Stev. 110
Trstu, v torek 22. aprila 1919
Letnik iCiSV
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uiica >\. Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje: — Dopisi naj sc pošiljajo ured-
v ,'vu. _ Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —
i Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista
j Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol I leti L IS-— in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Tr tu In okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu. ul. sv. Frančiška As. 20.
MiROVNA KONFERENCA.
PARIZ, J9. V včerajšnji seji so štirje načelniki zavezniških vlad odobrili kompromisne točke, po katerih bi Gdansko bilo svobodna luka pod poljsko upravo. Mirovna pogodba z vojaškimi klavzulami glede Zveze narodov bo zavzemala vse članke glede odškodnine, sankcij in odgovornosti ter bo tako zasledovala odgovornost provzročiteljev zločinov in grozot med vojno.
JRazpravljar-e o italijanskih vprašr.njih. - Čeho-slovaki so solidarni z Italijo.
PARIZ, 20. Današnja razprava o italijanskih ■vprašanjih v splošnem, je imela neki svečan značaj, kakor zadnji del dela Sveta četvorice.
Bili so prisotni razun čctvorice in Sonnina, j ti.Ci tajniki in pravoaiovci. Razpravljanje se j j vršilo, kakor navadno pri svečanih sejah. Ne more se poročati, kaj se je govorilo in ne l.&j se je odločilo, ker se ni odločilo — niče-srs-
Ceška delegacija na mirovnem kongresu je baje sporočila predsednika Sveta četvorice, da sc strinja z italijanskimi zahtevami glede Rele.
PARIZ 20. Svet petorice ministrov za zunanje stvari se je sešel k scH. kjer je razpravljal o različnih vprašaniih. posebno o reviziji posodeb Iz 1. JH39 glede Belgije ter o prehrani baltiških dežela | Kuronske, Estonske in Litve.
Kako bodo sprejeti ne-nški delegati v Versaillesu.
PARIZ, 20. Nemški delegati se pričakujejo, Kakor je znano, na 25. t. m. Ukrenili bo do vse potrebno, da ne pridejo v doiiko z radovedneži. Delegate bodo peljali v zaprtih avtorao-L.....od postaje v dva hotela, kjer so jim rezervirali nekoliko prostorov. Izšli bodo šele na 26. v jutro, ko jih bodo peljali ravno tako o-prezno v Triancn. Okoli Triancna bodo vse i;'p ram ili in kdor r.e spada h komisijam, tehničnim Uslužbencem ali k mirovni konferenci, se ne bc smel približati. Pooblaščencem bodo izročili tekst mirovne pegodbe v salonu v prvem nadstropju Trianona. Nemške dele'ate bodo nato odvedli v jih prenočišča.
Clemenceau se posvetuje z Wilsonom in Fochom.
PARIZ, 20. Clemenceau je popoldne sprejel Vilsona v vojnem ministrstvu, a proti večeru j-? inel pogovor z maršalom Fochom.
Reško vprašanje še ni rešeno.
PARIZ, 20. »Temps« piye. da sta se Otando in ni j-v kabinetni vodja udeležila današnje seje Sv j ta vladnih načelnikov. »Temps® piše, da so r avljali o raznih načinih rešenj-a reškega vpra-š ija, toča do zaključka da niso prišli.
lc t Tlnovn-b preliminarijev v dobe trije nemški delegati.
.ZEL, 20. Iz Bcrolina poročajo: Vrhovni za-\ - -;šVi vojni Svet je pozval brzojavno nemške
j ate za 25. aprila v Versaill-es, kjer jim izroče ir vne preliminarije, ki so jih določile zavezniške ■dr' c. Minister za zunanje stvari serof Brock-
r;r-Rartzau je odgovoril, da nemšku vlada pošlje v Vcrsailles ministra-pooblaščenca Daniela, • etnika Hellerja in lesacijskega svetnika Schmid-: . Leti bodo pooblaščeni, da prevzamejo mirovne p 1 minarije, ki jih takoj odnesejo nemški vladi.
PARIZ 20. Sklep nemške vlade. <Ja pošlje v Ver-s: ' -s samo 3 pooblaščence, se tolmači tako, da nemška vlada noče, da bo vseh 25 pooblaščencev čakalo brez dela na nedoločen čas v Versaillesu. Pogajanja bodo prej rešena. Če se pooblaščenci predstavijo v Versaillesu z že sklenjenimi odloki.
