GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 22. JUNIJA 11)62 PoStntna plaCana v gotovini LETO XI. — STEV. 26 V LETOŠNJI SEZONI OD 24. JUNIJA DO 8. SEPTEMBRA BO V OBALNIH KRAJIH 27 PRIREDITEV V letošnji sezoni bo Zavod Primorske prireditve v Kopru organiziral VI. poletno sezono prireditev v Kopru, Portorožu, Piranu, Izoli in Ankaranu. V pripravah na sezono je vodstvo zavoda sodelovalo s predstavniki ljubljanskega, mariborskega in opa-tijskega festivala. Tako so lahko predvideli bogat in pester program, vendar bi bilo potrebno njegovo uresničenje tudi več zanimanja turističnih ustanov in gostinskih podjetij, kajti te prireditve ne pomenijo samo prispevka na kulturnem, ampak predvsem na turističnem in gostinskem področju. Povedati je treba, da: so za .poletne prireditve pokazale veliko razumevanje zlasti obalne komune in so namenile Primorskim prireditvam dotacije v skladu s svojimi zmogijivostnii. Na razumevanje so naleteli' organizatorji tudi pri republiškem skladu za pospeševanje kulturne dejavnosti in pri OLO Koper, medtem ko so si obalna gostinska in turistična podjetja zatisnila ušesa. Koprska turistična zveza je dvakrat sklicala sestanek, na katerega je povabila direktorje in predstavnike delavskih svetov prizadetih gospodarskih organizacij, da bi skupno s predstavniki Zavoda Primorske prireditve razpravljali o organizaciji in izvedbi prireditev ter tudi o finančni problematiki ter o programu, datumih in krajih. Obakrat je bil sestanek zaradi slabe udeležbe brez pomena, kar je značilno nerazumevanje pomena takih poletnih prireditev za razvoj turizma in tudi nepoznavanje osnovnih načel dobre turistične sezone. Neuradna otvoritev poletne sezone je bilo zelo uspešno gostovanje mešanega pevskega zbora Doma JLA iz Beograda, ki pa je bilo zaradi mrzlega vremena v dvorani namesto na prostem. Uradno pa bodo začeli poletno NAJODLOČNEJE BO TREBA ZAČETI KROTITI Kop-er v prvem četrtletju 1962: Blagovni promet v prehrambeni stroki je narasel komaj za 8 %, medtem ko se je promet z industrijskim blagom dvignil za 26%! — Kje in kako je potrošnik najbolj tepen, najbolj prizadet? Resda se je letošnja pomlad tudi v obalnem področju hudo zakasnila. Vse je kasneje, kakor je bilo v minulih letih: radič, solata, zelje, krompir, grah, paradižnik, češnje, hruške in zeleni fižol. Po letu 1956 ni več pomladi, ki bi dala tako zgodnje pridelke, kakor jih je bila dala tisto leto. Vsakdo lahko razume, da takšne časovne in vremenske nesorazmernosti po svoje vplivajo 1. na založenost na trgu in 2. na cene. Teže ali sploh pa ni mogoče razumeti, da se stvari tako počasi prilagajajo, da se na trgu cene po cele tedne nikamor ne zganejo, da so cene tako rekoč trmaste in jim ni moč priti do živega. Tako smo z izredno visokimi cenami- za vrtnine, sadje in nekatere vrste živilskega blaga lepo prijadrali iz pomladi v poletje. Vreme je zdaj lepo, sonce močno, vlaga primerna. Vse kipi v rasti in dozorevanju. Blaga čedalje več. Potrošnik pa še konec junija ugotavlja, da v letih 1956/1961 junija nikoli niso bile tako hude cene, kakor so zdaj, ko gre pri cenah za občutno razliko. Nič čudnega, če smo v koprski komuni konec prvega četrtletja tožili, da blagovni promet v prehrambeni stroki nenavadno počasi narašča, medtem ko se je promet z industrijsko robo v taistem času dvigal trikrat hitreje. Z drugimi besedami: struktura potrošnje se namreč tako spreminja, da občani trošijo čedalje manj osebnega dohodka za živila in čedalje več za industrijsko blago (oblačila, obutev, gospodinjske tehnične predmete ,radijske in televizijske aparate, stanovanjsko opremo itd.). Po določeni plati je takšno spreminjanje v strukturi potrošnje logično in s stališča družbenega standarda tembolj razumljivo, če upoštevamo že nekako pri-slovično ugotovitev iz minulega obdobja, da namreč »vse preveč zajemo in popijemo«. Toda sedanje razmerje med prometom. z živili in prometom z industrijskim blagom, ki postaja čedalje bolj nesorazmerje, očito priča še o drugih vzrokih. V glavnem seveda o izrazitem nesorazmerju med cenami živil in cenami industrijskega blaga. Izredno narasle cene živil 1. poberejo potrošniku znaten del osebnega dohodka in 2. čedalje bolj potiskajo potrošnika v nakup industrijskega blaga (če mu seveda po zadostitvi z najnujnejšimi živili še preostaja sredstev za nakup tega blaga!). Povprečje osebnih dohodkov se je v primerjavi z začetkom leta 1961 sicer dvignilo (znano je, da bolj kot proizvodnja in storilnost), toda neprimerno bolj so porasle cene živil. Za koprsko komuno navajamo naslednjo primerjavo cen samo za nekatera živila v marcu 1961 in marcu 1962: telečje meso je bilo dražje za 10 %, beli kruh za 8, polbeli za 9 in kruh iz enotne moke za 6, mleko za 9 °/o, surovo maslo za 5, svinjska mast za 61 Vo, odprto jedilno olje za 4, krompir za 127 (!), fižol povprečno za 41 "to, sveža jajca za 38, čebula za 92, solata za 358 "/o, radič za 300 %>, kislo zelje za 86, suhe slive za 18 in limone za 14 odstotkov. Lista živilskega blaga je bolj ali manj slučajna in nepopolna, toda že ta primerjava očito kaže, da so se. živila močno podražila. In ker je po drugi strani podražitev industrijskega blaga v primerjavi marec 1961 : marec 1962 neprimerno, neprimerno manjša, se sama po sebi ponuja ugotovitev, da je bil potrošnik kljub višjemu povprečju osebnih dohodkov precej prizadet prav v tisti potrošnji, ki je vsakdanja in nujna in se ji ni moč izogniti, jo izdatneje skrčiti ali se ji v večji meri odreči! Če ob sedanjem usklajevanju v delitvi čistega in osebnega dohodka pričakujemo povečano proizvodnjo ter višjo delovno storilnost v vseh gospodarskih organizacijah, potem to pričakovanje nikakor ne more in ne sme veljati samo za vse panoge industrijske proizvodnje, ampak v izraziti meri tudi za kmetijsko proizvodnjo, torej našo socialistično in tudi zasebno proizvodnjo prav vseh živil! Večja proizvodnja in Višja storilnost mora prinesti pocenitev blaga, bodisi industrijskega kakor tudi kmetijskih proizvodov. Zato je edino pravilno, da ob sedanjem usklajevanju ne gre upoštevati navodil in predpisov z vso ostrino samo za industrijsko proizvodnjo in druge1 dejavnosti, ampak tudi za našo kmetijsko proizvodnjo. Prav posebno ostro in jasno je pri' tem vsklajevanju treba glede na kmetijsko proizvodnjo do kraja razčistiti relacijo proizvajavec—potrošnik! Brez posebnih statističnih podatkov, ki se z njimi v tisku in javno neprestano srečujemo, je znano, da je prav pot kmetijskih proizvodov od proizvajavca do potrošnika tako neznansko draga. Kaj po-viaga potrošniku, če da proizvajavec češnje po 40, potrošnik pa mora dati zanje 100 ali celo 120 din, kakor smo ugotovili v Kopru 18. junija. Da tukaj niso stvari v redu, je jasno na prvi pogled. Treba jih bo poiskati, -jim priti, do živega, jih odkriti. Potlej menda ne bo več težko na pravo mero ukrotiti trmastih cen v živilski stroki, ki že vsa leta tako v živo glodajo povprečnega potrošnika! Potlej tudi pomladi, čeprav ne bodo najbolj idealne, ne bodo mogle dajati toliko špekuletivne priložnosti za pretirane cene, kakor so jo dajale doslej, (ž) sezono v Portorožu v nedeljo, 24. junija z gostovanjem ansambla TAMBURICA iz ZDA. Ansambel sestavljajo v glavnem otroci naših izseljencev v Ameriki, na. turneji pa bodo po vsej Jugoslaviji, kjer bodo obenem spoznavali domovino svojih stai'šev. V Kopru bo nastopila v soboto, 30, junija Drama SNG iz Ljubljane s komedijo francoskega avtorja Mar-ceauja JAJCE. Naslednja prireditev bo 3. julija v Kopru, in sicer nas bo obiskal baletni ansambel sarajevske opere, ki bo uprizoril balet Prokofjeva ROMEO IN JULIJA, V Kopru in v Portorožu bo v nedeljo 8. in v. ponedeljek 9. julija koncert ruske zabavne glasbe, ki ga bo izvajal sovjetski estradni ansambel SOLOVJEV. Dogovor s SNG v Trstu za uprizoritev Shakespearovega HAMLETA še ni dokončen, nastop pa je predviden za četrtek, 12. julija v Kopru in v petek, 13. julija v Piranu. Naslednji gostje bodo indonezijski folkloristi BALI, ki bodo nastopili v soboto, 21. julija v Kopru in v nedeljo, 22. julija v Portorožu. Festival jugoslovanske folklore, ki si je pridobil ugled in zanimanje že v mednarodnem merilu, se bo začel v ponedeljek, 30. julija z nastopom izvirnih folklornih skupin v Kopru. Festival bo trajal šest dni. Nastopili bodo amaterski ansambli K UD IVO LOLA-RIBAR iz Beograda v torek, 31. julija v Ankaranu, ansambel TINE ROZANC iz Ljubljane v torek, 31. julija v Piranu, kot gost festivala bo nastopil gvi-nejski folklorni ansambel KEITA FONDEBA v sredo, 1. avgusta v Kopru in v četrtek, 2. avgusta v Izoli, naši poklicni ansambli bodo zaplesali .v petek, 3. avgusta v Portorožu KOLO, v Piranu LADO in v Izoli TANEC. Revija amaterskih folklornih skupin pa bo v sredo, 1. avgusta v Portorožu. Slavnostni zaključek festivala in folklorna noč bo v soboto, 4. avgusta v Kopru. Po festivalu jugoslovanske folklore bomo lahko pozdravili kot goste predstavnike operne glasbe iz sosedne Italije. Uprizorili nam bodo v soboto, 11 .avgusta Pucci-nijevo opero TOSCA in v nedeljo, 12, avgusta Donizettijevo opero LUCIA LAMMERMOOR. Obe predstavi bosta v Kopru. Izbor domače in tuje folklore bosta dopolnila državni ukrajinski zbor plesov in pesmi BERIOZKA iz Kijeva (nedelja, 19. avgusta v Kopru in v ponedeljek 20. avgusta v Portorožu) ter državni madžarski folklorni ansambel iz Budimpešte (v soboto, 25. avgusta v Portorožu). Italijanska skupina gledališča »Ivan Zaje« z Reke bo uprizorila v soboto, 1. septembra v Kopru in v nedeljo, 2. septembra v Piranu Goldonijevo komedijo LA BOTTEGA DEL CAF-FE. Zaključek poletne sezone bo po dogovorih v soboto, 8. septembra, ko bo v Kopru baletni ansambel ljubljanske opere izvedel balet BENEŠKI ZAMOREC po Verdijevi operi Othello. Bogat program letošnjih prireditev bo prav gotovo ovrgel-očitek številnih turistov, da je pri nas dolgčas in da ne premoremo drugega kot sonce, zrak in lepo pokrajino. Z. L. . predsednik 00 SZ01 Slovenje > V četrtek minuli teden je bila v Ljubljani skupna plenarna seja Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta sindikatov. Na sestanku so obravnavali aktualne naloge v razvijanju gospodarstva in socialističnih odnosov. V uvodnem poročilu je predsednik RSS Stane Kavčič poudaril potrebo po nenehnem večanju storilnosti in po izpopolnitvi organizacijskih oblik proizvodnje. V bogati in plodni razpravi pa so udeleženci govorili še o potrebi uvedbe delitve dohodka po delu tudi v družbenih službah, o strokovnem izobraževanju, o uveljavljanju subjektivnih sil in drugih vprašanjih našega družbenega razvoja. Iver je bila tovarišica Vida Tomšičeva izvoljena za predsednico Ljudske skupščine LES, jc bil za novega predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije soglasno izvoljen član tega odbora in dosedanji sekretar Okrajnega komiteja ZKJ Koper Albert Jakopič-Kajtimir. Več kot sedem let je bilo ime tovariša Kajtimira ozko povezano z rastjo koprskega okraja in zlasti obalnega področja, ki jc po priključitvi k Jugoslaviji doživelo nesluten družbeno ekonomski razmah. Z njegovim imenom so tesno povezani veliki dosežki naših delovnih ljudi: Splošna plovba, Tomos, Pristanišče Koper, Intereuropa, nesluteni razmah turizma in še mnogi drugi, še prav posebno ozko pa je povezano s politično izgradnjo okraja ter politično in strokovno rastjo kadrov na našem področju. Vsem tem tovarišem in drugim prcbivavcem koprskega okraja pomeni njegov odhod od nas iskreno obžalovanje, čeprav smo trdno prepričani, da bo tovariš Kajtimir tudi na svojem novem delovnem mestu ostal povezan z našim okrajem ln njegovim razvojem na vseh področjih. Ko ob tem delnem slovesu tovarišu Kajtimiru tudi prebi-vavci koprskega okraja od srca čestitamo k izvolitvi za predsednika Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije, mu hkrati iskreno želimo, da bi tudi na tem visokem in odgovornem položaju tako uspešno in odločno kot doslej delal zdrav in čil še mnogo let v korist in za blaginjo vse naše skupnosti! obsotaenti osnovnih šol Vsako leto je večji problem, kam naj gredo otroci, ki končajo obvezno osemletno šolanje, kajti teh absolventov je vsako leto več, šole druge stopnje pa so večinoma že izkoristile vse notranje možnosti širjenja in zmogljivosti. Izjema pri tem so le industrijske in vajenske šole. Po podatkih bo letos izpolnilo v naši republiki obvezno šolanje 27.211 učencev, od tega bo 18.377 absolventov osmega razreda. Zanje je prostora v šolah druge stopnje 15.655 mest. Zato bodo letos kriteriji sprejemanja na šole druge stopnje ostrejši, kot šo bili doslej. Po komunah in v okrajih so izdelali analize in pripravili vse potrebno, da bi bolj organi- zirano in v skladu s potrebami omogočili absolventom osnovnih MARA GODNIC — NOVI PREDSEDNIK OK LMS KOPER Plenum OK LMS Koper je na svoji zadnji seji minulo nedeljo kooptiral v okrajni komite nekaj novih članov; za novega predsednika OK LMS Koper je bila izvoljena tovarišica Mara Godnič, za sekretarja je bil imenovan Bratimir Stojanovič, dosedanji član sekretariata občinskega komiteja LMS Koper. Za člana sekretariata OK LMS Koper je bil kooptiran tudi Marjan Pokorn, za člane OK LMS pa Irena Vidigoj, Josip Sore in Marjan Može. Pobeljene njive in poljane na gričevju nad Sečovljami, v Paracagu. Zdaleč bi rekli — marjetlcc, ajda? Ne, ampak razsežna plantaža zdravilnih zelišč in dišavnlc, ki jo Je na tej dobri, toda zapuščeni ln mrtvi, zemlji začela urejati tovarna zdravil »Krka« iz Novega mesta. Na belo poljano se je usul peti razred osemletke iz Pirana. Učenci in učenke pridno obirajo bele cvetove bolhača. V cvetju je za oko takšen kakor marjetica, Med delom piranska mladina veselo čeblja, urni prsti pa kljub temu naglo