287. številka. Ljubljana, v petek 16. decembra 1904. XXXVII. leto. ■ 9 lanaja vsa* dan zvečer, izlmfii nederje m praznike, ter velja po posti prejeman za a v str o-o t raka dežele za vso leto 88 K, za pol leta iS S, za četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 2 K 8U h. Za Ljubljano s pošiljanjem 3& dom za vse ieto 84 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec a K* Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 28 K, za pol leta U K, za Četrt leta D K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuje dežele tolike «eS( kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 18 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po B a, Os 42 trikrat aii večkrat tiska. — Dopisi naj se ^vole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih oiicah st. 6, in sicer aradnistvo v L nadstropju, apravnistvo pa v pritličja — Opravnifitva naj se blago voujo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, administrativne stvari. ir Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefoa it. 85. Reforma sprave Tisti din, ko je v*ada poslala državni zbor na počitnice, j*? poslala v svet tndi obsežno tiskovino z naslovom »Studije o reformi notranje uprave«. Da je cislitvanaka driava in avtonomna uprava potrebna temeljite preuređen, to ja resnica, ki so jo že davno ljudje spoznali, samo birokracija ni hotela o tem ničesar slišat?, ker se je pri sedanjih razmerah prav dobro počutila in v javni upravi igrala nakako tisto vlogo, kf-.kor duhovščina v cerkvi. Končno so pa meredajni krogi vendar sprevideli, da teko ne gre naprej in vsled tega ja bila v ministrstvu notranjih del ustanovljena posebna komisija, ki je minoli teden obelodanila uspehe avojih preiskav :n posvetovanj. B a bor?., t priznava, da je naša uprava zastarela in jako pomanjkljiva in razpravlja obširno, kako naj se -^dpravhc ti nedostatki. Marsikateri ";£svet je hvale vreden in bi bilo njega uresničenje koristno, ali v celoti ima nasvetovana refarma vendar očitno tendmeo, da se pri tej stvari ne gre toliko za zagotovitev dobre rsforme, kakor za pemnožitav biro kr&tiŠke ve-jave in oblasti ter za zagotovitev čtm intenzivnejše centralizacije. Ministrska komisija je mnenja, js so glavni nedostatki notranje up?ave ne pri držatni, marvsč pri avtonomni upravi zlasti v tist h ta devab, ki se. tičsjo zdravstva, tržne polieij*\ javne varnosti in javne udobnost*. E sborst je mnenja, da je ne-hr-j ukazov in odredb, ki se v praksi popolnoma prezirajo ali se iz-^ržui^jo t-.ko, da jo izključeno doječi :.jih pravi namen. Dalje trdi komisija, da je avtonomna judika-tara pcčssoa, površna in pristranska, da &?t noaiae oblasti nimajo pra vega smisla za občno korist itd. itd. Ministrska komisija je na avto- LJSTEK S enkiewicz. [RGdbina PolaneSkih. Roman. Spisal H. SienkiewicB. po poljskem izvirnika poslovenil Podravski. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg.J (Konec.) WČ let je Sienkiovvicz živel samo preteklosti poljskega naroda in kri tttjanskrga sveta vobče. Njegova duša bo je zatopila v čase, ko so bili ljudjo močni in neustrašeni, ko je bilo vse Življenje sicer divje, a polno velikih idej, ko je bilo pesirobarvno, ko so goreli visoki plameni, zveneli meči in je tekla kri. Sčasoma pa se je njegov duh utrudil in sedanjost je trkala na njegovo okno ter ga budila ii nitj. Odprl je oči in videl blede, bolestne israze. Videl je na eni strani raiioirano kulturo, na drugi strani barbarstvo, nevedne bi, pravo iivalsko stanje. Videl je pa tudi, da v tem čaeu, ko jo on živel preteklosti, je nastala nova doba in dala literaturi novo lice. A bil je že sam »trudna duša« in je iskal samo še Boga. V stari skrinji je poiskal molitvenike svojih nomne oblaeti vsula cele kože težkih obdelžitev [in že te, ali doeela neosnovane ali vsaj pretirane obdolžit ve svedočijo, kaj da hočejo gospodje iz ministrstva pravzaprav doseči, k?j je pravi namen nasvetovane reforme. In rta si predstavlja ministarska komisija reformo tako, da se razširi in poveča oblast državnih organov. Seveda je bila vzorec za to reformo pruska organizacija. Avtonomne pravice naj se skrčijo, avtonomija naj izgine pred oblastjo birokratov, katerih tip je na Pruskem takoin*9novani Landrat, povrh pa naj se avtonomnim oblastim pusti samo uprava, judikatara pa naj se jim popolnoma odvzame in odkaže posebnim upravnim sodiščem, katerih najvišja instanea bi bil sedanji upravni sodni dvor na Dunaju. Naavetovana reforma je skozin-skoz centralistična in da pomeni centralizem gospodstvo Nemeev in nemščine, taga pač ni treba sele dokazovati. Sicer pa js preklicano malo upanja, da bi ta vladni načrt kdaj l ostsi meso. Vojna na Daljnem Vztoku. Ponesrečen napad Japonskih torpedovk. Poveljnik artiljerije pred Port Arturjrm poroča, da so Japonci 13 t. m. obstreljevali zlasti arsenal in skladišče trrpedov na Tigrskem polotoku, kakor tudi v bližini usidrane vojne ladje. Skladišča torpedov je gorelo celo uro. Ladje in čolni so bih uničeni; ena ladja se je potopila. Vsa poslopja so težko po-šhodovana. Obstreljevanje izven pristanišča usidrane oklopnice »Sebasto-poU se je moralo ustaviti, ker radi slabaga vremena ni bilo rncgooe ladje opazovati. Admira.' Togo javlja, da jo japonska torpedna f 1 o t i 1 a v no i 12. t. m. d v a k r a t, v noči 13 t. ni. pa trikrat napadla rusko bro-dovje. Uspeh ni znan. Torpa- 3BE dovke so vsekdar naletele na ljut sovražnikov odpor. Ena japonska torpedovka je postala nesposobna za boj, dočim so tri druge bile zadete od ruskih granat. To japonsko uradno porodilo je velevažno, ker nam izpričuje, da so bile vse prejšnje uradne vesti, kakor da bi bilo vse rusko brodovje v Port Arturju že uničeno, neresnične. Ako bi bilo rusko brodovje vsled obstreljevanja z 203metrakega griča res že uničeno, potem bi bilo pač odveč, da bi ga Se admiral Togo s svojim ladjevjem nKpad*l. Mrtveca se vendar pušča v miru! In če so res vse ruske ladje v pristanišču že razbite, kako je mogoče, da je bil Togov napad petkrat odbit in da so bile štiri japonske ladje poškodovane, dočim Togo sara ne more navesti niti enega uspeha svojega napada?! Iz vsega tega je jasno razvidno, da so vsa poreč ia o uničenju port-srturškega brodovja navadne bajke. Tem bajkam je že ves sv«t verjel, no, po zasiugi admirala Toga se bodo sedaj nemara še najiahkover* nejšim ljudem odprle oči, da se ja-ponskim poročilom ne sme brezpogojno verjeti. Nov splošni napad? Po poročilih iz Kima se je v zadnjem času izkroalo v Golobjem zalivu 8000 Japoncev, ki imajo nalogo, z 203 rt* o irske ga griča navaliti na trdnjavo. Ti voji so dobro pre skrbljeni z brzoatrelnimi topovi. Prodiranje Japoncev najbolj ovira to, da ruske baterije na B«li Volčji gori lahko obstreljujejo vse japonake pozicije. »Dai)y Telegraph« pa ve povedati, da so Japonci z novim splošnim navalom na trdnjavo pričeli že 13 t m. Najnovejša japonska poročila. Iz N"gijevega taborišča se poroča: Z 203Tnetrskega griča Be i&hko pregleda vse mesto Port Artur in vsa luka. Mestne ulic? so zapuščene. Japonske bombe padajo v vse dele mesta. Velike izgube, ki so jih imeli Japonci pri osvojitvi 20Smetr»kega griča, odtehta uničenje portarturškega brodovja. Japonsko ladjevje odpluje v kratkem domov, da se popravi v ladjedelr eah. Nogi naakakuje sedaj fore Ican in Ansan. Iz Tokija ae poroča: le Nogije-vega taborišča je došla vest, da so oklopnico »Sebasiopo!