Zavezniki so proti sklepom nemške vlade.
PARIZ 20. -Temps« piše, da so zavezniške vlade zelo nasprotne sklepom nemške vlade, ki hoče •pr>!r,ti samo 3 pooblaščence v Versailles, ki pa ne b' > pooblaščeni da podpišejo mirovne prelinrioa-r" temveč jih samo priobčijo nemški vladi. t ; \rmps« pravi, da bi zavezniške vlade morale to-ZuJevflo intervenirati pri nemški vladi.
Proti diktiranemu miru.
BAZEL 20. Iz Berolina poročajo: »Hormne li-brea ic pred kratkim priobčil članek, kjer pravi, da ne bodo nemški delegati dolgo v Versaillesu ter da se bodo morali omejiti edinole na podpis m rovnih preliminarijev. Ce je to res, — piše >Y:rw5rts«. — bo dolžnost neniš-ke vlade, da ne sprejme diktiranega miru. Zadostuje, da se od-pošlje v Versailles 1 poverjenik. Potem se bo v Nemčiji razpravljalo in mogoče tudi vzelo v obzir splošno narodovo mnenje, da se vidi. kako narod misli o tem.
WHsonor parnik je že v Brestu.
BREST 20. Parnik »Jurij Waschlngtonc, Iti odpelje NVilsona v Združene države, ie pristal v tukajšnji luki.
ogrskih komunistov so izgnali z Dunaja in Nemške r te besede postanejo emi, in rešitev je takoj! Upam,
-	-	- * --------'da bodo takoj poslane na romunsko-poljsko fronto
nujne oprave ter vojni materijal in živila. General Hiiesco j-s zaključil: Zavezniki naj bi posvetili \se skrb! za prehrano te fronte, preden začneio prehranjevati Nemčija
Avstrije. Listi pišejo, da so pri komunističnem agitatorju Ernu Steinerju iz Budimpešte zaplenili dva zaboja z 2 milijoni iz rezerve avstro-egrske banke. Našli so tudi komunistične propagandne spise.
Deputacija brezposelnih pri kancelarju.
BAZEL, 20. Z Duna/a poročajo: Zveza brezposelnih je zavrnila predlog, tla bi se zborovalci podali takoj pred -parlament in je sklenila poslati h kancelarju deputacijo po odgovor na zahteve, predložene v četrtek.
Pogaianja za priključenje Nemške Avstrije k Nemčiji.
BAZEL, 20. Z Dunaja poročajo: Finančna komisija, ki je ena posebnih pripravljalnih komisij, sestavljenih v sporazumu med Brcckdorrf-Rantzau in Baucrjem, za priprave za priključenje Nemške i
O veljavnosti 14 Wilsonoviii točk za vse (J) zaveznike
prinaša pariški »Le Maiinct od srede, 16. aprila, naslednje informacije iz krogov Wilsonovih prijateljev:
Če je Francija naletela na prigovore od strani predsednika Wilsona proti nekaterim njenim zahtevam, mora to predvsem pripisovati sama sebi
m Muv.^.., kuk— ~ — ......,............—, Kadar je namreč predsednik Wilson ▼ svo-
Avstrije k Nemčiji, je začela s svojim delovanjem . samotarenju v Wasnigtonu, meseca janu-na Dunaju. Razprava se je razvila pred vsem o j ^ 1918 sestavi| svo;ih slavnih štirinajst nadomestitvi krone z marko in o tozadevni uredbi če{ za m- jc obvezal $ tem očividno ie samcga
krožen* pap.r^ Tudi	ta	Ameriko. Zaveznikom je bilo svobod-
naj bi se odprl Ncmcip, da se izvode izmen.ava. in	.	.' .	.
posebej o ukrepih, ki sc pokažejo potrebni vsled;™. da sprejme,o, ali da zavrzejo njegov način politično-financijelnega položaja obeh dežeL Ko- naziranja (d'accepter ou de refuser sa fa^ou
misija je uredila konkretne predloge v -tem pogledu, ki so bili predloženi obema vladama v odločitev.
