak si je dal napraviti ogromno prizmo, katero je postavil tako na polje, posejano z divjo salato, da je padala nanj solnčna svitloba, razdeljena v posamezne barvne trake. Kjer je bila višnjeva svitloba, niso rastline skoraj nič rastle, v zeleni svitlobi je bilo nekaj boljše, v rudeči luči so bile bilke dolge in tanke, v beli in rumeni luči pa je salata bujno ras tla.
* Pet oseb mrtvih. V Javorsnu sta eksplodirala v Rudolfovem rovu vsled doslej še neznanega vzroka dva kotla; eksplozija je razdejala vso hišo; en kotel je odletel 20 metrov daleč na cesto. Izmed sedmerih delavcev, ki so bili v kot-larski hiši, je bil eden takoj mrtev in štirje so umrli radi hudih opeklin. Dva sta tudi ranjena, a bosta menda ozdravela.
' Nova moška moda. Gandoura je novo društvo mladih moških v Parizu, ki so izdali geslo: Proč s suknjo, proč z vestijo, proč z ovratnikom, proč s kravato, proč s hlačami, proč s srajco, proč s škor-njami. Udje tega društva nose dolg, platnen, naguban plašč, ki je baje jako udoben.
* Čuden dež. V Parizu in njega okolici je padal nedavno dež črnikaste barve; ko je nekaj te vode izpuhtelo, se je pokazal jako fin, črn prah, sličen oglje-nemu prašku. Še bolj čuden dež pa se je pojavil 1. 1873 maja meseca v Brugiu v Algiru. Tekom neke strašne nevihte so začele padati nakrat na zemljo miši in podgane, kar je vzbudilo v prebivalcih velik strah. Ta dež je trajal baje skoro četrt ure. Bržčas je dvignila nekje huda sapa živalice od tal v zrak ter jih je za nesla tjakaj.
* Popotnica v vreči. Iz Neapo-lja javljajo: Na parniku »Grof Szaparv«, ki je plul v Marseille, so našli mlado dekle zavezano v vrečo. Dekle je povedalo, da je iz obližja Neapolja; potovati je hotelo k svojemu strijcu v Marseille, a ker ni imelo denarja, se je dalo zavezati v vrečo.
" Židje. Statistika poroča, da je na vsem svetu 7V3 milijona zidov, in sicer v Evropi 6,287.000 in samo v Avstriji 1,142.000, v Rusiji je 2205.000 Židov, v Nemčiji 570.000, v Veliki Britaniji 160.000
in na Francoskem 72.000. V zadnjem stoletju se manjša število Židov, a njih blagostanje se množi, mnogi so vpeljali takozvani sistem dveh otrok. Židje so jako zdravi ljudje, njih umrljivost je najmanjša izmed vseh prebivalstev na svetu. Čudno je, da imajo židje, ki se oženijo s kristjan-kami in nasprotno, jako malo ali nič otrok. Kar se bolezni tiče, je med Židi najbolj razširjena tuberkuloza, blaznost in sladkorna bolezen.
* Premetena ljubica. Neki po-tovalec iz Šemnic je imel liubavno razmerje z neko natakarico v Lipsiji. Ker to razmerje ni ostalo brez nasledkov, je skušala natakarica pregovoriti potovalca, naj jo poroči. Potovalec tega ni hotel storiti, pač pa je napravil izlet s svojo ljubico in malim sinčkom. Ko so prišli zvečer na kolodvor,je položila natakarica otroka očetu v naročje, češ da ima še nekaj preskrbeti in se takoj vrne. In premetena, ostavljena ljubica je sedla v vlak ter se je odpeljala, otroka je pa pustila v očetovem naročju.
* Otroci na posodo. V Zjedinje-nih državah so osnovali društvo oz. agenturo, ki ima v varstvu par sto otrok od 1—3 leta ter jih daje v najem za nekaj ur, dni, tednov, do enega meseca. Marsikdo si namreč želi otrok, a jih nima sam ter tudi nima dovolj sredstev, da bi vzel kakega otroka za svojega. Temu so vedeli praktični Amerikanci odpomoči. Najemnina za en mesec stane en dolar. Prvi poskus se je baje izborno obnesel in agentura je osnovala že več podružnic.
* Peklenske muke. Rev. L. A. Georges od Trinitv kongregacijske cerkve je pred nedavnem pridigo val o peklu, katero je natančno opisal takole: „Grešnik pride v pekel, kjer bo imel 1000 hiš. V vsaki hiši bo imel 1000 sob, v vsaki sobi 1000 postelj in na vsaki postelji bo ležal 1000 let bolan za garjami. Na nosu bo mu rastel osat in v želodcu kamenje. Pljuval bo britve in izkaš-ljaval žepne nože . . ." Ljudstvo je bilo bajč vsled te pridige tako prestrašeno, da ga je 14 dni neprestano driskalo!
' Policija v Atenah iu morala gledališča. V Atenah je cenzura libe-ralnejša kot časopisje. Kaj takega se menda ne najde na vsem svetu. Cenzura je dovolila igrati že marsikaj, kar so po tem listi razkričali kot strašno nemoralno in pohujsljivo. Zato je policijski ravnatelj ukazal vsem gledališkim ravnateljem, naj vselej zapišejo na gledališki lepak: »Le za odrasle moške!« ali: »Tudi za dame in mlade deklice!« Ravnatelji razsojajo torej sami, kaj je moralno ali nemoralno.
* Sesttisoč let star jezik. V 3. desetletju minolega veka je izmrl kopt-ski jezik, zadnja panoga egipčanskega jezika. Amerikanski misijonar David Strang je pred 30. leti v okraju Beni-Suef, kakih 120 kilometrov od Kajire proti jugu, našel ljudi, ki so se spominjali, da se je v njih mladosti tam še govorilo koptski jezik. Ta jezik se da zasledovati skozi o-olo 60 stoletij ter je dosegel baje največjo, učenjakom znano starost.
* Nemški vojaki kot baleteze. V »Temps« poročata Paul in Marguente, pisatelja romana »Vojna« (sujet iz leta 1870./1.), sledečo, baje docela resnično do-godbo: Ko so se Nemci polastili mesta Mana, so zaplenili mnogo gledališke garderobe. V taborišču so vojaki prirejali predstave. Bradati vojaki so se oblekli v hlačice baletez ter paradirali v gaze krilcih plesalk. Bilo je pri tem mnogo smehu. Pisatelja priporočata, naj bi se sploh upe-ljalo diletantstvo med vojaštvom, češ, da je igranje dram in veseloiger ali celo baleta najlepša zabava v taboriščih.
* Amerikanci kot prijatelji* Amerikanci imajo navado, da si v pozdrav ali slovo silno stiskajo roke. V Jovvi je podal neki prijatelj kapitanu Mac Clanaamu s toliko silo roko, da je polomil kapitanu več majhnih koščic in so mu morali zdravuiki odrezati roko, ker bi bil kapitan sicer dobil raka. Amerikance je ta slučaj prestrašil, zato so objavila društva za higijeno okrožnico, v kateri opozarjajo občinstvo, naj se vsakdo odvadi stiskati prijatelju roko ter mu polomiti kosti. A nc le v Ameriki, tudi v Kazanu 86 je osnovalo društvo z imenom: „Ne podajajte si rok." Kadar se člani društva srečajo, si ne sežejo v roke, temveč se le drug drugemu priklonijo.