smukajo bele cvetove. Večji fantje nosijo vmes polne koše in Jerbase cvetja pod njivo, kjer Je »Krka« ob vaški ccsti sezidala sušilnico in destilacijo. Za delovno silo, posebno za obirače, Je križ. Šolarji iz Pirana in Sečovelj pa tako radi malo pomagajo. Po 20 dinarjev dobe za koš cvetja. In prav je tako: to je dobra osnova za lepe letošnje izlete ln ekskurzije. A tudi češenj Je zdaj tod, kolikor si jih Človek poželi. Opoldanska soparica je prepolna težkih in zamolklih dišav. Ob belih poljanah bolhača se vrste nasadi ma-Jarona ln timijana (materina dušica). Se dalje vijoličasto modri nasadi sivke (lavendel). Kako dehteče jc po tolikih letih čez In čez oživela ta zapuščena zemlja! Vsa Je zdaj v cvetju. Ce bi ■ Je ne kazili že razpadajoči kmečki domovi, bi Ji ničesar ne mogli odreči v lepoti in mikavnosti. Daleč je Novo mesto, toda ne predaleč, da bi jim bilo žal truda, dela in sredstev, ki jih vlagajo v to tako imenitno oživljajočo in prehujajočo se istrsko zemljo. Preudarna poteza, sijajna zamisel, ki Ji gre najlepše priznanje. Znamenitemu dalmatinskemu bolhaču tod nenavadno prija klima, ko da je rojun za te Istrske griče, doslej tako tihotno zapuščene. Ekonomski Izračun prepustimo ekonomistom. Ali ponovimo samo, kar pravijo tisli redki domačini, ki so ko prilepljeni vzdržali na tej zemlji: Kalto sc Je zdaj tu vse zasukalo! Pa smo že mislili, da bo z nami tod vsega konec. Prav Je, da je tako prišlo. In dobro se razumemo: oni malo po dolenjsko, ml po Istrsko! Z Izredno dobro letino se Je zemlja tokrat že Izkazala. Bolhač Je »ob- ■ rodil«, da bi lepše ne mogel. Sivka je vsa v težkem in bogatem cvetju. Prav Imenitno obetajo tudi druge dišavni-ce, za zdaj majaron in materina dušica. Kaj vse še kanijo Novomeščanl tod posaditi in gojiti, ni mogoče našteti. Drži pa, da so tu za te stvari tako rekoč neomejene možnosti. Plantažna gojitev dišavnlc in zdravilnih zellšC je trdno zastavljena. Razen v Paracagu ima »Krka« svoje , plantažne nasade še v Vinjolah ter v Ron-klh nad Strunjanom. Vsega za zdaj skoraj 20 hektarov. Za nadaljnje hektare ni zadrege ne problema: zemlje je dovolj. Torej na stežaj odprte sijajne možnosti za pridobitno dejavnost, ki bo lepo hasnila Istrski zemlji ln njenemu človeku. Domačini, ki prihajajo na delo, sc vedro pohva- lijo, da jim vsak dan obiranja prinese tudi celega tisočaka. V novem poslopju za cesto že drugi teden obratuje tehnično sodobno urejena sušilnica. Pravkar tudi montirajo destilacijo, kjer bo potekala ekstrakcija nekaterih dišavnic, zlasti sivke. Ce ob vsaki novi tovarni, ob vsakem poslopju pohvalimo graditelje, potlej naj velja to tudi za »Krko«. Letos februarja so zastavili prvo lopato. In v treh mesecih Je poslopje sezidano, v nJem pa oba obrata, sušilnica ln destilacija. Tu bo zdaj središče te dejavnosti. Z manjših plantaž, kakor sta v Vinjolah ter v Konkih, pa dlšavnice in zdravilna zelišča dovažajo v Paracag, ki je tako iznonada spet zadihal v novo življenje. (ž) šol nadaljevanje šolanja oziroma jih skušajo načrtneje usmerjati na delovna mesta v proizvodnji ter jim obenem omogočiti strokovno izobraževanje. Med okraji v Sloveniji kažeta najbolj optimistično podobo ljubljanski in kranjski okraj, kjer imajo več prostih mest v prvih razredih druge stopnje, kot je absolventov 8. razreda osnovne šole. In kako je pri nas? Pisali smo že, da bo končalo osnovno šolo v našem okraju 1236 učencev. Na gimnazijo se jih bo lahko vpisalo (v Kopru, Piranu in Postojni) okrog 110, na ekonomsko srednjo šolo v Kopru 140 (3 ekonomski in 1 gospodinjski oddelek), na učiteljišče v Kopru okrog 40 in na bodočo administrativno šolo v Kopru okrog 30. Okrog 400 učencev bodo sprejele v uk gospodarske organizacije. Vendar je pri tem opaziti tendenco, da se nekatera obrtna in industrijska podjetja branijo, da bi sprejela v uk več vajencev in skrbela za njihovo izobraževanje na delovnem mestu, češ da pri tem trpi proizvodnost in delitev dohodkov po učinku. Tako bo v našem okraju vprašanje, kam z okrog 270 absolventi osnovne šole. Vprašanje proučujejo med drugimi tudi družbene in politične organizacije v sodelovanju z zavodi za pedagoško službo, zavodi za zaposlovanje delavcev, referenti za poklicno usmerjanje ipladine in zbornicami. Piranski šolarji med cvetjcm bolhača nad Sečovljami NOV RAZVOJNI KORAK PRISTANIŠČA Do konca junija bodo na severnem koncu Škocjanskega zaliva v koprski luki končali montažo prvega rezervoarja za nerafinira-no vegetabilno olje. Takšne kovinske shrambe bodo zgradili še štiri v juliju in avgustu. Od tretjega priveza bo peljal k rezervoarjem cevovod, po katerem bodo olje s črpalkami poganjali z ladje v shrambe in narobe — pač po potrebi. Montaža teh rezervoarjev je nov uspeh v izgradnji koprskega tovornega pristanišča in nadaljnji korak v specializaciji poslovanja te luke. PRVI UKREPI PRI ŠKOCJANSKIH JAMAH Te dni je bil komisijski ogled položaja pri Škocjanskih jamah, katerega so se udeležili predstavniki okrajne gostinske zbornice, okrajne turistične zveze, sežanske občine, uprave jam in oba gostilničarja v Matavunu. Komisija je odredila, da je treba takoj urediti parkirne prostore za avtomobile in avtobuse, javno stranišče, Drodajalnico vstopnic in gostilni. Prizadeti so se obvezali, da bodo iogovorjeno uredili v najkrajšem nogočem roku. To je bil tudi po-toj. ki sta ga stavili okrajna go-•finska zbornica in okrajna turistična zveza za pomoč pri oskrbi s propagandnimi edicijami. Siran 2 »SLOVENSKI 'JADRAN« rr-. Kis ainigi T5T' " J * itiSllS kmetovavci voziti po cesti II. reda, ki je posebno v poletnem času močno obremenjena z motoriziranim prometom. V veljavi je predpis, ki na tej cesti prepoveduje in omejuje vožnjo z vpregami. Gre še za eno vprašanje: kam in. komu naj kmetovavci prodajo "i KOMU SLUŽI TAKSNO NERAZUMEVANJE Na območju Škofij, Plavij in bližnjih, zaselkov je precej kme-tovavcev. Ti so pred leti v letni .sesoni prodajali svoje pridelke KZ Skofije-Ankaran, ki je imela svojo odkupno bazo v nalašč za to zgrajeni baraki na Križišču ^ ... , , Ankaran. Ko se je Škofijska kme- svoje pridelke. Opaziti je da ne-tijska zadruga leta 195S priklju- kateri privatniki, ki imajo lastne čila KZ Bertoki, je odkupna baza avtomobile odkupujejo poljedel-delovala še dve leti, a je bila leta ?ke pridelke in jih vozijo kot 1960 ukinjena skupno s skladi- prekupcevavci na ljubljanski ter ščem umetnih gnojil. Sedaj je reški trg. In tako so kmetovavci najbližja odkupna postaja za. te ^Jkofij Pred dnevi so v Postojni proslavili dan prosvetnih delavcev. Ob tej prllož- kraje V Bertokih. Škofij v nosti je ljudski poslanec Ivan Regent predaval v domu kulture o liku prosvetnega delavca v naši družbi. Po predavanju so udeleženci odšli v Pred- „i — t; nrirloll-o i Jamo, kjer so preživeli prijeten večer. Okrog sto prosvetarjev iz vse občine pnpetjaii pnu^us.l i se Je udeležilo srečanja v Predjami (na sliki) Bertoke? Znano je, da morajo NADALJNJE ZNATNE INVESTICIJE Za kredit se potegujejo občine Koper, Izola, Piran, Hrpelje, Sežana in Postojna u jjciun...» prodajati svoje blago prekupče- uji. v vavcem vod manj ugodnimi po- Postavlja se vprašanje- kako *. jih :Jko 9nudila kme. tijska' zadruga. Znano je, da sta kmetijski zadrugi Škofije 'in kasneje Bertoki odkupovali kmetijske pridelke vsak dan v leseni zgradbi ob an-karanskem križišču in večkrat tudi do Štiri tone blaga, kar kaže, kako nujno potrebna je ta odkupna postaja. Kmetovavci bi bili zadovoljni, če bi postaja delovala vsaj vsak drugi dan. O prodaji umetnih gnojil, raz-kužilnih sredstev in drugih kmetijskih pripomočkov na Škofijah V prizadevanjih za hitrejši raz- zadnjega trakta hotela »Triglav«, stične postojanke v Simonovem voj komercialnega turizma v naši s čimer bi se znatno povečalo zalivu. V piranski občini so pri- državi, ki naj bi nam orno- število postelj, obenem pa bi ho- pravili predloge za zgraditev no- gočil povečan dotok deviznih tel želel urediti tudi kletne pro- vega velikega hotela »Vesna«, do- . „g j^iJo' mnogo govora na raz- sreds.tev za uravnovešene trgo- store. S sredstvi iz tega kredita graditev nosili traktov pri hote- J sestankih in zborih volivcev. vinske bilance, bodo do prihod- bi dopolnili izgradnjo Zusterne in lih »Palače«1 in »Central«, zgra- Se^aj m0raj0 namreč po umetna nje turistične sezone investirali novega turističnega središča na ditev nove ribje restavracije in onojjja in druge kmetijske pri- naj bi na Škofijah odprli skladi- narjev. Pomembni zneski so nu- še gradnja novega hotela v kotu so. St.r.unjan in Lucija-Seča. deni tudi našemu okraju Načel- med obalno cesto in cesto Skoc- hrpeljski obeini se ¿animajo šče in uredili prodajalno kmetij-ne prijave za dodelitev kreditov jan—Semedela (pred Slavmkom) sodobneišo in trajnejšo okrep- skih potrebščin, tovariš Ivan Bolje bilo treba oddati do 15. junija, in postavitev izletne okrepceval- čevalnico na avtobusni postaji v čič- pa je bil pripravljen, da bi medtem ko bo treba načrte in niče na hribu Markovcu nad Se- ? V. - . *elezniškiprodaja!«o kar brezplačno uprav-podrobne dokumentacije dostavi- medelo • . postaji. V Postojni bi uporabili Ijal vsaj dvakrat tedensko. Toda ti Investicijski banki naknadno, V izolski občim imajo v načrtu ^ • sredstev za izpopolni- pobuda je naletela na gluha uše-V našem okraju so .zaprosile za izpopolnitev nove obcestne resta- .Q 1 r. , — __j; ¡.„„i,- „„„„• kredit občine Koper, Izola, Piran, vracije na razgledišču Dobravi ali Hrpelje, Sežana in Postojna. V Loreču na prevalu med Izolo in koprski občini je v načrtu dvig Strunjanom ter izpopolnitev turi- tev jamskih naprav ter nadaljnjo sa. Prizadeti pa bi radi imeli vsaj izgradnjo divmpiriga pri Pivki ja- odaovor na svoja vprašanja. Ker je v Piranu, pa tudi v dru- ščiti na območju občine Piran in gih naseljih piranske občine, vr- zbral obsežno dokumentacijo o mi. Končno je govora tudi o vključitvi Jernejskega zaliva na Miljskem polotoku v kopališki turizem, kamor naj bi prihajali na kopanje zlasti Tržačani. To so splošni' obrisi načrtov v zvezi'ž novimi krediti. •i Prizadeti kmetovavci iz Škofij in okolice IZ ILIRSKE BISTRICE Podmladkarji Rdečega križa , , . nižjih razredov osnovne šole v Mimo tega dobimo od Avstrij- nirski Bistrici so zbrali 30.35O di. PRIZADEVANJA SZDL V IZOLSKI OBČINI ZA VEČJO STORILNOST fIPi PROIZVODNOST J sta zgodovinskih m kulturnih Vseh zgodovinskih in kulturnih cev 17 milijonov dolarjev za nove ,,_Hpv „ nehpli rti? Pred spomenikov, je bila že pred leti spomenikih v obliki pregledne turistične kapacitete v Istri, ,V " PVPri ta tn ti nndmladkarii ugotovljena potreba, da prevzame kartoteke. Preteklo zimo je skup- slovenskem delu prideta v ooštev 'v,rali- t,,Hi 48 dinarjev za skrb za varstvo teh spomenikov no s konzervatorji republiškega Lucija-Seča in Strunjan. Avstrij- potresa v Dalmaciji Nji-ZaSL 11 zavoda izvedel popis spomeniških ci bi nam zagotovili ustrezajoče hova požrtvovalnost res zasluži S in drueihšenoSSn re obiektov v starih vaseh piranske- število svojih gostov za vse bo- vse priznanje in ilirsko-bistriški fcaTza^ spomemško vaSvo pri ga višavja Padni Ravnu, Novi doče sezone. ^ • podmladkarji RK so lahko za ObLO Piran.. Ta je bil res usta- vasi in na Kr°Šu- --Uetjer.i dobili med prvimi kot izredno priznanje družbe za njihovo prizadevnost v graditvi socialističnih odnosov. Ta kinoprojektor pa Je nenadoma poste 1 silno važen. Važen zato, ker so jim r.a hoteli vzeti in ga nadomestiti z dru"im. kar pa va-ščar.om nikakor ni všeč. Izknr.alo se je o'o taj priložnosti, da so bili zaradi :'2"^ovolje bivšega uorav-nika btvše. kmetijske zadruge Šmarje postavljeni pred gotovo dejstvo in za nekaj .opeharjeni. Zaradi to.'*n je 31. maja letos na-sii.la v Šmarju prava revolucija in voščeni so se razburjeno upirali rali zamenjavi projektorja. Kako jo r!o tega nrišlo? Zadru!:'il dom v Šmarjah so prebivavci vasi ln okolice zgradili predvsem s prostovoljnim delom lastnih rok, ž njim je upravljala in rani skrbela seveda domača kmetijska zcdru.ra, ki je skrbela tudi kiv.o predstave, ko so va-i.čan« rio^ill v de.'