j^aja vsak dan rasen sobot, nedelj in premikov. urd daily excepi Saturdajra. ■ Sffds* w»d HoUdajrs. PROSVETA * ' . » | « 1 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredniJkl in upravnilki prostori; »657 South Lawndale Ava. Office of PubUoetkm: >007 South Uwnd.lt Avo. Telephone, RockwtU 4104 -YEAR XXXV. Cena liaU Je $0.00 «ntei»d u MCOttd-clM* matter J.nu.iy iS, I«, at th« post-oMc« •t Chicago. Ulinote. unOar the Act of Coagraaa of March S. leTS. CHICAGO. ILL. TOREK. 4. MAJA (MAY 41. 1943 Subecrlptlon 00.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IT AccepUnce for mailing at special rate of poetage provided for in Otction i 103, Act of Oct S, 1017, authorlaod on June 4. 1010. meriške čote okupiralo rižišče Mateur v Tuniziji Amerioke in francoske čete prodirajo proti Mateuru in Bizerti. General Giraud napovedal zdrobitev osisčne sile v Tuniziji v maju. Nemoko vojaštvo nadomestilo italijansko na Dodekaneških otokih.—Enote ruske mornarice napadle in potopile nemški transport na Ledenem morju. Pravda hvali zavezniške vojne operacije.—Japonski letalci bombardirali avstralsko letališče jUiir, Afrika. 3. maja. — Ame- Osiščna propaganda je napo-Ečete v Tuniziji so danes vedala zavezniško invazijo teh irale Mateur, važno želez- j**™ kot uvod v okupacijo Moskva. 3. maja.—Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so enote ruske bojne mornarice potopile nemški vojaški transport na Ledenem morju, dva druga pa poškodovala. Komunike je sledil naznanilu, da je bila nemška ofenziva na kavkaški fronti zdrobljena v bližini Novorosiska in da je sovražnik utrpel velike izgube. Sovjetske čete so okupirale strategični hrib na južni strani Orla, železniškega centra med Harkovom ln Moskvo. jiko križišč«, 18 milj južnoze 0 od Bizerte. Američani so rodrli precej daleč v tem sek-Francozi, ki operirajo na m boku Američanov, so odrli do točke, ki leži 15 milj Bizerte. Nemci so vsekakor upali, da bi se mogli dolgo ča-braniti v hribih in so se začeli pikati po ravnini proti Bizerti Tunizu ob morju. 1 Zavezniški sten. Afrike, 3. ma-^Ameriške in franeoske čete irajo naprej po hribovitem u proti Mateuru in Bizerti, ritni bazi, in drobe odpor e sile. Včeraj so ujele na-iljnjih 600 sovražnikov. Poročilo iz glavnega stana poliva pravi, da se je osiščna 4na črta skrčilo od 140 milj 125 milj kot posledica zavez-ie ofenzive. To omenje tudi i odmor v vojnih operaci-ob tej črti. Zavezniki so llidirali zavzete pozicije obrez opozicije s slrahr sŽ^ lika. s Imeriška armada, kateri po- Ijuje general George S. Pat-I, je prodrla do točke, ki je Ijena samo 16 milj od Ma-», po okupaciji Djebel Tata. Nemški pehotni regi-t je bil deloma uničen in ma razpršen. Ameriška ar-a je v zadnjih treh dneh »drla trinajst milj daleč. Prvi oddelki ameriške armade dospeli do vznožja hribov pri ebd Hazametu, 14 milj seve-padno od Mateura, kjer se fra pot proti Bizerti. Fran-p vojaške enote so počistile |lje na južnovzhodni strani it-du-Fahsa po zdrobitvi pnih protinapadov. Sovraž-je utrpel velike izgube. rva britska armada, kateri eljuje general K. N. Ander-je utrdila zavzete pozicije ttt« med Medjei-el-Bebom Mubcllatom, osma britska ar-|a pa je okupirala strategične n na severni strani Enfida-Njene operacije podpl- 0 bojna letala. Komunike iz rneRa stana pravi, da zavez-r1 i(,talska sila kontrolira F)« nad tuniško fronto. Alierija. 3. maja.—Ge-P1 Henri (iiraud, vrhovni ko-r fr;,r""ske severne Afrike, fv svoj,-!,, govoru pred delavci ^vedal osvoboditev Tunizije 1 nn ' eu, končanje vojne z Ef ( nikov pa v prihod-P,k'tu On je dejal, de je f "pitahstični sistem mrtev P Francija po vojni n*l> socialni progrem ne ši-da se izboljše po-H d,'l*veev na splošno. Ona ■ nc mati*Ameriko v I2±;.- brin. Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik, v 'katerem hvali vojne operacije zaveznikov sovjetske Rusije. Te te lahko primerjajo operacijam rdeče armade na stalingrajski fronti, ki so rezultiralf v porazu Nemcev. Uvodnik v Pravdi je sledil Stalinovemu govoru, v katerem je ^•ju bo oMična sila v*Tu- rM .Tt a, Je rekel Oi-»ct letne vojna, ki 1 1914, bo končane ■"'"Ko zaveznikov v Z*3'1.)'!;. ]t.tu " Sent*. . ■ maja.—Poročila iz da so Nemci prednost za obrambo otokov. Italijan-" w nahajale re bile odpoklicane vit Poljski poslanik napadov na nemška industrijska središča. To je bila prva Stalinova pohvala zavezniških operacij proti skupnemu sovražniku. Ameriški in britski uradniki so pozdravili Stalinovo izjavo. Ta je značilna, ker je prišla v momentu, ko se nacijska propaganda silno trudi, da zaneti razkol med Rusijo in njenimi zavezniki. Zavesnišld stan. Avstrslijs. 