* Hrana za pse. Kolikor znano, požre pes vse. V velikih krajih pa ima pes po krajinskih razmerah svojo hrano. Na Kamčatki in v Norvežiji žre zgolj ribe, na južnih otokih pa sočivje. Zanimivo je, da v vinorodnih krajih žro psi tudi grozdje ter povzročajo vinogradnikom veliko škode. V okolici Bordeaux ima vsa lastnik vinograda pravico, obesiti psa, čim ga zasači brez nagobčnika v svojem vinogradu.
Društva.
— Vojaški veteranski kor v Ljubljani. Povodom praznovanja rojstnega dne cesarjevega udeleži se kor v nedeljo, dne 17. avgusta, pod spremstvom »Mestne društvene godbe«, ob 8. uri zjutraj maše v farni cerkvi sv. Jakoba. Shod v korni pisarni točno ob pol 8. uri-Obleka paradna.
Dalje v prilogi. ~^NI
— Sokol v Šiški. Društvena pravila »Sokola v Šiški« je deželna vlada potrdila. Prvi občni zbor tega društva bo v novo prirejeni telovadnici potem, ko pride iz Prage pritvrdki »I. Vindiš« naro čeno telovadbeno orodje. — Gospod dr. I. Hr i b ar je pristopil šišenskemu »Sokolu« kot ustanovni član. Naj bi vzgledu škofa Strossmaverja in dr. Hribarja mnogi drugi sledili!
— Narodna čitalnica v Črnomlju priredi v svojih prostorih jutri, v nedeljo, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer gledališko predstavo »Oče in očim« ali >Ženski Otelo«, igrokaz v 3 dejanjih, v katerem nastopijo kot gostje člani sloven ske drame iz Ljubljane. — Cene sedežev 2 K in 1 K 60 vin., stojišča po 80 vin. Pristop je vsakemu dovoljen.
— Dramatično društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 24. t. m., v c. kr. rudniškem gledališču predstavo »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«, pri kateri nastopijo kot gostje člani slovenske drame iz Ljubljane.
— Gasilno društvo v Rovtah nad Logatcem priredi povodom bla-goslovljenja gasilnega doma in shrambe dne 31. avgusta t. 1. ob treh popoludne v Rovtah slavnost z naslednjim vsporedom : 1. Blago8lovljenje gas. shrambe ; 2 Nagovor; 3 Tombola s 25 dobitki, (1. dobitek mlada telica, 2. prešič ozir. oven, več kmetijskega orodja itd.) 4. Pro3ta zabava s petjem in sviranjem. Vstopnina prosta. K obilej udeležbi vabi najuljudneje
ODBOR.
Književnost.
— Popotnik85. Pedagoški in znanstven list ima v št. 8 tole vsebino: 1. II. Schreiner: Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces življenja. 2. Dr. Janko Bezjak: O razlaganju besed, izrazov in rekel pri obravnavi beril v ljudski šoli. 3. A. Pesek: Darvinizem in vzgoja. 4 Me lanija Sittig: Cesarska pesem. 5. Književno poročilo. 6. Razgled. Listek 253. — Pedagoški paberki.
— „Hrvatska Misao". Smotra za narodno gospodarstvo, književnost i politiku. 15. številka ima tole vsebino: M.: »Matica Hrvatska«. — Novo vrijeme — nove potrebe. (Žitna skladišta). — Dr. Marijan Derenčin: Evolucija političkih ideja VI. — Milan Marjanović: Silvije Strahimir Kraničević II. — —v.: Protuslovlja danas njega društva VI. — Listak.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb 16. avgusta. Narodna veselica v Maksimiru je presijajno vspela. Monstre koncert je bil velikanski. Zvečer je bila zopet zabava v parku.
Zagreb 16. avgusta. Danes dopoldne je bila glavna skupščina zaveze hrvatskih pevskih društev. 33 hrvatskih pevskih društev je dobilo od zaveze odlikovanja. Ob 1. uri se je začel slavnostni banket. Zvečer je koncert v gledališču.
Ischel 16. avgusta Ministrski predsednik Korber je prišel včeraj sem, danes pa je prišel sem ogrski ministrski predsednik S zeli. Korber in Szell sta imela dopoldne posvetovanje, potem pa bila v skupni avdijenci pri cesarju. Cuje se, da se tudi še danes ni doseglo sporazumljenje in da se bodo pogajanja nadaljevala Kuncem tekočega meseca pride cesar na Dunaj in tedaj prideta Korber in Szeil zopet poročat. Odločilna beseda se izreče šele tedaj.
Lvov 16. agusta Oiiciozno se poroča, da je štrajk kmetijskih delavcev skoro popolnoma ponehal.
Pariz 16. avgusta. V Ville Franche je vojni minister general Andrć imel govor, v katerem je odposlance iz Bel-forta poživljal, naj skrbno varujejo zastavo iz leta 1870, da jo bodo mogli razviti v uri velike vojne.
Frankobrod 16 avgusta. V sod nem poslopju so našli šifrirano pismo, ki kaže, da se hoče v Hamburgu uprizoriti atentat na nemškega cesarja. Iz pisma se sicer vidi, da pozna pisec posamičnosti programa, dasi še niso razglašene, a vendar se misli, da se gre za slabo šalo.
Berolin 16. avgusta. Razni listi trde, da Buri nikakor ne mislijo podvreči se Angležem v resnici, nego da so poskrili jako mnogo orožja ter hočejo o primerni priliki zopet poskusiti izvojevati si popolno neodvisnost.
London 16. avgusta. Iz Sydneya se poroča, da sta obe zbornici avstralske države New Wales sprejeli predlog, da se ženskam prizna popolna volilna pravica kakor jo imajo moški.
Poslano.*>
Delavsko bralno društvo v Idriji priredi v nedeljo dne 17. avgusta t. 1. po končani javni tomboli na vrtu g. Didiča koncert s tamburanjem in petjem, kamor se slavno občinstvo tem potom uljudno vabi. Vstop h koncertu je brez vstopnine.
V zadnji številki tukajšnjega lista »Jednakopravnost« je nekdo predbacival nasprotnima strankama nasprotstvo do javne tombole, ker misli jedna stranka iti s svojimi ljudmi na božjo pot, druga stranka pa napravi isti dan izlet. Ker je v dotičnem listu priobčena notica le misel posameznika, izjavlja s tem odsek za javno tombolo, da on ni v nikaki zvezi z omenjeno pisavo in da so z omenjeno pisavo ne strinja. Odsek.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolika, kolikor določa eakon.
Izjava.")
Načelnik zadruge prišel je dne 2. t. m. osebno v slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda" in izrekel željo, da o zadrugi ne prevzame nobene vesti. Ker se to ponavlja, pa vodstvo zadruge odločno izjavlja, da se ne strinja z nobenim dosedanjih dopisov, posebno ne z dne 14.t. m. priobčenim v „ Slovenskem Narodu" in ni ž njim v nobeni zvezi. Ako bode zadruga spoznala za potrebno po časopisih se braniti, branila se bode sama.
Zadružni namen ni, po časopisih se ribati in se Z osebnostmi pečati. Zadruga deluje samo zato, da se ustanovi trajna obrt ter da z vpeljavo novega dela ohrani tukajšnja žrebljarska kraja Kropo in sosedno Kamnogorico. Vsprejme vsakršnega člana, bodisi katerega koli mišljenja. Da se pa omogoči tudi najrevnejšemu delavcu vstop, je zadruga že obravnavala ter upa, da se v kratkim ta zadeva tudi ugodno reši.
