Štev« 44

Liehzj -sobota 9»marca 1946.

Leto 2.

MQA J  ZAPBTA.

Nočno zabavišče "Celestine" je majhno in dim cenenih
francoskih in š-cansklh cigaret oe dviga kakor gosta megla proti stro¬
pu* Zunaj blestijo kljub zimski torni zasneženi vrhovi Pirenejev, ki
se dvigajo nad malin mestom Lacbcnomn To mestece je kot pregrada

adnj im

med demokrat J

l';p i

n X

O

.;; o m
.s za

fašisti

Onim oporiščem v Evropi,
poroča o razpoloženju, ki
vlada v tem mesta, o govoricah., kr se Piri j o na tej in na oni strani
meje in ki ustvarjajo vedno bolj grozeče ozračje.

VOHUN - ,.. Francovi agenti so v teh dneh agilnejši kot kdaj koli prej.

Smukajo Čez mejo, pomešajo se'med ljudstvom in zbirajo svo¬
je informacije.

"Bili sn?o zatopljeni v razgovor s kapetanom španskih

'aiiustrated

ki W

se je naglo obrnil

spanec

je dopisnik, "ko je nek velik, bled

in sledilo je

Spanec je stopil za njegov

*o'

E]

nekaj be-

edi

hnila. Grozečih ■ obrazov so "ma*»

"maki jev", p ripo vedu
vstopil v lokal. Kape
sed v vrtoglavo hitri španščini
stol. V trenutku je zmeda glasov po

kiji"obkolili ncvodpšleca.'Nastalo je vpitje in večkrat sem razločil
besedo "fancist 5 ’. ^Tajbolj je vpil kapetan. Tudi "francist" je raz¬
burjeno kričal, ven da. r se je iz previdnosti nekoliko umaknil. "Kaj
pa je?" sem vprašal.-'Ne .govorite sedaj, nevarno je", mi je nekdo
prišepnil. "To je Francov vohun". i

ŠPANSKI MAKIJI. Gospa Cč _ lestine. lastnica bara, se je pojavila piri

naši mizi. "Mislim, da bo bolje, če greste z menoj",
je dejala. Zginila sva skozi neka vrata in prišla v stanovanje. Raz¬
burjenje v lokalu je naraščalo, nato je naenkrat vse utihnilo. Nekaj
-minut pozneje se je pojavil kapetan z nekaj tovariši. "Kaj pa je s
F"francistom"? smo vprašali. "Odšel je" - je kapetan kratko odgovoril.

Nato mi je pripovedoval: Francovi vohuni zadnje čase na
vseh krajih hodijo' čez mejo v Francijo, da bi izsledili kraje v go¬
zdovih, kjer makiji delajo. Držijo se starega recepta in skušajo ne¬
titi v zabaviščih nerede« Ce potem zaradi razburjanja in od vina o-
marnljeni duhovi zgubijo oblast nad seboj, tedaj pridejo na svoj ra¬
čun, V takih slučajih zvedo skoraj gotovo kake važne novice.

Toda ostanki španske republikanske armade '30 še vednč
tukaj - čeprav so jih taborišča in obsodbe precej zdecirairale. Biva¬
jo v gorah Pirenejev, d.rvarijo 'in ponoči prihajajo v obmejna meste¬
ca. Tam se snidejo podobna kakor v baru gospe Cčlestine. I

TRIDESET FRANCOVIH DIVIZIJ... Na drugi strani blestečih zasneženih

hribov leči trideset- Francovih naj- (
boljših divizij. Na mejnih prehodih vidite močne straže v sivih uni- /
formah, ki se od daleč komaj razlikujejo od Nemcev. Teko ozračje ču-i
ti te ob vsej španski meji od Pcrpignsha do Hendapa. Na tem področju' 4
se nahaja
in Tarčo >
banja, i£a-

i o


S’000 repu! 1.1 koncev. Mesta kakor ' Bi ar rit z, P

To - je ozračje podtalnega gl

a u

sar-.s kii

ko so bili še. Nemoi

dež-ali.

Štev.44. —-- Domači glasovi, 9*111-1946.

Str. 2.

V vsej južni Franciji se žirijo govorice, ki ustvarjajo
stalno napetost, Tihotapstvo med Španijo in Francijo pa .nudi borcem
španskih makijev pa tudi Francovim vohunom odlično kritje.