3. maja. Japonski letalci so napadli zavezniško vojaško letališče pri Danvinu, avstralski luki. Vrgli so več bomb, ki pa niso povzročile velike škode. Napada se je udeležilo 51 japonskih letal. Zavezniški letalci ao sestrelili tri letala, sedem ps poškodovsli. VVashlngton, D. C.. 3. maja.— Mornarični department je naznanil, da so smeriški letalci ponovno bombardirali japonske pozicije na otoku Kiski, Aleutski otoški grupi pri Alaski. Vrgli sc veČ bomb, toda rezultat nl znan Povojna vzpostavitev mednarodnega razsodišča Waahington, D. C., 3. maja. — Uradniki Foreign Policy Assn bo napovedali vzpostavitev mednarodnega razsodišča in drugih mednarodnih ustanov pod novimi imeni, kp bo U vojns konča-ns z zmago zaveznikov. Ernest S. Hediger, direktor omenjene orgenizacije, je dejal, de bl bila likvidacija ustanov, ki imajo izkušnje v mednarodni kooperaciji, velika napaka. Italija utrjuje francosko obrežje Petain objavil "delavski čarter" London« 3. maja.—Sem dospelo poročilo se glasi, da je Mua-solini odredil utrjevanje francoskega obrežja ob Sredozemskem morju od Mentona do Tou-lona. To delo bodo izvršile pehotne in topniške formacije četrte italijanske armade. Osiščna akcija glede utrditve francoskega obrežja, da se to zaščiti pred možno zavezniško invazijo, je bila naznanjena, ko je Henri Petein, načelnik francoske države, objavil "delavski čarter". On je priznal, da je velika opozicija v Franciji. Pierre Leval, predsednik viši-ške vlade, je imel razgovor a časnikarji. Med drugim jim je pojasnil namen nedavnega sestanka med njim in Hitlerjem. Radio Berlin je poročal, da je konferenca med Lavalom in Hitler-j epi skovala nov člen v verigi med Francijo na erii strani ter Nemčijo in Italijo na drugi. Radio je dalje naznanil, da je Petain predsedoval seji kabineta, na kateri je Laval poročal o konferenci med njim in Hitlerjem. četniki se bore proti in partizanom OSIŠČU Kujbišev, Rusija, 3. maja. — Poljski poslanik Tadej Romer je dospel sem iz Moskve, katero je zapustil po pretrganju di-plomatlčnih odnošajev med Rusijo in Poljsko ubežno vlsdo v Londonu. Ursdni krogi trdijo, ds se konflikt lahko izravna, če se bo poljska vlsds odločils za odstranitev nekaterih članov. Nov rekord v poletu preko Atlantika London, 4. maja. — Kanadski stotnik Willism S. May je dosegel nov rekord v poletu iz Kanade v Anglijo preko Atlantika. Ra&aljo 2400 milj je preletel v Šestih urah in dvajsetih minutah. Domače vesti čikaška veet Chicago. — > Marja Omahen, večletna uslužbenka v upravni-štvu Prosvete in Članica Pionirjev 559 SNPJ, se je 1. majs o-možila s Louisom Moharjsm mlajšim. Civilna poroka je bila izvršena na domu neveste. Mlademu paru obilo sreče! Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — Is Columbuaa, Mont., je prišla vest, ds je tamkaj na farmi svojega brata naglo umrl Mike Cvelber, član in bivši predaednik društva Nsprej it. 5 SNPJ, ki se je preselil v Mon-tano pred desetimi meseci. Podrobnosti slede. — Dne 30. apr. je umrla Mary Ostrelič, stare 49 let in rojens v Trebnjem pri Skocjanu na Dolenjskem. V A-meriki je bila 30 let in tukaj sa* puščs možs in dve hčeri. —• Dne 29. spr. je v bolnišnici umrl Ps* ter P. Usaj, star 63 let in doma iz Ravne pri Vij?avi. V Ameri* ki je bil 36 let in tukaj zapuiče dva sinova, Bil je član društvo 312 SNPJ. - Dalje je umrl* Ano Rus, roj. Lavrič, stsrs 62 let ln doma is Tratnika pri Loškem potoku na Dolenjokem., V Ameriki je bila 39 let in tukaj zapušča moža, dve hčeri in sestro. Jugoslovanska vlada podpira pjnera/a Mihajloviča BITKE V BOSNI IN HERCEGOVINI London. 3. maj*.—Predstavnik jugoslovanske sbežne vlede je priznsl, ds se č^tniška armada pod poveljstvom generala Mihajloviča bori nc samo proti osiščni okupacijski sili, temveč tudi proti partizanom, ki jih vo-' dijo komunisti in |majo podporo s strani sovjetske Rusije. Mihajlovič amatra partizane za re-bele proti svoji avtoriteti. "Mihajlovič ae bori proti partizanom, ker odklanjajo vse ukaze z izjemo onih, ki pridejo iz Rusije," je rekel predstavnik vlade. "V borbi za sbstoj je Miha j lovlčevo stališče in postopanje razumljivo." Predstavnik vlade je zanikal poročila, da je Mihajlovič dobil navodila, naj kooperira z vsemi grupami, ki se bore proti osišču, tudi s partizani. Taka navodila bodo morda izdana v bodočnosti. Mihajlovič, ki je Vojni minister v jugoslovanski vladi, je bil že večkrat obdolžen kooperacije z osiščem in da ae n/egovi Četniki bore proti partUSnom. Izjeva predstsvnlka jugo^ovanske vlade je prvo prlznenje, da se vrše spopadi med četnil^J in partizani. Kljub temu ima ifcneral popolno podporo s strsni vlade. . Is glavnega ne srmsde' ofenzivi partizanov, ki se je za čela prod štirimi tedni in se na-dsljuje. Ti so počistili ozemlje v obsegu skoro 4000 kvadratnih