Kako je z zadružnim premoženjem in kako je stanje zadruge, razvidno je iz bilance katere so vsakemu, kedor se za zadrugo zanima, v zadružni pisarni vpogled.
Kaj pa, ko bi bil naših nasprotnikov kdo pisal?
I. žrebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo. (1970) L. Kenda, načelnik
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le toliko, kolikor določa zakon. (1857)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 14. avgusta 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 90
Skupni državni dolg v srebru .... 10175
Avstrijska zlata renta....... 121-65
Avstrijska kronska renta 4°/o   .... 103"—
Ogrska zlata renta 4%....... 12 i 25
Ogrska kronska renta 4°/0   ..... 98 —
avstro-ogrske bančne delnice  .... 1682 —
Kisditne delnice......... 686 25
London vista.......... 239 77",
NeroSki državni bankovci za 100 mark 117 02'/,
30 mark   .  .  ;......... 2340
20 trankov........... 19C6
Italiiansai bankovci........ 84*15
G. kr. cekini.......... . 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne" 16. avgusta 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....   za 50 kg   K   R 63 „ april 1903   ...    „  50 „ „695 R2 „ oktober ....    „ 50 „ „578
Koruza   ,.  avgust 60 „     „ 498
„ maj 1803 ...... 50 „    „ 03
Ofea       „ oktober ....    „ 50 „    „ 5'34 EfVktlv. 15 vinarjev ceneje.
Darila.
U p ravni št vu n a S o g a lista [so poslali: Za družbo sv. Ciril* In Mstoda. Gospića Franjica Majseljeva v Beli cerkvi 5 K, katere sta darovala dva reSka Slovenca. — Gospa Josipina Čuden v Ljubljani 4 K. mesto brzojavnega pozdrava ob oriliki velike skupščine. — Gospod A. Spendo v Ribnici 20) K del čistega dobička veselice na Ugarju, kot pokroviteljnino za gospoda F'anc ViSmkarja, c. kr. dež. sod. svetnik v Ribnici. — Skupaj 209 K. — Živeli!
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mull-ovega Seidlitz-praska", ki je preskuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod-Pisom._5 (12—11)
Za dojenčke, ki so bolni za želodčnim in črevesnim katarom, se priporoča kot najboljše re-dilno sredstvo Kufekejeva moka za otroke. Kadar se daje brez kravjega mleka otrokom, ozdravlja želodčni in črevesni katar s tem, da preprečuje kisanje v črevesih, ne da bi otrok v tem času, ko ne dobiva mleka, moral stradati, kajti Kufekejeva moka vsled svojih redilnih snovi: beljakovine in mineralnih snovi, popolnoma zadošča za rejenje otroka. Tudi pri napenjanju in zapeki otrok se uporablja z vspehom Kufekejeva moka, ker mleko rahlo strdi in sirnate snovi napravi ložej prebavljive. Kadar se odstrani želodčni in črevesni katar, potem se priporoča, da se h kravjemu mleku zanaprej primešuje Kufekejeva moka.
_ , A         -   Južne železnic« postala: Polčanc ♦  IvOpCl     itmiiui " i----ffnTTfnff
Prettkuieno zdravtiiiee n bolcuil * K rtGTSTPr telodcu, na Jetrih in ledvicah, u »W|£ttlWW   sladkorna bofeien (diabetii), tefCnt
V/»men<-,   kntarhe r gottnnc«  in ~
V.  Siatina. krhiju itd.
Proipekti fc dabe pri ravnaieljn.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«* priznana
Tanuo-chlnin tinktura za lase
katera okrepeuje laslaee, odstranjuje luslte in preprečuje Izpadanje las. 1 ateltlenlea z navodom f 14.
Razpošilja se ž obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520-25)
Deželna lekarna Milana Lsusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu
Mateorologično poročilo.
Avgust	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	fes? Ig	Vetrovi	Nebo	i!
14.	9. zvečer	735 5	13 2	brezvetr.	deloblafi.	'i
15.	7. zjutraj 2. popol	735 7 -34 6	110 219	si. svzhod p. m. jzah.	megla sk. oblač.	o o
„	9. zvečer	736 8	15 2	al. jzahod	jasno	
IG	7. zjutraj 2. popol.	738 3 73(3 7	12 1 241	si vzjvzh. sr. jzahod	megla pol.oblač.	1 T—1
Srednja temperatura in 19 0°, normale: 16 0" in
četrtka in petka 13 1' 189°.
klali«*
najboljša namizna mokrepcujoca pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—6)
Jfočijaž za gospodo in fina hišina
se iščeta. (1957)
Vpraša se v upravništvu Slov. Naroda.
Dobro vpeljane in solidne
zastopnike in agente
išče za razne okraje dobro podprta tovarna za eterično olje, esence in kemične izdelke. (1952)
Ponudbe pod „R. A. 1045" na Rudolfa Mosse na Dunaju.
Od oblasti dovoljen mednarodni
živinozdravnišk! informažni zavod
Dunai, I. Voriaufstrasse 4. (1955—1) Pojasnila o direktnih dobavnih virih, o krajih predaje, o stanju živinske kuge itd. Nasvet in posredovanje. Zahtevajte grati.s prospekte
Hiša
v Begunjah št. 15 pri Cirknici proda se z vrtom in gospodarskim poslopjem vred pod prav ugodnimi pogoji; hiša stoji na najlepšem prostoru, v njej nahajala se je mnogo let gostilna in trgovina.
Več poizve se pri lastnici FraIIjI Papež roj. Dlažon. (1963—1)
iz boljših r< dbin  se sprejmejo na stanovanje in hrano. (1946—i)
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626-74)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
2)L* 3van Tavčar
*• vsprejme
um
Iz proste roke se proda enonadstropna
hiša št. 95 v Škof ji loki
pripravna za kupčijsko obrt ter je blizu treh cerkva.   Ponudbe do 20. t. m.
Več se izve pri lastnici hiše v Skofji loki. (1905—3)
Trgovskega učenca
ki je dovršil spodnjo srednjo šolo, z dobrimi spričevali, sprejme v trgovino mešanega blaga (1923-3)
Janko Traun, Glince pri Ljubljani.
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami išče mala, m rna rodbina za I. november t. I.
Ponudbe pod  F. R.  poste restante Ljubljana. (1865—2)
>nec
14 do 15 let star, s primerno šolsko izobrazbo ter slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme se v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe sprejema I. Razboršek v Šmartnem pri Litiji.
Jšče se
prazna soba ali majhno stanovanje blizo mestnega trga.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda". (1968)
broom in poletni voz, slednji polukrit, jako dobro ohranjena, se ceno prodasta.
Natančneje v lesni trgovini Tauzher, Ljubljana, Dunajska cesta. (1952—1)
Dva hlapca
zanesljiva in trezna, enega h konjem z letno plačo 240 kron, druzega k volom z letno plačo 168 kron, sprejme takoj
Ferd. Tomazin (ig5g)
oskrbnik v Kamniku, Gorenjsko.
Kavarna Valvazor.
V nedeljo, dne 17. avgusta t, I.
ob 8. ui*i zvečer
v',
I. petrinjskega pevskega društva.
Spoštovanjem
(1969) Stuppan.