- projektor. Tudi po ukir.itvl KZ Smirje so stanje ni me-ij^.o. ker je obveznosti sorejc-'n njcr.a naslednica (koprska KZ). z:i kino nredstnve pa je : krbelo nodjetje Globus v Kopru. Vse dokler niso hoteli zamenjali projektorja z izolskim, ni nihče izmed vašicnov vedel sa prave odnose. Razburjeni veščani so sklicali pravo skupščino. Tam so dobili pojasnilo direktorja Globusa iz Kopra, da je to podjetje lastnik kinoprojektorja, ki ga je pravilno kupilo od KZ Šmarje in zanj plačalo milijon in pol dinarjev. Ker ima podjetje svoja osnovna sredstva raztresena v vseh treh obalnih občinah ln je v Izoli nastal, problem zaradi dveh projektorjev različnih znamk in tovarn v oni kabini, so hoteli Iskrinega Iz Šmarja združiti z bratom v Izoli, izolskega Prevosta pa postaviti v Šmarje, Pravijo, da se s tem kvaliteta in število kino predstav v Šmarju ne bi nič zmanjšala, kar je podjetje sicer zagotovilo, vendar pa vaščani v svoji upravičeni nezaupljivosti temu preveč ne verjamejo. Na zbor so, hudi,kot znajo biti, poklicali še bivšega upravnika svoje bivše zadruge Rafaela Bržana in od njega zahtevali pojasnila, Mož je povedal, da Je leta 1051 zadruga ob prevzemu kinoprojektorja morala plačati Iskri okrog po! milijona dinarjev in da Je bil aparat že nov v zelo slabem stanju (!). Razen tega je zadruga plačevala okrog pol milijona dinarjev letno za kritje Izgube okrog predvajanja filmov. Zato sta zadružni svet in upravni odbor KZ Šmarje 9, marca 1061 sklenila. da zadruga kinoprojektor proda podjetju Globus, za prejeti denar pa nabavi dva traktorja. Sklep je bil izveden s tem, da se je Globus pogodbeno obvezal za redno predvajanje filmov v Šmarju. Na zboru se je razvila žolčna razprava, v katero so posegli tudi člani nekdanjega okrožnega komiteja KP, ki je kinoprojektor daroval, pa tudi člani nekdanjih zadružnih forumov. Vsi so soglasno ugotavljali, da Je bilo dejanje odsvojitve projektorja samovoljno In da o tem niso bili obveščeni vaščani — nobenn izmed sicer zelo aktivnih vaških političnih organizacij. Zaradi tega .ie tudi prišlo do incidenta s predstavniki Globusa, ko so hoteli ti zamenjati orojektor. do česar imajo seveda kot lastniki popolno pravico, vsi zborcvavci so ostro napadli in ob- sodili postopek bivših organov šmarslce KZ. Nekateri so se sicer še spominjali, da je o tem razpravljal upravni odbor, nihče pa ni vedel povedati, da ' bi bilo o tem govora v zadružnem svetu, čeprav je tistemu sestanku prisostvovalo nad 50 domačlnov-članov tega foruma. Vsi zborovavci pa so si bili končno edini, da je glavni krivec za prodajo vsekakor bivši upravnik Bržan. Čeprav je direktor Globusa Smarčanom zagotovil, da bodo kino predstave kljub zamenjavi pro- . iektorja še naprej kvalitetne ali še boljše, vaščani niso hoteli pristati na zamenjavo. Projektor se Jim je namreč tako priljubil predvsem zaradi tega, ker ga smatrajo kot simbol priznanja za svoje delo pri zgraditvi vaškega zadružnega doma, ki je tudi danes resnično' kulturno žarišče in družabno središče ne samo Smarij, marveč vasi ln širše okolice. Zadeva seveda še ni urejena, V Šmarju vre, dogodek in vse okrog njega pa bo prišel tudi pred občinske politične forume v Kopru. Sprejeli so sklep, naj bi občinski ljudski odhor obravnaval tudi vprašanje lastništva zadružnega doma, kar je bilo že večkrat ha dnevnem redu vaških organizacij, zlasti Socialistične zveze. Eno je jasno: vaščani Imajo svoj prav, prav pa Ima tudi Globus. Pravno so vaščani na slabšem, podjetje pa Ima v rokah papirje. Ne da bi zagovarjali nezakoniti postopek Smarčanov v odnosu do pravic podjetja Globus, pa Je treba vendarle reci, da imajo nekje prav. Ce bo pri tem urejen status zadružnega ali kulturnega doma ali doma družbenih organizacij ali kakor naj že Imenujemo »tjvečjo stavbo v sredi Smarl.i, bo že to nekaj vredno. Vsekakor pa bi bilo prav, če hI kakšna kaplja raz-viharjene vorlc krepko oškroplla in poučilo vse tiste, takšne in podobne posameznike in forume, ki so samovoljno zakuhali to godljo, čeprav bi bili morali vedeti poprej za stališče vse vaške skupnosti. Gorazd Morjak VPRAŠANJE,' KI TERJA ODGOVOR VSEH PROIZVAJAVCEV Realizacija v prvih štirih mesecih v izolski komuni nI prav nič bodrilna ! — tako za komunalno skupnost v celoti kot za številne gospodarske organizacije, kjer so močno zaostali za proizvodnimi nalogami. Ob podatku, da so gospodarske organizacije realizirale v prvih 1 mesecih proizvodni plan s komaj 27,7 'It (namesto blizu 31 Vel) se vsekakor velja zamisliti. To tembolj, ker prehajamo v obdobje poletnih mesecev, ki delno zaradi težjih delovnih pogojev (poletna vročina) in delno zaradi povečanega Izpada delovne sile (dopusti) po ■vseh dosedanjih izkušnjah nikakor •niso dober zaveznik v lioju za večjo .delovno storilnost in večjo produktivnost. Najbolj zaskrbljujoče je stanje v Industriji gradbenega materiala, kjer znaša realizacija v prvih štirih .mesecih borih 2,2 '/• (!). Ta panoga je v izolski komuni resda slabše zastopana po obsegu ustvarjenega dohodka, toda kaj poreko ob koncu leta proizvajavci v živilski industriji, če bo ostalo pri sedanjem tempu proizvodnje, ki jo nazorno ponazoruje komaj 20,3 odstotna realizacija v prvih štirih mesecih. Znatno bolje je v kovinski industriji, ki je s skoraj 10 od-stono realizacijo na tekočem s planskimi nalogami. Zares terja vprašanje neizpolnjenih gospodarskih obveznosti v izolski komuni temeljitejšo poglabljanje v vse probleme, ki zavirajo celo nadaljnje gibanje proizvodnje. V mesecu maju so namreč po zadnjih podatkih ugotovili v realizaciji v primerjavi z izpolnjevanjem gospodarskih nalog v prvih štirih mesecih nadaljnje nazadovanje za približno en odstotek." Zato je skrb za večjo storilnost in za večjo produktivnost ter naloga odkrivanja rezerv, odpravljanje objektivnih in subjektivnih slabosti v pravem pomenu besede naloga slednjega pro-izvajavca, saj gre za življenjsko važno vprašanje celotne komune in njenega slednjega člana, (bb) Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Kastko Bra-daškja. Izhaja vsuk petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 21-470, Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 300 din, za Inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer, dolarja, Bančni račun 602-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stavek ln klišejl tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. r _ -—i P rc u 1J1 n Oba zbora ObLO Postojna sta prejšnji torek razpravljala o gibanju gospodarstva, in izvajanju programa razvoja občine Postojna za prve štiri mesece letošnjega leta Zboru so prebrali tudi poročilo o dosedanjem delu občinske komisije ter o problematiki okrog izvajanja predpisov o vskladitvi delitve čistega d0h°Naaseji v torek so ljudski odborniki izglasovali soglasje k zaključnemu računu in k finančnemu načrtu sklada za šolstvo občine Postojna ter med drugim izrekli poroštvene izjave za najem kreditov za gradnjo farme nesnic m farme jarkie perut-ninarskega zavoda Kras Pivka, Skupna investicijska vsota za gradnjo obeh novih objektov znaša 794 milijonov dinarjev. , Oba zbora ObLO Postojna sta na zadnji seji sprejela tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Postojna. Znižanje občinskega prometnega davka na promet z alkoholom in na promet v trgovini na drobno sodi v sklop prizadevanj za stabilizacijo cen. Ker so se cene gradbeniškim uslugam v času, oclkar je on potrjen investicijski program sa gradnjo novega solskega poslopja v Pivki, znatno povišale, so ljudski, odborniki na seji v torek sprejeli odločbo o povišanju investicijske vsote za gradnjo šole s prejšnjih 150 na 202 milijona dinarjev. oi@r ob morju V zvezi s posebnim posvetovanjem o gradnji nove bolnišnice v Kopru ter nadaljnjo vlogo bolnišnice v Ankaranu so predstavniki koprske in ankaranske bolnišnice začeli pripravljati konkreten predlog o tem, da se interna oddelka iz Kopra in Pirana preselita v Ankaran. Ta preselitev je v skladu s perspektivo bolnišnice v Ankaranu, ki se bo razvila v bolnišnico za pulmonalna, kardialna, astmatična in podobna obolenja oziroma v gerontološki center ob morju. S preselitvijo se v Piranu sprostijo prostori za otološki in okulistični oddelek, v Kopru pa prostori za porodniško-ginekološki oddelek. Obe bolnišnici bosta do konca junija pripravili vse predloge in načrte za organizacijo, kadrovska vprašanja ter ekonomski učinek, in sicer tako, da bi preselitev in urejanje terjalo kar najmanj investicij. Na veliko nejevoljo odgovornih ljudi je občinska komisija za delitev čistega dohodka v piranski občini zavrnila več kot dve tretjini predložene dokumentacije podjetij. Osnovna motivacija zavrnjenih obračunov gospodarskih organizacij: površnost in nedoslednost. Razumljivo je, da spričo površnih primerjav in premalo argumentiranih obračunov med letoma 1960 in 1961 komisija ni mogla izluščiti iz dokumentacije dejanskega stanja o notranji delitvi — tako čistega in osebnih dohodkov, kot poslovnih stroškov itd. Komisija sicer odklanja neposredno vmešavanje v delo kolektivov in o.rganov samoupravljanja, ki so se v večini gospodarskih organizacij že lotili temeljite revizije pravilnikov.^Razumljivo pa je, da želi komisija svoja priporočila in obMzložitve utemeljiti z zanesljivimi pokazatelji, ki bodo dovolj prepričljivo zagotovili uresničenje zveznih gospodarskih ukrepov. Za olajšanje dela člani komisije in njeni strokovni sodelavci dobijo vse gradivo na dom, kjer ga temeljito preštudirajo, nakar poda vsak član komisije na sestanku svoje pismeno poročilo. Ta metoda dela je pripeljala komisijo do dokaj izčrpnih podatkov o stanju v posameznih gospodarskih organizacijah, čeprav je njeno delo ovirala zakasnitev rokov predaje dokumentacije večine podjetij. Da dosedanji rezultati niso preveč rožnati, dokazuje podatek o blokiranih računih enajstim gospodarskim organizacijam. Najbolj značilen pojav preseganja izdatkov na relaciji ustvarjenega dohodka predvsem v korist pretiranih osebnih dohodkov so ugotovili v »Začimbi«, boleče razpone pa ugotavlja komisija v Palače hotelu 'in še ponekod. Komisija bo do 24. junija odgovorila vsem gospodarskim organizacijam, zato je razumljiva tudi njena zahteva, da je treba zavrnjeno dokumentacijo brez odlašanja popraviti in dopolniti v najkrajšem času, posebno pa bodo morali pohiteti s tem delom v podjetjih »Sok« Piran, domu po?norščako^ Splošne plovbe, trgovskem podjetju »Jadro« ter piranski pekarni in slaščičarni, ki dokumentacije do konca preteklega tedna sploh še niso predložila, (bb) Koper: v Do konca junija, ko so gospodarske organizacije ter ustanove dolžne po navodilih Zveznega izvršnega sveta uskladiti lansko delitev čistega dohodka ter pravilnike s predpisi in določili, je še dober teden. Po splošni oceni se da ugotoviti, da je na primer v koprski komuni tri četrtine gospodarskih organizacij (64 od 85) do 17. junija izdelalo ekonomske analize in dokumentacijo ter to gradivo predložilo občinski komisiji za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka. O tej problematiki je občinski zbor proizvajavcev razpravljal na svojem zasedanju IS. junija, ko je komisija podala poročilo o tem, kako so se gospodarske organizacije te naloge lotile in jo izpolnile. Občinska komisija, ki ima zdaj prepolne roke dela s presojanjem analiz posameznih ¡gospodarskih organizacij ter pregledovanjem dokumentacije, ugotavlja, da so v večini gospodarskih organizacij kaj slabo proučili vse predpise in navodila. Prav zaradi tega pa so tudi ekonomske analize in dokumentacije pomanjkljive, nepopolne, v posameznih primerih celo tako površne, da je bilo treba celotno gradivo zavrniti s predlogom, naj v podjetjih znova izdelajo jasne analize ter jim dodajo ustrezno dokumentacijo. Proučevanje ekonomskih ano.liz ter dokumentacije daje v mnogih primerih vtis, da so podjetja izdelala analizo predvsem tako, da bi bi dokazala pravilnost in upravičenost delitve čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1961. V teh analizah je posebno značilno to, da tako rekoč z ničimer ne prikazujejo, kako je čisti dohodek nastajal, kakšni so bili razlogi povečanja (ali. zmanjšanja) čistega dohodka. Se pravi, da iz teh analiz ni razvidno, ali je povečanje čistega dohodka sad boljše proizvodnje in višje storilnosti, ter prizadevnosti, ali pa morda sad drugih pogojev in okolnosti, kakor na primer ugodnejših instrumentov, konjunkturnega položaja itd. Komisija je v vseh takih primerih priporočila podjetjem, naj ponovno analizirajo ne samo delitev čistega dohodka, ampak predvsem pogoje, ki so podjetju omogočili ustvariti v letu 1961 čisti dohodek. Šele nato naj sprejmejo dokončne sklepe o razdelitvi čistec/a dohodka, tako da bo ta delitev ustrezala predpisom in navodilom. Posameznim podjetjem je komisija prvoino predloženo dokumentacijo zavrnila, ker ni bila v skladu s predpisi. Precej podjetij je namreč smatralo, da je dovolj, če formalno izdelajo oziroma izpolnijo obrazce ter jih prilagodijo delitvi dohodka, ki je bila že izvršena. V takšnih primerih lahko rečemo, da bi si s tem — če bi namreč tako obveljalo — napravila podjetja kaj slabo uslugo. Podjetja se morajo namreč zavedati, da jim bodo razmerja, ki jih bodo ugotovila za leto 1961, služila kot osnova za delitev v letu 1962. Kaj je torej bolj logičnega kakor to, da so vsa razmerja (delitev čistega dohodka na sklade in osebni dohodek) realna, ekonomsko utemeljena, tako rekoč odraz resničnega ekonomskega položaja v podjetju in njegove nadaljnje razvojne perspektive? V desetih dneh, kolikor jih je še do konca junija, je še dovolj časa, da vse gospodarske organizacije v koprski komuni izdelajo jasne in realne analize ter dokumentirajo z vsemi pokazatelji in pogoji realno delitev čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1961. Na tej osnovi pa naj potlej vskladijo in dopolnijo pravilnike o delitvi čistega in osebnih dohodkov, (ž) Znano piransko gostinsko podjetje hotel »Metropol« se je združilo z letos ustanovljenim podjetjem »Avto-camp Portorož v izgradnji« v novo gospodarsko organizacijo, ki nosi naslov: »Turistično gostinsko podjetje Metropol, Piran, v izgradnji«, Večina objektov tega podjetja je namreč v izgradnji, tako poleg treh campov (v Seči, Strunjanu in Fijesu) Se Mestna kavarna in nočni bar v Piranu. Avto-camp Fijeso že sprejema goste, v kratkem. bosta lahko sprejela prve goste tudi ostala. dva campa, prav tako pa bo do prve 'polovice julija zaključena gradnja nočnega bara. Vršilec dolžnosti direktorja tega velikega turistič-no-gostinskega podjetja je Stane Mencinger, dosedanji direktor Sklada za izgradnjo Pirana. Sezona: nova načela pri delitvi dohodka Vrjina gospodarskih organizacij je pri izdelavi pravilnikov fconlv* lanskega leta sicer vnesla merila za delitev čistega, in osebnega dohodka, vendar samo zalo, da so zadostili priporočilu občinskega zbora proizvajavcev. Večino teh pravilnikov so izdelali brez predhodnih ekonomskih analiz, višino osebnih dohodkov so zvišali, toda v glavnem na račun cen in ne v skladu s produktivnostjo dela. Zelo pogost, pravzaprav splošen je bil pojav, da je vodilni kader nesorazmerno bolje nagrajen kakor delavci v proizvodnji. Tako ni čuda, da se je po objavi zveznih priporočil izkazalo, da je dosedanja praksa v nasprotju s temi priporočili in načeli. Priznati pa je treba, da so delovni kolektivi z vso resnostjo hiteli