milj, na katerem so se nshsjsle osiščne ln izdaj n like čete. Bitke divjajo v Bosni in Hercegovini med pertlzani' in osiščno silo. Partizani so opremljeni z modernim orožjem, ki gs rsbijo v borbi proti Nemcem in Italijanom. } Partizani so okupirali Bosanski Petrovac in potem prekoračili reko Drino in prodrli sto milj daleč na vzhod ter začeli napadati mesto Foco, ki leži Juž-novzhodno od Sarajeva, janska vojaška posadka se Je \ zveze med Oružo morele umskniti na drugo strsn kom. Ameriški Italijani • za revolto proti Mussoliniju New York, 3. msjs. — Okrog milijon Američanov itslijanskege porekle bo apeliralo na Italijane, naj revoltirejo proti Mussoliniju, ko bodo zavezniške čete in* vadlrale Italijo. John J. Lomu* la, državni poslanec, je dejal, do bo Italijensko-smerišks zvezo zs zmago razposlsls peticije vsem Konferenca za — begunce kritizirana Žrtve nacijske perse* kuci je počaščene New York. S. mejo.—Zahtevo, ,pridrUiinlTt da Velika Britanijo odpre vrata egs stana -osvobodil- no pa apelirala n* predoodslk« ^^ tldom BptlJeru) „ krtU(. " je prišlo poročilo o Rooeevelta naj smeriški letolcf ko k(mferencc v Hsmiltonu, Ber* vržejo peticije s pozivom no re- mud n, kateri en volto ns italijanska mesta. Akcija za vrnitev ameriškega imetja [I Svet pa zunanjo trgovino naznanil kampanjo Waakin«tos. D. Cm 3. maja,— Splošni svet te sunanjo trgovino je naznanil kampanjo glede vrnitve ameriške laatnlne in premošenja, ki ga je zaseglo osišče in katero predstavlja vrednost okrog pet milijerd dolarjev. Naznanilo pravi, da bo kampanjo vodil pooobnl odbor, kateremu načelujo James A. Mof-fett, predsednik Celifornis Tex* ao Oil Co. To je objavil Eugene P. Thomaa, predsednik iveta ss sunanjo trgovino. On je dejal, da je odbor za ekonomsko vojno ugotovil, ds plen, ki so gs zs* oegli naciji v okupiranih evrop-skih dešelah, znaša $36,000,000,-000. Moffett je dejal, da bo odbor ugotovil vrednoot imetje, sa katerega oo bili emeriški invoe-torjl oropani, ln način plačevs* njs odškodnine. Vodja nemških napa-dalnih čet ranjen London, 3. maja. — Radio Berlin poroče, de je bil Viktor Litso, šef štebe' nemških napadalnih čet, težko ranjen pri avtni nesreči v bližini Potsdama, ko se je vrečel v Berlin z ursdnegs po-tovsnjs. reke pod pritiskom partizanov Bitke so v teku tudi ns obrežju Jadranskegs morjs. Partizani Itali-jogražajo oslščne komunikeeijske in Dubrovnl- Delavci ignorirali apel vladnega odbora Jersey City, N. J„ 3. msjs. -Okrog 1400 delsvcev, uposlenih tovarni Air Reduction Sales Co., je ignoriralo apel Thomass A. Knowltons, reprezentanta vojno-delsvskegs odbore, nsj ne okličejo stevke. Delevci so obdolžili odbor zsvlsčevsnjs rešitve mezdnegs spors med njimi in kom penijo. . _ _ - muds, ns ksteri so tsntjs Velike Britsnije in Amerike rszpravljali o problemu be* guncev, oo prišle v ospredje. Predstavniki katolikov, prote* stentov in Židov so izjavili, da je bila konferenco faroa, norčevanje lz beguncev. Mednerodna žensks llgs zs mir in svobodo je ne svoji konvenciji izjevila, de se ns strinjs z naznanilom premierjo Churchille, ds bo le 29,000 izmed ft,-000,000 evropekih Židov dobilo ze vetje v Palestini. Ligs je ape* llrsls ns Roooevelte, naj pridobi Churchille za revizijo stališča. Pisatelj Pierre ven Passen je dejol, da Paleotina predstavlja edini Izhod v zvezi z reševanjem probleme beguncev, kl so postsll žrtve nscijsks persekuclje. On je dejsl, ds konference v Hsmiltonu ni izpolnils pričskovsnj. Problem beguncev Je prsv Uko pereč kot je bil pred skliesnjem konference. On je v svojem govoru tudi počestil spomin Židov, ki so postali Žrtve necijske persekuclje. Turčija izpusti ameriške letalce^- Ankara, Turčljs, 4. maja. — Predstavnik vlade je dejal, da bo Turčija kmslu Izpustils ameriške in angleške letalce, katere je internirala, ko so morsli pristati ns njenem ozemlju. Izpuščeni bodo iz internacijskih taborišč tudi nemški in italijsnski letalci na temelju dogovore, sklenjenega s poslaniki prizadetih držev. Lehman se vrnil v Ameriko N*w York, 3. meja. — Bivši governer Herbert H. Lehman se je vrnil v Ameriko is Anglije, kjer se je nehajal več tednov On je direktor urede ze pomoč in obnovo evropskih dežel. Lehman je odpotoval v VVashlngton, kjer bo poročal predsedniku Rooseveltu o rezultatu obieke Anglija. ~ - voditelji rudarjev pozdravljajo premirje Notranji tajnih Ickes naznanil sklenitev dogovora WILLKIE KRITIZIRA VLADNO POLITIKO Plttsburgk. Pe* 3. moja—John liusarollo, predsednik petega rudarskega distrikts UMWA, je izresil zadovoljstvo, ko je John L. Lewis, predsednik UMWA, prekllcel stavko rudarjev no polju mehkegs in trdege premoge, in upenje, do se bo konflikt iz-rsvnal v prilog prizadetim. "Uverjon sem, da bodo ljudje, kl so posegli v kontroverzo, priznali tahteve rudarjev glede (višanje mezde ze uprovičene," je dejal. Slično izjavo oo podeli tudi drugi voditelji rudaroko unije. Welck. W. Vsh 9. maja.