Lepo posestvo
s
v 3«5sniear) na Dolenjcem
obstoječe iz 63 oralov zemljišča, od tega 10 oralov vinograda, lepa hiša, pristava, prostorna, tudi za obrtnijske namene vpo-rabjive, in gospodarskih poslopij je vsled smrti ceno za prodati. Vinograd, s hišo in velikimi kletmi, ima lepo lego in je z najžlahtnejšimi trtami na novo zasajen.
Natančneje se poizve pri Frančiški Namorš v Jesenicah na Dolenjskem.
Izjava.
Podpisana tvrdka naznanja s tem, da je za Kranjsko, Spodnje Štajersko. Spodnje Koroško in Primorsko oddala
zastopstvo in zalogo
g. Iv. Komatiču
v LJubljani, (1966) na dunajski mitnici.
K. & R. Ježek, Blansko.
Tovarna in livarna kmetijskih strojev.
Blansko, dne 14. avgusta 1902,
0E^D
9
Dva učenca
z dežele, poštenih starišev, koja imata veselje do trgovine, se sprejmeta takoj v trgovino mešanega blaga na Notranjskem.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1930—3)
Firm. 254. Firm. p. t. H. 76/1.
Vpisala se je v register za tvrdke posameznih trgovcev:
Uamnlk, Anton Svetle, trgovina z mešanim, špecerijskim blagom in žganjem. Imetnik: Anton Svetic. Firmo bode podpisoval „Ant. Svetic". (1951) C kr. deželne Modlaire.
Ljubljana, dne 12. avgusta 1902.
Trgovci!
Ker primanjkuje trgovcev, se dajo v najem pod ugodnimi pogoji v lepem kraju ležeči
prostori za trgovino z mešanim blagom.
Prometa na leto je 50.—60.000 gld. Natančneje pove upravništvo »Slov. Naroda«. (1960-1)
Sardele sardine
ru«ke, delikatesne slanike v vinski omaki, delikatesne slanike v gourmand-ženofovi omaiki sardine v mixed pickles z worchester omako, dalje kremiki in francoski šenof, karpe, ananas, dobro ohranjeno, ponuja po ceni in t; najboljši kakovosti
Rudolf Welleminsky & Co. 3glava na Jttoravskem.
Mi pošiljamo sardele, karpe, delikatesne slani ke, sardine, šenof in ruske sardine
v steklenicah, vsled Cesar se blago bolje ohrani kakor v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine pošiljamo tudi v najboljši kakovosti po 16, 30, 50 in 120 kg. inje nase blago Jako po ceni.
Zahtevajte cenile. (1927—1)
Mineralne vode in ineralni produkti
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi (U19-9)
Peter Lassnik
VVolfove ulice št. 1.
Hiša v Postojni
se preda.
Kupna cena 4000 kron. (1917-3) Na   vprašanja   odgovarja Matij« Sirca v Postojini st. 182.
Komptoirist
ali komptoirisiinja z lepo, hitro pi-Bavo, z znanjem stenografije in slovenščine, se išče za 1. september za veliko razpo-šiljalno trgovino s suknom. Ponudbe pod „K. L. 15" na anončno ekspedicijo Jožefa A. Kienreich-a v Gradcu. (1935—2)
Firm. 84/2. Geschaftszahl  Einz. i._82/2.
Anderungen und Zusatze zu bereits eingetragenen Einzel- und Gesell-schaftsfirmen.
Eingetragen wurde im Register fiir Einzel-firmen:
Sitz der Firma: <GhntB»l*fftel«*. Firma-Wortlaut: Johann Runi pretil. Firma- Ande-rung in: Johann Rumpreth's Wit\ve Karolina Rum-preth. Betribsgegenstand bisher: Lederhandlung, nunmehr: Lederhandlung. Datum der Eintragung: 11. August 1902.
K. k. Kreis- als Hande Isgericht Rudolfswerth,
Abtheilung I, am 9. August 1902. (Vpisala se je v register za posamezne tvrdke: Sedež tvrdke: KrSko. Naslov tvrdke : Johann Rumpreth. Sprememba tvrdke: Johann Rumpreth's Wit\ve Karolina Rumpreth. Prodajalni predmet dosedaj: trgovina z usnjem, sedaj: trgovina z usnjem. Datum vpisa: 11. avgusta 1902. C. kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, oddelek I, dne 9. avgusta 1902. (1947)
New-York in Luntlon nista prizanašala niti evropski celim ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso stojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 660 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih Mitr s
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria  eašie za pod kl ado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
d* komadov skupaj samo gl&. «•««>.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
[GRAMHOPHON
Grammophon
je nnjltoljtii svetovni govorilni nnarat.
ŠliSi se na 300 m daleč Cena 25, 40, 60, 125 gld (1329-2 )        Tudi na obroke.
Grammophon- Automat
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov asa gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem BMoiiV Iz traleg-A tctiinljn v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi
Rudolf VVeber, urar
EJnblflana, Stari ti«j| 1«.
Opekarska cesta št. 38.
Slialnl ■ troj I po najnižji ki eenah. Blellile in v to stroko spadajoča popra-
vila izvršuje dobro In ceno. ■V* Vnanja naročila se točno izvrše". ~W
SUCHARD
grand prix
Pariš 1900.
3 5 Brata Eberl ^ t
1 Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBStaŠt. 6. |
Delavnica: Igriške UliC8 Št. 8. d    Pleskarska mojstra e. kr. drž. Ii o. kr. prlv. južne železnic«. g
2 Slikarja napisov. )
4 Stavbinska in pohištvena pleskarja. \
1 Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev Z
2 na drobno in na debelo.
j Velika izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
J barv v tubah za akad. slikarji, t
I  Zaloga   dopičev   sa  pleskarje,   ali. P
Jkar J o In zidarje, itedilnega mazila sa %
hrastove pode, karbolineja Itd. u
^   Posebno priporočava si. občinst-m najaovejie, !
%  najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj* p
d sobnih tal pod imenom „Rapldol" a
}' Priporočava se tudi si. občinstvu az vse v na- J
jino »troko spadajoče delo v mesia m na deželi p
kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. £
r
s 1 I §
Tovarna pečij
in razDih prstenih izdelkov i
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska ! cesta, Veliki Stradon št. 9 |
priporoča   vsem  zidarskim 5 mojstrom  in   stavbenikom t> svojo veliko zalogo ^
najmodernejših pre- j šanih ter barvanih ■ prstenih f
13*^ Olj i
in naj trpežnej ših I
sledilnih ogujišć f
lastnega izdelka, in sicer ru- 9
javih, zelenih, modrih, sivih, ♦
belih, rumenih i. t. d., po X
najnižjih eenab. §
Ceniki brezplačno In pošt- g
(32)      nlne prosto.      i33j j
"i.	
rt H	■
1	11
S
i : §
■
IIlSB*-i bes WSR
ils^sasursja
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne
__ zamudi ugodne prilike, da si omisli to
krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno jn priložnostno darilo
kakor tudi «a vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—28)
A. l.IHSCHBEKCS-a
Eksportni hiši amrričasskega pat. srebrnega blaga
na Cunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pofiiljase v j.rovincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej v pošlje.
Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček Iz pohvelnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. peSpoIku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožaae, dekan v Mariboru.