OTOPELOST PRI ŠPANSKEM LJUDSTVU. Nek majhen Bask nam je pripovedoval

o posebni vrsti tihotapskega blaga,

smo govorili z bivšim pravosodnim ministrom
nem An som,- Pripovedoval nam je ? ca so repu«

J J  ‘ i sel? da bi 'uporabili

^ k  e.l

V iiirnt

španske republike- trna

blikanoi več ali manj opustiti misel? da bi uporabi1i silo* Samo
ena misel preveva vse Spance s hitra osvoboditev d e.l el e. Kako naj se
to zgodi? o tim so si mnenja prečo j različna® Mcovrgi j.Iva dejstvo
pa je? da je- ppansko ljudstvo postalo precej, brezčutno, Vsaka na¬
silna poli tička cprem&i
želi prinesla še vetje

.pa - ako bi spodletela
trpljenje

bi irkrvaveli de-

g q  e p,  i.

se -zgoci j
•znebite..

z vtihotapljenim orožjem ? Tega vpra-

r

reviano mr j<

"S

mlad Spanec, ki je
> a j n o p c ličijo,' ki
r začeti.

kaj

'šanja se nisem mogel

ravno ušel iz 'Francovih zaporov? pojasnil!
preši na vseh koncih in krajih? se’

Toda vsi vemo? da opozicija v deželi še ni popolnoma zaspala.

Število tistih? ki so pripravljeni žrtvovati tudi svoje
življenje, samo da bi. vrgli zasovražrni rosim? raste Iz dneva v dan."

In spet smo v zadnji sobici pri gospej Celestini. Trije
drugi emigranti so z nami. Kakor vsi vojaki, tako tudi ti hrepenijo
po urejenem življenju. Radi bi se spet lotili svojih poklicev, naj¬
prej pa seveda se vrnili domov v domovino. Kljub sedmim letom emi¬
gracije še upajo .

Z MIROLJUBNIMI SREDSTVI? "Ro&emo revolucije", je dejal kapetan, V

stalni zvezi smo z ljudmi doma .in vemo,
da si tudi oni želijo miru. Na naših vožnjah vzdolž meje nismo sre¬
čali nobenega republikanca? ki bi dal prednost uporabi orožja pred
političnim ali gospodarskim pri tisk o,m na Franca, V Franciji? Mehiki
in Ciieju živi pol milijona izseljencev. Vsi bi se radi vrnili do¬
mov. Zastopajo vse stranke in vse veroizpovedi. Tvorijo pa enotno
demokratično fronto in hočejo z miroljušnimi .sredstvi vzpostaviti
svobodo v domovini."

Težko je verjeti na uspeh teh "miroljubnih sredstev",
ko je ozračje polno govoric in napetosti. In če pomislimo na Fran¬
cove divizije in na čete afrikancev? ki se onstran Pirenejev vežbajo,
petem si moremo komaj predstavljati, da bi miroljubna'sredstva zak '•
iSosčevala za zrušen j e tega zadnjega oporišča fašizma v Evropi. (aTelt-
presse od 5® t*m.)

en iignii druoi aretiran...

V Trstu ;je 22» febrauarja pri belem dnevu Izginil dr,
Albin Srna j d. Poročila govore, da so ga ugrabili agenti OZNE,"Pri¬

morski dnevnik" je v tej

nega z
feali o
narji?
,li jske

zvezi pisal dne 2.marca tole:

Vprašanje Julijske Krajine je danes v središču svetov¬
anim an ja. Od povsod prihajajo novinar ji v Trst, da bodo porer-
dek neona r ca -1  e komisije. Prišli so tudi jugoslovanski novi-
priti X so roti tov o riši .iz cone B,
kraj i.r e n a ~ bouj živo in neoosrodn o

Z ejinv j o urite,i. prhi: .Dušan .Forfič? urednik "Primorske

ki A se jih -vprašanje Ju*

‘v i /j o ^

Štev.44. —------— Domači glasovi, 9.III. 1946. Str. 3»

borbe" in bivši dopisnik vojnih edinic II. korpusa Narodno osvobo¬
dilne vojske Jugoslavije.

Kmalu po prihodu v Trst ga^je civilna policija brez vsa¬
kega povoda aretirala in predala sodišču.

Njegovo aretacijo moremo smatrati za napad na svobodo
tiska, za poi'*as, da se jugoslovanskim novinarjem onemogofei Svo¬
bodno poročanje o stanju v Julijski krajini.