-VVU-llem Blizzard, podpredsednik oe* demnojotega diatrikto UMWA, je dejol, da oe bo okrog 41,000 rudarjev, ki ao zadnji petek za-stavkali, vrnilo no delo v torek. On je pozdravil aklonltev premirje med Lewieom in notranjim tajnikom lokeoom, kateremu je olfdUo nsznsnilo o preklicu otavke. Premirje Je mod UM* WA in vlado, ki je prevsele premogovnike. To bo trajalo pet-najot dni ln v tem času oo bodo pogajonjo gloda sklenitve nove pogodbe ftadoljevala. Mnogi premogovniki kodo obnovili obrat dsnss no temelju ki ita ge ln Ickes ns tejnl konfe-renci v Washlngtonu. Sprlsffleld. IU« 3. mojo. - Progresivne rudsrsko unijs, včlsnjens v Ameriški delovoki federaciji, je namenila, da oo bodo rudarji, ki oo sootavkali v znsk simpetije napram članom UMVVA, donos vrnUi na dalo. Lloyd A. Trush, predsednik pro* greoivne unije, je okrool Lewios, ker je vodil opozicijo proti federalni vladi, a Je moral kapitulirati. Waekls0tes* D. C.. 3. meje— Pdlnava ae, da sta notranji tajnik Ickes in Lewis sklonila dogovor glede podaljšenjo delovnega tedna v premogovnikih no šest dni. Dete j U dogovore niso bili objsvljeni, toda mnenje prevladuje, de bodo rudsrji dobivali plačo in pol za delo ob oo* botsh. Operatorji so sehteveli, ds dalo ob soboteh postane mandsto-rično, izrekli pe so oo proti plači in pol. Argumentirali oe, de bi' obratovalni stroški naraotli in ds jih ne bi mogli smagovati. Ickes je ns mignil, ds bo dogovor med nJim in Lewisom predložen voj-no-delavskemu odboru v formalno odobritev, Mouai Ruekmoro. S. D« 3. majs.-Wen d eli L. Willkie ja v svojem govoru kritiziral notranjo politiko Rooseveltnve odmi-nistracije in ji indirektno očiUl odgovornost za rudaroko stavko. Dejal Je, da bi Teddy Roosevelt, če bi bil on na čelu adminietre-Clje. dugsče neetopil proti "aro-gatntnim silam v našem lastnem občestvu." VVillkie Je v svojem govoru neglssil, ds bo vojne še dolgo trsjsla. Amerika in njeni se-vozniki bodo morsli mobilizirati vas rszpološljivs eredetvo v borbi sa poraz neišČnih sil. Predsednik češke vlade pride v Ameriko Wsshington, D. C., I. maja. — Dr. Edvard Beneš, predsednik čelke ubežne vlede v Londonu, pride v Ameriko prihodnji teden Državni department Je ne-znenil, ds bo BeneA imel vešne rssgovure s predsednikom Roo-seveltom. PROSVETA THE ENLIGHTDVMEMT OLA1ILO ni LAmnifA SLOVENSKE MABODME JEDMOTS ot aad peblt«h«d br Slamo » 97 M m fSJS n pol loto, 11 SO ae tetrt loto, m oolo loto« 13.7» so pol letaj m " rolo« i for tho Mtotf Stoto« ( SMO por yeor, Chlcofo end Clooeo 97Ji por _ I po dogovoru. Ptokopisl doplsoo In ■evročojo Rokopisi literarno vsebino (4 ____ itd.) so mojo poiil|elei)w lo v stoto)«, te )o priložil I HM I Si S1 ZLI orlici«« will not bo plojs. poooMU ofto.. will bo by M lf If oslov M m, kot ima stik s PROSVETA ISS7-M So. L«wndalo Avo» Chlcago* IUlaol* MKHBER OP THE FEDERATED PRESS U« Datum v oklepaju no primer (May SI, 1041), poleg valega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da so vam list no ustavi. 4 Tedenske kritične misli Mi smo za vsak korak, vsak sklep in sploh vsako akcijo, ki pomaga do zmage v tej vojni—čeprav to pomeni začasno neugodnost ik kogar koli. Mi nismo med onimi, ki sumljivo gledajo na vsak korsk Vlade iti histerično označujejo vsako omejitev starih svobodščin za "fašizem." Dobro vemo, da so razne omejitve potrebne med današnjo vojno—obenem pa zaupamo odgovornim javnim organom, da "bodo vse te omejitve odpravili čim ne bodo več potrebne. Pred kratkim so bile "zamrznjene" vse delavske plače in prav * tako vsa važna dela v vojnih industrijah; vsakdo .nora ostati pri svojem delu in nihče ne sme izpremeniti dola zaradi boljšega zaslužka. Če bo ta odredba zagotovil« Ameriki zmago v tej vojni— dobro. Za zmago ni nobena žrtev posameznika prevelika! Vsakdo mora premialiti položaj in potrpeti. Noben pameten delavec, ki se zaveda, česa je treba—zlasti oni, ki ima sina ali brata na bojišču— ne bo godrnjal zaradi tega. Mnogo jih je, ki kriče, da omenjena odredba pomeni sužnost za delavca. Ali ti ljudje sploh vedo, kaj je prava sužnost? Morali bi biti franeoski, slovenski ali drugi delavci, ki so donos v Nemčiji! .. . Ce bi bili zdaj tam samo en mesec—in če bi se potem mogli vrniti v sedanjo ameriško "sužnost,1* bi prav gotovo z največjim veseljem pozdravili to začasno "sužnost"—ki je potrebna zato, da ne bo tudi v Ameriki tiste živinske sužnosti za delavca! * « « t Česar pa mi ne odobravamo in kar bomo odločno kritizirali ponovno in ponovno, je nedemokratična enostranost