« uspešno napadle japonske torpedovke. Drugo poročilo pa se glasi: Glasom brzojavke iz Port Arlurja z dne 15. t. m. ob 3 uri popoldne je oklop niča »SebastopcI« še sposojna za boj, vendar pa se zdi, kakor da bi bila poškodovana. Tretja bnojavka pa nravi: »Se-baatopol« je podnevi uaidran isven luke, ponoči pa išče zavetja pri tor-pedovkab, katerih je še opaziti osem Se non b vero . . . Iz Tokija se javlja: Za časa iad-Djega premirja so se sešit ruski ia japonski častniki, si podajali roke, menjali vizitke, drug drugemu napi vali in se končno dali skupno foto-grafovaii. Rusi sj najboljše volje m izjavljajo, de se ne bodo, dokler še zadnji mož živi, nikdar vdali. Z mandžuTskega bojišča. Berolinski »Lokaianzeigsr« poroča iz Mukdena: Ob fronti ja vse mirno; tudi topovi co umolknili. Japone- 63 svoja pridatraže pomnožili. Za pred'traiami leže v zajedi močni voji. Japonske utrdbe so, kakor se zdi, že dograjene. Sedaj grade Ja ponoi podzemeljske j&me, kakor Rusi. Za zimo so se Rusi izborno pripravili, vsak v op k ima topel kožuh. Sprva je nedostajalo kuriva; sedaj je armada dobro preskrbljena z drvari, ki sa davsiajo pc železnici. Vesti, da je več vojakov zmrznilo ali umrlo gladu, so doeela neosnovane. Jaz stanujem v podzemeljski jami pri neki kompaniji in tudi jem z moŠtrom. Jed je cbilna, tečna, kre-pilna in okusna. Vojaki so vedno dobre volje; zvečer se zbiraj: okoli ognja, po,o in plešejo. Zdravstveno stanja je izredno dobro. Baltiško brodovje. »Eveniag Standard« poroča is Kapstata v južni Afriki, da je esza-dra admirala Roidestvenskrga že preteklo nedeljo dospela v zaliv Si-rr.ons T,w.i, pristanišče kapatatako. I Eskadra sestoji iz 21 vojn.h ladij. Roždestvenski ima sndaj skoro polovico več ladij, kakor jih je imel pred enm mtsesem v Dakarju. K;e jih je dobil ? Aii ga je že dohitela tretja divizija, ali so to ladje, ki jih jo Rusija nakupila v Ameriki t Iz Dticula se javlja, da u eskadra admirala FelUrzima v s?edo zvečer odplula iz tamkajšnjega pristanišča. Is Oles« s** poroča, d» »o vse vest% da bi se biltiško brodovje vrnilo domov, po^o'noma izmišljene. Nasprotno, Rusija bo koncentrirala ▼se svoje brodovje proti Japonski, da ne bo niti za hip dvomljive, da si iz7ojuie popolno zmago ua morju. Američani ne dado posojila Japonski. Ii Niw Yorka se poroča: Japonska vlada je skusila najeti pri ameriških bankah o 5 m o pos.j lo v znesku 100 mi!i«o'iov jenov. Ameriške b^nfce pa nečejo o pos^jiu ničesar ve sleti, ako j m J ponska ne zastavi vseh tvojih car n*Lih dohodkov. Japonci so v veliki sttski! Parlamentarni položaj. D u n a j, 15. decembra. Z dobro pouieue stiani se zatrjuje, da bo vlada takoj po sklenitvi trgovinske pogodbe z Nemčijo zopet sklicala državni zbor. Vsekakor se zbere drž. zbor že sredi meseca janavarja. Dunaj, 15 decembra. Klub centroma je imel danes sejo, v kateri se ! je sprejela daljša resolucija, ki obžaluje, prednikov, in ko se jih je načita), je skušal svojemu narodu vcepiti misli, ki jih je bil tamkaj nabral. Trudil se J6 z dogmami podpreti svoje nazi-ranje o sedanjosti in o bodočnosti, ni pa videl, da so te dogme že tr h!*ne in da je iz velikega umetnika postal fllister. »Rodbina Polaneških« je s tega stališča pisan rom&n. Priznati se mora, da je Sienkiewicz v tem delu ove-kovečil oelo galerijo tipov iz sočasnega meščanskega življenja poljskega naroda — a to je knjiga, ki jo utegne čitati z zanimanjem kaka mamica, ki tudi živi v idejah že davno miocie dobe, ne pa sin ali hčer sedanjega časa. Tistega talenta, ki se žazudeva v romanu »Qao vadiš«, ni v »Rodbini Polaneških«; to ni tragedija, nego pripovedka, iz katere is hajajo slabotne, jetične konsekvenec. S.eskievvicz je katoličan iz pre pričanja in so bori tudi v »Rodbini Polaneških« za katoličanstvo. Seveda, to njegovo katoličanstvo ni kdo ve kako veliko, globoko. To njegovo katoličanstvo je nekako čudne, nekako tako, kakor je liberalizem nekaterih cerkvenih ključarjev, nekak obupen poskus »zlimati« in »silikati« že davno na kose razbita Mojzesove table, nekako tak, kakor italijanskega romanopisca Fogazzars, ki zaničuje pod gane in farje, a ljubi vero in priča kuje cd nje veo srečo. V »Rodbini Polaneških« se tudi posebno karakteristično vidi, kako misli Stenkievvicz o ženBtvu. Vsa njegova dela pričajo, da pozna žensko dušo prav natanko do najzadnjih kotičkov, ali vendar mu je prav po vzoru zastarelih pisateljev ženska vedno smittO nekako spopoluilo moža. Vsa njegova dekleta sc amaoonke, ki imajo vse ta cilj — Oii.ožiti se; vse herojstvo njegovih žensk ugasne v ■akoneki spalnici. Tajnih solzft te ženske ne poznajo ia prav nič niso podobne tistemu žensttu, katero se imenuje »komplicirana rastlina, zrasla na vrtu tisočletne suŽnosti.« Prav o »Rodbini Poianeških« se lahko reče: Sienk;ewioz kot pesnik je velikan, kot mislec je v*e prej kot velikan. Mnogostranski je, kot le ma lokateri pisatelj, ustvaril je izborna dela različnega genra in vendar ni ustvaril svoje šole. Kot stilist je ari stekrat in spominja na Flsuberta, nima pa Fiaubertovega kulturnega pomena, niti Fiauberteve neustraš- nosti. Sienkiewicz je obogati pol|sko literaturo z lepimi deli, ali literatura hodi svojo pot in tisti, ki ji kaše|o pet, niso iz £ole Henrika 3ienk'ewicza. Pismo iz Amerike. Lujiza Souvan. (Konec.) Na večer sa je pomirilo razjarjeno morj» in tudi »Tznemirjeni duhovi« sopotnikov. Vsi smo pričakovali mirne noči po tolikem r»aporu. I;i naš up ni bil zamun. Rumeni solnčni žarki so vdrli naslednjo jutro skozi rna!a okenca v kabina in nas zvabili na krov. S* je bilo morje razburjeno in valovito, aH strah na prejšnji dsn nas je še tako navdajal da bi najrajši nazivali morje ni*jtep*. » gladino sveta. To lepo vreme smo imeli potem skoraj ves čts potoiinje Lastavice in druge ptice smo vi.tli počivati na valovih, nekatere so pti letele k nam, da smo jih ogledovali in jih občudovali. — Kmalu pa so nas zapustile in sledile Bvcjim to-varišioam. Vel*ka pridobitev za parnike je brezŽ.Čni brzojav Marconijev. J«ZO občutljivi aparat se nahnja v kajiti i na so'ncuem krovu, kjer je tudi u.ainik Močne ž c so nadete ob ladji in sa končuj jo v vodi, ali p i se pctzpsejo do najvišjega vrha jambore, kjer se dotizajo kovinskega droga tiikctnikove oblike. Tak j nam je sporočil na primer »Kr niprns \Vtlholnr.« severoiiriiiBki ga L'jvds, ko je bii še 300 milj . ddaljaj in torej še popolnoma nevidljiv, o veliki bitki pri Mukderm To le b lo prvo poročijo, kar smo z pmf.li Gibraltar. Tudi »Uiiibria« Cu tardake črt*? nam je poslaia pozdrave in sporočila iz* gubo 30.000 Rusov pod poveljstvom Kurop&tkinovtm B jna poročila so bila za na« največje važnjsti :n dobivali smo jih j».ko redno. »Si*vo-nijn« je še mnogokrat poidravila nemške, f-ireotke in arreriške parnike. Vsa njih poročila pa je Ukoj napisal pisalni stroj in nasnar.!a so bil«* razstavljeni, p.d okvirom na pti p ictih k promenadnemu krovu. Drugih parnisov lig as p videli, edina »Umbria« sa nam je približala na caem m\ht tako, da smo jo faisjll na obzorju. Ker pa je legla noč, smo se pozdravili le z umealnim ogo, m. Za občevanje ladij med s«buj iu s Buho zemljo je Marconijev aparat da parlament tudi v pretočenem zasedanju ni prišel do rednega delovanja. Take parlamentarne razmere privedejo do posiroveloiti političnih, socialnih, gospodarskih in nravstvenih odnoŠajev. Take žalostne razmere bi se ozdravile, ako postane parlament sposoben in voljan za delo. V ta namen je pa zopet treba doseči odkritosrčno sporazum-ljenje med avstrijskimi narodnostmi. Zato klnb znova nujno poziva zastopnike vseh narodnosti, naj brez strahu in brez ozira na radikalne in Avstriji sovražne elemente, na podlagi pravičnosti in poštenosti negujejo primerno spora-zumljenje, da se vsi državo vzdržujoči elementi združijo k skupnemu delu. Končno poživlja klub vlado, naj pri predstojeći trgovinski pogodbi z Nemčijo varuje koristi kmetijstva, posebno glede izvoza živine iz planinskih dežel. Proti klerikalni šolski reformi na Nižjeavstrijskem Dunaj, 15. decembra. Danes je pripeljal predsednik dunajske trgovinske zbornice posl. K i n k k naucnemu ministrstvu in ministrskemu predsedniku deputacijo centralne zveze avstrijskih in-dustrijcev, industrijskega kluba, zveze avstrijskih industrijcev, zveze potovalnih trgovcev in dunajskega trgovskega društva. Deputacija je izročila ministroma spomenico ter Še posebej poudarjala, kako narašča v obrtnih indu atrijskih in trgovskih krogih razburjenje proti klerikalni šolski reformi. To je menda prvič, da so ta strokovna društva skupno nastopila v Čisto političui zadevi. Dunaj, 15. decembra. Deželni