Ker je Va&a garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu, ur. Kanilo Bob«, okrožni in tovarniški zdravnik
****
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod „i.9S>8" Gradec, poste re-stante. (1095—16)
Ces. kr. avstrijske
državne že'eznice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta Odhod ls XJ ubijane j t. kol. Pro#a oei Trblt. Ob 12. ori 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Aasnee, Solnograd, čea Klein-Reining v Steyr, v Lino, na Dona) čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 in sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomout, Ces Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plze.n, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni »I-»k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubuo, Selzthsl, Ounaj. — Ob 3. ari 56 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Poutabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljahuo; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Ct.nh, (Jenevo, Pariz ; čez Klein-ReiSing « Steyr, Lano, Budejevice, Pizen, Marijiue vare> Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Docaj čez Anistetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne ■? Podaart Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. ruzreda/. - JProg* v ttovoiaasto in v Ko6ovja. Osubni vl&ki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto. Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri t m p-ipolndne istotako, ob 7. ur 08 in zvečer v Novomeato, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amatetien in Monakovo, (Monakovo-Lj ubijana direktni vozovi I. in 11. razreda;, inomosta, Fran-Ecnbluote, Solaograds, Linca, Stebra, Ausseea, Ljubna, Ceiovca, Beljalia. Ob 7. ari 12 ni zjutra] osobni vlas iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoldne oaobni vlai s Dauaja čez Aniatetten, iz Lipska, Karlovih SKOS, Heba, Marij.nia ?arov, Plznja, Badejevit, SoinogiTiiu-, Lu.i a, btejia, Pariaa, Ocneve, Cariha, Bregenca, bio-mobta, Zella ob jezera, LeuC-G^U ..u, Ljnbna, Celovca^ St. Mohorja, Pou tabla. — Ob 4. uri 44 ai po pciuc'ne osobni vlak z DuuHja, iz Ljnbua, S=iztbui& Beijala, Celovca, Monakova, luomoata, PiaaseasfiBste, Pontaoia. Ob nedeljali in pruzuikih ob. ai» >>t m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob '6. ari fii cc z' ecer obc-bn. vlak z Dunaja, iz LipsKega, Pra^e. Francovih varov, Karlovih v arov, Beba, Marijinih »Mov, Plznja, Bndejevic, Lmca, Ljubna, Beljasa. Celovca Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga la Kovega mosta ln Kočevja, ^uu.-i vlaJc;: Ob b. ari in 44 m sjntraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob % uri -i2 m popoladne iz Straže Toplic Novega meata, Kočevja in ot> d. ari So m svaoac, istotako. — Odhod iz LJcbijan« arz. koL v Xam-Ktia. Mešani vlaki: Ob t. ors 28 m zjutraj, -ju - uri 6 m popoludne, ob o uri jO m in ob lu ari "Ji> ud zvečer,  poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih.
Prihod s LJubljano drž. kol, ls SamaLSt Mešani vlaki; Ob 6. ari 43 m Zjutraj, ob 11. ar ti m dopoludne, cb S. uri iti m na ob 3. ari 55 m zvečer poslednji vlak le >h nedtijah :n praznikih — Srednjeevropski čas je krajevnemu časa v Ljubljani za 2 minute spredi. <.lol7)
Govori, poje in se smeje v vseh
Poštna upraviteljica
želi meseca septembra službo preme-
niti in bi bila rada nastavljena v bližini kake železniške postaje. (1877—3) Več pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Marija Zupan r0i Altmann
izprašana babica
Poljanska cesta štev. 21
priporoča se       (19:19 i*
ca^titiiTi darnom.   O-. •
Prodn se ležeči,   32  konjskih  sil močni
parni stroj
>» ■ s kotli in armaturo. » ♦
Cela naprava je izborno ohranjena, brezhibno gre ter se proda samo zato, ker se namerava kupiti močnejšo gonilno moč. Kdor se za to zanima, more si ogledati napravo pri delu, v usnjarski tovarni Karola Pollaka.
Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na zgoraj navedeni naslov. (193S- 2
Geschaftszahl
Firm. 79 2.
Einz  T—158,1.
E ntragnng einer Einze.firma.
Eingetragen wurde  in das  Register fiir Einzelfirmen:
Sitz'der Firma: Ratschach Isssfi Stelnbruck. Firmawortlaut: Frana
€>MelielIa. Betriebsgegenstand: Gemischt\varen-handlung. Inhaber (1.): Franz Gschella. Uatum der Eintragung: 7. August 19'>2.
K. k. Kreis- als Handelsgericht Rudoffsvvertn.
Abtheilung L, am 7. August 1902. (Vpisala se je v register za posamezne tvrdke: Sedež tvrdke: Radeče pri Zidanem mostu. Naslov tvrdke: Franz Gschella. Prodajalni predmet: trgovina z mešanim blagom. Lastnik I Franz Gschella. Datum vpisa: 7. avgusta 1902 C kr. okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, oddelek L, dne 7. avgusta 1902.) (194H
Kupujem
vsako  množino lepih, belo posušenih
jedilnih
po najvišji ceni.
Jožef Ceuz.
(1940 -2
Anton Pre^ker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 34 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po msrl se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno is nsihitreje isgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg It. 28
nrar, trarover z zlatnino In  •rebrsln« In z vsemi optlenlml predmeti.
Nikelnaata remontoar ura od gld. t-»o. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4*—. Ceniki zastonj in franko.
MODERGE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   ®   (sg   ®   ® ®
v Ljubljani, Glavni trg ® @ štev. 17. ^ ©
Skladišče z« modno blago, pozamantrlja, trakova, C 6ipka, svilano blago, parilo, m » * • a klobuka sa dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno, m a m a «
HENRIK KENDA
90
Trgovski pomočnik
dober prodajalec ter vojaščine prost se sprejme takoj ali vsaj do 15. septembra v v veliko manufakturno trgovino. (1954)
Ponudbe naj se pošljejo na Franc Wokač-a v Novem mestu.
Dve deklici (učenki) ali pa dva fanta (dijaka)
iz   dobre  rodbine   sprejmeta   se pri
boljši družini na hrano.  Glasovir na razpolago. — Posebna soba. Ponudbe pod „A. 1867" na upravništvo »Slov. Naroda«. (1953—1)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, possbno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-33:
Dobiva ae v večjih gpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, IJ uh!.! h u si. Pred škofijo nt. **.
- V
±1
s hlevom, vrtom, poljem i. t. d.,
ležeča ob glavni cesti, se proda skupno ali na drobno.
Več pove lastnik Jožef Štrukelj v Dravljah st. 63. (1918—3)
Učenec
se sprejme v trgovino s špecerijskim blagom.      fi904—3)
Več se izve v Spodnji šiški št. 159.
„Jtarodni dom".
Otl  iifdelje 1?. tlo  arede %0. aifu^ta
Afrika v Ljubljani.
Gospodična
ki je z dobrim vspehom absolvirala trgovski kurs, slovenskega in nemškega jezika zmožna, želi vstopiti kot knjigovodkinja ali korespondentinja v kako pisarno.
Prijazne ponudbe pod Služba" na upravništvo »Slov. Naroda«. (1944-2)
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohranit« iepo bleščeče in trpežno, naj kupuje m asu o
Fernohndt čreveljsko črnilo;
za svetla obntala samo
FernoMt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl. C. kr. priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška 7. al nara: (1161-14)
Dunaj, I., Schulerstrasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
*r^St. Fei»»oIeixdt.'»
karavana.
45 oseb. Moški, ženske in otroci. (1695)
Afrikaitfska vas. Taboriško življenje. Afrikanska kuhinja, itd.