poprai>ljati napake preteklega obdobja, izdelali so nove analize v smislu navodil in jih predložili občinski komisiji. Toda v isti sapi, ko so upoštevaje zvezna 2)riporočiIa izdelovali nove analize in popravljali pravilnike, je osem gospodarskih organizacij v sežanski komuni. delilo čisti dohodek. Tako je na primer podjetje Elelctro Sežana delilo neto dohodek v znesku 10,085.000 (povprečno 59.000 din na zaposlenega), v Jadranu Sežana so razdelili 6,129.000 din, pri Kraškem zidarju 9,000.000 dinarjev, KZ Sežana 4,709.000 din itd. Ta delitev je seveda povzročila veliko negodovanje pri tistih delovnih kolektivih, ki so pravilno tolmačili nova priporočila, in pa govor predsednika Tita v Splitu ter so dohodek iz zaključnega računa za leto 1961 razdelili v sklade ali pa ga namenili razširjeni reprodukciji. Toda tudi v tistih podjetjih, kjer so delili, je bilo med delavci nezadovoljstvo, ker so ponekod prejeli vodilni ljudje tudi po 140.000 din, delavci pa po desetkrat manj. Druga plat delitve osebnega in čistega dohodka je vprašanje sorazmerja do storilnosti dela in izpolnitve plana proizvodnje. Iz podatkov je razvidno, da so v sežanski komuni v prvem četrtletju za 7,5 "¡o pod letnim družbenim planom, medtem ko so se v istem času povečali osebni dohodki za 40 °/o. To ponieni, da se osebni dohodki zaposlenih niso zvišali zaradi večje proizvodnje in višje produktivnosti dela, ampak na račun povišanja cen in na račun skladov v podjetjih. V skladu s to analizo bo treba popraviti pravilnike v podjetjih in pri oblikovanju osebnih dohodkov upoštevati dejansko sorazmerje vloženega dela in uspešnega gospodarjenja delovnega kolektiva. Bodoči ukrepi delovnih kolektivov bodo morali biti torej usmerjeni v odpravljanje objektivnih težav in subjektivnih nepravilnosti, da tako stanje čimprej popravijo. Nihče nima nič proti temu, da se osebni dohodki dvigajo na račun večje proizvodnosti, toda neopravičeno visoki osebni dohodki ustvarjajo nerazpoloženje v delovnem kolektivu in še zmanjšujejo storilnost dela. Te probleme pa bodo lahko reševali le kolektivi sami, •nihče od zunaj jim ne bo pri tem pomagal, kajti sami najbolj poznajo svoje probleme in jih bodo najbolje tudi sami rešili. Koper: združevanje v gospodarstvu V vrsto prizadevanj, da bi dosegli boljše gospodarjenje v vseh vejah poslovnih dejavnosti, sodi tudi dogovor, o katerem bo razpravljal in odločil ObLO'Koper na predlog svojega sveta za blagovni promet in turizem že prihodnji ponedeljek. Gre za združitev oziroma spojitev trgovskih podjetij Tehnoservis in Bor v veletrgovsko podjetje, ki naj bi poslej nosilo naziv »Tehnobor«. Občinski svet je za sejo obeh zborov pripravil podrobno obrazložitev tega ukrepa, iz katere dobesedno povzemamo naslednje: »Z združitvijo dosedanjih podjetij bi dosegli koncentracijo sredstev, obenem pa prispevali k specializaciji prodaje, kar je v sedanjih .pogojih vsekakor pozitivna težnja. Čeprav novo podjetje ne bi bilo po obsegu realizacije ravno veliko, bi kljub temu laže izpolnjevalo nabavne pogoje, kar končno pomeni nuditi potrošniku večjo izbiro blaga po ugodnejših cenah.« Istočasno bosta oba zbora ObLO Koper prav tako na predlog sveta za blagovni promet in turizem razpravljala in sklepala o pripojitvi gostinskega podjetja »Ljudski park« ob izviru Ri-žane h gostinskemu podjetju hotel »Triglav« Koper. V svojem predlogu ljudskim odbornikom pravi svet naslednje: »Iz obrazložitve predloga o pripojitvi izhaja, da je bilo pri-pajajoče se podjetje ustanovljeno z namenom, da bi v koprski okolici organiziralo izletniško točko, ki naj bi domačim■ in tujim obiskovavcem nudilo tiste ugodnosti, ki jim jih ne morejo dati gostinski objekti ob prometnih cestah... ... Vprašanje kadra, sezonske strokovne delovne sile, racionalnejše nabave in skladiščenje blaga, cenejšega prevoza, enotne in strokovne računovodske službe, maksimalnega izkoriščanja novih gostinskih kapacitet ter premostitve začetnih težav in zmanjšanja režijskih stroškov je možno najlaže rešiti samo s pripojitvijo le gostinsko-turistične točke k ekonomsko in organizacijsko čvrstemu gostinskemu podjetju.« Ker sta bila oba predloga dobro pretehtava na vse strani in tudi v delovnih kolektivih prizadetih gospodarskih organizacij, omenjeni ukrep pa izbran kot najboljša rešitev, prav gotovo lahko pričakujemo, da bo ObLO Koper na svoji ponedeljkovi seji te predloge tudi potrdil. Združitev podjetij Elektro Koper in Elektro Sezono V prejšnji številki Slovenskega Jadrana smo objavili priporočilo okrajnega zbora proizvajalcev, ki med drugim pravi, da »v stroki distribucije električne energije nista potrebni dve podjetji, zato naj bi se združili sedanji podjetji Elektro Koper in Elektro Sežana v eno podjetje«. Težnja po združitvi omenjenih dveh podjetij je stara že več let. Oba kolektiva sta že ugotovila, da bi z združitvijo povečali ekonomičnost, rentabilnost in izboljšali organizacijo dela. Posebna komisija je po večmesečnem delu že zbrala gradivo za organizacijsko shemo novega podjetja, ki naj bi začelo poslovati že s 1. julijem. Odprto je ostalo le vprašanje, kje naj bo sedež novega podjetja — ali v Kopru ali v Sežani. Verjetno rešitev tega »problema« ne bo, ker tudi ne sme biti ovira, saj bodo komune dobile svoj prispevek ne glede na to, kje je sedež podjetja, Le-ta pa naj bi bil, kot je predlagano, v Kopru, ki je upravno-politično središče okra.jp, a v Sežani bi. bil obrat, podjetja za sedanje delovne področje podjetja Elektro Sežana. PERECI PROBLEM KMETIJCEV IN LOVCEV NA OBALI Po loviščih lovskih družin koprske lovske zveze se je lepo dvignil tudi stalež plemenite divjadi. V juniju je prenekatereinu lovcu narava že poplačala celoletni trud In gojitev, ko mu je lovsko pravični strel iz risani-ce prinesel lepo trofejo, družinski hlasajnl pa lep prispevek. »Zadnji grižljaj« je tudi našega junaka na sliki po starem lovskem običaju pospremil v večna lovišča ln paslšča Eden izmed problemov našega obalnega kmetijstva, predvsem pa problemov lovstva, je prena-| seljenost tega področja s fazani. Njihovo število je že takšno, da povzročajo kmetijstvu ■ škodo in bo treba zaradi tega občutno zmanjšati njihov stalež. Lovska s organizacija je temu problemu že v lanskem poslovnem letu posvetila veliko pozornost in precej zmanjšala po posebni odobritvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo tudi število kokoši (fazank), ki so sicer zaščitene skozi vse leto. Vendar pa ukrep zaradi očitno idealnega podnebja in terenskih razmer ni bil posebno učinkovit in spomladanski stalež je pokazal, da je ostalo število fazanjih družin veliko večje, kot pa so to predvidevali lovski gospodarji. Res je sicer, da so v, zimskem in zgodnje pomladanskem času pritisnili proti obali tudi fazani iz neposrednega zaledja, kamor so se umaknili konec lanskega leta pred streljanjem, vendar pa bistveno ne spremeni slike, ker nim kmetovavcem zlasti lovska so tudi ti ostali na obali. družine Koper, Strunjan (Piran) Vzroki za škodo so na dlani: in Izola, spričo velikih neobdelanih povr- S tem v zvezi pa je treba reči šin zemlje na obalnem področju besedo, ker se bo škoda še ponav-so živali takoj navalile na spomla- ljala iz takšnih ali drugačnih danske posevke, kakor hitro so vzrokov in bo kot vsako leto prekali pokukale iz zemlje, kjer je cejšnja, zlasti na paradižniku in bila ta obdelana. Zaradi zapozne- grozdju. Lovska organizacija' se le spomladi je grah že tako po- trudi, da bi res zadovoljila vso zneje vzklil, in se je še bolj po-'upravičene oškodovance, vendar znalo, kjer so ga napadli fazani; pa je mnogokrat postavljena tudi vendar pa je pozneje lepo zrastel pred zelo pretirane zahteve, kot in obrodil. Kjer so fazani povzro- je to primer posebno letos in je čili škodo, so šle na teren posebne bil lani zaradi grozdja. Fazani so cenilne komisije in so morale pla- bili namreč krivi za vse — tudi čati znatno odškodnino kmetij- za tisto, kar so pojedli kosi in skim organizacijam in posamez- ZASKRBLJUJOCI POJAV Nadžorna služba je v nekaterih gostinskih lokalih v sežanski občini ugotovila izredno spretno in popolno ponarejen znani kraški teran. Kljub zadevnim dogovorom to vino še vedno ni z zakonom zaščiteno, Treba bo ponovno ukreniti vse. da bo to vprašanje to čimprej urejeno. druge ptice, ki se rade sladkajo s sadjem in drugimi pridelki. Ker pa za kose in drozge in škorce nihče ne odgovarja, seveda tudi ni bilo koga terjati. Besedo še o načinu cenitve škode, Jasno, da je ta narasla v ker so kmetovav- ŠTEVILNE RAZPRAVE OKROG ŠOLSKIH PROBLEMOV ci računali, kaj bi bili lahko pobrali, če bi v najboljšem primeru vse zraslo in obrodilo. Kot povračilo škode pa je moč zahtevati samo posejano seme in vloženo delo, hkrati pa pravi zakon, da morajo biti posevki zavarovani. Seveda nihče ne pravi, da' je odškodnino kmetijcem treba plačati in jo lovske družine tudi plačujejo. To dejstvo pa hkrati sili Do zdaj so to priporočilo uresni- za šolstvo naj bi vodili načelno same lovske družine kot uprav-čili edinole v Sežani. politiko razvoja šolstva na svo- ljavce lovišč in gojitelje divjadi Ce hočemo uresničiti težnje, da jem območju, skupno s komisija- na umnejše gospodarjenje, na od-stankih in posvetovanjih. Tako bi naše šole postale resnično mi za družbeno upravljanje pri ločnejše izvajanje socialističnih je bilo že prejšnji mesec posebno družbene ustanove, bo treba po- občinskih ljudskih odborih SZDL načel v lovstvu nasploh, ker sl-posvetovanje, ki ga je sklicaL OO svetiti več pozornosti razvoju pa naj bi sklicali posvetovanja, cer ne bodo kos težavam, ki se SZDL, nakar je še OLO povabil družbenega upravljanja v šol- na katere bi povabili tudi šolske vsak dan večje postavljajo pred-na p os vet t predsednike občinskih stvu, zlasti pa se bo moral spre- odbore. Tema teh posvetovanj naj nje. ljudskih odborov in razpravljal z meniti odnos do šol administra- bi bila bodoči razvoj šolstva in njimi o izvajanju temeljnega za- tivnega aparata pri občinskih tudi izvajanje temeljnega zakona kona o financiranju šolstva. Pri- ljudskih odborih. Svoje prave o financiranju, • poročilo obeh iteh posvetovanj je vloge tudi še odigravajo skladi za L— . bilo, naj bi bili posebni posveti šolstvo, ker so večinoma le po- Ker se je ob vsem tem razprav-v najkrajšem času po komunah, daljšek proračuna. Občinski sveti 'J31^11 izkazalo, kako pomembna je vloga družbenega upravljanja, Številni problemi našega šolstva so zadnje čase pogosto predmet javne razprave na raznih se- USPEŠNO DELO UPRAVNIH ORGANOV ObLO PIRAN Na 49. skupni seji obeh zborov je OO SZDL "sklical "še*"posebno °bLO Piran> je bila v Četrtek, . . 14. iiiT^ns» c r» Irnr ciloirna tnnl/rt fsistan ifciiiifi ©M®Me! ustanovitve partizanske »Kraške čete« posvetovanje, kjer so razpravljali V1' •lum-ia' s° kotu glavno točko o delovanju in problemih šolskih dnevne§a ,reda obravnavali sta- -1 ' , „ , n in rt^tfiniTOniiA in Hnln odborov. Analiza in pa razprava Za 22. julija — Dan vstaje slovenskega ljudstva — pripravljata sta nakazali, da so šolski odbori sicer dosegli v svojem razvoju določen napredek in razgibali Pripravljalni odbor za izvedbo ^J^T^^rZo^ te proslave je že sredi dela in njenega sestava, naj to sporoči organizatorjem proslave v Novi občinski združenji borcev NOV pridno zbira podatke o padlih in iz Sežane in Nove Gorice na preživelih borcih Kraške čete. Trstelju slavnostno proslavo in i.: u-i 4 • i- t tovariško srečanje preživelih bor- Vsakdo- kl ^ bil v tej enoti ali cev Kraške čete, ki letos pra- ve P°datke 0 Padllh Partizanih iz znujejo dvajseto obletnico ustanovitve te partizanske enote. Razen preživelih borcev Kraške Gorici ali Sežani, čete bodo prišli na Trstelj tudi bivši člani takratnega Kraškega komiteja KPS, matere in vdove padlih borcev Kraške čete, delegacije bivših partizanov iz zamejstva ter vidni predstavniki oblasti in družbeno političnih organizacij iz Nove Gorice, Kopra in Ljubljane. Ta dan bodo na Trstelju slavnostno odkrili tudi skupno spominsko ploščo, v katero bodo vklesana imena vseh padlih borcev Kraške čete. nje organizacije in delo upravnih organov v preteklem letu in predlog o novi notranji organizaciji teh organov. Iz obširnega poročila je bilo razvidno, da je upravni aparat opravil tudi v preteklem letu obsežno delo. Kljub ugotovitvam, da je bila glavna težava pri reševanju vseh številnih nalog prav v pomanjkanju zadostnega števila uslužbencev ,je ObLO sprejel predlog o notranji reorganizaciji in uveljavljanju takega sistema dela, da bo moč zmanjšati število uslužbencev upravnega aparata ObLO Piran za 8 do 10 oseb. Glavno vodilo vsega bodočega poslovanja organov uprave ob- Jutri, v soboto 23. t. m., bodo ureditev še ni izpolnjen, vendar fi?fk®?a 13,ud®k®.