Nota francoskega pooblaščenca. •
DUNAJ. ?0. F-^oče je irJmrlr mimo Posebni francoski pooblaščenec Allize k predloži! državnemu tajništvo uaan;u stvari iO-le neto: Vlada francoske republike je sklenila, da bo sporazumno z zavezniškimi vladami skrbela za prehrano stare Avstrije. Francija je že stopila v pogajanja, da bi vlaki z živili za Nemško Avstrijo vozili -direktno skozi Švicarsko. Na vsak način bi pa vsi ti ukrepi bili brezpomembni, če bi zavezniki radi nezakonitih dogodkov izgubili zaupanje v prebivalstvo in bi jim ne bili zagotovljeni neovirani bodoči transporti ter razdeljevanje omenjenih živil.
Poletni delavni čas*
DUNAJ. 20. Avstrijska vlada je sklenila uvedbo poletnega delavnega časa od 28. aprila do 29. septembra.
Dunajski incidcnt poravnan.
CURIH, 20. aprila. Incident z italijanskim avtomobilom, ki je bil pri dunajskih izgredih zadet od strela, je poravnan. Vlada se je takoj pismeno opravičila. General Segre je odgovoril, da nima italijanska vlada povoaa za nadaljnje zahteve, ker dogodek ni imel resnih posledic in ker je mir in red zopet vzpostavljen.
IZ NEMCUE. Aretirali so zločinca, ki je osamljen ubojstva Liebnechta in Rose Luksemburg. CURIH, 20. Neki brzojav iz Landsberga pravi, da so aretirali zločinca osumljenega, da je ubil Liebknechta _in Rozo Luksemburg. Ta je vojak Rtmge; aretirali so ga v vzhodni Frusiji.
Boji za Monakovo so začelL CURIH, 20. aprila. O dogodku na Bavarskem ni dosedaj gotovih vesti. Po nekem lakoničnem fcizojavu, se nahajajo vladne čete blizu Dacha-ta, severozapadno Monakovc^a ob reki Amper, ter imajo nasproti 10.000 oboroženih delavcev. V Monakovemu vodi obrambeni boj Somtheimer. Po zadnjih negotovih vesteh so komunisti imeli nekak uspeh pri Dachanu. 4 ćfstaiki, nekaj sto ljudi, 4 topovi in neJcaj ctrojnic je padlo v roke rdeči vojski. Prebivalci mesta Dachen, da so baje zahtevali, naj se 1 cla straža umakne, in ta se je — umaknila.
Iz Nemške Avstrije.
BAZEL, 20. Z Dunaja poročajo: Tukaj so na ---------------, v,
dnevnem redu progoni tujcev iz AvstrHe. Velikoj nepremagljiv bran proti boljševi^:cmu navalu. Naj
Težaven položaj v ImEJL
LONDON. 20. t. m.: Prihajajo zelo vznemirjajoče v»esti iz Indije, ki pravdo, ča se v deželi širijo nemiri, ki zavzemajo vsakdan več'e m:- * !a V postajajo vsakdan resni-ši Proglašen > je obsedno stanje po velikem delu dežele, pos-jbn > na severu, a sedaj grozi sp'ošna že'ezin^.: sk.t stavka, ki bi imela velikanske po-s."-ice v taU-» cgn-mu. deželi z relativno zelo sla.i ini prometnimi /vezami.
V nekem konflikta je bilo sto žrtev.
LONDON. 20. Položaj v Indiji kaže ua bolje, toda obnavljajo se vstaje tupatam v Kengiubskem okraju. V Amoritzaru jje 13. in 14. t. m. prišlo do konflikta ra-J3 prestopka prepovedi javnih sestankov. Palo je nekaj sirdov iz pušk. Žrtev »e 200.
dc voir). Toda, koncem oktobra 1918., se ;e zgodilo nekaj važnega. Na ukaz predsednika jo namreč Državni Oddelek (le departement d i^iat) naznanil uradno vsem zavezniškim vladam štirinajst toček gjosp. WiIsona, pova-bivši jih, naj formulirajo svoje nazore. Zavcz-n__so se zbrali v Versailles-u, so se posvetovali in so telegrafirali svoj odgovor v Watl:in-gton.
In kaj vsebuje ta odgovor?
Popolno pritrditev slavečim štirinajstim točkam! (Un adhesion entiere aux fameux qua-torse points). Dva sama pridržka sta bila podana: eden od Angleške o svobodi morja, s i tierim (pridržkom) se britanska, država izjavlja za svoje neodvisno postopanje v tej stvari; drugi od Francoske o obnovljenju (re-btauration) svojega opustošenega ozemlja, s katerim pridržkom vladi republike precizira svoje stališče v tej stvari
Gicdc Sarre niti ene besede. Glelde bodočega vladanja v kolonijah niti ene besede.