odbor je sklenil predložiti dež. zboru načrt za ustanovitev novega učiteljišča na Dunaju. Dogodki na Ogrskem. , Buda pest a, 15. decembra. Posl. grof Andrassv je poudarjal v svoji izjavi, da v zbornici, kjer se je kršil hišni red, kjer se je zdrobilo pohištvo, kjer vladajo plamteče strasti, ui mogoče govoriti daljšega političnega govora. rTo izjavljam z globoko žalostju. Zavedam se velike odgovornosti, ki je v zvezi z vsako mojo besedo iu z vsakim mojim dejanjem. Po daljšem notranjem boju sem se odloČil za svoje postopanje. Zelo težko mi je in je zame zelo bolestno, da moram pretrgati zveze x vsemi tistimi, kojih politični program smatram tudi še dandanes za pravega, da se moram razstati s tistimi, o kojih pravih namerah in patriotizmu nisem nikoli dvomil in med katerimi so tudi moji prijatelji; toda to sem moral storiti ; moja dolžnost in moja vest sta mi tako zapovedala. Ako bi tudi vedel, da ta korak naredi konec mojemu političnemu delovanju, ne mogel bi storiti drugače. Moje mnenje je, da se mora opravilnik spremeniti le s popolnim spoštovanjem prejšnjih določb. Svoje vedenje bomo vedno uravnavali po teh pravnih nazorih. Zalibog smo izgubili dosedanje zaupanje v prsdsednika in ministrskega predsednika. Iz tega pa še ne sledi, da se ne uklonimo ugleda predsednikovemu. Ali nam ugaja njegovo postopanje ali ne, njegovo zake-nite oblast bomo vedno rešpektovali.u KouČno je izjavil, da je prepričan, naj zmaga vladna stranka ali opozicija, trpela bo le dežela. Zato bo storil govornik vse, kar je v ajegovih močeh, da se napravi pot mirnega razvoja. — Posl. K o s s u t h se je pridružil tem izvajanjem ter izjavil, da resolucija, s katero je bil sprejet usodni Danielov zakon 18. novembra, ni bila zakonita. — Tudi posl. grof A p p o n y i je govoril s stališča, da sklep dne 18. novembra ni bil pravilen, že zato, ker se je glasovalo šele ob ' ,10., dasi je bila seja določena in postavna le do \). ure. Izjavil je, da je proti takim nasilstvom treba mobilizovati ves narod. Vse tri govornike je spremljala opozicija z glasnimi klici in ploskanjem, posebno grofu Apponviju so se prirejale viharne ovacije, da ministrski predsednik vsled tega ni mogel začeti govoriti. Ko je grof Tisza spregovoril prvo besedo, se je vihar podvojil; klicale so se mu psovke »morilec*4, „atentator** itd. Posebno je razkačila opozicijo izjava ministrskega predsednika, da ima parlament dolžnost, tehnično obstrukcijo zatreti. Nepopisni vihar pa je zbudil klic iz vladne stranke, da bi bilo treba vsakega, ki zapusti svojo stranko v trenotku nevarnosti, z bičem izpokati iz parlamenta. Dvakrat se je morala seja prekiniti, toda vihar se ni hotel poleči, posebni* odkar se je podpredsednik skliceval na novi opravilnik. Grol Julij A n dr as s y je šel k mizi ministrskega predsednika ter mu glasno zaklical v obraz: „Kar ti počenjaš, je hudodelstvo!44 Grof Tisza pa se mu je glasno zasmejal. — Ko so za predlog predsednika glede imunitetne zadeve posl. Lengvela glasovali tudi Hrvatje in Saksi, klicala je opozicija „živio44, nto je večina Saksov in Hrvatov!** Sele po tretjem prekinjenju seje je med nezmernim hrupom završil ministrski predsednik svoj govor, razumel ga seveda ni razen zapisnikarjev nihče. Budapešta, 15. decembra. Položaj je pritirau do skrajno kritične točke. Vsakdo je uverjen, da je v tej zbornici vsako redno delovanje izključeno bodisi po novem ali starem opra-vilniku. Najbrže niti do konstituiranja zbornice ne pride. V liberalni stranki splošno žele, da se drž. zbor razpusti. Budapešta, 15. decembra. Ministrski predsednik je sklical nocoj zaupno sejo liberalne stranke, v kateri je izjavil, da napravi jutri zadnji poskus za konstituiranje poslanske zbornice. Ako se mu to ne posreči, poskusil bo Še dobiti indemniteto za proračunski provizorij. Ako pa se tudi to ne dovoli, bo takoj državni zbor razpustil te razpisal nove volitve. Kriza v srbski skupščini. B e 1 g r a d, 15. decembra, skupščina je zavrgla predlog ministra zunanjih zadev, naj bi se tiskovni prestopki v bodoče ne kaznovali po tee- '* riji zakonitih dokazov, temuČ po teoriji osebnega sodnikovega prepričanja. Vkljub temu porazu pa minister ni stavil vprašanja ali mu skupščina še zaupa. — Ker sta odstopila oba podpredsednika, ki pripadata samostojni radikalni stranki, je tudi predsednik skupščine, ki je član smerne radikalne stranke poda) svojo demisijo. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 15. decembra. V pokrajini SaŠun se je pojavila lakota. Nad 10.000 Armencev je brez strehe. Nastopila je občutna zima s snegom. Angleški konzul in neki ameriški misijonar delita v okraju podpore. Carigrad, 15. decembra. Rssko poslaništvo je turški vladi oticialno naznanilo, da je tudi iz Francije že prispelo primerno število častnikov za pomnožitev častniškega osobja pti ma-cedonskem orožništvn. Ministrska kriza na španskem. Madrid, 15. decembra. Sestava novega ministrstva se je poverila predsedniku zbornice, generala Azcarragi, kateremu je obljubil dosedanji ministrski predsednik M aura svojo podporo, a prevzeti pa nikakor ni hotel več predsedstva. Dopisi. Iz Kamnika. Dne 11. t. m. je priredila tukajšnja čitalnica drama tično predstavo »Marijana«, igrokaz v petib dejanjih. »Marijana«, je ena najtežjih, a tudi najboljših iger, kar se jih je zadnji čas, kolikor mi pomnimo, uprizorilo. Zahteva že premišljenih in rutiniranih igralcev. Nekatere vloge so izvanredno naporne ter zamorejo uČrp&ti vse duševne in telesne igral čeve sile. Navzlic temu pa se je igra popolnoma zadovoljno obnesla. V prvi vrsti gre zato seveda hvala režiserju gosp. J. Steletu, ntto pa imej.teljem glavnih vlog, gospodičnama Temin-čevi in Grčarjevi, gospodom Sakau, Logarju in JanežiČa. Tudi ostali so se potrudili, kolikor je bilo v njihovi moči. K lepemu uspehu so pripomogle tudi nove dekoracije, katere je izdelal g. Maks Koželj. Pri predstavi je sodeloval skoraj brecpiačno tudi tu ksjšnji salonski orkester, za kar mu najtoplejša z&hvala. Nekaj pa se je zgodilo, kar moramo s posebnim za doščenjem beležiti. Dvorana je bila po dolgem času zopet enkrat — poln~! Vendar Še nismo tako na koncu, kakor smo mislili. Vzpričo tako mno-gobrojnega obiska pa je bil tudi materialen uspeh zadovoljiv, želimo si še nadalajih tako lepih predstav. — Čitalnica priredi letos tud i »Silvestrov večer« v svojih prostorih z jako za nimivim sporedom, o katerem poročamo v kratkem času. — Občni zb.r »čitalnice« pa se vrši dne 6. janu-varja prihodnjega leta ob 2. uri popoldne v čitalniški dvorani. Tem potom že sedaj vabimo k obilni udeležbi. — Čitalniški knjižničar se prisesajo, da pogreša prsaejšao število knjig, ki so se tekom let izposodile, a se dos^daj ne vrnile. Gospoda ne znani izpesojevaloi se uljudno prosijo, da blsgovole izposojene knjige bmsiu vrniti. — Kakor vidimr, talini] »Čitalnica« vzpričo svojega pridnega delovanja naše popolno zaupanje in nepristransko priznanje. istinito vehke važnosti. T tudi največji prijs.tel.ii pričenjajo obupa-vati, dr. bi se kdaj povspel do višine, da bi uspešno služil trgovskemu in svetovnsrcu prometu. V vseh v*ž nejsih pristaniščih in v obližju visokih svt-t-lnikov (majaiov) se nahajajo visoki drogovi brez vsakih posebnosti — M*rcDr*ijev6 postaje. Človek se privadi, da nehote išče in e ka za temi drogovi. Predno končstm, hočem omeniti de neke epizode na krovu »Slavo nije«, ki me je jako razveselila. Piuli trne v zalivskem toku. Bi je krasen vtč«r Svetle zvezde in bleda luna so razsipali svojo Čarobno iuč. Ozračje je bilo prijstno gorko, za kar skrbi zalivski tok tudi pozimi. Bil je »večin, trenut.ko se človek zatopi v misu in spomine svoje duše. Tcžoo, poluglasno so donele pesmi ogrskih emigrantov k našim ušesom in po lagoms potihnile. T^daj pa zadoni is krepkih moških grl: »Po jezeru bliz' Triglava • • .« in »Ko dan se »ainavr. . . .