®? odbora mora ob udeležbi predstavnikov repu- bodo lepa cesta in moderna resta-blike, okraja, občine in turistič- vracija z udobnim restavracij-nih organizacij slovesno odprli skih vrtom in parkirnim prosto-prenovljeno in asfaltirano cesto rom za avtomobile in avtobuse od vasi Rižana do nove turistič- ter lepa okolica privabljale tudi ne postojanke na izviru Rižane že sedaj mnogoštevilne izletnike Zvročku ,nato pa še samo resta- in turiste. Dograditi bo treba še vracijo. Ves program gradenj in most cez reko, ki naj nadomesti organ, ki bi učinkovito in odločilno vplival na celotno dejavnost šole. DOPISUJTE V SVOJ LIST »SLOVENSKI JADRAN«! Slovesnost v Rižanski biti; čim ekspeditivnejše reševanje poslov v interesu prebivav-stva občine. (Jule) Naša vest o neuporabljivem pomolu pri hotelskem podjetju NASTOP SEMEDELSKIH MALČKOV ... .. , . Minuli petek so v skoraj po- sedanji provizonj, letoviške hiši- poinoma zasedeni dvorani druž-ce m primerno urediti prostore benih organizacij v Semedeli v vsaj za tiste zivah, ki so ze tam. Kopru nastopili varovanci otro-Pn nadaljnjih dograditvah, ki so gkega vrtca, ki je začel v veliko tudi že v načrtu, pa ne bomo zadovoljstvo zaposlenih semedel-smeli pozabiti na podaljšanje ce- skih mater poslovati novembra ste mimo vodovoda do ceste v minulo leto. Malčki so izvedli ne-tudi ne opravičljiva. Od An- Hrastovlje. Menimo, da bi le bilo kaj igric in recitacij, ki so verno karana do Valdoltre je precejšen mogoče najti način, da ostanejo prikazale uspehe vzgojnega pri-»Adria« v Ankaranu, objavljena kos razdalje, zato bi morale biti vodovodne naprave po predpisu zadevanja te predšolske ustano-v zadnji številki našega lista, a vozne cene določene posebej za ograjene, mimo njih pa steče ta ve. Prireditve se je udeležil tudi namenjena prejšnji, ni več ustre- Ankaran, posebej za »Adrijo« in prepotrebna zvezna cesta, dolga predsednik ObLO Koper Miran zala stvarnosti. Kole ob pomolu posebej za Valdoltro. komaj slab kilometer. Bertok s soprogo, so medtem na intervencijo prizadetih in v korist našega prometa ter turizma na ankaran-ski obali že odstranili. Pomol je tako usposobljen za pristajanje potniških motornih čolnov. Ti pa so to usposobitev »prezrli« in ohranili dalje stari vozni red s pristajanjem samo v Ankaranu in Valdoltri. Menimo tudi, da enotna cena voznine za vsa tri pri-stajališča nikakor ni pravilna in NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR NOVA PRODAJALNA SADJA V PIRANU Koprsko podjetje »Fructus« namerava preurediti prostore sedanjega gasilskega doma na Zelenjavnem' trgu v Piranu v moderno poslovalnico za prodajo sadja in zelenjave. Nova prodajalna bo eden glavnih členov v predvideni preureditvi celotnega trga v sodoben trgovski center, v katerem bi bile zastopane s svojimi poslovalnicami vse panoge trgovine oziroma preskrbe. Kakor znano, so lani uredili na tem trgu že novo, veliko mesnico in prodajalno električnih gospodinjskih aparatov, prav tako pa novo poslovalnico pekarne, združeno s slaščičarno in mlekarno, pred dobrim mesecem pa so odprli samopostrežno trgovino za vsakdanje gospodinjske in živilske potrebščine. naročite tucli svojcem in prijateljem v tujini! Okrajni zbor proizvajalcev je te dni obravnaval gospodarski položaj v našem okraju, zlasti v proizvodnji in je sprejel nekaj nujnih priporočil in zaključkov, ki jih je objavil naš list v svoji prejšnji številki. Podobne obravnave gospodarskega razvoja in stanja lahko zasledimo tudi v drugih okrajih zlasti potem, ko so o teh vprašanjih razpravljali višji organi. Med konkretnimi zaključki in priporočili so tudi priporočila o potrebi po združitvi nekaterih gospodarskih organizacij na območju našega okraja, ker je zbor proizvajalcev mnenja, da je več podjetij v istih strokah z enako dejavnostjo nepotrebnih. Ni dvoma, da so zaključki v tej smeri utemeljeni in da so konkretni predlogi zbora proizvajalcev bili sprejeti na podlagi dobre proučitve zlasti ekonomskih razlogov, ki narekujejo take združitve. Zavedati se moramo namreč, da se bo z združitvijo podjetij v posameznih strokah v prvi vrsti pocenila režija in zmanjšal ali pa zbolj-šal aparat, ki sedaj opravlja vodilne, knjigovodske in druge posl-e. V tem je ena izmed mo- žnosti. in poti, po kateri bomo lahko prišli do zniževanja cen, kajti le z odkrivanjem takih »notranjih rezerv« bomo to lahko dosegli. Vse druge poti so bolj ali manj jalove. Vendar moramo šteti združevanje podjetij le kot eno izmed poti za sodelovanje nied gospodarskimi organizacijami, in to za pot in način, ki je v nekem pogledu najbolj korenita, saj v takih primerih eno ali- več samostojnih podjetij zgubi svojo samostojnost in preneha vsaj pravno gledano, obstajati. Izvede se popolna integracija, o kateri je t' zadnjem času mnogo govora. Poleg združevanja oziroma spajanja in pripajanja podjetij imamo namreč še druge mož-nosti za boljšo povezavo podjetij med seboj in menimo, da bi se morala podjetja čimbolj posluževati tudi teh možnosti, ki imajo lahko le ugodne posledice zlasti v ekonomskem, pogledu. Tako mnogo govorimo o pogodbenem sodelovanju med podjetji, ki se dogovore, da bodo skupno opravljala razna opravila. To se je posebno razvilo v prometu in prav pri nas smo priča takemu sodelovanju med Slavnikom« in »Sap-turistom«, ki skupno ter po dogovoru opravljata prevoze potnikov zlasti na progi Koper—Ljubljana in obratno. Drugih primerov pogodbenega sodelovanja, ki omogoča pravilno in popolnejše izkoriščanje kapacitet dveh ali več podjetij, ne bi navajali. Pač pa bi omenili, da se podjetja premalo združujejo v poslovna združenja, ki predstavljajo višjo obliko takega sodelovanja v gospodarstvu. Zanimivo je, da je bil v Kopru napravljen prvi poskus združiti v poslovnem združenju interesente koprskega pristanišča. Mnoga podjetja imajo namreč velik interes ne le na izgradnji pristaniških naprav, skladišč in drugega, temveč zlasti na kasnejšem izkoriščanju teh naprav in pristanišča sploh. Kakšni razlogi so povzročili, da do tega ni prišlo, ne moremo ugotoviti. Vendar bi bilo potrebno to obliko kot eno izmed trdnejših oblik sodelovanja in kot pot k večji delitvi dela, kar predstavlja eno izmed načel naprednega gospodarstva, bolj uporabljati. Pri tem sc seveda poslovna združenja ne smejo omejevati v regionalne okvire, razen kolikor je njihova dejavnost omejena na določeno območje, -žj- ŠIROKO POSVETOVANJE O ŠOLSKIH PROBLEMIH NA SEŽANSKEM NA POBUDO SZDL dnevnem rt V nekaterih stvareh, ki zade- — bil je to prvi tovrstni posvet je podrobno govoril o stanju šol- ne načine, vendar bi katerokoli vajo urejevanje šolskih proble- v našem okraju — širok krog stva v sežanski komuni. To so teh opravičil težko vzdržalo po-mov, na Sežanskem prednjačijo državljanov, ki so po svoji služ- bile stvari, ki so značilne za da- drobnejšo analizo, kajti niti drob-pred vsemi drugimi komunami v beni dolžnosti ali družbeni funk- našnjo stopnjo razvoja našega nogled bi ne odkril kakšne spe-našem okraju. ciji tesno povezani z vprašanji šolstva domala povsod. Le kje se clfičnosti in posebne težave, ki jih Tako se zdi, da pravilno rešu- šolstva. Pobudnik tega posveto- lahko pohvalijo, da njihovi šolski na drugih šolah ni. Kaj torej, smo jejo vprašnje manjših in eno- vanja je bil občinski odbor So- odbori odigravajo v celoti svojo vpraševali v kritičnem razmišlja-oddelčnih šol s tem, da bodo ime- cialistične zveze, nanj pa so po- pomembno družbeno vlogo, da nju ob prvem polletju, li namesto sedanjih 25 različnih vabili člane občinskega sveta za imajo dovolj učiteljev, da je Upajoče smo pričakovali, kaj osnovnih šol že v prihodnjem le- šolstvo, predsednike vseh šolskih družbeni sklad lahko polno zado- bo prinesel zaključek šolskega tu 7 popolnih osnovnih šol s po- odborov, upravitelje šol, pred- voljil njihove potrebe. Problemov leta. Končni uspehi danes sicer družnicami. Vsi otroci bodo tako stavnike šolskih skupnosti in je kopica in večinoma so si vsi še niso znani, vendar pa so podat-lahko dobili v času osemletnega družbenega sklada za šolstvo, di- podobni. Razlike so malenkostne, ki o testiranju učencev po četr-šolanja popolno osnovnošolsko rektorje in predsednike organov Tudi s pravilniki šol smo približ- tem razredu iz slovenščine in ma-izobrazbo in bodo deležni taks- samoupravljanja 25 gospodarskih no povsod na isti stopnji. tematike spet krepko zaskrblju- nega pouka, ki jih bo usposobil organizacij, sekretarje osnovnih Vendar pa je na Sežanskem joči. Najhujši so rezultati v osmih za nadaljnje izobraževanje. Ob organizacij ZKS in še predstav- nekaj, kar zaskrbljuje prizade- razredih, kjer se giblje odstotek tej reorganizaciji šolske mreže bo nike krajevnih organizacij SZDL. tega in pozornega opazovavca negativnih ocen od 23 do 90%>. prevzel občinski, ljudski odbor še Bilo je to okrog 80 občanov,'ki bclj kot morda kje drugje. To so Kako bodo ti otroci nadaljevali novo finančno breme — pretežni so pet ur prizadeto in precej od- učni uspehi.. O njih smo pisali že šolanje, na šolah druge stopnje? del stroškov za prevoz učencev iz krito razpravljali o dobrih in sla- ob prvem polletju, ko so kričeče Res je sicer, da bi vprašanje te-oddaljenejših krajev do popolne bih straneh šolstva v svoji ko- izstopili iz običanjega povprečja stiranja zaslužilo posebno raz-osnovne šole. muni. in prižgali utripajočo luč splošne mišljanje in da vzbuja tudi ne- V Sežani so pretekli teden skli- Temelj razprave je bilo poro- družbene pozornosti. Pedagogi so katere pomisleke, vendar pa je cali še pred koncem šolskega leta čilo tovariša Zivka Tomišiča, ki ta neuspeh komentirali na različ- treba priznati, da so bili" testi povsod enaki in da so jih iz.'.elali VEČERNA POLITIČNA ŠOLA V PIRANU učenci Pod istimi P°S°ji> rezultati pa so bili kaj različni. O tem problemu bo seveda mogoče govoriti bolj objektivno takrat, ko, bodo znani dokončni učni uspehi. Pomembno priporočilo, ki so ga > sprejeli udeleženci posvetovanja, Te dni je zaključila Večerna Poleg problema dobrega in per- beno-politično funkcijo, zato po- je bilo, naj bi o konkretnih pro-politična šola v Piranu svoje tret- spektivnega .kadrovanja slušate- stajajo njeni predavatelji in dru- blemih razpravljali na posamez-je šolsko leto. Sklepnih konzulta- ljev se po treh letih delovanja gi sodelavci važni družbeno-poli- nih šolah vsi predstavniki kra-cij z ocenjevanjem se je udele- šole odpira vprašanje strnjenosti tični delavci, ki morajo biti vna- jevnih činiteljev. Če ponekod uči-žilo 43 slušateljev s splošnih in predavateljskega kadra in njego- prej ustrezno razbremenjeni pre- telji ne najdejo povezave s tere-25 slušateljev z mladinskih od- va tesnejša povezava s šolo, kar velikih drugih družbenih obvez nom, naj bo pa družba tista, ki bo delkov. Med prvimi so tudi ab- jo edino usposobi za center mar- ter tudi primerno stimulirani. prišla v šolo in ustvarila iz nje solventi oddelka za slušatelje ksističnega izobraževanja v ko- Potreba po marksističnem iz- resnično družbeno ustanovo, italijanske' narodnosti. Šest slu- muni in zagotovi kvaliteto dela. obraževanju naših delovnih ljudi Šolstvo in niegovi živi proble-šateljev je dobilo za požrtvoval- Večerne politične šole prevzema- ter rezultati dela piranske poli- mi bodo verjetno še lep čas na nost m uspehe knjižne nagrade, jo nase važno in odgovorno druž- tične šole se odražajo v anonimni dnevnem redu številnih sej in po- anketi slušateljev ob zaključku svetovanj. In ne samo na Sežan- KFfim? dimnim g SJ>miro letošnjega šolskega leta. Med gkem.-ZL_ drugimi spodbudnimi podatki te ankete ugotavljajo, da ustreza Akcija za zbiranje prispevkov Visok znesek prispevkov za program potrebam slušateljev v za gradnjo okrevališča RK na De- gradnjo okrevališča so nakazali praktičnem življenju (84°/o), da belem rtiču je zavzela tudi v po- tudi uslužbenci ljudske milice iz ypš dosega namen poglobiti zna- stojnski občini širok razmah. Vi- Postojne, ki so darovali vsak po nje slušateljev o političnih in soke zneske prispevkov so doslej 500 dinarjev ali skupaj 16.000 di- družbenih problemih (100 °/o), da zbrale predvsem krajevne organi- narjev. Uslužbenci ObLiO so pri- go razprave pripomogle slušate- zacije RK in sicer v Prestranku spevali 10.226, delavci Transavta ijem do jasnejšega stališča v do- 60,950, Košani 22.000, Studenem in hotela Javornik pa 5250 oziro- ločenih vprašanjih (91 °/o), da bo- 20,785, Planini 12.500, V. Ubelj- ma 6000 dinarjev. do pridobljeno znanje lahko upo- skem 8950, Hruševju 10.830, Sla- .... . rabili v praksi (87%) itd. vini 6800, Juriščah 5000, Zagorju Med gospodarskimi orgamzaci- 4500 in v Šmihelu pod Nanosom iami> ki so doslej nakazale ali Občinski komite ZKS v Piranu 4050 dinarjev. sprejele sklepe o najvišjih pri- je zadnji ponedeljek posvetil ce- ■--—-- spevkih za gradnjo okrevališča lotni sestanek obravnavi dela, je pravkar izdala drugo serijo treh romanov ZANE GREVA: © SENCE NA POTI © WILDFIRE © WESTERN UNION ZANE GREY predstavlja v slovstvu to, kar pomeni ime Johna Forda v filmski umetnosti: oba sta motivno vezana na pričevanje O JUNAKIH DIVJEGA ZAHODA v času, ko so začenjali tod svoje pionirsko življenje prvi nasel.jcnci. Pisatelj se je sam srečal z mnogimi legendarnimi junaki Divjega zahoda, se z njimi spoprijateljil in uporabil njihove življenjske zgodbe za .snov svojih romanov. Njegova dela predstavljajo privlačna in nadeto čtiro za vsakogar. V VSEH KNJIGARNAH NOVA SERIJA GRE YE VIH ROMANOV! KAKŠEN ROBAVS! — Pepca, kakšna pa si!... Kje pa si staknila tole buško na čelu? — Mož me je pretepel. — Kakšen grobijan! Toži ga. — Saj ga tudi bom ... brž ko pride iz bolnice. Anton Ingolič: MLADOST NA STOP- SLOVENSKA KNJIŽEVNOST (Iz-NICAH. Anton Ingolič sodi med tiste brana dela In odlomki). Pred kratkim redke slovenske pisatelje, ki se lote- Je izšlo izčrpno berilo kot dodatek k vajo perečih vprašanj sodobnega živ- pouku slovenščine na srednjih šolah. IJenja, ne da bi čakali na časovno V njem so najboljši in najbolj zna-distanco. Takšno je tudi njegovo naj- čilni odlomki iz proznih del in najnovejše delo Mladost na stopnicah, ki boljše pesmi iz naše književnosti. Bega je te dni izdala Mladinska knjiga rilo je uredil Dušan PJrjevec s sode-v zbirki Školjka, V njem prikazuje lovanjem Staneta Miheliča in Janka današnjega mladinca, njegovo misel nost, njegove težave in tudi njegove konflikte z družbo. Njegov junak, Ciril Ogrin, sin padlega partizana, nI Kosa. Karel Grabeljšek: SOS s TV-17 (Po- prišel iz literature, ampak neposredno vest za mladino), To povest je pisa- __j___X _ .