Predsednik WiIson vstraja torej pri mnenju, ±x se Francija in dru^i zavezniki v ostalem sirinjajo z njegovimi točkami.
Hiiesco zahteva ustanovitev romunsko-poljske fronte.
PARIZ 20. Na podlagi govora, ki ct je pred kratkim držal Lloyd Gcorge. je romunski general llhe-sco izjavil sledeče: LK>yd Oeorge je razložil, da je efntentin program podpirati aumirala Kollaka in generala Donikina ter zaustaviti boljševiškJ navaL Veselijo me te izjave, ki soglašajo z bistvom projekta. ki -sem tako podpiral, in ki se sestoli v tem. da se ustanovi rumunsko-poljska fronta. LIoyd Ge-orge je izjavil, -za bo ententa dala Kcrnunski in'
Razori med Grinndom m
nom o vprašanja šislijansKlh niajs.
Pod tem naslovom prinaša milanski *Se-colo« od 18. aprila nastopno situacijsko sliko, došlo mu iz Pariza:
V svoji sinočnji izjavi pravi Wilson izrecno, da Jadranski problem, za katerega gre sedaj, se ne opusti več, dokle, ne pride do rešitve. Ali bomo iineli to rešitev za bodočo nedeljo? Ali se bo ta mirovna odločitev spajala s proslavo Velikenoči? Stvar je možna, ali — po moji sodbi — zelo neverjetna. Nadejajroo se. ali ne vdajajmo se preveč iluzijam. Neki državnik neke male defele-zaveznice mi je rekel nedamo, smehljaje se: Vi pridete do sporazuma o polnoči 24. aprila, ne poprej.
Bomo videli, je-li bil prorok? Gotovo je — kaj dobro poznavajoč položaj — hotel reći s temi svojimi besedami, da odpori so trdi in da je vsa verjetnost, da se bodo razprave vlekle vse do zadnjega trenutka. O tem naj bodo u-verjeni naši čitatelji. Dne 25. aprila se predstavijo v Versaillesu nemški delegati, a na?a delegacija je odločena, da ne. podpiše preli Eariiev miru z Nemčijo, če ne bo poprej vprašanje italijanskih meja definitivno rešeno!
Oficijelno razpravljanje — recimo tako — je, kakor veste, začelo včeraj, ali od vseh strani se drže velike rezerve. »New-York Herald«
_ ki je med tistim malim številom listov, ki
odkrito simpatirajo z Italijo, piše danes: »Govori se, da rešitev Jadranskega problema u-tegne biti manje zadovoljiva za Italijo, ne£o t- "pričakuje. Računa se na kompromis o spornih točkah, ki bo vseboval nevtralizacijo Rekel« Ali to je ravno eden med tistimi »se govori«, d očim je eno dejstvo realno in neoporečno: da italijanska relc^acija trdno vstraja pri svojem stališču glede Reke. Nadaljuje svoje delo prepričevanja pri W:lsonu, dočim ste se Francija in Anglija v tej fazi takerokoč
umaknile v stran.
Pogoji našega mira so torej sedaj odvisni izključno od predsednika Zedinjenih držnv, ki s. razgovarfa na podlag! žalčlfučko^, predloženih mu od njegovih izvedencev. Tako se je nadejati, da si tudi v našem slučaju končno ustvari lastno mnenje in da odloči po svoji razsodbi. Izgotovivši svoje »opomine«, obsezajoče razne i stiategične, zemljepisne, gospodarske, narodo-
no poročilo, s skupnim pregledom in popolno, o svojih poizvedovanjih, opazovanjih in predlogih. *
x oročilo ima podpis desetorice in ni ugodno našim aspiracijam, kolikor se tiče vshodne Istre, Reke in Daim*:ije. Ker pa je Wilson že diugekrati odločil drugače, nego so mu predlagali njegovi izvedenci, tako se je nadejati, da si tudi v našem slučaju končno ustvari svoje lastno mnenje in da odloči po svoji razsodnosti. Ali, če tudui priznavamo — kakor priznavajo vsi, ki so se mu mogli približati — njegovo absolutno nepristranost, najstrožjo vestnost, točno preučevanje, s katerim so njegovi ameritki izvedenci rešili svojo nalogo, vcncar ne moremo drugače, nego da opozorimo na reskladnost, ki je v tem akademičnem posredovanju v takem življenskem vprašanju, tako giobokem, tako zapletenem, kakor je ono Jadrana. Ti čestivredni gospodje, došli sem iznenada s svojih vseučilišč, so pridno proučevali zemljepisne karte, demegrafične podatke, trgovinske statistike; ali, kako so si mogiil ustvariti široko, jasno, zgodovinsko in človečansko sliko o t azsežnem in zapletenem problemu?