te današnje ekonomske podobe v Ameriki. -Delavcem so temeljito "zamrznjene" plače in delovni prostori; 27 milijonov vojnih delavcev je prikovanih k istemu delu in isti plači. Od teh milijonov, ki s svojimi družinami tvore srce ameriškega prebivalstva, je odviana zmaga, zato je potrebno, da ao ti milijoni Američanov dobro razpoloženi, da je, kakor se po ameriško reče, njihova "morala" na visokem. A kako je to mogoče, če pa ti delavci vidijo, da ao do danes oni sami pozvani k žrtvovanju za zmago??? Cene živeža še niso "zamrznjene"! Visoke plače bogatinov nimajo stropa! Dobički vojnih industrialcev tudi niao "zamrznjeni"! ln davki naraščajo le za malega človeka, magnatje pa se jih še vedno uspešno otepajo!— Dokler je položaj takšen, ne bomo molčali. Kajti delavci se no bodo dolgo Žrtvovali sami—in produkcija bojnih potrebščin bo trpela na škodo vseh. Žrtvovanje za zmago mora«biti enako za vse! Kakor za delavca, Uko za trgovca, farmarja in kapitalista! Vsi ae moramo žrtvovati! Enake dolžnosti in pravice za vse! To je demokracija. Boris Shiskin, ekonom Ameriške delsvske federacije, je zadnje dni rekel: "Vojno gospodarstvo, napol zamrznjeno in napol 'aa usual,'. je krivično ln ne more obstati." Podpišemo!—Nekdo v VVashingtonu mora stisniti pest in udariti po mizi, dokler ni še prekasno. i. e o * Splošno znana ln zanimiva tedcnaka radiooddaja "Town Meeting of the Air" ni bila še nikdar Uko viharna, kakor je bila 29 aprila, ko ao debatirali o četrtem terminu predaednlka Roosevelta Vtia srditih besed je bil, da ae bodo vsak čas udarili s pestmi. - Beseda "dikutor" Je letela is ust pobesnelih republikanskih bur-boncev, kakor za stavo. Ta beseda nI bila apel na zdrav razum, temveč na slepo in gluho Ignoranco, katere Je Še dovolj v Ameriki. V tem oziru so zagovorniki demokracije lahko ponosni: oni nikdar ne apelirajo na ignoranco, fanatizem, na čuatva... 0 O 'O Pittsburški Srbohran se jezi na lxmlaa Adamiča, češ da je dal svojemu slovenskemu Junaku v črtici "Meet a Hero," ki je bila objavljena pred dobrim tednom v magazinu Thia Week, arbsko Ime Milorad. Slcvencl ne poznajo tega imena, pač pa imajo JožeU, Toneta, Lojzeta in—llanaa, modruje Srbobran. Ne bomo se prepirali glede Milorada, daai ao Slovenci v starem kraju po zadnji vojni začeli na debelo osvajati arbska Imena in arboke beaede, kar bi menda tudi ameriškim Srbom lahko ugajalo, nI pa pošteno od Srbobrana, da Slovencem podtakne—Ha naa Hana Je nemško ime Ce Srbobranov pisec ne ve tega, naj se ne smeši s pisarje-nJem. Sicer pa je Srbobran postal zadnje čaae notorlčen z rastre* nanjrm ignoranco, naivnosti ln drmagoštva na debelo. NaJameA- rejftt pu je, kadar čveka o demokraciji. • • ♦ Rojak, kl se v Cilaau Naroda spotika nad Pruevctinim člankom čakajmo," je a tem pokazal da ni rasumel smisla tega članka. Ce bi bil razumel, bi vedel, da |e bil sm«ael: Cemu čakamo? Zakaj ne gremo na tlelo Ukoj in zberemo čim večji pomožni akUd sa nesrečnike v naši stari domovini?—To je bil smisel. Nekateri ljudje ne razumno sarkazma Zdaj bi bU na mestu članek z naslovom "Le prtftkajmo ae!" Oni, ki ne razumejo Barka ima—čeprav mislijo, da v»e vedo --bodo zaključili, da ProeveU priporoča pričkanje rojakom Hal narobe bo roo Le pričkajmo ae, Če hočemo biti malenkostni' In to delamo s navdušenjem dan za dnevom! Zato ni treba nobenega priporočanja in še manj pod-mazanja s kakšnimi dveotodolai skiml čeki' — ClevplandL—Poznana družina John Zaje s 157. ceste je prejela od poveljstva letalske šole v St. Marcustt, Texaa, brzojavno poročilo, da je izgubljeno leUlo, s katerim je odletel s posadko vred njih sin John, ki je leUlski kadet. Na polet so odleteli lz Marcusa pred tremi dnevi, toda do tistega poročila Še ni bilo nobenega Iledu o izgubljenem leU-lu. Tako nekako se glasi tisti br-zojav. Upanje je, da jih najdejo žive in zdrave. Druiina John Zaje je z vsemi vnuki vred včlanjena pri SNPJ, zelo delovna in poznana v Clevelandu, posebno pa v Collin-vvoodu. John je predsednik dramskega društva Antona Ve-rovška ln čiUlnice SDD, njegova žena pa predsednica krožka 1 Progresivnih Slovenk ln v raznih odborih, pri društvim. Njih sin John jo bil dober pevec in čestokraft ja nastopil v duetih pri naših kulturnih priredbah. Ker jo podpisani, kakor tudi moja žena Cilka v ožjih stikih z Zajcovimi, to je delamo skupno pri različnih društvenih in kulturnih aktivnostih, jim želimo, da bi so njih sin zdrav in koraj-žen , povrniL In Johnny je bil vedno korajžen! Naša napredna in korajžna naročnica Prosvete in članica Naprednih Slovenk 137 SNPJ Francea lic se je te dni vrniU s šestmesečnega obiska od svojih prijateljev in sina iz Californije. V Um čašu je obiskala skoraj vse slovenske naselbine