Se prav posebno pa nas žali to, da se aretacija Dušana
Fortiča spravlja v zvezo z domnevno ugrabitvijo dr.Albina Šmajda*

V represalijo za izginotje tega vojnega zločinca, čigar
izročitev je Jugoslavija že zdavnaj zahtevala, je bil aretiran naš'
novinarski tovariš Di?ran Fortic. Mi smo že neštetokrat pisali o kre-
tan.ru jugoslovanskih vp.jnih zločincev po Trstu. Vest "Glasa zavezni-

; kov cin "Vcce libora*, da je dir .Srna j d bival v Trstu, nas samo potrju¬
je o tem, Bival pa ni v Trstu le nekaj dni. Major Stane Cunder more
pričati o tem, da je, dr,Srna;]da v dražbi s drugimi vojnimi zločinci
lobijem, Slancem, Stavbenikom, Kavko, srečal že novembra v gostilni
^)v ulici Valairivo št. 3 in po tem če nekajkrat na cesti, In prav are-
. tacija Dušana Fortiča potrjuje to, kar smo že nekajkrat napisali,
da je bivanje jugoslovanskih, vojnih zločincev v Trstu izvor provo¬
kacij proti Jugoslovanom in Jugoslaviji.

Oglejmo si dva svetova, ki v zvezi z aretacijo Dušana
Fortiča stopata na dan. Dušan Fortič je eden izmed mnogih vedrih'pri¬
morskih fantov, ki so se s puško v roki borili zoper., okupatorja. Dr.
Smajd pa je agent O'Vre in gestapa, povezan z vso široko mrežo vojnih
zločincev v Trstu in Italiji. Vsakomur more biti jasno, da se mlad no¬
vinar ni.mogel spuščati v početje,kot je poseg v razbojniško dno
Trsta. Vsakomur more biti jasno, da je izginotje Smajds, treba pripi¬
sati medsebojnim obračunavanjem agentov Ovre in gestapa.

Na aretacijo Dušana Fortiča ne .moremo gledati kot na
osamljen dogodek. Moramo jo gledati v sklopu vseh akcij civilne poli¬
cije, naperjenih proti vsemu, kar je slovenskega. Za nas je aretacija
Dušana Fortiča izzivalna, antijugoslovanska gesta postopek pa kate¬
rem je lahko vsak čas aretiran v coni A kateri koli Jugoslovan.

V imenu svobode tiska, v imenu demokracije zahtevamo
_ takojšnjo izpustitev našega novinarskega tovariša!"

Njegovi stanovski tovariši.

ICC VSC OCITOO ZAVfZNIh POLKI]

* Po vseh mestih in vaseh Julijske Krajine se ljudstvo s
slavoloki in napisi pripravlja na sprejem mednarodne komisije, ki
naj vidi, koliko je tu trpelo ljudstvo pod terorjem italijanskega
imperializma in krvavelo za svojo osvoboditev. Zavezniška vojaška in
civilna policija pa te priprave načrtno ovirata in izvajata na ljud¬
stvo vedno večji pritisk.

Zavezniška vojaška in civilna policija rušita slavoloke,
snemata s slavolokov zastave In slovenske napise ter slike maršala
Tita, brišeta z zidov napise v slovenščini in italijanščini, ki iz¬
ražajo želje prebivalstva, da pripadejo k Jugoslaviji. Zavezniški vo¬
jaki blatijo maršala Tita, Slovence in Jugoslovane, klofutajo šolarčka.
in jim zbijajo z glave partizanske čepice, zavezniška vojaška in cir* 1
vilna policija plenita slovenske in Italijanske zastave s peterokrako
zvezdo, zapirata, tovariše, ki postvaljajo slavoloke in pišejo napisi
po svojih Lisah, snemata slovenske napisne deske z javnih lokalov lil
obrti, vršita brutalne preiskave, .pretepata manifestante za ljudsko

oblas t,
jamska j

ovii
unj..

org:-rtjr.;

■ :• i r : •?; z  o p. i a o  rg ar. I z a ci ?,


zlasti Sl o Vransko-it ali**
vs-e je trditve ohsioja-

/

Domabi glasovi, 9.III.1946.

Str. 4.

Štev. 44.

jo Številni dokazi.

V soboto, 9.februarja t.l., so prebivalci vasi Devina
ob 11 uri zve&er videli angleške vojake, ki so nosili vrb bencina
proti slavoloku, ki stoji preko ceste iz Števana v Devin. Oblili so
ga z bencinom in ga  zažgali. Slavolok je deloma pogorel.