Predstave bodo ob 1 ,12 uri dopoludne, ob 3., 1 3 5., in 6. uri popoludne in ob
8. uri zvečer. Vstopnina kakor že naznanjeno.
Protin (Gicht)
revmatizem se izleči za gotovo po uporabi mojega mazila, kojega izdelovanje je v moji rodbini dedno in ki v jako kratki dobi ozdravlja protin, putiko, trganje po udih, pokostnico, tako da so po uporabi tega mazila osebe, ki so morale dolga leta ležati v postelji, precej in popolnoma ozdravele. „Za uspeh jamčim". Mazilo pošilja v steklenicah in z navodilom Viljeiiiiua Mucliu- v Mladi Boleslavi št. 9 na češkem. Sto in sto zahvalnih pisem priča o izbornem vpljivu tega mazila.
Vaše blagorodje! Moram se vam zahvaliti za poslano mi mazilo z navodilom, kajti nisem že več upal, da bom kdaj ozdravel. Poldrugo leto sem trpel grozovite bolečine v len nogi in križu, po koncu nisem mogel večkrat stati, tako da sem moral po vseh štirih laziti. Poslužil sem se Vašega sveta in, hvala Bogu, edina pošiijatev Vašega mazila izlečila me je popolnoma, za kar Vam izrekam prisrčno zahvalo, Bog povrni Vam neštevilnokrat. (1933)
V Svitkovu pri Pardubicah 2 maja 1893.
Fr. Buchta, kmetovalec.
Cenjena gospa! Vaše mazilo zoper „protin" se je v naši rodbini že večkrat izpričalo kot izborno sredstvo, za kar se Vam najprisrčneje zahvaljujemo. Z velespoštcvanjem
Antonin Potužil, kmet.
V Perući, 30. avgusta 1893.
Samo za A vinarje je možno napraviti
krožnik dobre juhe
v 5 minutah iz juhinih konzerv, ki se uporabljajo v c. kr. avstr. armadi. — PoSiljatve 130 porcij za 5 K po poštnem povzetju ali nekoliko porcij in navodilo kot vzorec za 40 vin. pošilja franko, če se dotična svota naprej pošlje Jindrlch VoJ-tech, Kral. Vinohrady it. 583. (1813—7)
„JVarodna Tiskarna"
v tjubljani
odda za več mesecev v najem
ne^aj shramb
na svojem stavbnem prostoru v Kna-flovih ulicah.
Vpraša naj se v upravništvu »Slov. Naroda«.
Firm. 261. Einz. II. 74/1.
Eingetragen vvurde in das Register fiir Einzelfirmen:
IBonižnle^  Franz Ložar, Ge-
mischtwarenhandel. Inhaber: Franz Ložar. K. k. IjaiideHgerlcht.
Laibach, am 12. August 1902.
(Vpisala se je v register za posamezne tvrdke: Domžale, Franz Ložar, trgovina z mešanim blagom. Lastnik: Franz Ložar. C. kr. deželno sodišče. Ljubljana, dne 12. avgusta 1902.) (1950)
Innmpli" sledilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se pristedi na kurjavi. (780—40) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč .Triumph' S. Goldschmidt & sin
AVeln na Gorenje AvHtrijMkem.
Dobro izurjen -
trgovski pomočnik
se išče za tukajšnjo špecerijsko trgovino.
Prijazne   ponudbe   pod   naslovom: „poštni predal št. 57". (1941—2)
Več izurjenih
sprejme takoj (1926 —2)
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici, Gorenjsko.
Ravnokar Je Izšla knjlžlea
„Cerkvene pristojbine"
-Ht« štolnina «*— za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
II. natis.   Cena 12 kr. (24 h.) Založil in prodaja Itok Ilrofenlk v LJubljani, FlorlanHke ulice Mt. 33. Dobiva se tudi v J-. Krhnentner-Jevl knjigarni v LJubljani. (1855—6)
n  «  (1642_10) ~
Gricar & Mejac
Ljubljana, Prešernove ulice št. 9
vljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. sept. t. I. ob nedeljah in praznikih zaprta.
*
Ljudevit Borovnik
pulkar v Borovljah (Ferlaeh) na Horoskem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — Hastro-(96) vani ceniki zaitonj. (33)
i i
m
1 m
J
I
I
i
i ■ i
m
I m
m
I
»5»
O ro^niški nadst rajnik Želi se seznaniti z ffo-spico v svrho ženitve.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati do 15. septembra i.l.na upravništvo „Slov. zaroda" pod naslovom „S^drija".
(1664-1)
I I
1
m %
i
i
m
m \$\
m m
Št. 156 pr.
Razpis,
(1967—1..
Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani je ;
izpraznjena
sIulžTosl 3s:o3nLtrolorj3-
z letno plačo 2.600 K, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K ter s prostim stanovanjem.
Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje
do dne lO. septembra 1902
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 10. avgusta 1902.
0!
0
«■ 0
0
tir
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
CCpO 1 kl PAPAn Je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter I LJlOnll UnUAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
(■lavna zaloga za Kranjskot (1156—14)
Josip Ulayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Št. 24947.
(1958)
Med. dr. Eduard Bretl
(1971—1)
bivši operacijski gojenec na graški kirurgični in gvnaeiko-!sgični kliniki, bivši voditelj dr. Jrlan-ovega zobozdravni-škega atetijeja v Špitalskih ulicah
VValter Hermsdorf
amerikan. dentist, bivši asistent na zobozdravniški visoki šoli v Chicagu, potem asistent pri dr. Jrlan-u
usojata si p. n. občinstvu naznaniti, da sta otvorila zobozdravniški in zobotehntški atelije na vogalu Špitalskih ulic in Jttestnega trga.
Uhod Pred škofijo št. 1.
* * 0 0 0 0
0
0 0 0
0 » 0 0 0 0 *
0
« 0
Prihodnji teden pričelo se bode s tlakovanjem Dunajske ceste od njenega pričetka do Dalmatinovih ulic.
Vsled tega podpisani mestni magistrat odreja, da je za čas vrše-čega se tlakovanja po tem delu Dunajske ceste dovoljeno voziti le prevoznikom v smeri proti kolodvoru in sicer po tlakovani progi električne cestne železnice, ne da bi bil njeni promet moten.
Vožnja s težkimi vozovi pa se sme vršiti le po Marije Tereziji, Bleivveisovi in Franc Jožefa cesti; vožnja z lahkimi vozovi pa po Sod-nijskih ulicah in po Miklošičevi cesti, oziroma po Kolodvorskih ulicah.
Ta odredba se ne razteza na vozove, kateri morajo do hiš na Dunajski cesti voziti.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. avgusta 1902.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten fortland-cement v vedno jednak ornem i, vse od av8trijskegav društva inženirjev in arhitektov doloCene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale« nadlirlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j si o v i te j & i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: <8M-i8> :;. Dunaj, I., Maximillanstrass8 9. =
873
^649
Fotografi«
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih
ulicah in v „Zvezdi"
aoasBsm
EBSSNBSnSSM
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejša
>5 i Ali G,
M. Pakič
Neznaium naročnikom se pooilja s povzetjem.
t Josip Reich ►
4 likanje snkna, barvarija in r i kemična spiralnica na par r l   Poljanski nasip — Ozki ulici it, i £
- ae priporoča za vsa v to stroko spadajtfla v-
5 dela.
Poatretba todna.