« Presenečenj* moje je bilo toliko, 4a mi je zaital g?ss. Kako bi zanogla biti mirna! Prevelik jo bil nagib, ko sem slišala sredi vtlizega Ootana melodijo do- mačih p-smi. Skočila stm pokonci in stekla sem na promenadni krov in tako v cbliŽjU pevcev sem povzdignila šo jaz svoj gla*. Zičodeni pevci so za trenutek obstali, ker niso videli v temi nove pevke, potem pa so navdušeno povzdignili znova glasove. Tudi poslušalcev se je zbralo dokaj, ki so koncem jako odobravali naš »umelnišk « koncert Pozno v noč srno se podali v kabine in z odprtimi očmi sem sanjala o »Jezeru bliz' Triglav*«. — Moti! bi se, kdor bi mislil, da krepki kmetjo lažjo prenašajo posledice viharnega morja, kot mi razva eni meščanje. Zdra?n*k na krovu ima zmer*j dovolj dela v rnedkrovu. Tega so napadle revma-t:<>oe bolesti, onega n«*#ralg?Čne, tretji zopet irpi za vnetjem pljuč Hd. Po viharju 15. oktobra sem prekinil izprehodo na »Upper-deck« in šla p g'ctat »doli« kako da le počutijo medkrorn potniki. Le malo š evilce jih je stalo, ograjenih v odeje in iij h pogled je bil uprav žalosten. Bledega in bolehnega obraza so bili b >lj podobni rekonvnl^ficsntcm po težki bolezni, kot krepkim zdravim kmetom K«r stm izgledala d>kaj dobro, jh je to dražilo in pačili so so in mi kazali jezike in tako zoašaii nad menoj slabo voljo. Hrana je najboljša, kar se je more zahtevati, dvakrat dobra juha, vsak dan meso in pol litra vina. če smo si hoteli privoščiti kaj posebno dobrega, smo si dali prinesti juhe, ki so jo imeli v medkrovu, ki nam je vedno ugajala. — Ženske v medkrovu zbele skoraj vse brez izjeme in na obrazu se jim vidi, da mnogo trpe. Veliko je vzrok temu strah, ki se jih polasti ob nevihtah V Sandy-hook nam je prinesel pilot čudno novico evropsk h in ameriških časopisov, da se je »Slavonija« ob gibraltarskih če reh razbila To nas je osupnilo, posebno ko smo se spomnili dragih v domovini, ki sa nami žalujejo Seveda smo vest takoi dementirali in upamo, da je bilo kmalu konec nepotrebnemu žalovanju; nam pa je ial dogodek zopet tvarine ca pogovore, ki so postajali že dokaj suhoparni. — O najlepšem pristanišču starega in novega sveta sem poročala bralcem pred letom sini. Velika množica je pričako vala »izgubljene ovčiee« in genljivi prizori pri snidenju so nam izvabljali solze v oči. Bili smo na cilju . . . Dnevne vesti V L'nbljanl, 16 deoembra. — „Slovenčevi" duhovniki lažejo kadar usta odpro. Včeraj pišejo v Škofovi cunji, da je dr. Tavčar iskal sveze s dr. Mravlagom. Ti duhovniki vedo prav natančno, da je to laž Prav natančno vedo, da ni dr. Tavčar nikdar iskal nobene zveze a dr. Mravlagom. Prav zatsnčno vede, da je dr. Mravlag nekega dne prišel do dr. Tavčarja vprašat ga *.a mnenje glede klerikalnih koasureov in da je dr. Tavčar tega dr. Mravlaga ven vrgel. Vse to vedo ti duhovniki, pa vendar lažejo, da je dr. Tavčar iskal zveze z dr. Mravlagom. — Ne m* k i Izrael je od »N. Fr. Presse« pa do celjske »Deutsche Waohl« ves iz sebe samega veselja, da je »Slovenec« poskusil rnoralično ubiti moža, ki je danes najbolj agilni agitator v teharski občini in ki žrtvuje čas in denar, da bi pri prihodnjih volitvah v tej občini zmagali Slovenci. Včeraj zvečer je bila v Hausbaumovi kavarni v Celju velika nemškutarska družba. Čitalo se je »Slovenca« in ko so nemškutarji videli, kako velikansko uslugo jim je storil »Slovenec«, so navdušeno trkali in vpili: »Heil »Slovenec«, Heil dss deutsohe TUchern«. — Štajerski deželni zbor se skliče zadnje dni t. m. h kratkemu zasedanju, da bi se parlamentarno dognal proračun. Iz deželnega odbora se pri tej priliki zagotavlja, da se ne vrše s te strani nikaka pogajanja s Slovenci. Ako pa si namestnik v tem pogledu kaj pricadeva je to le vladna akcija, s katero baje nima deželnoaborska večina ničesar opraviti. — Ljudsko sodbo nad slovensko obstrukcijo v Gradcu grozi prirediti jutri v Mariboru klavrno propadli kandidat Franoelj Girstmavr. Na shod pride poleg nemškega barabatva seveda le nekaj naročenih »Štajerce* vih« pristašev. In taki ljudje naj bi izrekali »ljudsko sodbo« !? Franeelj si je za rehabilitiranje izbral slabo pot. — TaJt iti mariborski mest očetje. Zloglasni Tax, bivši okr glavar v Brežicah n sedaj uradni vodja mariborskega magistrata, je končno padel v nemilost pri lastni kliki. Tako je pisal nedavno list »Marburger Nnchriobten«: »Dan obračuna bo Že prišel, ko bo uradni predstojnik zginil s svojega mesta, sedaj ima občinski svet še strah pred sen začnimi razkritji uradnega predstojnika, tako da si se upa predlagati nj ego ve ga od stavljenja, ker nradni predstojnik najbrženekajve, karb,1 obč. svet kompromitov al o.« Zaradi tega je v zadmi seji mariborskega občinskega sveta občinski svet. Ha v liček predlagal, naj se zadeva strogo preišče, in ako ne pokaže pozitivnega uspeha, naj se izroči državnemu pravdniŠtvu. Takoj se je oglasil proti temu dr. Lorber, šeš, da se senzačnih razkritij ni treba bati, zato naj se preide preko zadev« na dnevni red. Obč. svet. Kreiuer (soe. demokrat) pa se s takim izgovorom ni hotel zadovoljiti ter je izjavi), da mariborsko prebivalstvo Lima zaupanja v tega moža. Taaova zadeva je mnogo važnejša kakor pa gonja proti slovenskim napisom pri trgovinsh. Sklenilo se js, da se za deva preišče (toda kako!?). — Nemci v Brežicah bi radi imeli svoj nemški dom, a ker sami nočejo zsnj irč dati, so šli p3 svetu »fehtat«. Zdaj kroži po nemških listih poziv za darove sa zgradbo nemškega doma v BrsŽieah Podpisali so ga različni štajerski nemški in nemSku-tarski politiki, potem pruski pro fesor Feliks Dahn in uradnik v nemškem ministrstvu zunanjih del Wildenbruoh. Kaj spadajo Brez ce tudi že v delokrog ministrstva zunanjih del nem* škega cesarstva? — Lepe razmera vladajo pri deželnem sodišču v Celovcu. Dne 9. t. m. je prišel neki gospod na sodnijo, da bo zaslišan kot priča. Hotel je slovenski izpovedati, a sod nik mu je to zabranil, kričaje nanj, kakor na kakega hlapca: »Vi ste sa učili, torej znate nemški; drugače vss ne pustim pričati « Pri razmerah, ki vladajo danes v avstrijski justici je temu uradniku zagotovljena hitro in dobro avanziranje. — Značilno. »Triester Ztg« je vladni l-.st Prav zaradi tega vzbuja zanimanje dejstvo, da je ta vladni list priobčil na prvem mestu članek, v katerem dokažejo, da je tržaški mestni statut zastarel in neporaben, ter priporoča, naj se oktroira nov statut, ker ga Trst sicer nikdar n« dobi. Da so že vladni krogi tega mnenja, je gotovo jako značilno. — Reportoar slovenskega gledališča. Danes z?eČ*r pred stavlja se prvič na slovenskem odru Jaroslava Kv .pila znamenita drami tična pravljica »Princezna Pam p e 1 i s k a« — V nedeljo, dne 18 i m ste dve predstavi. Popoldne ob 3. uri je ljudska predstava ob sni žan h cenah »L e g i j o n a r j i« narodna igra s petjem, spisal Fr. G o -v e k a r, ugtasbil Viktor Parma Pri tej popoldanski predstavi sodeluje slavna ljubljanska društvena godba. — V nedeljo zv» čer vprizori se pa v petič priljub Ijena Mil ookerjeva opereta »D i j a k p r o s j a k«, ki je dosedaj že štirikrat napolnila gledališče do zadnjega pre štora. — Ker je g. Oufednik hudo prehlajen, se mora Čajkovskega opera »O n j e g i n« za sedaj odstaviti z repertoarja ter ss ponovi šele po nc-vem letu. Za prihodnjo operno noviteto se študira znamenita opera fra: coskega skladatelja Ambroisa Tho-masa: »M i g n o n« — Nadina Slavjanska s svojo rusko umetniško pevsko družino prispe v ponedeljek, dne 19. t sa popoldne v Ljubljano ter bode, kakor že naznanjeno, priredila v tukajšnjem deželnem gleda lišču dve predstavi in sioer v torek, dne 20 t. m in v četrtek, dne 22. m. Predstavi vršite se glede na velike stroške tega gostovanja »izven abonementa« ter naj p. n. ab; nentje blagovolijo v Šešarkovi trafiki prijaviti, ali naj se jim njihovi sedeži reservirsjo. Istotako prosi ss slavno občinstvo z deŽe!e, da pravočasno naroči sedeže ter izrecno pri javi, za katero od obeh predstav saj se sedeži prihranijo. P'va predstava je na »par«, druga pa na »nepar« kar velja osobito za posestnike lot, ki seveda svoje lože obdržs tudi z« ti predstavi. — Družba, ki obstoji iz 40 osod, je