v okolici San Francisca in Oaklanda in se spoznaU z mnogimi našimi rojaki in rojakinjami pa člani SNPJ. Kajpak tudi z "Big" To-nyjem Tomšičem. Rekla je, da je Tony parkrat igral na veselici na svojo koncertino, ona pa je Uko plesala, da ae je vse treslo, za nameček bi pa Še kmalu dobila revmatlzem. Ona j« prišla v dotiko tudi s slovenskim župnikom rev. Vo-duškom v San Frančišku in se I>ohvalno Izraža o njem. Pravi, da*je nekakšna Izjema med slovenskimi duhovniki. Usmerjen je kulturno v naprednem narodnem duhu. Tudi podpisani se je slučajno z njim spoznal na SNK v Clevelandu in sem v njem spoznal nekam vse drugačnega duhovnika kot je pretežna večina drugih tukaj ali pa v stari domovini. Ampak Ukl bolj napredni duhovniki nimajo zaupa? nja pri zagrizenih tercijalkah in hinavcih. Ti ga Iftnaiu začnejo oovražiti in denuncirati pri škofu in drugod. Mrs. Uc je izvrstna pevka z močnim glasom/ In ker v San Frančišku ni drugega pevskega zbora, se je večkrat sešla s člani cerkvenega zbora, kl niso katoliško zagrizeni, in so prepevali kot slavčkl. Samo da je bilo bolj lušno ln kratkočasno. (Ona je bila tudi zvesta naročnica Cankarjevega glaanika in jI je hudo, ker je prenehal izhajati.) Za čaaa svojega bivanja v Califor-nljl je nujveč živela pri svojem alnu. Pravi, da je California rea lepa dežela, toda nc vsa, kajti tam je tudi dosti pustega in grdega sveta. naselbin Pred tednom dni je prišel na dopust od vojakov mlajši sin družine Antona Bokala z East 157 st. Ta družina ima že tri st-ndve v armadi, pa menda ne bo še zadosti. Bo menda res Uko kot mi je mtkla mrs. Bokal. "I-meU aem dosti otrok, pa še več bi jih rada,'kajti aedaj bi mi še prav prišli/' Je res Uko; samo da so pošteni in zdravi. No, fantje gredo k vojakom, dekleta'se poroče, nazadnje pa osUne tako rekoč prazna hiša; v velikih primerih ostaneta samo oče in mati. ^ Dne 21. aprila je prišel na dopust k svojim sUršem vojak J. Peterka, sin dobro znanega Johna in Mary Peterke z 68. ceste. ImaU edinega sina, toda so še tega vzeli. In to že pred dvemi leti. On služi v W. Virginiji in je prišel na dopust za teden dni. SUrejši sin podpisanega, Stan-ley Jankovieh, se je j^a s svojim polkom preselil iz Texasa v državo Washington. Tukaj v Clevelandu sU sklicana dva aesUnka za usUnovitev podružnic SANSa. Na. St. Clair-ju ga je sklical direktorij Slovenskega narodnega doma, v col-linvvoodskem okrožju pa društvo V boj 53 SNPJ, ki je poslalo pisma na društva za izvolitev zastopnikov. Torej kaže dosti de-U, kdor ga {>0 hotel opravljati. Želeti je, da ga vsakdo nekaj stori, tudi oni, ki so se ga do zdaj vedno radi izogibali. Skoraj vsi smo direktno prizadeti, kajti skoraj vsi imamo svojce v starem kraju; indirektno so prizadeti pa tudi oni, ki jih nimajo. Končno rečem mojemu prijatelju in sodelavcu Josephu Dur-nu, ki je v Enakopravnosti pojasnjeval radi tistih mojih dveh apelov, da je bil moj drugi apel nepotreben. Res je, Jože, da. ti še veliko preveč narediš zastonj-skega dolg. Anton Jankovieh. zastopnik. - O shodu ln drugem Ofllooby, UL - Velikonočni prazniki so za nami, vremenski gospodarji nam pa še vedno nagajajo z zmrzlimi vetrovi. Po vrtovih hitro posadimo ali pose-jemo, potem pa hitro nazaj v hišo na toplo. Danes je lepo, da zunaj vse mrgoli, jutri se pa že I>ov8od iz dimnika kadi in malo kdo se ven prikaže. Taka je letošnja pomlad tukaj. Na velikonočno nedeljo amo imeli shod v La Sallu, ki ga je priredila podružnica JPO-SS in SANSa, kateri predseduje brat Leo Zevnik. Govorniki so bili Rev. KasoviČ, lasallski župnik, J. Erjavec, glavna tajnica SŽZ, glavni govornik pa je bil Etbin Kristan. Njega sem sllšaU že enkrat prej v dvorani SNPJ v Chlcagu. LeU 1916 je govoril tudi tukaj v Oglesbvju za štraj-karje. Ko mu je moj mož omenil, da je takrat govorila tudi pokojna "Mother Jones",'se je šele spomnil. On je star bojevnik delavstva in socializma. To pot je bil njegov govor posvečen Sloveniji in tragediji slovenskega naroda. Le toliko se jc dotaknil svojega prepričanja, da je omenil to-le: "Ako si katoll- Ičan, socialiat* svobodomislec ali ........ drli se svojega pre-er demokracija ne iti brez raznih brat KrisUn! je nabrala precejšnja vsoU za blagajno SANSa. Bodo že LasalUbni poročali. Bratje in aeetre, darujte kolikor vam je mogoče, kadar in koder bodo nabiralci pobirali prosto-volne prispevke. Ne izgovarjajte se, da — nimate "drobiža", kot se je tukaj pripetilo nabiral-kam. Ne bi zamerili ljudem, ki nimajo, ampak tukaj je izjema. Naselbini Oglesby in Depue sta bili dobro zastopani na shodu. Pa tudi iz Wenone in Grand-villa so prišli Kje je bila sestra Verbič? Njej se moji dopisi ne dopadejo. Saj tudi jaz raje či-tam šaljive dopise. Toda zmersj se ne moremo .smejati, posebno pa ne, kadar smo kritizirani. In zakaj naj bi aamo eden dopisni* druge kritiziral? Todi on včasih kaj Ukega zasluži. Zagovarjati se pa sam dobro zna. Sicer ga včasih vzame tedne in mesece, da sec popolnoma "skristalizira". V tedenski št. 78 sem videla imena novih naročnikov Prosvete. Med temi sU moj svak A. Štrukel iz Gllberta, Minn. in stari prijatelj Frank Matko iz Brid-geporU, O. Pozdravljam oba, ako bosU čitala te vrstice. Pregovor pravi, da nesreča ni koli ne počiva. To je resnica. Dne 13. aprila sem bila telegra fično obveščena, da je umrl moj nečak John Štrukel, sUr 26 let. Prej je bil uposlen v odprtem železnem rudniku v Gilbertu. Ker je bila majhna plača, je pustil in šel v Crystal Falls, Mich. Nisem poizvedela natančno, koliko časa je Um delal Ob pol dveh ponoči 11. aprila je nanj padel "dipper" od velike parne lopate in mu zdrobil nogo. Dobil je tudi notranje poškodbe. Ko so mu v bolnišnici odrezali nogo, je po operaciji še govoril materjo in dvema bratoma, ki so ga šli obiskat 300 milj daleč- Materi je naročil, naj doma očetu pove, naj ne skrbi preveč, ker je vse dokončano. Ko so odšli iz bolnišnice, je isto noč za večno zaspal. Z možem sva se odpeljala isti dan, ko smo prejeli brzojakov, da se udeleživa pogreba, ki se je vršil 16. aprila. Prišla je tudi moja sestra Katie in sin Louis iz CalumeU, Mich. Pokojni John zapušča starše tri brate, štiri sestre, tri vnuke in štiri vnukinje ter sUro mamo, vsi v Gilbertu in Evelethu, Minn. Bil je član tamkajšnjega društva KSKJ. Blag mu spomin! Chrlatlna Nadvoonlk, 95. Nekoliko evarUa ln kritike Detroit. — Čitam več naših časopisov, motrim dnevne novice in premišljujem, obenem pa skušam sUti na svojih nogah. Po pisavi naših časopisov moram sklepati, da se večina zanima za druge dežele, obenem se pa vprašujem, komu ln koliko koristi U pisava. Nam, ki smo prišli preko luže, ni treba takega pisanja. Tisti, ki bi lahko kaj storili za naš narod, pa ne znajo slovenskega jezika. Torej čemu se porabi ves ta prostor za to propagando, ki nikomur ne koristi? Poglejmo rajši vsak v svojo državo, v svoje glavno mesto, kaj deUjo Um, da ne bomo nekega dne preprosti delavci dobili take okove, iz katerih se ne bomo mogli rešiti, ker se ne zanimamo, kaj se godi v tej deželi. ^MIN \ SM 4 W 1Y no produ krilo: Bu rde t te ft. VViigkl. oodnik ADF. Care?. |aintW hlofolnlk CIO; Charleo E. Wtlooa. član podpredsednik Curtloe Wrighi Corp. la Wllltam Grm. pred sa vo|- Kolikor smo se do zdaj pokazali v javnosti Um, kjer bi aam kaj koristilo, nam Jugoslovanom ne dela nobene poeebne časti. Namesto da bi delali skupaj drug z drugim, smo se pa razdelili v pol ducaU in več organizacij ter Uko javnosti pokazali, kaka smo razdeljeni. In nekaterim, ki so trgali hlače po višješolskih klopeh in semeniščih, tega še ni bilo dovolj, marveč so šli in de-nuncirali v VVashingtonu našega človeka ter tako še bolj škodovali Jugoslovanom. t Če bi delali vsi Jugoslovani aamo v krogu {»odpornih organi-zacoj, bi narod ne bil tako izkoriščan. Potem se pa še nekateri dudijo, ker se mlajša generacija ne zanima. Naši mlajši čUni se bolj zanimajo za svoje člane in jaz jim dam kredit. V Prosveti je bilo pred par tedni pordčano, da je že 3800 članov SNPJ v službi Strica Sa ma. Do danes jih je gotovo že štiri tisoč. Tako približno je tudi pri drugih organizacijah. Koliko je pa drugih Jugoslovanov ali njih potomcev, ki niso člani kake podporne organizacije. No, so pa člani unije in unijski bra tje naše mlajše generacije. Torej je njih (in naša) sveU dolžnost, da se zanimajo najprej za te, ki so tudaj in bodo osUli tu kaj. Poleg tega pa v tovarnah ku pujejo bonde, darujejo za Rdeči križ, za Community fond in več drugih reči. Končno pa mora človek sam jesti, ako hoče živeti; potem je družina, obleka, najemnina, svetloba, kurjava, podporna društva in inšurenc v tovarnah. Kdor pokriva vse to, mora že imeti precej dohodkov, da zmaguje. In to posebno Detroitu in drugih velikih mestih, kjer je vse tako drago. Polog vsega tega je pa veliko družin, ki imajo svoje sinove armadi. Ti so seveda prvi, kar je pravilno. Jaz imam do sedaj dva pri vojakih, dva pa gresU 6. maja.. Torej upam, da mi bodo to piaanje oprostili tudi oni, ki strastno zagovarjajo, da moramo drveti za vsakim Mesijem, ki se kje pojavi z nabiralno malho. Jaz se držim samo Strica Sama. Mary Bernick. 