In kako se more — brez jasne slike — narekovati rešitev, določujočo usodo dveh narodov? Nikoli. Kakcr pred kako inkongruenco, čuli no zmoto in fatalnost neskladnosti, ki ni dopustila, da bi se ta dva naroda sporazumela direktno o svojih medsebojnih interesih. Naj bo že odločitev Wilsona kakršnjakoli, bomo vsi, Italijani in Jugoslovani, enakomerno no-sm. posledice te zmote in te fatalnosti, kajti, kc se Američani povrnejo na svoja vseučilišča, ko sc Wilson povrne v »Belo hišo«, ko sc AngleH in Francozi umaknejo od Jadrana: Loz^o Ic mi, ki bomo morali, korak za tora-kem, direktno uravnavati svoje odno^aje sosedstva.	Mario Borsa. • • •
Ainogo temu, kar je tu napisal Mario Borsa v »Secolu«, ne moremo odrekati priznanja. Vsa hvala mu posebno na tem, da govori tako toplo za direkten sporazum med Italijani in Jugoslovani o vprašanjih, ki so res življcnska za oba naroda, za obe državi. Mario Borsa kaže, da se povzdiga nad tisto sedaj splošno površnost in nestvarnost, ki je posledica dej-siva, da se vse preveč nastavlja v.l o hipnim razpoloženjem razgretih duhov, mesto da bi se s.'ušal glas trezne razsodnosti in izpoznavanja rt-sničnih interesov za bodoče čase, ki more edino dati podlago za sporazum, ki bo enako služil koristim ene in druge strani. .\li, izvajanja poročevalca milanskega lista vabijo naravnost k razmišljanju o vprašanju, ki pa se sedaj c<{e«»a možnosti, vprašanju: kje je krivda, kje ia kako se je grešilo, da ni moglo priti doslej do i Fte^a direktnega razgovora med obema narodoma, kakor ga želi Mario Borsa? Vsakako pa se ton, v katerem govori ta italijanski publicist, najugodneje razlikuje od drugih razpravljanj o tem predmetu v sedanjih časih razburjanja ia razvnemanja.
orge i« izšavil, ca bo ententa uaia KcrnunsKj in —----•• ill	ifalHan^ce^a nroMe
PODLISTEK
KIKolril Sei'lrjoo.
Ruski spisal M. Arcibašev. — Poslovenil M> č.
-Tega ne bo nikoli,« pravi Sevirjov hladno. »Z istim korakom kakor ta razvoj, gredo iz-promembe življenja — Bcj za obstanek je večen, neizpremenljiv zakon, ki more končati samo z nehanjem življenja.«
Vi« torej ne. verujete v izboljšanje življen-skih oblik?«
Verujem le v nove, — nikakor v izboljšane.«
In čemu ne?*
Človek ni srečen ali nesrečen, ker ga zadene zla ali dobra usoda, temveč zato, ker mu y<r prirojena zmožnost, da občuti tugo in veselje. Če bi si bil mogel pračlovek iz najstarejših časov predstavljati današnjo dobo, bi se mu zdela brezdvomno, kakor raj. Ta raj imamo danes mi v resnici na zemlji, in vendar smo, čc ne bolj, vsaj toliko nesrečni, kakor je hil on ... Ne, jaz ne verujem v nobeno zlato dobo!«
>Čujete«, pravi Aladjev ogorčeno: »to je vendar satansko pomarjkin5e vsake vere! (V r.ft<te. tnda meni ni mogoče verjeti, da mi-eLlc to resno ...«
»Obžalujem«, dene Sevirjov in se hladno nasmehne.