sedaj dovršila umetniški potovanje po Brani in Dalmaeije ter prihaja iz Rusije preko Bo!gir-ke in Srb je. Povsodi je imela sijajne uspeh, ter žela vsestransko priznanji. Ž* kestumi in rekviziti sami na sebi so vredni, da si jih ogleda; vsi se po historičnih vzorcih izdelsni v prvih moakovek-h atelv.erjih. — Umrla je včeraj v Mengšu v visoki atarosti 80 let mat- ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja Naše iskreno soŽaije! — V Ljubljani je umrl gesj Edvard Klemenčič, trgovski po močnik. — VDobrepoljah pa j s umrl gosp. Fran Berdavs ml, po sestnik is trgovec, v starosti 28 let — Na južnem kolodvoru je, kakor smo že poročali, dn»* 13. t m. ponesrečil železn*ški uslužb Iran L i k o v i č. Na kolodvoru se nesreče tako pogostoma ponavljajo, da so ljudje po pravici vznemirjeni N^torična resnica )<*, da je pretirana štedljivost, ki jo zahteva in zatika tuje osrednje vodstvo na Dunaju, gir.vni vsrek mnogoštevilnim nesrečam, ki sa primerjajo aa vseh pro k Ai južne železnice Ta pretirsns štedljivost se spozna tudi pn raz svetljavi. Zadnjič so je kr*tikova'a slaba razsvetljava ceste na južni so lodtor. A tudi na kolodvoru samem ni nič bolje. Ko odidejo osebni vlaki, uttatnejo večino luči, ki rasavetiju )ejQ peron. To velja posebno za čas od 10. pa tja čez 11 uro pomč4, ts daj za čas, v katerem se je pripstila omenjena nesreča Torej: na peronu privite luči, na progaU pa se premikajo dolge vrste vosov, se sest* v ljajo tovorni vlaki zdaj na tej, id.-i na oni progi, vmes pa teka|o pripeu jači in drugi uslužbenci ter opravljajo svoje delo — vedno v ssnrtm nevarnost?, vedno v strahu, da se prit*sli is teme kak voz in jih za aaČi ter ujror.ob'. Zadnji ponesreČe nsc Ivan Liaovič ni opazil prihoda ▼laka z državnega kolodvora. Vlak )e prišel z zadnjim vozom naprej na postajo, ni im*l pravilno nastavljenih luči, vsled teme pa Likovid ni mogel razločit«, da je to vlak. LikoviČ je takorekoČ Žrtev teme. S tem nikakor ne mislimo valiti kako krivdo na ljubljansko vodstvo južne želez niče. To vodstvo izvršuje samo to, kar mu j* ukazano, to vodstvo mora delati tako, kakor hoče dunajsko ravnateljstvo. Ali to dunajsko ravnateljstvo, ki sili uradništvo, da ne sme vsega tako urediti, kakor bi samo hotelo, se aaora enkrat dobro prijeti. Zaradi skopuštva dunajskih Židov je "»•rišlo že preveč ljudi v nesrečo Ljubljansko uradništvo tudi pri na -boljši volji ne more niče*»r storiti, ali druge oblasti so tu, ki bi lahko romagale in tem veljajo naše da zasuje vri'ice. — Knjige „Matice Hrvatske" za leto 1904. so došle ijub->Vienac« pošilja vsak mesec posebe naj blagovoli to sim prijaviti oMa tiči Hrvatski« v Zagrebu in naj a) utemeljitelj poSlje eno krono za oštarino, b) U trti član pa članarino 3 K naprej in vrhu t^a 1 K poštarine. Kdor tega ne Mo*i, prejme- za bičajno Članarino 6 K ves »Vienac« broširan zajedno z drugimi knjigami • priliki razp š !jitva aonesem ieta. oianarino sprejemata ljubljanski Magični poverjenik župnik Ivan Vrhovnik in njegov pooblaščenec :rgovee in knjigovez Ivan Bor. ač. — Silvestrov večer priredi pevsko društvo »Slavec« dne 31. de cembra t. 1. v dvorani Punligamsie pivnice z jako zanimivim in zabavnim sporedom. — Nadalje bode ?Slavčeva maskarada« dne 12 lebruv&rjs, »zaključni vence£• )lesnih Vfcj na 5 marca p. 1. — Lfubljansko prostovoljno gasilno in rešilno društvo priredi na sv. Štefann dan dne 26. t m. v »Mestnem domu« «vojo ob'čmno božičoico. — Deželna vinska klet v Ljubljani« Ker je deželna vlada ugodila r-kurzu gleda priredba javnih vinskih pokušenj v deželni vin eki kleti pod kavarno »Evropaa, bo prihodnja javna vinska pokušnja ;utri, v soboto, od 7.—10 ure zvečer. Razen različnih dolenjskih in vipavskih namiznih vin, bodo razstavljena tudi inejša vina, in sicer rizhng, burgun lec, pin^la, zelen, karmenet i. dr. — Odlikovanje. Gosp. Franjo j o 1 o b , mesaraki mojster in prek* evalec meaa v Šiški, je bil na letošnji mednarodni razstavi v Parizu za raz itavljeno prekajeno meso in kranjska šlobase odlikovan z veliko zlato ko iajno, z diplomo in zaslužnim križcem, xar bede razstavljeno v izložbenem iknu njegove prodajalnice ? Prešernovih ulc»h št. 5 — Sadna razsiawa v Radovljici« Te dni je odbor sadne razstavo v Radovljici pričel z razpo ciljanjem odlikovanj, kakor in kakršne je d ločila presojevalna komisija raz«tave. — Kranjske aadje na mednarodni razstavi v Diissel-rJorfu ob Reni. V včerajšnji, pod ;em nasiovom pnobčeni notici, se je vrinila tiskovna pomota pri navedbi :čža posameznih sadov. Glasiti se mora, de so posamezne hruške tehtale po 50—90 dkg, ali 500-900 grem-»v, 'ločim so imeli posam*»T.r?i grrordi faktično po 3—7l/, kilogramov. — „Četudi teče &v-i . . mu Iz Moravč se nam piše: Tri nas se prav pridno pripravljamo na prihod Gospodov. Duhovniki in njihova — nedolžna dražba s svetinjami predstavljajo v kaplaniji Marijo in izzivajo Moravčane. Dne 8. t. m. po popoldanski službi božji vabilo je potrkovanje zvonov nedolžne Marijine otroČiče v kaplanijski teater, ob polušesti uri zvečer je glas zvona zopet naznanjal, da je predstava minila. — Fantje so bili ogorčeni ter prepevali, četudi v — adventnem času — po vasi fantovske pesmi. Na farško izzivanje odgovarjali so nasi fantje s petjem! In prav so imeli. Kaplanije niso zidali sami klerikalci in tudi zvonov niso kupili sami farovški podrepniki in tudi ne pritepeni oznanjevalci sovraštva. Slavnoznani kaplane Skerjanec, kateri sicer ni sovražnik nežnega spola, vzbudil je v fantih ljubosumnost. — V nedeljo bo naši katoliški „komedijostarji" zopet „špilali* Marijo. Fantje so tudi o tej priliki pokazali svojo nevoljo ter so zopet prepevali po Moravčah. Moravski župan, lastnik rlajerkostnau in mežnar žalostnega spomina, „Stimmviehw Tomaž sta pričela zmerjati uale fante s prašiči, iz lepo obzidanega tehantovega vrta pričeli so leteti kameni. Ob, katoliška izobrazba ! Zupan Nace, kateri je s svojimi psovkami mir delal, pripeljal \o orežuika, Češ, da bi ta skrbel za red. PaČ žalostni Časi t Kajneda, gospod dekan!? Hujskanje ne obrodi nikdar debrega sadu! Peta božja zapoved se mora odsedaj naprej glasiti „zbijaj !M Saj je dekan Hizjan s štirimi obrazi rekel: MDva sta še v Moravčah, katera še moramo premagati, če tudi teče kri!4* Tako pripovedujejo tehantovi privrženci. Ta tehaat je res pravi duhovniški svetnik! Kajaeda, dragi bralci ? — Pošta na Savi« Trgovinsko ministrstvo je odredilo ustanovitev pošte na Savi pri Jesenisah. — Blagoslovljenje novega glavnega altarja v mariborski frančiškanski cerkvi, ki se je vršilo dna 7. t. m, je res zna-čitno za narodno mišljenje gospoda škots. Znano mu vendar mora biti, da so darovali denar za ta altar skoro samo in edino le slovenski ljudje, vendar je pri blagoslovljenju najprvo nemški in potem Še-le slovenski pridigoval. Mariborski Neme gotovo niso podarili niti krajcarja za »windisohe Kirche«, kakor jo imenujejo, ker preje dajo za »Sudmarko« ali pa za njih luteranski hram. Ra dovodni smo, komu na ljubo je pre zrl slo^e>n«ka darovalce? — Učiteljsko mesto v 6o-\i«r*ju. V prijaznom trga S iianj je razpisano definitivno učiteljsko mesto na tamošnji šestrazrednici do 28 decembra t. 1. Šala je v II pla Čilnem razredu. — Cerkvenega tatu so pri jeli v mariborski prestolni oerkvi, ko je ravno izpraznjeval razbite puŠice. Tat je 171etni Fran Klemenčič is Ljutomera — Nevarno obolel je dolgoletni podpredsednik in blagajnik družbe sv. Mohorja gosp. Simon Jansžič v Celovcu. — Volitev v Tratu. Včeraj ie bil v Tratu v I volilnem razredu izvoljen državnim poslancem Ivar ScSramanga vitez Altomonte. — Smrt stoletne žene. V tržaški bolnišnici je umrla neka Ma-r ■rebrna ženska ura s tanko verižico Tst je dnsedaj neznan. — Pogreša s*> že dva dni 11 letni šolski učenec Jožef Javan. Deček ima st.fUte. rjav suknjič in črn klobuk — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev, nazaj pa :e prišlo 5 Slovencev. — Iz Hrušioe je prišlo 45 Hrvatov, iz Westfalskega pa 25 — Ni Jesenice je šlo 30 Hr vatov, na Dunaj pa 10 Kočevarjev — Predvčerajšnjim je prišlo iz Amerike 10, is Hvba pa 32 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. V s,, rcšpioijent gosp. Ignacij Luž«r je našel nekaj denarja. — G L S. je izgubil briljant, vreden 300 kron. — G Matilda M. je izgubita alat za 20 K — G E Sob. je izgubil zlat poročni prstan s črkama C E. 1872. in I. K 13 /7 1904. — Ana Re neršakova je našla srebrno moško verižico — Francoske družbe br-zeparnik „La Lorraine" je 3. decembra iz H&vra odplul in dne 10. decembra srečno v N**w York dospel. Vozil je 7 dni 3 ur. Zastop potovalna pisarna Ed 3marda v Ljubljani. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri zvečer v »Narodni kevarni«, Gosposke ulice Začetek ob 9. uri Vstopnina prosta — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 4 do 10 decembra 1904. število novorojencev 16 (=221c/o0), mrtvorojenec 1, umrlih 20 (=27 7 °/00), med njimi jih je umrlo za jetiko 2, /a vnetjem aopilnih orGfan'>v 3, za različnimi boleznimi 15. Mod njimi je bil) tujcev 7 (=s350°/0) iz zavo dov 9 (=45 0°/#). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer aa šiterU.tid i 1 za tifusom 2 za vrat co 6 za ušenom 1 oseba. — Hrvatske novice. — 701etnica glasbenika prof. Kuhača se je proslavila včeraj zelo slo vesno v zagrebškem glasbenem zavodu. Hvaležni narod mu pokloni tudi krasno darilo, za katero je dosedaj že nabra uik okoli 6000 K. * Najnovejše novice. — Poštni in b r z o j a v u i r a v a a t e 1 j za Moravsko in Šiezijoiepo stal Nemec dvorni svetnik dr. Reus*. — Grški parlament si je izvolil za predsednika Bonfidesa. — Hči predsednika Roose-vel t a se je baje zaročila z vojvodo Schoonen, najstarejšem sinom Šved skega prestolonaslednika. — »Ostdeutsohe Rund-sohau«, bivši Wolfov list, je začel zopet izhajati pod imenom »Neuea deutsches Tagblattc — Liat »Reiohswehr« je prenehal izhajati.Naročniki dobe »Fremdenblatt«. — Pogodba za razsojevalno sodišče se je podpisala med Zedi njenimi drŽavami in Italijo. — Politehniko v Varšavi so zaprli, ker so slušatelji baje demonstrirali za morilca ministra Ple veja. Politehniko so zasedli kezaki in orožniki — Štrajk v šoli. V Doubravi pri Opavi je katehet na petrazredni dešai ljudski šoli poučeval verouk le v poljščini, dasi se v šoli uči tuii češko in nemško. Starši 313 čeških otrok so vsled tega sklenili, da svojih otrok ne pošljejo v šolo, dokler se ne bo poučeval verouk v češčini,!J * Zemski ostanki Rako-ozvja in tovarieev. Tajnik skupnega finančnega ministrstva pl Thalloczj se mudi že dalje časa v Carigradu, da uredi vse potrebno za slovesno prepeljanje ostankov Rako ozvja in drugih revolucijskih madiar-skih plemenitaš»v v domovino. Slovesno prepeljanje pa bo šele prihod njo spomlad. Kosti Ferencza Rako-czyia II. počivajo v cerkvi lazaristov v Galati v posebni grobnici, skrbno spravlje.e v skrinjici iz cedrovine Zraven te je posebna skrinjioa z glavo njegove matere, Jelene Zrinske. Nadalje so v isti oerkvi shra njene tudi kosti Rakoorvjevega sina Jozsefa in soproge grofa Berosenjija, rojeno grofice C s a k j. Na grškem pokopališču v Rodostu počivajo gref Nikolaj Berosenji, grof Antal Bszterhazj in N k. S i b r i k; na armenskem pokopališču v Ismidu «o k sti I .-pre T 6 k 6 1 y j a. Vse te tri cerkvene občine so že dale privoljenje, da se ostanki odpeljejo; pričakuje se le še sultanov irade v tem oziru, ki seveda brez zadržka izide. ' Presrečen mož v smislu tistih, ki hrepene po svetinjah iQ križcih, je vsekakor Rajmund Zru-nek, stari komorni sluga našega a* sarja. Zruaekovi zakladi morajo biti neizmerni. Ena sama številka uradne »Wiener Zeitung« naznanja nailed-nja odlikovanja, kijih je Zrunek do bil zadnji čas: csreki ruski red sv. Stanislava III. razreda, pruski kronski red IV. razreda, viteški križ ita lijanskega kronskega reda, cesarski perzijski solnčni in levov red V. raf-reda, viteški križ II razreda kralje vega saksonskega Atbrehtovega reda, viteški križ kraljevega rumunskegt kronekega reda, častni znak kraljevega švedskega Vazovega reda, kra ljeva virtenberška zlata kolajna za zasluge, kraljeva romunska zlata kolajna za zasluge s krono in kral|eva srbska zlata kolajna za zaslupe s krono. Koliko bi plačal za te redove marsikateri bankir! * Oče in sin. Naslednja rea-nična dogodba je iz »moralne« nem ške države. Najbogatejši in najmogočnejši ve)eindu8trijeo ob Reni, Avgust Thvasen, ni bil zadovoljen i življenjem svojega sina, ki se ni vdal očetovim predpisom. Vsled tega ga je oče sklenil spraviti v norišnico. Ko je nekega dne šel sin v un formi svojega gardnega konjeniškega polka službeni do okrajnega poveljništva Čakali so ga pred hišo sluge mktg* zdrnvnika za umobolne, da ga zve zsnega odpeljejo v zdravnikovo norišnico, iz aatere bi se ne bil več vrnil. Mladi častnik pa je zvedel la očetovo psst, zbežal pri zadnjih vratih iz poslopja ter šel naravnost k drugemu zdravniku za vmobolne, ki je po 14dnevnem opazovanju izjavil da jo sin duševno popolnoma zdrav Sedaj toži sin očeta zaradi razž -ijenja časti, oče pa zahteva, da s -dišče H*na izključi od deHšč*ne. * Nenavadni poklici na An* gleskem. Da ima tudi berač svojega služabnika, |e le na Angleškem mogoče. Tako j« pri londonskem w -d.šČu te dni tožil uluga svojega g<>-spodarja za teaeueko plačo 40 stark, češ, da ga je neopravičeno odpust 1 Ižkaztlo se je. da je gospndar ki pla čuj* 40 mark tedenske pUče svojemu služabniku, navaden berač krul;a«ih rok. Sluga je moral berača oblačiti, slačiti, vaak dan obriti ter mu tr»krat na dan osnažiti s krtačioo sobe. — Še bolj čuden poklic je tistih ljudi, ki ae bavijo s tem da o4gri*uiej) mladim paom repe. da postanejo moder i foksterirji. Na Angleškem je namreč praznoverje, da se rep pau na koncu ne zaraste več z dlako, ako se mu odreže; tudi več dobrih lastnosti izgubi pes v tem slučaju Zaradi tega se mora rep odgrizniti. Ta poael se dobro plaću,e, seveda je treba imeti dobre zobe in še boljši — želodec. — Nadalje so ljudje, ki tržijo s starimi lesenimi nogami, steklenimi očmi in podobnim blagom. Ako umrje kje tak revež, gre Špekulant k njegovim sorodnikom ter dobi nogo ali oko za malo ceno, katere stvari potem dalje proda. — Neki črevljar v najuglednejšem delu Londona ima uslužbenca, ki ves dan druzega ne dela, kakor da hodi obut v prodane črevlje, da jih razhodi za ljudi, ki imajo občutljive noge. Na dan razhodi po 12 parov novih Črevljev. * Posten duhovniki. Pater Sohell, ki je živel med Indijanci na Winnebago rezervaciji ter sedaj odšel v \Va»hin/ton, da osebno izroči svojo pritožbo predsedniku Roose-veltu, ker so ga odslovili iz službe, se je izrazil naslednje: »Skandal je, da so proti meni nastopili katoliški duhovniki, škofje in nadškcfje, ker sem 1100 ubogih Indijancev branil izsesavanja in izkoriščanje .Že leta sem so okradli in oropali Indijanoe za vse, in ker je med temi lopovi nekoliko katehkov, ae višja duhovščina pote guje zanje. J»z lahko dokažem, da je neki nadškef obdržal za sebe denar, ki je bil nabran za Indijance in sirote. Že 20 let sem so Indijanci oropani in okradeni, poleg s« jih pa Še demoralizuje z Žganjem.« To je jako odkritosrčna beseda in veseli nas, da jo je izustil katoliški duhovnik. Ali resnici na ljubo moramo povedati, da pomagala bode malo ali pa nič, ker je višja duhovščina, ki je skoziinskozi kapitalističnega mišljenja, še vedno našla sredstvi, da je poštenim in ^raviooljubnim iokovsikoai zamašila usta, naobratno pa marsikatsressu zanikrnemu farju podelila najboljšo službo. * Kraljeve napitnine. Portugalski kralj Garlos, ki js ravnokar zapustil Angleško, kjer je preživel 14 dni na lovu in pri zabavah, je dosegel glede podarjenih napitnin vrhunec pri sioer v tem oziru razvajenih Angležih Kralj ni bil gost samo angleške kraljeve rodbine, temuč tudi pri rasnih aristokratih, ki imajo povsod po Angleškem zelo veliko uslužbencev Kralj seveda ni nobenega presrl, temuč je podaril vsakemu po 100 do 1000 K. Detektivom, ki so pasili na njegovo varnoat na lovu, je podaril 10000 K, ravno toliko svoto je dobil tudi zdravnik, ki ga je 14 dni povsod spremljal. Nndalje pridejo lovski spremljevalci, gozdarji, čuvaji itd., katerih vsak je dobil ali lepo darilc v denarju ali pa v dragnljih itd. Skupno je kralj Carlos pustil na Angleškem na napitninah četrt milijona kron. ' Aleksander Nikolajevie Pipiii. V Petrcgradu je te dni preminul sloveči ruski zgodovinar literature Aleksander Pipin. Rojen je bil v Saratovu eta 1833 V začetku je učil na petrogrr.