Dne 19. februarja se je na Novi cesti, ki pelje na Op-
6ine, ob betrt na eno ustavil "Jeep”, iz katerega je izstopilo vek
-fclanov zavezujške policije. Podrli so slavolok, na katerem je bil
napis »Tukaj je Jugoslavija” in -slika maršala Tita. Isto nob je za¬
vezniška policija na Novi cesti podrla še tri druge slavoloke.Dne
12,februarja t.l. je prispel okrog šestih zveber v vas Vipolze ”Jeep
z vojaškimi in civilnimi policisti. Sneli so zastavo z drega in jo
odpeljali« Isti dan so vojaški in civilni policisti sneli jugoslo¬
vansko zastavo z droga v vasi Snežece in jo odpeljali s seboj. V
perer, 15, f:cruarja dopoldne so pričeli v vasi Stevar zadnji sloveni
ski vasi pred Tržibem, angleški policisti snemali s slavoloka desko
z napisom' ''Hočemo Jugoslavijo”. Kljub protestom vab banov so angleški
policisti napisno desko odpeljali. V sredo 15. februarja, so trije
zavezniški civilni policisti v vasi, Jami j e strgali s slavoloka sliko
maršala Tita in leseno desko z napisom: "Naše žrtve klibejo Jugosla¬
vijo]” Oboje so odpeljali s seboj.

Vse to početje sporni:!ja prebivalstvo Julijske Krajine
na italijanske okupacijsko vojska iz leta 1919, ko je trgala slo¬
venske in jugoslovanske kokarde in zastave.

Ta dejstva jasno kažejo, da je namen Zavezniške vojaške
policije prepre&iti, da bi dobila mednarodna komisija pravilno sliko
o narodnostnem stanju v Julijski, Krajini. Toda Slovensko Primorje
ne bo popustilo v ■ borbi za pravico, za katero se je borilo

vseh 25 let italijanske okupacije in ^ojne. Vsaka hiša, vsak kamen
govori, da je ta zemlja slovenska in aa mora pripasti Jugoslaviji. "
(Ljudska pravica od 26.februarj a 1946.)

sr ? x=

n

PRI OKROŽNEM SODIŠČU V LJU¬
BLJANI so bile 25* febr.slede&e
razprave: zoper Šviglja Viktorja
iz Borovnice, Goršica Jožeta iz
Žalne, Novljana Janeza iz Žalne,
Perbica Antona iz .Ljubljane, Škofa
Franceta iz Dolenje vasi pri Cer¬
knici in Anti&eviba Petra iz Gorr 1 -
Logatca zaradi zlobina podpiranja
pri izvajanju prisilnih ukrepov
proti prebivalstvu Jugoslavije.
Zoper No6 Matevža iz Sp.Gorij pri
Bledu zaradi udeležbe pri umorih,
mubenju in izvrševanju požigov:
zoper Mencingerja Franceta iz Sp.
Gorij pri Bledu, zaradi izdaje
partizanskega taborišča; zoper
Vrenka Franceta iz Ljubljane, zara-

iz

Sl

di .zlo stav;! jan j a pr
per KLuge Johana
Reg enhart E zvina
Rudolfa iz Češi
Dešo iz Karabo:

Jarš, Pintar- t v-iro iz
Ruško iz Zg, :• Ra b g or -: v
,Dr ag  a ‘ i z K ari bo• a, ..Riu

po mimo v; zo-
0 b e r alfe t a d t a,
$lesije, Siegel
Dvaike, Pal;laga
Mileno iz

Mileno
Le sc v  Kine j
Paljaga
kar j a. ..Aloj¬

zi j a iz Lesc, Bbhma Riharda iz
Jarš in Javornika Hansa iz Jarš
zaradi gospodarskega sodelovanja
z okupatorjem. V torek 26, febr,
pa je bila razprava zoper Žagar¬
ja požeta iz Rudnika,•zaradi o-
vaduštva in pomaganja pri uboj- M

stvd: zoper Mavser Jožico iz ^

Crnuc, zaradi sodelovanja pri ae
ret^cijah. in opravljanja rekvi-
zicij| zoper Škofiča Jožeta iz
Srednjih Jarš, zaradi izdaje vo¬
jaškega bunkerja.

IZŠLA JE MARČNA ŠTEVllKA
"BOGOLJUBA V BEGUNSTVU". Vsebina
te številke je zelo’pestra in bo¬
gata. Uvodni blanek je napisal
sani pm-vzv.g. škof dr. Gregorij
Rožman. Vse begunce bo gotovo za¬
nimal tudi blanek "Kdaj bomo šli
domov?”

IGNAC BRANDSTETER, t^zOVVlab.
inšpektor iz Ljubi june. naj'se javi
Al o z  i j x P c ch vi...-.. 1. a - e r L i oh  bana tein /
Jiidsmacrg y  p'c, ud e.c ni o.ric.~ "