___ j__ t____a teli nn^vpril nartizançkim kiirripm telj posvetil partizanskim kurirjem ln kurirski postaji, ki je bila nekje za Ljubljanskim vrhom blizu Vrhnike. Delo je bilo nagrajeno z drugo Thornton Wilder: MOST SVETEGA Kajuhovo nagrado za leto 1360. Izdal jo je. zavod Borec. iz življenja današnjega dne. Zaradi tega nas kriza, ki je v njo zabredel pritegne in nam da misliti. ObLO PIRAN ŠTIPENDIRA ^^ na Debelem rtiču, so LIV in uspehov in problemov svoje poli- Cradnje (po 50.000), Mestne trgo- tične šole za marksistično izobra- vine in Komunalno podjetje, (po ževanje osnovnega političnega 20,000) ter Vodovod, Splošno mi- kadra in sprejel pomembne skle- zarstvo in Radiotehnika (po 10 pe za nadaljnje delo in napredek tisoč dinarjev). -(ma) te ustanove. 27 ŠTUDENTOV ObLO Piran ima posebno komisijo za štipendije, ki zaseda štirikrat letno. Trenutno prejema štipendije 27 študentov in sicer za študij na Višji upravni šoli v Ljubljani in na enaki šoli v Mariboru-po eno, 5 za študij na fakultetah v Ljubljani, ostali pa za študij na Srednji pomorski šoli v Piranu in učiteljišču ter ekonomski srednji šoli Kopru. HOLYVUDSKA RESNICA Znana senzacionalistična novinarka Elza Maxwell pravi takole: »Vse holywoodske igravce je mogoče razvrstiti v dve skupini — v tiste, ki so dobili žene zaradi svojega bogastva, in tiste, ki so s svojimi ženami prišli do bogastva.« KRALJA LUDOVIKA. Nekega dne leta 1714 se je zrušil najlepši most v Peruju in potegnil s seboj v globino pet popotnikov. Pisatelj je uporabil ta zgodovinski dogodek, da nam razgrne usode teh ljudi in nam pokaže, da so si bile v nečem sorodne. Vsakega prešinja ljubezenska strast, ki ji ne more najti utehe, in vsak izmed njih je v tistem trenutku na neki prevesicl, ker ne more več nadaljevati prejšnjega življenja. Delo je prevedel Janez Gradišnik, izšlo pa je pri Mladinski knjigi v Ljubljani. PO TUJIH CELINAH je zemljepisna čitanka, kakršne v slovenščini še nimamo. Njen namen je, da bi sodobnemu človeku na zanimiv ln poljuden način približala tuje dežele. Napisana je v obliki zanimivih potopisnih reportaž in opremljena s številnimi slikami. To zemljepisno čitanko, po kateri bodo radi posegli tudi starejši, je izdala Mladinska knjiga, uredil pa jo je prof. France Planina. Mirko Rupel: PRIMOŽ TRUBAR (2lvljenje in delo). Vse doslej še nismo dobili monografije, ki bi tako izčrpno in temeljito obdelala delo in življenje slovenskega slovstvenega delavca. Primož Trubar predstavlja življenjsko delo proučevavca obdobja slovenske reformacije Mirka Rupla. Velika odlika dela je tudi žlahtni, preprosti in po duhu povsem domači slog, ki je v njem monografija napisana. Delo je izdala Mladinska knjiga. ^ □ ez Svamcer; Odlomek iz romana PREPOZNO. V opremi Janeza Vidica izdala založba Obzorja v Mariboru vremenu sama z otrokom ne bi mogla tako daleč. Le rada se lmejta. Gospa Silva me je povabila v Zaselek. Sedaj ne utegnem nikamor. Videli se bomo poleti. S sabo bom vzela Bojančka. potreben je svežega zraka. Saj veste, tu se kadi Iz tovarniških dimnikov. To ni dobro za pljuča. In POSTOJNSKA TURISTIČNA KRONIKA Močno je pozvonilo. Pismonoša in pobiralca elektrike ln vodarine so dvakrat trikrat pritisnili na gumb, a nem segel po ponujenem. »Saj ne bi bilo treba,, se je zahva- ne pozdrave In abcnem omenil mate- J«, jri v« ne »^Jka prostora za ljeval po stari zaselški navadi in obe- rino bolezen. Prehladlla se je pri sedaj zvonjenje ni ponehalo. Mati je šla odpirat. »Ti si mi pravi zet!« je presenečeno vzkliknila. »To-V prvih petih mesecih letošnje- ti je za ženo in otroka:« ga leta so-zabeležili v gostiščih in hi?£« je™ekei°K°ma3 Sem "a5el VaŠ° ostalih turističnih objektih po- stal je na hodniku In okleval, alt stojnske občine skupaj 4,491 no- vstopil ali kar počakal pred vrati. *■ T3 v i inl 1 ent« n» nn/l rnlrn ____ „„„ ___________pranju ln zdaj je pod odejo. Oče jI Vzela sem Silvlco v naročje in se- kuha čaje in greje opeko, ker si ne dla na' dlvan. Pohvalila sem jo in more segreti nog. povedala, za koliko se je že zredila. Pokimal je in gledal skozi okno. »V kolodvorski restavraciji sem spil čaj z rumom,« je rekel. »Lepo imajo kakor v cerkvi. Na stene so navesili ogledala, da se lahko z vsake strani čitev ali 101 nočitev manj kot v v ItanovïÎje.^ P°d r°k° ín °dVedla p°3ledaš- te n-i5i se mimo Odtujeno je gledal Silvlco. »Skoraj je ni nič skupaj. Mislil sem istem času lani. Dočim je znašal v lanskih nočitvah prvih petih mesecev delež tujcev 39 %>, se je „Tltdi tt nisi 2ristel Cez no6( J. Ali V X J J 1 stijo vzdevek noslvcev napredka. Če- poklicne dejavnosti vključili v pri-dalje manj entuziazma, kajti s spre- zadovanje za razmah množične ln inembo ekonomskih normativov na- kvalitetne telesne vzgoje v s i po- vzrolta opustil telesnovzgojno področje. Tukaj — v telovadnici ali na Igrišču in telovadišču — bi marsikateri komunist lahko našel osrednje IV. OKRAJNO PRVENSTVO BRODARS KIH MODELARJEV V ILIRSKI BISTRICI □ V o T! M f?,gU izločilnimi prvenstvi v V nedeljo je bila v Tolminu prva V nedeljo popoldne bo v Izoli kvalifikacijska tekma za vstop v povratna tekma, ki bo najbrž le republiško nogometno ligo med formalnega značaja. Tolminci ni-okrajnima prvakoma goriškega in majo praktičnih možnosti, da bi koprskega okraja. Okrog 800 gle- ob visokem porazu na domačem dalcev je navdušeno bodrilo igrišču zmagali na tujem igrišču mače, ki so v prvem polčasu pri- kar s petimi zadetki razlike. kazali odlično igro in držali ne- -- odločen izid vse do štiridesete minute. Takrat je namreč brani-vec domačih nespretno posredoval v kazenskem prostoru in zadržal Kostičev strel z roko. Pri- IM» Dijaki četrtega letnika so v letošnjem šolskem letu predavali o prometu tudi v nižjih razredih z željo, da bi se bodoči učitelji kar najbolje seznanili s cestno-pro-metnimi predpisi, o katerih bodo morali seznanjati šolsko mladino. PRVO MESTO ZA TABORNIKE KOPRSKEGA OKRAJA " Pred dnevi je bilo v Celju republiško tekmovanje »C« ekip okrajnih taborniških zvez v orientacijskem teku. Tekmovavci so v 35 km dolgem pohodu opravili številne taborniške preizkušnje. Ponovno sta prvo mesto v skupnem plasmanu zavzeli ekipi koprskega okraja, ki sta ju sestavljali ženska »C« ekipa odreda »Srebrnega galeba« iz Kopra in moška »C« ekipa »Partizanskega odreda jadranskih stražarjev« iz Izole, Obe ekipi sta zbrali 32 točk več kakor drugoplasirani tekmovavci iz goriškega okraja. Tako bodo Koprčanke in Izol-čani zastopali Zvezo tabornikov Slovenije na bližnjem državnem prvenstvu, ki bo v Makedoniji. in. ŠPORTNE IGRE V POSTOJNI tradicionalne športne igre de- T. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA □ Minulo nedeljo je bilo ob dokaj dl zanimanje širše javnosti' Letošnje prvenstvu ugodnem vremenu v Ilirski Bistrici okrajne preizkušnje brodarskih mo- občinah. IV. okrajno prvenstvo brodarskih delarjev se je udeležilo kar 64 tek- . , modelarjev, ki so s svojimi že tradi- movavcev, ki so si pred tem prido- Na letošnjem okrajnem prvenstvu —--- ~ V""." I,» lovnih kolektivov postojnske občine cionalnimi prireditvami vzbudili tu- bili pravico sodelovanja na okrajnem modelarjev so bile zastopane vse ob- sojeno enajstmetrovko je Kostlč '°vnl 1 „re1šn1i tecfen Nadaljevale z S^MMo^ točno realiziral. množičnimi' tekmami v balincanju, in Mrana! Tekmovavci so tekmovali Drugi polčas pa je pripadal go- namiznem tenisu,. odbojki nogometu v desetih različnih razredih ladijskih stom, ki SO z dolgimi predložki ln d™6lh Progah letošnjih Iger, modelov: jadrnic, motornih čolnov, ncvaiali teren in z duhovitimi ak- v mo51;1 odbojki so na finalnem hidrogliserjev ln radlodlrlgiranih mo- osvajali teren m z ctunoviumi dK. turnirju d0segli nasiednje rezultate: delov" Cljami vnašali zmedo v naspiot- Deško vzgajališče Planina — Grad- Med zmagovavce se je uvrstilo naj- no obrambo. Vodstvo je najprej nje 3 :0,™ Gradnje 3:1 več zastopnikov obalnih občin, pred- povišal Lukin, nato pa je bil se ^„fn^ra^fftftet 1 Deško vzga- ^^H^fiMSMuJS dvakrat uspešen Kostič (enkrat iz ^Ua! 3. Gradnje ln iz Štanjela, ki so se prav tako uvr- enajstmetrovke). itd. zaostali tekmi stili na prva tri mesta v posameznih Zmaga Delamarisa je bila po- v ^edo p™ razream. vsem zaslužena, Tolmmcem pa gaia pivški Javor s 3: l, Polfinaini V nadaljevanju prvenstva v I. sprotnik, da bi mogli uspešno „PJiT^S-^ir6 ^duSfni^bii gre priznanje za ostro in borbeno tekmi sta bili na sporedu v soboto republiški košarkarski ligi sta do- kljubovati naletu Nanosa. Meti igro. ki pa je žal kdaj pa kdaj ^ C^^SSni^ segla naša ligaša v soboto deljen njegovih igravcev so bili odtlej ki je svojo nalogo opravil v veliko predla meje dovoljenega. Pri do- vni 0kra'lne lige, je zmagal liv s uspeh. Nanos je imel pred 400 skoraj nezgrešljivi. Ko pa je mi- zadovoljstvo vseh nastopajočih zares mačjnih sta se odlikovala vratar 3 : o, dočim je enajstorica ZTP po- gledavci v gosteh ^ Partizana iz nuto pred koncem ob dvajsetih ™akijuček naj omenimo, da bodo in leva stran, napada medtem, ko ^^^«sT-l v Škofje Loke. Igra je bila nena- kosih naskoka ostal Nanos na prvi trije plasirani iz vsakega tekmo- so bih pri Izoli najboljši bosic, borbi za prvo in clrugo mesto se bo- igrišču samo-s štirimi igravci, so valnega razreda sodelovali na repu- Jerkovič in Marchesan. sta srečala LIV in ZTP. (-ma) T orani iyknrisHli fnldirnn 7innto bllškem prvenstvu ladijskih modelar-Jjocam izkoristili taktično zmoto Renubliško prvenstvo bo v Ma- domačih m v hipu znizali rezul- riboru i, in s. julija letos. • (bb) NANOS : ŠKOFJA LOKA 72 : 59 — PARTIZAN ILIRSKA BISTRICA : TIVOLI LJUBLJANA 93 : 39 vadna, polna obratov, sicer pa tipično prvenstvena, Postojnčani so začeli ležerno ter se težko prebijali do koša, tako da so Ločani, tat na 72 :59 (20 :28). S peto zma MALI NOGOMET ki niso igrali mnogo bolje, zaslu- go se je moštvo Nanosa prerinilo ženo odšli na odmor z osmimi toč- tri kola pred koncem spomladan-kami prednosti. AVTO-MOTO skega prvenstva tik pod vrh pr- V drugem polčasu je petorka venstvene tabele. Na sobotni tek- USPEH PICIGE V OPATIJI Nanosa zaigrala'prerojeno in že mi v Postojni sta bila najuspeš- v prvi minuti igre dosegla zapo- ne3ša igravca Lipovž (21) m Pel- Na nedeijskih mednarodnih avto- Podjetje »STIL« iz Kopra pra- red 10 košev. Gostje so bili zatem lasehier (20), dočim sta ljubljan- moto dirkah v opatiji se Jugoslovani znuje te dni 15-letnico svojega vse do konca tekme preslab na- ska sodnika sodila slabo. Zdi se. niso kdo ve kako dobro odrezali, saj nllifni!i pniOB netalih svečanosti NASI TELOVADCI ODPOTOVALI V ITALIJO ska sodnika sodila slabo. Zdi se, «^-{S^ obstoja. Poleg ostalih svečanosti da taksni sodmski pari se ne so- 50 ccm nis0 osvojiu niti enega prvega je organiziralo tudi tekmovanje v dijo v rang republiške košarke. mesta, zato je treba toliko bolj po- balincanju in malem nogometu. Naš drugi predstavnik v repu- "Jf osvoji? T t^Se^jl Tekmovanje v balincanju še tra- bliški ligi Partizan iz Ilirske Bi- prvo mesto, ter drugo mesto vrhov- ja, turnir v malem nogometu pa Konec tedna bodo odpotovali v Ita- strice je v soboto naletel na mno- nika in tretje mesto Bernctiča. V tej končan. Za spremembo so tur- lijo naši orodni telovadci, ki se bodo tr;M„ __.nrr.1.n:1._ .-n jnx:irpl kategoriji je moral portoroški zmago- . . .. , «, • t m. v Bergamu pomerili z reprezentanco tršega nasprotnika m doživel vavec Parlottl odstopiti zaradi lažje- nir igrali po točkovnem sistemu, pod Cekinovim gradom v Ljub- ga padca. Nastop v kategoriji moto- se pravi, vsak z vsakim. Turnirja ljani pravo katastrofo. Srečanje ciklov do 50 ccm seveda ni bila samo so se udeležile ekipe ČZP Pri %0 . ... - ■ v nCjvinnnl in nlciVl + alr m rk^m trt* Air TOHr. . . ... _. . _- . . __ z vodečim Tivoli jem se j6 konca lo z rezultatom 93 :39. -(ma) Lombardije. Slovensko telovadno vr sto bo vodil dr. SvetOzar Polič lz Kopra, v sodniškem zboru pa bo sodeloval tudi bivši mednarodni telovadec Miloš Strgar iz Kopra. ŠE VEČia UGODNOST! afirmacija naših tekmovavcev, mar- , • q.H1 p.lplr+rri_Krmer • i j • več tudi Tomosovlh strojev, s kate- morski tiSK, bili, liieitiro-i^oper naslednja: rimi so nastopali. m Kruh Koper. CZP Stil Elektro Kruh Rezultati tekem: Stil—Elektro 9:5 (4:1) CZP — Kruh 9:6 (4:2) ČZP—Elektro 14:3 (4:1) Kruh—Stil 4:4 (2:2) ČZP—Stil 12:3 (4:1) Elektro—Kruh 4:2 (0:1) Končna lestvica turnirja je 3 3 0 0 35:12 6 3 1 1 1 17:21 3 3 1 0 2 12:25 2 3 0 1 2 12:17 1 TRGOVSKO PODJETJE »BOR« V KOPRU obvešča cenjene odjemalce, da bo skladišče zaradi inventurnega popisa v času od 26. do 30. junija zaprto, poslovalnica Izola od 28. do 30., poslovalnica Piran pa 30. junija. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV (i*azno rabljeno stanovanjsko opremo) Vsa oprema je v dobrem stanju. Licitacija bo 30. junija ob 9. uri v skladišču opreme, Božiči št. 253. Prednost imajo gospodarske organizacije in ustanove, v primeru, da teb ni, bo oprema prodana privatnim interesentom. ROJSTVA: V koprski porodnišnici so rodile: Kristina Jerman iz Izole — dečka, Vida Štukelj iz Cerej — dečka, Elvl-na Grčar iz Farecaga — dečka, Ivana Grdina iz Movraža — dečka, Ema Jerman iz Semedele — dečka, Matll- . da Klenar iz Izole — deklico, Tereza Antunič iz Kopra — deklico, Zofija Luša iz Portoroža — deklico, Vida Cižmek iz Kopra — dečka, Lidija Jerebica iz Kopra — deklico, Leopolda Nedoh iz Pirana — deklico, Vita Mar-lcežič iz Medice — dečka, Bruna Ser-nec iz Semedele — deklico, Koža Mi-kuž iz Semedele — dečka, Marija Krebelj iz Izole — dečka, Ema Sinl-ko iz šmarij — dečka, Marija Mle-kuž 'iz škofij — deklico, Marija Fink iz Izole — deklico, Marija Blrsa iz Hrvatinov — deklico, Ana Hrvatin iz Črnice — deklico, Breda Jakin iz Izole — dečka, Ida Peroša iz Kampela — deklico, Frančiška Erhatlč iz Semedele — deklico, Alenka Bjeliš iz '., Umaga — deklico, Marija Roj iz Pirana — dečka, Elvlja Mezgec iz Ba-ča — deklico, Lilljana Cah iz Elerjev — dečka, Nerina Zaje iz Škofij — dečka, Matilda Hrvatin lz Sodnikov — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: Marija Zgonlk iz Skrillj — deklico, Emilija Cančula iz Parlj — dečka, Marija Kožuh iz Šempetra — dečka, Frančiška Frim iz Cerknice — deklico, Terezija Cotič iz Nove Gorice — deklico, Jiidita Bratina lz Stomaža — deklico, Sava Pallska iz Topolca — deklico, Breda Nestorovič iz Ajdovščine — dečka. Vida Kobal iz Planine — dečka, Ana-Marija Bucik iz Nove Gorice — deklico, Ivanka Hvala iz Drakovice — dečka, Ana Mlakar iz Pivke — dečka, Joslpina Miklavčič iz Postojne — dečka, Alojzija Dodlč iz Jasena — dečka, Miranda Jenko iz Tomlnj — dečka, Ladislava Trost iz Cerknice — dečka, Danica Znidaršlč iz Postojne — deklico. Terezija Bati-stič iz Vrbovega — dečka, Marija Petrovič iz Orešij — deklico, Marta Mire iz Lokve — dečka, Jožefa Zakelj iz Belskega — deklico, Silvestra Smajla iz Ilirske Bistrice — deklico, Marija Bolko iz Lolcavca — dečka. Bruna Ožbot iz Plač — dečka, Karolina Lumbar iz Slavij — dečka, Veronika Ptletič iz Podskrajnika — deklico, Marija Cesnik iz Knežaka — deklico, Ladislava Trošt iz Orehovlce — deklico. Marija Ipavec iz Ajševice — deklico, Olga HltiJ iz Topolca — dečka, Zoija Godina iz Senika — deklico. POROČILI SO SE: V Postojni: Marija Malneršič, delavka iz Matenje vasi, in Franc Doles, šofer iz Landola; Vladimira Benčirja, knjigovodkinja iz Ljubljane, in Anto Grblč, pomorski strojar z Reke. V Kopru: Marija Sever, delavka iz Kopra, in Bruno Fonda, delavec iz Strunjanai Nada Ivančič, delavka iz Prklvora, in Klavdio Stok, delavec iz Štramara. V Ilirski Bistrici: Angela Zelc, delavka iz Knežaka, in Franc Bele, kovač iz Pivke. UMRLI SO: V postojnski občini: Ivan Brežic iz Studenega, .star 76 let. V koprski občini: Marija Palčič iz Lukinov 6, stara 62 let; Jože Petaros iz Krkavč 82, star 69 let; Marcela Sa-badin iz Babičev, stara 52 let; Lore-dana Peroša iz Kampel, otrok; Jožef Stemberger iz Smarij, star 61 let, V ilirskobistriškt občini: Jože Ren-ko, kmetovavec iz Brc, star 64 let; Jože Boštjančič, kmetovavec iz Harlj 60, star 66 let. Strelci na turnirju so bili: Arne Goslar (ČZP) 15, Valmi Furlanič (CZP) 14, Kavalič (Kruh) 6, Ogrin (Stil) 6 itd. Najboljše moštvo vseh nastopajočih bi bilo: Koterle (CZP), Ogrin (Stil), Kavalič (Kruh), Furlanič (ČZP), Hafner (Elektro). USODNA HITROST ZA TOVORNJAK S PRIKOLICO Na cestah koprskega okraja se je zgodilo v minulih sedmih dneh 21 lažjih ali hujših prometnih nezgod, pri katerih se je trinajst oseb poškodovalo, nekateri med njimi hujše. Tako visoko število prometnih nezgod je tem bolj presenetljivo, ker se je vreme v tem razdobju ustalilo. Zato pa je postala prevelika hitrost glavna nevarnost na naših cestah. Vozniki, ne precenjujte svojih zmogljivosti in zmogljivosti svojih vozil, kajti razen nevarnosti za življenje se izpostavljate tudi gmotni škodi, ki je samo v razdobju minulih sedmih dni znašala več kot štiri milijone dinarjev! Najhujša prometna nesreča se je zgodila 10, junija na cesti II. reda v Gornjem Eitnju pri Ilirski Bistrici. Tovornjak s prikolico, last mariborskega transportnega podjetja, se je na poti v Reko s tovorom piva zaradi prevelike hitrosti prevrnil. Na prikolici se je namreč premaknil tovor — skupno 750 zabojev piva. Materialna škoda je najmanj 3 milijone dinarjev. (b) Krvodepvoi V dneh 12., 14. in 15. junija so se postaji za transfuzijo krvi v Izoli prijavili naslednji krvodajavci: DELAMARIS: Leopolda Božič, Stane Furlan; GOSPODINJE: Matilda Kukovcc, Tereza Kuret; IPLAS KOPER: Saša Batagelj; KOMUNALNO PODJETJE PIRAN: Terezija Golob; MALA OPREMA IZOLA: Slavko Ra-tej; MEHANOTEHNIKA: Gverlno Kall- garlč, Štefan Valant; Ob SINDIKALNI SVET PIRAN: Roman Poljšak, Anica Trampuš; OTROŠKI VRTEC PIRAN: Valerija Uršič; PEKARNA PIRAN; Antonija Vovk; RUDNIK SEČOVLJE: Franc Geršak, Ivan Gradljanac, Jože Klabot, Frančiška Kodarin, Rado Košir, Ferdinand Malus, Albert Suban, Miha Verbič, Marija Zafred: STANOVANJSKA SKUPNOST PIRAN: Jože Sušeč, Mirko Vodoplvec; SOLINE PIRAN: Jože Fajt; TEHNOSERVIS KOPER: Bruna Kr-mec; TNZ KOPER: Albin Krkoč, Ivan Mar- kežič, Stojan Sluga; TRGOVSKO PODJETJE JADRANKA PIRAN: Vanda Gorkič; TOMOS KOPER: Edvard Gregorič, Marija Kresevič, Lucija Vatovec in Jože Ropota. vremena ZA CAS OD 22. do 29. JUNIJA 1962 V prvih dneh naslednjega tedna bo lepo in toplo vreme, v drugi polovici tedna pa so možne nevihte z grmenjem in lahnim vetrom. Dnevne temperature bodo med 20 in 30 stopinj' Celzija, nočne pa med 11 do 20 stopinj. IZ KOPRA: Hrastovlje: Kocjančič Marijan IZ HRPELJ: Male Loče: Ivančič Jože IZ ILIRSKE BISTRICE: Tomenje: Jenko Jože; Veliko Ubeljsko: Natlačen Matevž IZ VARA2DINA: Sardoč Vladimir IZ ZAGREBA: Mahnič Rajko IZ KARLOVCA: Miklavec Emil naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! IŠČEM SOBO V KOPRU, Izoli, Piranu ali Portorožu po možnosti s hrano. Plačam dobro. Naslov v upravi Slov. Jadrana. DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CIKLOMOTORJE in SKUTER-JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-KLE nove in rabljene — vam nudi MARCON V TRSTU, Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 fBarriera) .nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame MARIJE PALČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na poslednji poti ter darovali vence. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju v Splošni bolnišnici Koper. Posebno se zahvaljujemo dr. Ferfogli, dr, Vadnovovi, dr. Šume-njaku iz Ankarana ter dr. Koviču iz Izole. Iskrena hvala tudi tovarišici Jokondi Palčič za vso njeno skrb do naše drage mame. Žalujoči sinovi in hčere: Vojko, Lojze z družino, Jože z družino, Albert z družino. Justina z družino, Marija z družino ter ostalo sorodstvo. BELA KRAJINA je 16. junija odplula iz Houstona proti domovini. BIHAC je 20, junija odplula proti vzhodnim pristaniščem ZDA. BLED je 14. junija odplula iz New Yorka proti Sredozemlju in bo 24. junija prispela v Tanger. BOHINJ je 19. junija prispela v Santos in 21. junija nadaljevala vožnjo proti Montevideu in Buenos Airesu, kamor prispe 2. julija.- BOVEC je 21. junija odplula iz Gou-lette proti Solunu, Benetkam, Trstu in Reki. DUBROVNIK je iz Arhangelska prispela 21, junija v Tyne. GORANKA je na vožnji iz Adena proti Karačlju. GORENJSKA je z Reke odplula proti Aleksandriji. KOROTAN je 15, junija odplula iz japonskih pristanišč proti zahodni obali ZDA, LJUBLJANA je 18. junija prispela v Rašo. MARTIN KRPAN je na vožnji iz Ploč proti Aleksandriji in Aqabi. PIRAN je na vožnji iz Houstona proti domovini. POHORJE je 15. junija prispela v Barletto. ROG je 22. junija odplula iz Leningrada proti Jadranu. TRBOVLJE je na Reki. ZELENGORA je 21. junija odplula iz Hulla v St, Lawrence, t: i-iit 1 L [l s isJölM Šolski odbor Ekonomske srednje šole v Kopru razpisuje delovno MESTO TAJNIKA SOLE Pogoji: srednješolska izobrazba z večletno prakso v finančni in administrativni stroki. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe 1. septembra. — Razpis velja do 28. junija 1962 oziroma do zasedbe delovnega mesta. K F S ž a n k a V soboto, 16, junija, sta se po dolgih 41 letih v Kopru, kjer sta si napovedali srečanje, objeli sestri Roza in Ana Stefanič, doma iz Fapcev v Hrvatski Istri. Ana se je 17 let stara poročila in se je leta 1S21 z možem Rupenovičem preselila v Jugo- je 1926, leta preselila v Trst in se tam poročila. Po letih je dopisovanje prenehalo, svoje pa so k vsemu doprinesli vojna in povojna leta. Druga je o drugi mislila, da nI več pri življenju. Sele pred tremi meseci so ugotovili, da sestra v Trstu še živi in napovedali sta si srečanje v Kopru, Z Ano so pri- šli tudi njeni otroci Marica, Viktorija in Franjo, ki so ob tej priložnosti sploh šele spoznali svojo teto. Srečanje je bilo zelo prisrčno in ostali so skupaj do poznega popoldneva, ko so morali zopet domov: Ana z otroki v Poreč in Roza v Trst. Po dolgih letih vzpostavljene vezi ne bodo več popustile. Elavijo. Takrat sta se sestri videli zadnjič. 2ivela je z družino v Črni gori in v Bosni, pred 3 leti pa se je priselila v Poreč. Roza, poročena Velka-vrh — danes je vdova — pa se Na pobudo občinskega odbora SZRL Gorica so v Kanalu 17. julija odkrili spomenik slikarju Ivanu Cargu, Spomenik sta izdelala Stojan Batič in Zoran Didek. • Slavnosti se je udeležilo okrog 1000 ljudi. Prejšnji dan pa so odprli retrospektivno razstavo Ivana Čarga. Slika prikazuje spomenik Ivanu Cargu ob odkritju. Odkril ga je predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Andrej Jcla-čin iz Nove Gotice. NE DRUGI — AMPAK PRVAK OKRAJA v moškem striženju. Ko smo sredi preteklega decembra poročali o okrajnem tekmovanju frizerjev v Kopru, smo po podatkih tekmovalne komisije objavili, da je drugo mesto v moškem striženju dosegel frizer Viktor Božiček Iz Portoroža. Naknadno pa je komisija ugotovila pomoto v seštevanju ocen in te dni poslala tov. Božičku pokal in diplomo kot okrajnemu prvaku v moškem striženju Pred dnevi je 24-letni Ludvik Vadnal iz Slavine pri Prestranku presenečen obstal, ko je med delom v javorniških gozdovih pod Gabrovcem pri belem dnevu opazil medveda. Kosmatinec se je najprej približal Vadnalovemu nahrbtniku, pregrizel v njem steklenico in nato z nahrbtnikom vred odkoracal. Kmalu pa se je vrnil in Ludvik se je bil prisiljen povzpeti s sekiro v rokah na bližnjo bukev. Pri tem ga je medved oplazil s šapo po nogi, nato pa je poskušal kvišku, pri čemer ga je Vadnal zastraševal z zamahi sekire. Nena- PREKO SATELITA — BEETHOVEN Prvi televizijski program, ki naj bi ga prenesli s posredovanjem televizijskega satelita z ameriškega kontinenta v Evropo, bo izvedel znameniti philadelphij-ski orkester. Satelit, ki ga nameravajo izstreliti v vesolje izključno zaradi prenašanja televizijskih programov, bo omogočil neposredno spremljanje sporeda na televizijskih aparatih po vsej Evropi. Kot prvo točko tega sporeda bodo prikazali zadnji stavek Beethovnove IX. simfonije. »Tele-star« naj bi po načrtih ameriških tehnikov izstrelili v vesolje že konec junija. PRIROČNI ELEKTRONSKI MOŽGANI v V Ameriki so izdelali elektronske možgane, ki so tako majhni, da jih je moč nositi s seboj kakor por-table pisalni stroj. Čeravno je stvar tako majhna, opravlja vendar lahko vsa tista dela, ki jih zmorejo tudi največji elektronski stroji, Novim elektronskim možganom niso potrebne niti perforirane karte niti sestavljanje programov. On lahko povsem sam pripravi in organizira tako zapletena dela, kakor je na primer splošna revizija naprav rafinerije nafte ali kemične tovarne. Aparat avtomatsko ugotavlja najcenejši proces proizvodnje in označuje tiste nujne operacije, ki so potrebne, dn bi bil proizvodni načrt dogotovljen v predvidenem roku, vadno srečanje z zelo . redko živaljo notranjskih gozdov se je končalo brez posledic po polurnem klicanju na pomoč, ko je kosmatinec po igri, ki mu je morda pomenila zabavo, leno odkoracal naprej. Vest o Vadnalovem srečanju z medvedom se je hitro razširila po okoliških naseljih Slavine. Nejeverneži zmajali z glavo, rekoč, zgodba je zares lovska! vendar je resnična, (ma) so ta In Vodoravno: 1. spoj, 5. država v severozahodnem osrednjem območju ZDA, 11. ime ilirskega pesnika Vraza, 13. veliki močvirski ptič iz rodu galebov, 15. angleški plemiški naslov, 16. otok v Malem Sundskem otočju, imenovan »raj na zemlji«, 18. tanka kožica, 19. oddelek rimske konjenice, 20. del radijske napeljave, 22. zemeljsko delo, nasprotno nasipu, 23. ptica ujofla z ostrim kljunom, 25. veletok v Sibiriji, 27. kazalni zaimek, 28. kratica za 1000 metrov, 30. izmeček ognjenika, 31. priznanje športnikom, 33. mlinski žlebi, 35. vnetje grla, 37. konica, 40. dolgorepa papiga, ki živi v Orinoku, <2. kratica sovjetske tiskovne agencije v Moskvi, 43. pritok Savinje, 44. izpit v obliki razeovora, 46. najvišja gora Turčije, 48. deček, 49. ožji sorodnik. Navpično: 1. najvišji vrh Karavank, 2. ime ukrajinskega pesnika Sevčenka, 3. veletok v Pakistanu, 4. kratica za »Košarkarski klub«, 5. vrsta starodavne pisave, 6. začetek abecede, 7. reka v Indoki-ni, imenovana tudi Menam, 8. del brenkalnega instrumenta, 9. grški bog divjega vojskovanja, 10. stalna pesniška oblika, 11. poželenje, strast, 12. runo-vaclja, 13. svetlo angleško pivo, 14. kratek črn moški suknjič, 17. najprometnejši ocean, 20. pristanišče v Izraelu, 21. časopisni oglas, 24. utrjen otok pred zahodno Trancosko obalo, 26. utežna mera na Vzhodu, 28. žabja okončina, 23. pristava, 32. najdaljša francoska reka, 34. naslov slovenskega umetniškega filma, 36. negovan gozdiček, 38. »električna« morska riba, 39. kradijivcc, 41. kip ali slika golega telesa, 43. dvojica. 45. osebni zaimek, 47. kemični znak za rubidij. w f I^ffii J* ; \ ííSt.l i%t<-: -}>'■' II. J : ti -- m: ^ ' Wf'.t - ÄfS Angleško mesto Ceventury se ponaša s posebno zgodovino, na kateri sloni vsakoletni mestni praznik, povezan s posebnim običajem. Pred osemsto leti je namreč žena nekega mestnega plemiča protestirala proti hudemu davčnemu vijaku, ki je njenega moža spravil na rob finančnega poloma. Protest je bil posebne vrste: naga je zajahala konja in odjezdila pred magistrat. Poslej vsako leto na mestni praznik kaka ugledna mestna dama, »oblečena« samo v svoje lase (lasulja!), Jezdi na konju po določenih mestnih ulica!». Običaj tudi veleva, da se morajo takrat vsi ljudje, ki se slučajno znajdejo na ulici, »sramežljivo« obrniti v zid, dokler ni moderna Amazonka mimo. Letos je to bila žena angleškega škofa Tachbrocka, mati dveli otrok (na sliki) f i ' ^^m ^s»»« «v Gostilna pri postaji v Volčji dragi pri Gorici Je poskrbela za posebno privlačnost s tem, da so v opuščeni nekdanji glinokop napeljali vodo iz vaškega potoka Struga. Tako je nastal ribnik, v katerega so vložili mladice ameriške postrvi. V senci dreves pa so uredili še vrtne mize. Objekt bo služil za čolnarjenje, lovljenje rib, za kopanje in sončenje, kar bo nedvomno privabilo mnoge domače in tuje goste zlasti Iz bližnje Gorice ln Trsta. Zgodilo se je v ameriškem mestu.Omaha. Policijski narednik Molner je s svojim avtomobilom patru-Ijiral po ulicah. Nenadoma so mu sporočili, da sta iz cirkusa pobegnila dva leva in, da se sprehajata po mestu. Ko je enega izmed njiju ppazil, mli je začel počasi slediti. Mahoma pa je iz nekega bara prikolovra-til veseli bratec. Narednik je stegnil glavo skozi okno in mu zaklical, naj se umakne, ker se v . bližini sprehaja lev. »He-he, dober vic, kifeljc!