»Hvala lepa! To je vendar strašno!«
»Ali sem morda trdil, da je dobro?«
Aladjev je molčal in s polnim sočutjem opazoval pred seboj sedečega. Jasno mu je postalo, odkod izvira čistota in hladnost njego-
1 ega pogleda. V duši tega človeka sta bivali le samota in tema. Poleg tega je morda ostalo v njej tudi neko hrepenenje po maščevanju, ki pa ni namerjeno proti kaki gotovi osebi, in silen občutek gnjusobe.
Sevirj°v ie ^rtil hitrejše palec okrog palca, toda naenkrat je vstal, kakor bi mu prišlo nekaj novega na miseL
»Na svidenje«, je dejal; »od potovanja sem še truden in nimam navade, da bi mnogo govoril ..
Aladjev mu je mehanično podal roko in šele, ko je Sev:rj°v že skoraj odprl vrata, ga je nenadoma vprašal:
»Prosim vas, povejte mi---Ali ste res de-
lavcc?«
Sevirjov se je smehljal.
»Da, delavec sem. Cemu se vam zdi to tako neverjetno?«
Nato je odšel, vrata je zaloputnil za seboj.
Aladjev je še dolgo hodil v svoji sobi od ; enc^a konca do drugega, odo vrl jen jc pušll | papiroako za papirosko in v mislih je nadalje-
val pregovarjanje. Ker ni bilo več njegovega nasprotnika, se mu je zdelo neovrgljivo lastno mnenje; vedno bolj se je potapljal v svoje sanje, in bodočnost sc mu je prikazala kakor negotov, toda žareč obraz. V duhu je gledal sliko neskončnih polj in travnikov, gozdov m vasi, kaierih neskončnost je vsebovala dobrino in tugo trpečega ljudstva v tihem objemu, dobrino in tugo bodočega pravičnega življenja.
Aladjev je hotel pisati nekaj velikega, nekaj ogromnega. Na presunljiv način je hotel izraziti to, kar ga je mučilo in tudi razveseljevalo. Glava mu je gorela in solze so mu napolnile oči; sen mu je bil tako blizu, tako laiiito dosegliv. Toda v trepeči zavesti njegove nezmožnosti in slabosti no mu upadale peruti njegove duše.
Težak vzdih se mu je izvil iz prsi in pohlevno, obenem tolažeč svojo dušo, si je re-kei:
»Nič ne dene; če ne izvršim jaz, doprinese kdo drugi. Vendar hočem storiti svoje.«
nekoliko časa je stal še v svoji sobi, opazujoč z vlažnimi očmi in prazno glave Tolstejevo sliko, visečo na steni, ki mu je vračala po-gled trdo in orodirno.
Potem je postavil svetilko in škatljo s papi-reskamt ra mizo, polno časopisov, iztegnil se in začel pisati.
OžIaJlBO I]!il3flii3 SUOje .if! spcšfiijnio t r
(Dopis.)
Ćut pravega zadoščenja mi je cgrel dušo, ko sem prečital velikonočno izdanje sedaj zopet
crojsnega našega glasila. To zadoščenje pa n'mu svojega izvora toliko v povečanju oblike i pouincžitvi vsebine, kolikor v dejstvu samem: da se niso uresničile slutnje in bojazni pesimistov, ki so menili, da se bliža konec vsemu? * Edinost« se je — so govorilil — skr-L ?a skoro na nič in z uro v roki moremo že računati na trenutek, ko je ne bo več! Ne tega U ta, ne nobenega drugega ne bo več v tem mestu, s katerim so neločljivo spojeni toliki gospodarski in etični interesi velikega dela slovenskega in hrvatskega naroda. Smrtna ura »Edinosti« da bo znak, napovedovalka konca
Nedeljsko izdanje »Edinosti* jim jc prineslo blažilno tclažfco, da te zle slutnje niso opravičene in da smemo gojiti vero — v kateri govorite v svojem uvodniku —, da se ugodne bojazni ne uresničijo.
Toda, premišljeno naglašam, da smatram povrnitev »Edinosti* k prejšnji predvojni obsežnosti in čvrstosti, in pripravljenost odločujočih činiteljev pri njej za vse možne žrtve, njih sklep za nadaljnje delo, ie kot nadebuden znak ic kot klic vsej n^ši javnosti: na dele!
Porečete, da jc to le parafraza, da ponav-Ijrm le, kar ste že rekli vi. Je. Ali to naglaša-r.je se mi zdi tako važno — ker vidim v njem ključ do naše bodočnosti — da je je treba ponavljati zopet in zopet. Saj pravi že znani slo-
Dol£o je sedel tam, skoro do jutranje zore in pisal neprenehoma.