Oene nl&ke.
i» ■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■mam
Ljubljana. Židovske ulice štev. 4. g
Velika zaloga obuval |
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke p
je vedno na Izbero. j£
Vsakersna naroČila izvršujejo 8e točno in *
po nizki ceni.  Vae mere se shranjujejo in P
zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih bla- |» govoU naj se vzorec vposlati.
■
SOTfflf
vzorec vposlati. 1» vvvchiiisiiiiiip
Klobuke
najnovejše facone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg- 6t. 11
Avgust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt Trno-c« raci.) 34 p izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna ^
i
»ode "8SQ I
^ po najnižjih eenah.
£ Znpnje ln prodaja staro <rlnsko posodo. ^
j loajBgajnBatoaaiaaBaiga^^ *
Ign.
1 aaawaaaaaaawa»w
1. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip st. 8 (Relchova hiše)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečmcami ali kahlami. Popravljanja hitro In po coni. Vnanja niročila se hitro izvrsd.
.-S —— i aa—1 mm
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, Ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg,-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vae razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—18)
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške Inje
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerkiv.
rn^rn 9fl     ■ a * 1376- 19)
OCnnI^I\Cnda Ljubljana.
. prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene foulard obleke so ravno
* * * *  v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrci na zar^tcuanjc franke preti urnitui.
-OVI
šivalni stroji
OSST so najbolši. *SQ
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
m  cz___:   x:.._l_.:   .     . " delajo celo po lOletni rabi
PfafTOVI  SIValni  Stroji ge> vedno brezsumno.
rt_   ■   x;___i_: ;; 80 nepresegljivi za domačo
PfaffOVI   ŠIValni   StrOJI   rabo in za obrtne namene.
Pfaffovi šivalni stroji
so posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
Pfflffnvi Šivalni <5troii se prodajajo z enomesečno r"iailOVI  šivanu  auuji    poskušnjo ter s pismenim
" •        " — —---------- jamstvom za 10 let.
M lice   naj ne zamudi pred nakupom ml ogledati praffove šivalne stroje.
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
(170—14)
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
•m
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
16 milijonov kron.    nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre dopolndne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.  Rentni davek od vložnik obresti plačuje
hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nili otrok in varovancev.
Denarne vfoge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/*°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13—21)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Hudo se maščuje, ako dame zanemarjajo negovanje polti
ako se malo brigajo za to, kadar si izbirajo sredstva za umivanje ter uporabljajo za svojo toaleto najeenejša in najslabejša mila. Svarimo Vaa, krasne dame! S slabimi, od sode ostrimi mili se uniči lepota obraza, nežnost polti. Uporabljajte za svojo toaleto UuerlnK-ovo milo m movo. To milo, ki je popolnoma brez ostrosti, za to pa jako mastno, je, kakor se je izpričalo, najboljše sredstvo za negovanje polti. Ono ne da samo povspešuje lepoto polti, ono jo tudi ohranjuje. Za «« vin. se dobiva povsod to iavrstno damsko milo. b (706—3j
Prostovoljna razprodaja.
Posestvo gosp. Matije Dolničarja v Trbovljah, to je:  hi*e, mlin, žaga, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi se bode
dne  19. in 20. avgusta  1902 (1745-3*
od 9. ure dopoludne naprej na lici mesta prostovoljno po kosih prodajalo.
Posestvo leži tik  premogokopa v Trbovljah.   —   Hiše so pripravne za vsako obrt; nekatere njive in travniki pa za stavbišča. — Plačilni pogoji so ugodni.
Zobozdravnico poročilo!
Sprejel sem kot asistenta in zlato-tehnika strokovno izredno naobrajenega Jfolandca.
V mojem ateljeju se vsa v zobozdravstvo spadajoča dela kakor: nadomestenje umetnih zob in zobovja v zlatu in kavčuku, zlate in druge plombe i. t. d., izvršujejo dovršeno po solidnih cenah.
2 visokim spoštovanjem
s^vgust Schweiger
zobozdravnik
hotel „Stad't Wien" („pri galicu"J II. nadstropje, konverzacija v slovenskem, nemškem, laškem, francoskem in angleškem jeziku. (1962— 1
Oglasni izvleček.
Glasom odredbe oddelek 13, št. 1435, z dne 25. julija 1902, namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo razne
oblačilne in oroževalne predmete
za c. in kr. vojsko
nabaviti pri malih obrtnikih.
Glede natančnejših pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v štev. 185 dne 13. avgusta 1902 tega lista polnoglasno prijavljen. (1911—i)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Založena 1847. |ftfr ^| Založena 1847. \^
Tovarna pohištva     .-»«=«-. J. J. NAGLAS
v Ljubljani 34
Zaioga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan $t. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za Spalne SObe,  oprave za jedilne
sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
t- ■
ixx xx lx o
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-130)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
L LnserJ^ olž za tiris
Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim oče-■ -som, žuljem Itd. Itd. =====
Glavna zaloga:
Ls Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling-.
^ Lflser-je?-Sote
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr. G. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (621-23.
K sezoni
K sezoni
i o
C >
Si 3 2 o
58
o w
2. o
priporočam svojo bogato zalogo p u h it najnovrjalh sUtemov"in najnovejše vrste, »•evolverjev itd., vseh pripadajočih rel4%l»l*ov in municije, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem
najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p,, n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče narocb« in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (105 —33)
Frail Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
proda se veliko
lepiF) parcel
Cstavbl6č) (1812-3)
v Ljubljani (mestni pomerij) po 21/«, 3, 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter.
Več pove: c. kr. konoes. bureau za realitetni promet: J. N. Plauiz v Ljubljani, Rimska cesta št. 24.
IEn-u.la.2TLt na.   izvršitev naročil.
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiia ur in zlatnine Most (Br0x) m te v. «4 Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   , 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*30
Nikelnasti budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—69)
03T Iluatrovcni katalog »a a ton/ i» poitnins proti«.
Novo! "gSfl tfSfT* Novo!
Izborno jlestanje za tla, stene, pohištvo M.
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
je najboljše samopleskanje za tla!
Ljubljana s d929-1)
M. Spreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščeč!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
Toplice cesarja Franca Jožefa
m       a   |mM   na južni železnici (postaja za brzovlake) 7 ar od Dunaja — Za *r*| zdravljenje otforjeno celo leto.    (1879 - 3)
Sobe, v katerih se da kuriti in restavracija. Najtoplejši vir na Štajerskem (38'/30 C). Enako učinkujoče kakor Gastein, Pfaffers v Švici. — Največji komfort. — Električna razsvetljava. — Dva prostora za tennis-igre. — Znatno prenovljeno in izbojšano. — OglJIkoltialiene kopeli. — Izborna lega za peščene kopeli.
TopliSki zdravnik: Med URIV. dr. Rudolf BeCk, Lastnik:
ta čas na Dunaja I, Haarhof 4 . TeOOOF UMlKO!.
7Hoi brmalna wr>rld iz vrelcev cesarja Franca Jožefa to-
Z-UdJ se pije samo lt5l 11 Idil Id V\JUd pjic _ Najboljša in najcenejša, bakterij prosta, okrepčevalna pijafa. — Skladišče za Dunaj in Nižje Avstrijsko pri M. Willischu, Dunaj, i., Ftihrichgasse IO.
Naravnost pa razpošilja oskrbništvo cesarja Franca Jožefa toplic v Laškem trgu.