« se je zarežal veseljakar. ¿.Zdajci pa je pred seboj zagledal leva. V hipu se je streznil in jo na vrat na nos pobrisal nazaj v bsr. Lev jo je mahnil za njim'v hodnik. Tudi narednik v avtomobilu ni okleval. , Zapeljal je avto pred vhod in tako blokiral leva v hodniku. Kmalu nato so prišli krotivci iz cirkusa in nesrečno žival ujeli. KAJ SO NJ. C. KR. VELIČANSTVO FERDINAND I. MISLILI RESNO Pred 114 leti je iz cesarskega glavnega in rezidenčnega mesta Dunaja piispelo na Kras pismo v obliki listine, na katero je bil s črno-rumeno vrvico privezan velik cesarski pečat v okrogli leseni šatulji. Pismo nosi datum 23.' avgusta 1838. .. Listina je vsebovala dovoljenje cesarja Ferdinanda I., da sme občina Povlr imeti dva sejma na leto — enega v juniju. drugega pa v oktobru. Dovoljenju sledji zapoved vsem oblastim, prebivalcem in pod-ložnlkom ne glede na stan, čast ali uradni položaj, posebno pa Guberniju v Trstu, naj ščitijo ta privilegij povirske občine in skrbijo, da ne' bi kdorkoli kaj nasprotnega ukrepal ali dovoljeval pod pretnjo težke kazni ln Nj. veličanstva nemilosti. In še zaključek: »To mislimo resno.« Marilyn se lahko obleče — tako so jedki komentarji ameriških časopisov pospremili pred dnevi neuspeh tilma, v katerem so ji producenti namenili glavno vlogo. Film je hotela posneti družba The 20th Century Fox pod naslovom »Nekaj se mora zgoditi«. Pa se tudi je: Monroe je bila tako klavrna v svojem nastopu, da so jo hoteli zamenjati z mlajšo močjo. Na to zamenjavo pa ni pristal glavni igravec Dean Martin, nakar Je tlružlia zavrgla že začeto delo, Marilyn pa odpovedala mesto in pogodbo, ki Jo je imela z njo že od leta 1955. Zdaj je Monroe »na cesti« in zlobni jeziki trdijo, da je svojo filmsko kariero povsem končala Začelo se je toplo vreme in spet bo kopanje v bazenih, rekah, jezerih in morjih postalo dnevna bolj potreba kot zabava. Hkrati je nastopil čas podvodnih in vodnih športov, ki jih mnogokje po svetu na moč propagirajo. Tako imajo v letovišču Silver Springs na Floridi v ZDA posebne plavavce, ki se pred očmi petičnih le-toviščarjev potapljajo in izvajajo podvodne plese, ki se jim čudijo celo ribe, kot je videti na gornji sliki koper: 22, junija sovjetski barvni film operacija »dota«! 23. in 24. junija angleški film liga gentlemenov; 25. junija madžarski film pod povprečjem; 27. in 28. junija francoslco-italijanski film prekršek na begu; 29. Jn 30. junija italijanski barvni film teror barbarov, IZOLA: 22. junija sovjetski barvni film pikova dama; 23. in 24. junija italijanski barvni film teror barbarov; 25. in 26. junija francosko-italijanskl film prekršek na begu: 27. in 28. junija madžarski film pod povprečjem; 29. junija romunski film baraganski osat: 30. lunija ameriški barvni film pojmo v dežju; ŠKOFIJE: 23. junija francoski film jezik za zobe; 24. junija sovjetski barvni film pikova dama; 26, junija italijanski barvni film teror barbarov; 28. Junija romunski film baraganski osat; 30. junija madžarski film pod povprečjem. Šmarje: 23. junija sovjetski barvni film pikova dama: 24. junija francoski film jezik za zobe: 27. junija italijanski barvni film teror barbarov; 30, junija francosko-italijanskl film prekršek na begu. v postojna: 22., 23, in 24. junija italijanski cs film poletne zgodbe; 26, ln 27. junija ameriški barvni film povabilo za ples; 29. In 30. junija ter 1. julija poljski barvni cs film križarji, sežana: 22. junija ameriški barvni film bela divjina; 23. in 24. junija ameriški cs film dve ljubezni eddyja duk-hina; 26. in 27. junija ameriški vv film starec in morje; 28. in 29. junija ameriški film polkovnik in jaz; 30. junija in 1. julija ameriški cs film karneval v new orle-ansu. Četrtek, 2S. junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Igra vam orkester Nelson Riddle — 14,00 Glasba po' željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje Akademski pevski zbor »Branko Krsmanovlč« iz Beograda. Petek, 29. junija: 7,15 Glasba za dobro jutrp, vmes objave — 13,40 Igra berlinski pro-menadnl orkester — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena med-igra. Sobota, 30. junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Ansambel Borut Lesjak. SPORED TV STUDIA LJUBLJANA OD 24. DO 30. VI. 1062 Nedelja, 24. junija: 20.45 POCITNICE IN LJUBEZEN Italijanski celovečerni film; Četrtek, 28. Junija: 20.20 INTERPOL — serijski iilm; 20.50 TV OBZORNIK: 21.20 PROTI OBALI — francoski dokumentarni film o Azurftl obali; Petek, 29. JuniJat 20.20 VEČNA NEVESTA' — angle* ška filmska komedija iz sporeda jugoslovanske kinoteke — v uvodu predava prof. France Brenk; Sobota, 30. junijat 19.30 VETER — serijski filmi 22.15 POSTNA KOČIJA — serijski film. POROČILA VSAK DAN Ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob 15.0&- Petek, 22. junija: 7,16 Glasba za dobro jutro, vrne» objave — 13,40 Poje zbor JLA p. v. Slobodana Krstiča — 14,00 Vedro in popularno — 14.30 Janko Gregore: odlomki iz operete »Melodije srca« — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena med-lgra. . Sobota, 23. junija: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra ansambel Zlatorog. Nedelja, 24. junija: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko Jutro — 9,00 Naša reportaža: »Pridelki na tehtnici« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Mary Ford — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje moški zbor s Proseka-Kontovela p. v. Milana Pertota — 15.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. Ponedeljek, 25. junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne. Torek, 26. Junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,4.0 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Mladinski in ženski zbori — 15,15. Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne in okrogle. Sreda, 27. junija: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo in pojo Gene Krupa, Gaby Novak, Jörgen Ingmann, Eddie Fisher in Billy May — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje I zbor donskih kozakov. — Zdaj boš videl, iSa se bo M® ustavil... — Nekako se moram iranitl pred nediscipliniranimi šoferji..» — Ko sem že vaša stalna stranka, bi ml lahko dali tudi kakšen popust... Oče: »Vidiš sinko, ko je bil Washington v tvojih letih; je bil odličen dijak.« Sin: »In ko je bil v tvojih letih, je bil predsednik republike.« MARK MIN: 131 »Gospoda, stric Slierlock mora dokončati neko delo, ki bo trajalo do polnoči in najdlje do enih zjutraj, potem pa se bo vrnil sem, da bi z vami popil čašico whiskyja, Upa, da bo tod še našel koga.« »Sto hudičev, fantje, od zlodja je tale Holmes! Trikrat hura za Shcrlocka Holmesa, največjega človeka, ki sc je kdajkoli rodil!« je kriknil Ferguson. »Ena, dva tri...« »Hura! Hura! Hura! Živlo!« Ljudje so kričali tako gromko, da se je kavarna zatresla od temeljev do vrha dimnika. V svoji sobi pa je stric blago oštel nečaka in ga vprašal: »Zakaj pa si jim obljubil, da bom z njimi posedel?« »Jaz mislim, da ti ni kdo ve kako do tega, da bi ne bil popularen, In zaradi tega se ne smeš držati takole ob strani, posebno še ne v taborišču kopačev. Ti ljudje te spoštujejo, in če bi odšel, ne da bi z njimi popil enega ali dveh kozarčkov, bi takoj rekli, da si domišljav. Razen tega pa si mi rekel, da mi moraš o domačih toliko povedati, jda bi tega najbrž ne dokončala do polnoči.« Stric je priznal, da ima fant prav in da je pametno ravnal. Tudi Fetlock jc priznal, da je. ravnal pametno. »Tale moj alibi bo več kot trden,« si je mislil Fetlock. S stricem sta klepetala kake tri ure. Malo pred polnočjo je stopil Fetlock dol in se skril za vogal kavarne. Semkaj ni padala svetloba skozi okno. Pet minut kasneje je prikolovratil skozi vrata Flint Baltner. Močno jc bil nadelan. Ko je odtaval proti svoji bajti, se je z ramo skoraj obregnil ob Fetlocka. »Zdaj si moj!« jc zamrmral Fetlock Jones. Gledal je za njegovo opotekajočo sc postavo, ki se je izgubljala v gosti temi. »Zbogom Flint,., Zbogom. Nikdar več se ne bova videla. O moji materi si rekel, da jc... no, ni važno, kaj si rekel. Zdaj je vse y redu. Zdaj zadnjikrat tlačiš to zemljo,« Potem se je vrnil v kavarno in razmišljal: »Do enih je šc cela ura. Ta čas bom preživel s kopači, da bo opravičilo še bolj zanesljivo.« Sherlocka Holmesa je privedel v sobo za biljard, ki je bila nabito polna kopačev. Vsi so nestrpno čakali velikega detektiva. Gost je naročil pijačo in veselje se je začelo. Vsi so bili srečni in so si delili komplimente in tako je razpoloženje raslo kakor kvas. Peli so, si pripovedovali šale in zdelo se je, kakor da beži čas ko na krilih. Ko je manjkalo det enih še šest minut in je bilo veselje na višku... BUM! Vsi v kavarni so onemeli in otrpnili. Zamolklo bobnenje se je širilo po soteski, odmevalo od gorskih vrhov, se oddaljevalo, zamiralo in naposled povsem umolknilo. Zdajci so se ljudje zganili in planili k vratom- »Nekaj je počilo!« Iz teme se je oglasil nek glas: »To jc bilo tam spodaj; videl sem, kako se je zablisnilo.« Ljudje so opoteka je se zdrveli proti spodnjemu koncu soteske; med njimi so bili tudi Holes, Fetlock pa tudi Archy Steelman. Dober kilome.ter poti so prekolovratili v nekaj minutah. S svetilko so osvetljevali gladki in steptani pod kolibe Fllnta Baltnerja; od kolibe ni ostalo niti enega kosa, niti ene krpice in niti ene trščice. Pa tudi o Flintu ni bilo ne duha ne sluha. Ljudje so se razdrobili v skupine in so ga šli iskat. Kmalu je nekdo kriknil: »Tukaj je!« In res — petdeset metrov niže so ga našli, pravzaprav so našli le brezoblično gmoto cunj ln mesa. Fetlock Jones je pohitel tja z ostalimi in si ga dobro ogledal. Osnovali so komisijo, ki naj bi ugotovila dejstva. Za predsednika so postavili Mam Scndwicha in ker ni bil šolan, si je na moč prizadeval, da bi dal komisijski ugotovitvi čim bolj uradni videz. Ta njegova mojstrovina se jc končala z besedami: »Pokojni je storil smrt z lastnim delom ali z delom neke osebe ali oseb, katere so tej komisiji nepoznane, brez da bi zapustil družino ali imovino, izvzemši kolibo, katera jc izbrisana z obličja zemlje in bog naj se usmili njegove duše. Amen.« Nestrpni člani komisije so se pomešali med ostale ljudi, ki so obkrožali Sherlocka Holmesa. Kopači so molče in spoštljivo stali v velikem polkrogu pred praznim prostorom, kjer jc šc pred nekaj urami stala koliba Fllnta Baknerja. Po tem polkrogu se je sprehajal veliki detektiv. Poleg njega jc hodil Fetlock in mu svetil s svetilko. Holmes je najprej s centimetrom zmcril prostor, na katerem je stala koliba, izmeril je dolžino do grmičevja, dolžino do steze, višino grmičevja in še marsikaj drugega. Potem sc jc sem in tja nagnil in pobral kakšno krpico, trščico ali prgišče zemlje, vse to si je zamišljeno ogledoval, tehtal v roki, potem pa vtaknil v žep. S kompasom je odredil »položaj« tega mesta, ki mu je dodal dve sekundi za magnetno variacijo. Potem je po svoji uri odredil čas, ki je veljal za tihomorsko obalo in ga prilagodil lokalnemu času. Potem je s koraki izmeril razdaljo od kraja, kjer je stala koliba, do mesta, kjer jc ležalo truplo. Naposled je z žepnim aneroidom izmeril nadmorsko višino, z žepnim termometrom pa temperaturo zraka. Ko je vtaknil termometer v žep, se je dostojanstveno priklonil in rekel: »Končali smo, gospodje. Lahko se vrnemo v kavarno.« Krenil je proti kavarni. Ljudje so se razvrstili za njim v kolono, resno razpravljali in občudovali tega znamenitega človeka. Hočeš nočeš so ugibali, kako je do te nesreče prišlo in kdo jo je izzval. »Naj bo kakor hoče, naša sreča, da je prišel semkaj, mar ne fantje,« je dejal poštar Ferguson. »To bo prav gotovo najpomembnejši dogodek v tem stoletju,« je rekel Ham Sendwich zamišljeno. »Ves svet bo govoril samo o tem. Dobro si zapomnite, kar sem vam rekel.« »Seveda, ves svet bo govoril samo o tem!« mu je pritegnil Jack Parker. »Boste videli, vrednost našega taborišča bo na mah zrasla do neba. Mar ne, Ferguson?« »No, če me že sprašuješ za moje mišljenje... da bi vedel, kaj jaz mislim o tej zadevi, ti lahko povem samo tole; včeraj sem cenil svoje rudišče Flesh Royal šest dolarjev za kvadratni meter, danes bi pa rad videl človeka, ki bi ga lahko dobil za petdeset dolarjev kvadratni meter.« »Prav imaš Ferguson. To je največja sreča, ki nas je kdajkoli doletela. Poslušajte, ste videli, kako je pograbil tiste krpice, zemljo in vse drugo? To vam je oko! Njegovemu pogledu nič ne uide.. »Pri moji duši, da. Vsakdo bi si mislil, da tisto nič ne pomeni, ampak njemu... zanj so to prava knjiga... in to z velikimi črkami napisana.« »V vsaki tisti malenkosti je kakšna skrivna misel, toda on jim bo to skrivnost hočeš nočeš izvil.« »Fantje, zdaj mi ni več žal, da ga ni bilo takrat, ko smo iskal! Hogenovega otroka. To je neprimerno težja zadeva. Da, gospodje moji, neprimerno težja in bolj zamotana zadeva, pa zaradi tera zahteva tudi znanstveno delo in več gruntarija.«