121.1 Vesti ls Brjdgeporta Bridgsport a — Dne 20. aprila sem videl v lokalnem listu, da je bil pobit v jnajni brat Joseph Skoff iz Bartona, zelo agilen delavec za SNPJ ;n na delav skem polju, ljakoj sem šel v bolnišnico. Našel sem ga vsega povezanega, kot da bi se bali, da bi ga razneslo. Kot je bilo že poročano, ga je pritisnil stroj za izpodkopavanje premoga, mu izpahnil roko v ra mi in ga tudi drugače precej poškodoval. Ko sem bil pri njem, mu ni bilo za bolečine, marveč ga je le skrbelo, kako bo izpadla veselica njih društva 265 SNPJ, ki se je vršila 24. aprila na njegovem prostoru. Za tovariša je imel sUrega društvenika Fran ka Kurenta st. iz Ramaaya, kjer sU pred več leti skupaj živela. Jožeta sem ponovno obiskal 28. aprila, ampak braU Kurenta že ni bilo več v isti sobi. Povedali so mi, da je zelo slab in so ga morali dati v privatno sobo, ker ne sme imeti obiskov. Jože je bil pa bolj korajžen in mu gre na bolje. Bila je sfeča v nesreči, da je Jože stroj usU-vil, kajti drugače bi bile še hujše posledice, mogoče tudi smrt ali pohabljenec do smrti. Obemal bratoma želim skorajšnjega o-1 krevanja. Vem, kaj je bolezen, ker sem jo že sam dosti poskusi^ |in jo še poskušam. Ravno v isti bolnišnici se bol rl s smrtjo znani bandit in vlomilec po imenu Sraka, ki so gaj zvezni detektivi ustrelili 23. a| prila v bližnjem Tiltonvillu. Za-^ sledovall so ga v&povaod skozi vae leto. Zaprtih je tudi nekajl ljudi, ki so na sumu, da so md dajali zavetje. ■ Ta bandit ima f& ifeiti umor3 in vlome v banke in pošto in u-| kradel je tudi več avtov. V teh krajih in daleč naokrog je poJ znan kot "public enemv no. 1"| Skušajo ga obdsigti pri življenju, da bi čim v^ Izvlekli iz nJega. Ampak kot govore poročila, je večinoma v nezavesti. Zastražen je po zveznih detektivih, dal ne more nih& do njega. Poročilo pravi, da je Auatro-Hunga-rian, da je prišel v Ameriko s starii kot otrok, da ni driavljan, da ae ni registriral za vojaško! službo in da je sUr 41 let da si ve. tivi, mogel hitro Za iti v zdaj potem prilika sestra imel doma katerega čer so kar SO _ obod nisem zdaj? sU sem nih skal Janka znancev, mM land, Z , ko je šel oblečen kJi lezniški delavec v resTav^ .kupi vložkov in vroS? Ko so ga naskočili detS •e je spustil v diri »vojega revolverja dovo potegniti iz žepa. veliko noč sem imel pril, Cteveland. Mislil ^ še mogoče napravim voin! m pa kdo ve, če bo še k* aH ne. Z nami je šla tut Johana Reboi. Ampak* smolo. Nekako 122 Z\\c mi je odpovedal obodnega sem ravno prejšnji v, dobil iz p^ravljalnice, ki-mu dali "novo obleko" (7eean me je stalo. $0.79 Gum7 ga dali na obod, je odstopii i ^ bil več za rabo. In b imel "ekstra" oboda kak - »em se in le mak v< po Clevelandu. Zato tudi n - mogel obiskati mojih pozni bratov in prijateljev. Ob sem samo Louisa Erštet " Roglja in še par moj v, ki pa niso znani javni r Zelo mi je žal, kajti ravn tega razloga sem šel v Clevi td, ampak se ne da pomagat Erštetom in Rogljem smo i precej pogovorili o raznih vpn šanjih današnjega času. Videl sem tudi dolge vrste li di, ki so čikali pred likerskin prodajalnami Boy, sem si m slil, ti bi morali dobiti še pladi no za čakanje, ne pa robo plač če ao jo spfoh dobili. Zelo si o izgleda tudi osebna prop ganda, ki jo ipznašajo po hiii proti županu Laushetu. Mirne grafiran pamflet je delo nekej Kenicka in vsebina je samo n tolcevanje in predbacivanje ra političnih služb. Kenicku to 1 bo nič koristilo, niti Laushe škodovalo, ampak se uvidi, ka šno ignorantno politiko vo avtor te propagande. Joaeph Snoy, 11 Poročilo zastopnika Hermlnto. Pa. — Predno pri nem z opisovanjem moje agitat je po Sharonu, Bessemerju, N lesu in Girardu, se moram vri ti v Barton, O. Ko sem čiUl Prosveti, da je bil v rovu pot moj dobri prijatelj Joe Sko sem opazil, da sem ga izpui v mojem predzadnjem dopk dasi sem prenočil na njegovi is mL Dopis sem peč pisal ves ro burjen radi muhastega vrem na, ko 8em čakal busa v Oakla du, W. Va. Ko je pričel padi sneg in dež, mi je vreme jema dobro voljo in zdaj poznam po nebje v višinah West Virgintj Zelo mi je žal, da je bil Sko pobit, in to ravno sedaj, ko in polne roke dela ne le v ro* marveč tudi na nad sto ata veliki farmi Oni sin, ki je ni raje delal na farmi, je v armK Sicer Ima še enega sina, ako ne pokliče Stric Sam, kar upai da se vsaj sedaj ne zgodi, ko oče pobit. Mrs. Skoff je sio pridna kmetica, ampak kar preveč, je preveč, pa tudi ima srednja leta. Za oba bo najb< lje, da Joe opusti rov, ko zop okreva in prične obdelovsti d mo in mialim, da bosta lshko l hajala. ^(o Mimogrede naj tudi omenil da mi ni šlo vse na agitaciji b po loju. V par krajih so ieup rall ponoviti Prosveto in Pro* tarča. Neko zakonsko dvoj« sem nagovarjal celo uro. da p novi slednjega ali naroči Pro^ to, ker je-eden od njiju član S PJ. Ampak nisem uspel. Ko si videla, da ne moreU vec odg< varjati, sU šla stran od mene 1 kočo ln potem sem seveda mor iti. Ne bi se trudil toliko cai ako bi ml nekdo ne povedal, mož zasluži na vsaka dva tedr čez ato dolarjev ln sta brez