7* W
Dr. Ucilentin Kr'SPcr
in
Dr. pran Temin^e^
naznanjata, da sta premestila svojo
v lji$e $t. 8.5odnij$yb a''c
nasproti ncui ja^tični palači.
U Ljubljani, dne 9. avgusta 1902.
(1908 -3)
-,r J» *f» eX»       w-
t t t t t t T
prodaf ata
brinovec in tmrski liker
Frana Gveka iz Kamnika. b(1789.7)
Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko v Ljubljani. T7"3-Toilo
na
redni občni zbor
kateri se bode vršil
v četrtek, 21. dan avgusta 1902, ob 3. uri popoldne
m   pritličnih   prostorih    „ Narodnega doma".
1. Pozdrav.
2. Poročilo o odborovem  in društvenem delovanju v preteklem letu.
3. Poročilo o blagajničnem stanju.
V Ljubljani, dne IG avgusta 1902
(1949-1)
Dnevni red:
4. Volitev predsednika in odbornikov.
5. Volitev treh računskih preglednikov.
6. Eventualia.
Fr. Terdina,
pr edsednik.
H. Suttner		v Kranju.	
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo prodajalno ur, zlatnine in srebrnine zelo povečal, ter v to svrho izdal tudi nov krasen cenik, ki ima blizu G00 podob, in katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in franko. V zvezi sem z največjimi evropskimi tovarnami. Fine žepne ure dobivam naravnost Iz prvih švicarskih tovarn v veliki množini, zato mi je mogoče prodajati jih po jako nizki ceni. Prav to je tudi vzrok, da razpošiljam blago dan na dan v vse domače kraje, pa tudi v inozemstvo, zlasti v Ameriko. Mnogo denarja si vsak prihrani, kdor rabi dobro idočo uro, ali razno blago iz zlatnine			
in srebrnine, ako se obrne do moje tvrdke, ker po tej  nizki ceni ne prodaja nihče drugi tako dobrega blaga. — Da je moje blago res fino in vsakemu povšeči — ker takoimenovanega  dunajskega blaga sploh nimam v zalogi — dokazuje na stotine zahvalnih pisem, ki so vsakemu pri meni v pregled na razpolago.			ti
Z odličnim spoštovanjem H. »IT'JT'TISFI^ie w Kranju. (1932-2)			
Lekarna #„i
^ IJunlJanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar In kemik
e* ep" 55
• Ki S
"S 22 •9*3 ■
priporoča:
c a . £   f3 p, ■ £ 13
A0 o c 3
•■-i &
o •♦-»
p _i co
Mi-
S .g Ig I olj . g
- ?jd ° - n c o c 'Po a Ti ** *J 0 «J 33
.= I ^
ti £CQ
m _,     t4 j- 2j«j ~w »s-t; o-°
O  '—>  *~ 'O  «>  o       ^3 t~  O  r-i CO
• C N o o S • m ta
- a «      • °
1   »o o^,
•o rt x3
a s s
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna j
Stari trg št. 21.
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štov. 32.
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča 34
R. Miklauc
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5.
S5
Važno!  >. Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine lid. tudi po Kneippu, ustne vode In zobni presek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, loto^rtiUrne aparate in po-trenaelne, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In kenjeka. — Zaloga svežih mineralnih vod In soli] za kopel. 33
Oolastv. konces. oddaja strupov.
dkM-«rlBse>K*e5if es«B
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvrsuieu se točno in solidno.
Drogerija A ntnn KailC
Ljulljana, Sefenfiuraove ulice št. 3
Alni7li I/raP7mor proflaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
HIUJLIJ l\iaULlllGI Ijubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
s
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Pranja Mersol fflg;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih In Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Blonograml  ln risarlje se v poljubnih  bojah in slogih   vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
j  Fran Bergant j
I Ljubljana, Sv. Jakoba trg" št. 6 I
U nasproti cerkve hv. Jakoba %
priporoča svojo
I šuBcenjsicomdelitatesno I trgovino.
Na debelo
Na drcbno. I ——— o
»peoih&i^obtei t
I    Doma žgana kava.
I      Šunke in salame.
t Garantirano pristen runi, *
I     konjak, ruski čaj ter
i raznovrstna južna vina. g
MjŠA
tki
Naznanilo in priporočilo.
Jemljem si čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel staroznano
gostilno „pri" nemškem vitezu"
• >«^- na Rimski cesti št. 5 -fe^ ■
kjer bodem točil pristna naravna dolenjitka, iMtrlJanaka In «ta|emka vina ter vedno sveže  KelniiuhaiiHovo  marčne nivo vrček  I*** fe7 S. O kr. — Za (torka ln mrzla Jedila je preskrbljeno ter se sprejemajo po ' dogovoru abonenti na. hrano.
Priporočam se toplo za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
(1931-2)
Pian Zaveišan.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in isplaćuje hranilne vloge
obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od 3—O popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882—2) Dr.   TfL.   Hlldnlk^ predsednik.
Pisarna
c. kr. notarja
dra. Karola Schmidinger
nahaja se
(1924-3)
v Bahovčevi hiši št. 9
v Sodnijskih ulicah*
m
M
M
■m -m
c. kr. notarja
D=FranVok-a
nahaja se sedaj
na Miklošičevi cesti št. 24
v hiši gospoda dr. Val. Krisper-ja pri novi sodnijski palači.
(1885-4)
J
^% ©
Hfajizvrstne|ši9
za i, 3 in A Mtrsula
jekleni plugi
D„n»Q za travnike In za mah, DI CtllO elenkaste In diagonalne
Krožčasti ali gladki jeklen i poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni amerieanski za travo, tieteljo In žito
Grablje za seno in žetev, obračala za seno Patentovani sušilni pristroji
za sadje, zelenjavo Itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tudi za vse namene Mlini za sadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozdja
mmf Samodelujoee ~W
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
Prenosljive štedilnokotlene peči Parilniki za klajo
prizna
> nalbolfS!
Mlatiln i o g
za iprrgo
8 pafenfo-vanlm vrtilnim krožnim mazllnl-kom za gonitev
z roko, vitlom (geplom)
ali
s paro
i do e
Vitli (gepli)   vpreznlh zlvallj
Najnoejše čistilnice za žito Izbirainiki. Strgala za koruzo Slaraoreznl stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozna, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo in dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji (881—7
PH. MAYFARTH & C o.
tovarne gospodarskih strojev, železo I ivnice in parne fužine
Ustanov. 1872.   Dunaj,  \ 1/1, TabOrStfaSSe Št. 71.    850 delavcev.
Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi ln bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Natančni katalogi in nebrojna priznalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
*	t)
	
*	*N
X	t) O
t)	£L
&	
O	*
C	
3_	*
	
>«A	*
	* U
CS	
iS
F? "Oft
8-"5 v
^     ti » «3
ti iJ
tj "S
o tj -2? c o S* c
^ ^ i?
ti
-Q 21
C c
a
-O fj
mi
-o
O "U
9
m
E
« L CB
■o
II
mt
(114-63)
pristnih Jos. Reit-gjYBj^f      hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po lati eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Styria, francoskih Peugeot-, Stefanie koles
Fr. Čuden
kj ^KSfe^č^P urar in trgovec, na Mestnem I    ^■■(r^  trgu št. 25, nasproti rotovža
Papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stroč- — niče ^/
»Taj-boljši izdelek sedanjega
# časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. iB6a9
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv»n Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.