Poln ljubezni in z resnično pobožnostjo je pripovedoval o smrti kmetov, ki so jih usmrtil; tazadi njihovega prepričanja; molče so umirah ir preprosto, iz tega niso napravljali junaštva, niti navdušenih himen, kakor niso smatrali, da bi bile nj;m znane stvari, ki so prikrajšane drugim. Gosti dimi iz papirosk so obdajali svetilko dvigajoč se proti stropu; v stanovanju je l.:la globoka tišina in skozi okno je gledala samo temna noč. Nemogoče si je bilo predstavljati, da je ta mrtvaška tišina samo' navidezna, in da tam nekje za hišami in strehami, na oni strani širokih cest gori tisoče ognjev, da se vali tam hiteča in žlobudrava množica, da vabijo goste restavranti, razsvetljeni, kakor dan, da blešče na plesiščih gola pleča in da se glasijo v gledališčih melodični napevi, da se raz-govarjajo ljudje, sc v ljubezni objemajo, da se težko borijo za malo življenja, živijo, uživajo in umirajo.
Za steno je ležal Sevirjov nepremično na svoji trdi postelji in strmil s široko odprtimi mrzlimi očmi v temo.
n.
Edino okno Sevirjove sobe je imelo razgled na zid, čez katerega si videl košček sivega neba, razdeljenega v posamezna polja z oka-• jeaimi dimniki. Soba je imela prav poseben
venski pregovor: kdor ne dela, naj tudi ne j'e! Toda, to pravilo ne velja Ie za posameznega človeka, ampak tudi za cele narode. Narod, ki ne dela, naj tudi ne je, naj ne uživa! Kdor ne seje, ne sme pričakovati žetve! To se pravi* narod, ki nima sposobnosti ali volje za samoniklo delo, ki ne zna sam, iz sebe, ustvarjati podlag za svoj obstanek, naj tudi ne živi, naj ne uživa dobrot in svoboščin samosvojega Iivljenja! Je že res, da ne more noben narod dalje snovati, ne da bi se opiral na to, kar so ustvarili drugi narodi pred njim, prej došli v zgodovino, da so ustvaritve vseh narodov na raznih poljih snovanja človeštva. Ali, to no daje še nobenemu narodu pravice, da bi smel biti parasit, da bi se mogc! samopašno in brezdelno rediti na telesu drugih, da bi hotel živeti le od dela sosedov. Sodelavec mora biti na vseh poljih uma in reke po svojih močeh in siedstvih, ki so mu na razpolago, — in taka sredstva so v vsakem narodu, ako jih le zna izrabljati in svoje duševne sposobnosti pre-kovavati v realne pridobitve! Gorje narodu, ki se zanaša le na ka!:2 slučajne pomoči ali zašute, na slučajnosti. Sam mora ustvarjati, sam delati, sam graditi svojo bodočnost, kajti to, kar si ustvaril sam in s svojim delom, ima re-elno vrednost, je trajno in postavlja trdne fun-c amente. To je resnica, ki jo moramo imeti ■vedno pred očmi in izvajati iz nje naravno posledico — svoje delo!
Ali, vsaka zamisel, vsaka namera, vsako početje, mora dobivati pobude iz njega samega, ki naj dela! Od kod morejo prihajati nam taka pobuda, taki impulzi? V nas mora biti živa if.kra ljubezni — do samega sebe! Ljubezen vžiga skrb za svoje življenje, za svoj obstanek, oživlja delo za svoje izpopolnjevanje, a skrb tiivlja voljo in potrebne energije.
Cesto govorimo: vzg:»ja*mo značaje, glejmo, da bomo narod značajev! To treba res, in kdo bi mogel oporekati tej veliki potrebi?! To je naša velika naloga. Ali vsporedno s to nalogo moramo vršiti tudi to, o kateri govorimo tu. Zato kličem rojakom: glejmo, da bomo narod delavcev — vsakdo no svojem položaju in, svojih zmož>ojilh, a vsi za isti cilj! V tem in onem gredo lalr:o naša mnenja navskriž — tako je povsod, kjer je ljudi, ki mislijo, in zlo za narod bi bilo, ako bi ne bilo temu tako —, to^a kraj vseh n-tvskrižij moramo izleti za-\est, da smo sestavni deli iste skupnosti, ki smo jej dol Sni vsi vso svojo gorečo ljubezen, ki čudotvorno ustvarja dela!