Škem vseučilišču, pozneje pa se je posvetil izključno le literaturi. Njegovo glavno delo je zgodovina slovr.nske literature, ki je prevedena skoraj v vse evropske jezike, nadalje »Duševno gibanje na Ruskem v prvi polovici 19. stoletja«, »Ruska družba za časa Aleksandra I «, »Zgodovina ruske literature« itd. O i leta 1897. je bil Pipin član akade mije. Izvoljen je bil v akademijo sicer že leta 1871., toda vlada izvo litve ni potrdila. Zadnji čas je urejeval Pipin dela carice Katarine H. * Hvaležen naročnik. Ured n k krajevnega lističa v turingiŠkern mestecu Tennscedt je bil pred leti zaradt razžaljenja superintendent* obsojen v denarno kazen. Nedavno je umrl v Tennstedtu premožen kmet, in v njegovi oporoki se je našla določba: »Uredniku M, ki je vedno bil tako vztrajno vdan svoji stranki, je izplačati iz moje zapuščin • 110 mark v povrnitev sodnih stroškov, ki mu jih je provsročila tožba 8uperintendenta « * Draga knjiga. Pretočeno aoboto bj se v L ndonu prodajale na dražbi dragocene knjige Največje presenečenje je zbudila knjiga »Psa! morun codt-x«, ki je bila tiskana s prvimi iznajdenimi črkami leta 1459 Knjiga obsega 136 nergamentnio listov a velikimi barvastim aaČet nimi Črkami. Kojigo je našel ne i Berger v knjižnic, grrfa "VVesterho't-Gvaenburg na njegovem gradu Frt . thurn pri Celovcu Kupil je fcs|iffO neki Bier v Fr*nkoDro3u za 96.000K * O živem zanimanju nadvojvoda Franca Ferdinanda za izvos naših domačih izdelkov na njega svetovnem potevanju kaže mesto is njegovega dnevnika, ki ga priobču jemo brez strahu, da bi zagrešili in diskrecijo. N« strsni 539 se bere: »Port Kennedj, 7. maja 189S — Mrzlemu meatu pločevine in njega čudnim titan valo-m smo kmalu obrnili hrb t in hiteli na krov, kamor sem povabil rezidenta na obad. Pri obedu sem namenoma priskrbel enemu naših domač h predmetov novo razpečavališČe; rez'dent je bi' namreč tako vnet za našo domaČo gieshUblsko vodo, da je zagotavljal, da si nemudoma naroči za laatoo rabo poslatev te izvratne slatine. Telefonska in brzojavna poročila« Budapešta 16. decjmbra. Tudi danes je bilo v poslanski zbornici mnogo hrupa, in sicer je danes vladna stranka posnemala opozicijo in tudi na vso raoč razgrajala. V svrho, da se prepreči kakor včeraj tako tudi danes konstituiranje zbornice, se je oglasila cela vrsta govornikov „ K dnevnemu redu" Kakowszky je izjavil, da njegova stranka ne pripoznava no vega opravilnika in se ne bo po njem ravnala Napadal je Tiszo tako, da je ta jezno ob mizo udaril. Zdaj je vsa opozicija skočila na noge in kričaje zahtevala, naj predsednik Tiszo pokliče k redu. Rakovvszkv je končal z izjavo, da je Perczel že odložil predsedstvo in ko je enkrat padel plašč, mera pasti tudi vojvoda. Pri tej izjavi je opozicija burno vpila: „Abcug Tisza!" Med silnim hrupom je Rakcvvszkernu odgovarjal Tisza. Potem je dobil besedo Kossuth, ki je izjavil, da njegova stranka ne pripozna novega epravilnika in da se sploh s se danjo vlado ne spušča v nikaka pogajanja Končno bi mcral govoriti nekdanji minist. preds. Banffv. Ko je vstal, ga je opozicija pozdravila z eljen klici, vladna stranka pa je viharno demonstrirala proti Banffvju in mu branila govoriti Divjanje je bilo toliko, da se jo morala seja pretrgati. Ob pol 12, ko se je seja zopet začete, so se škandali ponovili. Vladna stranka je proti Banffvju razsajala, opozicija pa ga je branila B. nffy je govoril med silnim hrupom Napadal je Tiszo in mu očital, da je prelomil ustavo. Vladna stranka mu je cčttala, da je on hotel sploh odpraviti ogrsko ustavo. Za njim je govoril Evgen grof Z i c h y, potem se je seja odgodila. Budimpešta 16. decembra V vladnih krogih se g veri. da pojde Tisza danes na Dunaj po ročat cesarju o dogodkih v ogrskem parlamentu in da se v po nedeljek razglasi razpust poslanske zbornice. Rusko-japonska vojna. Petrograd 16. decembra. Rusko časopisje nadaljuje z vso odločnostjo agitacijo, naj se pošlje še tretje brodovje v Azijo London 16. decembra. V se verni Koreji zbrana ruska armad i se ie začela pomikati proti jugu London 16 decembra „Standard" poroča, da iz PortArturja tudi ruska vlada ni dobila neb nega dir?ktnega obvestila več, cd kar je uničena portarturska brez Žična brzojavna postaja SaV~ Da as odstrani *«~a*~*»«sa« |>i*t|e9 okrepi želodec In pospeal pre bavljanje, — priporočajo sussmssioaalCl pa*o 1 «MSOS* 11 m^Sielue £ol<»tl«'»ii tiniituro lt'kurn > r*|sa PtOOOlli« v Iuft>ljiiul rtu Dim k J Sili I t 3—24 Zunanja naročils po povzetju 1864 Meteorologičuo poročilo. Ttii»» B*a norj«m 300 t dre Loji "n kimk /to o mm Oaa *-* j Vi: [a Btssjs Dsrr> iDtttra V mm H 5 Votr 'vi 15 v* sv. 16. 7. sj. . 2 pop 732 S 737 9 740 a N 27 G6 «1. svahorf si. svshod al. svzh obUC n oblaluc jasno Srednja včerajšnja tenperat^a: 3a . normale: 16*. — Padavina 0 0 mm Borzna poročila. Ljubljanska y|Kreditna banka11 v Ljubljani Uradni kuni dun. borze 1 r>. decembra 1904. Kaloibenl papirji. | Denar Blago majeva renta ..... 4*/# arebma renta..... 4#/A avstr. kronska renta . . *•/, w zlata „ . . **/• ogrska kronska B . . . 4% „ zlata „ . . . 4% posojilo dežele KrauJ ke . 41/»°'o posojilo mesta Sp nt . 4V.7. „ . Z»dar . 4l/,% boa.-herc- žel. pos. 1902 4* " češka de£. banka k. o. 4% » ■ „ ž. o. . 41/J*,'0 ™t- pisma gal. d. hip. b. 4V,*/0 P^st. kom. k. o. z. 10% pr....... 4*/»*/« pisma Innerst. hr. n ogrske cen. dež. hr....... z. pie>. ogT. hip. ban. obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr..... 41 obl. češke ind. banke . 4° 0 prior Trst Poreč lok. žel. 4*/0 prior. dol. žel..... 3% „ juž. žel. kup. 1 ,« , . iV»#A avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od '.. 186014 .... 1864 . . , • • tizske t * 4 . • sem. kred. I. emisije . ogr. hip. banke . . . I srbske a frs. 100— . „ turške...... Sasilika srečke .... Kreditne „ .... Incmoške »»•••• Krakovske „ . . . • Ljubljanske „ .... Avst. rud. križa „ Ogr. B b n Radolfove „ . . . . Saicburške „ . . . . Dunajske kom. „ .... I>«Enlee. Južne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-o^rrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske a n ... ŽivnoBtenske m ... Premegokop v Mostu (Brttz) . Alpinske motan..... r*i;:?ke žel. indr. dr..... K!»a-Muranyi...... iTkoTliske prem. dražbe . . Arstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . • . 100 05 I 99 9t> 100-35 i ll?-60 98*15 118-70 9950 10025 IGO"-! 101*—I 99-85! 99-85! 10140 i i 107G0 I 100-10 100*50 100- 100-i 100-75 .98-50 99-50 S07- — 100*60 186 50 274-lftfc 50 30?» — 298'— •27*2 - 94 — 131-50 80-78 478- - 79— 8y — 69-53 50 2870 66*— 75* — 621*— 88 25 !' 650 25 1627- -n74'75 805--249-50 657 -; 491 — 2347 -!| 614-40 i 307- -ji 631 — 1S4- Valut*. O. kr. cekin...... 23 franki........II 29 marke........ 23"5- SevereignB.......ji 2?-*2 Marke.........j 11^55 Laiki bankovci...... 96*20 KabUi - -.......! 253 7o Dolarji.........i1 484 10025 10015 100- 55 11 »80 98-35 118 90 101 — 101- 25 100-102— 100- 10 100 25 10240 108-60 101- — 101 20 101 — 101 — 10175 100 — 309 — 10160 18850 576- -164 60 316 — 309 277 50 98 50 132-50 2175 489-— 83*— 94 50 73-50 54 40 29-70 70 -79 50 531— 89 25 651 25 1637 -675 75 80« — 25060 660--492 — 2357 — 615 40 310 — 536 — 187 50 Žitne cere y Budimpešti. Dne 16. decerabra 1904. 'eSenica za april .... „ 50 „ „ 10 31 B april..... 60 „ „ 7 Koruza „ maj .... » $0 r Oves n april .... » 50 , EfVUtiv. 5 vin. višje. 7-25 Josip in Ana Schneider naznanjata vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest o smrti svo jega iskreno ljubljenega sinčka ki je preminul včeraj zvečer ob polu 11. v nežni dobi 2 in pol let?. Pogreb bo v soboto. 17 t m., ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofi. c6i4 V Izubijani 16 decembra 1904. ■ i Berla Kte-mc-sic-ft«'• rojena JVUtill^ javlja potita globoke žalosti v svojem ter v imenn svojih nedoraslih otrok vsem sorodnikom, i ri.a-teljem u znancem prebridko vest, da je njen predragi soprog in najb ljii oče svojih otrok, oziroma brat. gospod Eflvarfl Kle: v v danes ob 3. uri po polnoči po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 56. let, mirno premuial. Pogreb predragega rajnika se viši v soboto, dne 17. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvaščnice v Leoninumu k Sv. Krištofu, kjer se položi k večnemu pokom. Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Bodi mu blag spomin' 3*547 V Ljubljani, 16. decemb. 1904. Brez posebnega obvestila. Duhovito in okusno darilo vsakomur dobrodošlo, je steklenica rastlinskega likerja ali grenČice Florido tine kakovosti za okrepitev želodca ! Dobi se v steklenicah po 1, */2f Vi *itra v rastlinski destilaciji „FLORIANu (tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani) in v drugih prodajalnah. 6—38? Pazite na ime „FLORIAN". _____ 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše obliko, dalje par moških ia par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Veti -4 puri mm it t o .» 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 3640 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE. Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. izuČen v trgovini mešane stroke, želi primerne službe v Ljubljani, ali pa v večji trgovini kje na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na A, R.# poste restante, Ljubljana. 3561—3 Za gg. trgovce! ki skladni koledar z lepim ozadjem in firmotiskom kakor tudi različne l>oii4*11*3 in novoletne razglednice ter božične jaslice ■ priporoča 3586—2 Ivan ilomir v Ljubljani nasproti c. kr. glavne pošte. TrjEoiNko bolnisUo in podporno druMvo v Ijjubljoiil javlja tnžuo vest, da je njega mnogoletni član, gospod Edvard Klemenčič trgovski pomočnik danes ob 3. uri po polnoči po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti v 5G. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika bode v soboto, dne 17. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvaščnice v Leoninumu n* piko.ališcV k sv. Krištofu prepeljano in ondi v društveno rakev k večnemu počitka položeno Dragega rajnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 16. decembra 1901. Fran Tarček ravnatelj. Alojzij LHIag tajnik. 3646 Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijitcl;em in znancem tu5no veat. . M'i L tor JBmP* /nam, Mir istina Sl.." aSMM M m%Wm Zanimiv obisk gradov VERSAILLES. Veliki in Mali Trianon. Seriia 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šoli in društva znižana vstopnina. Veak dan — (udi ob nrd«ljah in |irn/nlUih — «ic§prto od 9. do 19. ur« dopoldne Sit od *<£. do f». ur* 35G4 |»o^*oldt»e. V najem se odda mesnica a klavnico v dobro idoteni krajo pod jako ugodnimi pogoji. Vprašanja pod „it. 900'* na upravništvo „Slov. Naroda". 3637-1 Išče se dacar proti primerni plači. Vprašanja naj ee pošiljajo na Alojtija Šlajpah na Vel. Loki, Dolenjsko. 3603 Posteljno perje in puh 3977 10 (na drobno in na debefo) čisto in oprano, torej bui duha, se dooi cd 3& !ir. nasrej zi \t j.ri C. J. HAMANN na Mestnem trgu štev. 8 ■aaen THTiAloIrt^lffll^ naletimo na božičnem trgu na kak predmet, ki bi *k«. ■*W,**:*A,W*^"**,J pripraven za moSke in ženske, kakor DoeringoTi ft»»Jbt^raal *^Ti kartoni obsegajo 3 kuae nrajl«oIjSega mila na svetu**, s elegantn opremljeni m zaradi učinka tega mila na polt in kožo dobroloSlo darilo Vse. ki B rad« kupili kaj dobrega in koristnega, ©pozarjamo na t > LožiČno darilce. Duenngovi kan z milom so povsod naprodaj po izvirni coni. <««n* ralnu zalocu: A. "H5* »V € o.. Dunaj X. <-l»vni /u!ct! v * Juhljuui: Anion krlnper In Vumo JP^Sririr. Ces. kr. avstrijske državna železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku Izvod Iz; veznega r^da. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta ODHOD IZ LJUBLJANE jai. kol. PROGA NA TRBIŽ Ob Y2. on 24 m poao*l o vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inom ost, Mon^kovo Ljubno cez Sjiithal v Auist, S'>lnograd, Cez Klem-Reifling v S'eyr, v Liac, na Dunaj v=a AiusTeTnc. — Ob 7. uri .» | Ejutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fiana^nsfeste Ljubno, Danaj. če« Selath * v Solnograd, Inomosf, cez Klein-Reiiiing v Stejr, Line, Bmlejevice, Plaen, Marrjne v^re, H«>> Franeove vare, Prago, Lipsko. Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. n-i 54 m dopoldne neobni vlak v Trbiž, Poijtabe), Beljak, Celovec. Ljubno. Selzthal Solnograd, Lend - Oastein, Zeli am bee, Inoroost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz Cez Anastetten na Dt:naj. — Oh 3. ari 56 m popohiu< i o&obni vi-k v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfcste, Mu .akovo, Ljubno, čez Kle c Reifling v Steyr, Line, Budej^vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove var«, Karlove v rt 1' I direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstctren. — Ob 10. uri ponoči osobn J vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakcvo ^Trst Monakovo direktni toz i m 11 j razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni \laki. Ob 7. uri 17 ra zjutraj v j Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevie, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Koćevje. — PRIHOD V LJUBLJANO ju±. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob t, mri m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Auisretten, Monakovo, lnomost, Fran/en- . jlnogra-i Line, Stevr, IschJ, Aussee, Ljubno, Celovec, Beij«k (Monakovo-Trst direktni wm 1 in II vab ) Ob 7. uri V2 m zjutraj oaobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osubui v.»k z Du n*ja cez Amstetten, Lpskc. Prago (direktni voz I. in II. nad L Fran« <>\t vare, Kari-»ve var Heb. Marijine vr.re, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Sreyr, Par;/ Ženevo. Cuaib, Bregr-i j Inomost. Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Žmohor. Pontibei. — Ob 4. u 44 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljnbna. Seizthala, Beljaka, Celovca, M<>nakovog», mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka j Šmohorja, Celovca, Pon^bla, < i oao same ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. I/. KAM ,| NIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z utraj, ob 10. Ul 19 m dopoldne, ob 6 un lo^ m z. i Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih iu h okti bra. - Čas prihode u> odho 1 « je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim č**om v Ljubijan* Dr. FRANCE PREŠEREN: 1 Druga ilustrirana izdaja Ta lepi pomnik našemu pesniku-prvaku se s svojimi krasnimi ilustracijami vredno vrsti izdajam prvih pesnikov drugih narodov. Izdaja 4 v platnu vezana 6 14. 40 li. v elegantnem usnju a 14 prlpArora laof s* primerno božično darilo +i zalcžtia Im.jlg'a.rri.a- Ig. pl, Kl8inmayr & Fed. Bambsrg Bogata izbera vse slovenske literature! I Ljubljanska kreditna* ban«, u w Ljubljani^ Podružnica v CELOVCU. Hup« Je In proditja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, k«^ munalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novce, in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Si Akcijski kapital 14 ft,<»Of$>000 Zamenjava lu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in SS»vmanx1« srečke preti vnovCuje zapale kupone. toirzni izgra."tel. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcijo. Ik-T Eak»mpt in InkaMo m«nle. "St-U Oj£~ Borana n*»«-•»«• 11». "feJQ Podružnica v SPLJETU ▼ tekcCera raCunu ali na vložne knj žice pnti ugodnim obrestim. VloSeni denar obrest4 dne vloge do dne vzdiga. a9—141 Ptomet s čeki in nakaznicami. ■m Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr Ivan Tavčar. Laatnina in u