O da, ljubezen in zvestoba sta čudotvorni, vfemožn:, vse premagljivi etični sili. Odklanjati pa mcra no tisto krivo razumevano *lju-bezen« do svojega naroda, ki se pojavlja v o-durnih in z!" provzročujočih oblikah šoven-siva. Ljubezen do sebe ne sme pomenjati lrTŽnjc do drugih. Neizprosni in nepopustni bedimo na brambi svojega, ali ta hramba svo-jfga naj se nikdar ne izpreminja v napadalnost r: pram drugim. Braneči svoje pravo, ne odreka jmo spoštovanja do drugih! Naše delo za svoje življenje naj vsikdar sloni na teh princi-j ih krščanstvi in resnične kulture! Ravno ta velikonočni čas, v katerem prihaja versko čut-s-vovan;e do najlepšega, najvzvišenejega izraza, ki oa nomfnia ob enem tudi proslavo civilizacije. bratstva in enakosti med vsemi ljudmi in narodi, k-ei, k» so jih sedanji dogodki napisali vsemu u 'Movcšivu s plamtečimi besedami v bodoče ravnanje in v smernico njihovega stremljenja: ravno ta čas se mi vidi najumest-reji, da zakiičt-m rojakom: Delajmo, snujmo kot komponenti vseobčega napredka, ljubimo svoje in npjštujmo dru^'o! To je pot, ki vedi do velikega ciija; do našs bodočnosti!
Smrtna kosa. Včeraj je po kratki in mučni bolezni umrl k. Anton Kiilin. Služil kot vojak ves čas vojske, a seo'al ko se ?e povrnil k svoji družini, mu je neusmiljena bolezon prerezala uit mladega življenja. 3i! je zaveden narodnjak. Večni mu tr.ir in pokoj! Oitalini naše najiskrenejše s*>-čutje!
Vprašanja preskrbe mesta tržaškega z vodo.
Ni neki konferenci »Jadranske družbe za prirodne znanosti« je f>onočal In/,. Alojzij P;cc!o!a o raznih načrtih za napeljavo vnie v Trst. Na prvo mesto je postavi! načrt pok. inž. Frana Pittonija, nu zadnje pa oneja ra napeljavo iz Timava, za katerega se re svojedobno »liberalna« \ečlna občinskega sveta najsrditeje potezala. Češ. da bi bilo to najidcalnejša preskrba, za katerega izvedbo so kote!" nakupiti zemljišče kneza Tlmrii-Tasisa, vredno 100.000 K. in sicer za desetkrat večjo ceno, in proti kateremu se jc socijalno demokratična opozicija tedaj borila z obstrukcijo. Pittoni je hote! napeljavo iz Reke, ker to bi bil vodovod z višine, bnez umetnega >u
viganja vode, izkoriščajoč naravne
značaj. Vsled povsem praznih sten sc je zdela preveč svetla in mrzla, na tleh ni bilo najmanjšega prahu, na mizi niti knjig niti časnikov, in^e bi ne bil navzoč sam Sevirjov, ki ni sedel niti pri oknu, niti pri mizi, temveč poleg zaprtih irat soseJnje sobe, bi lahko mislili, da soba n obljudera. Nepremično in trdo jc sedel na edlrem stolu, ki se je nahajal v sobi, pesta-vivši ga poleg vrat, obrnjen s hrbtom proti njim. S prsti je nalahkoma prebiral po kolenu. Njegove oči so motrile brezčutno predse, kaKor bi mehanično opazovale posteljo; toda na gotovih, komaj znatnih gibanjih, s katerimi je zasledoval vsako najmanjše šumenje, se je videlo, da sledi vsakemu dogodljaju v malem stanovanju z največjo pazljivostjo. Najprvo je slišal, kako je pil Aladjev čaj, potem ga je čul odhajati. Nadaljujoč svoja opazovanja jc poslušal oddaljene glasove, ki so mu naznanjali ki lino in skoraj neslišno dogodke enakomernega in neznatnega življenja okrog njeija.
Za vrati, pred katerimi je sedel, je stanovala, kakor mu je bilo znano, še zelo mlada, naivna ;n nekoliko gbiha šivilja. Fa to je sklepal, ker je slišil neprestano ropotnnje Šivalnega stroja, iz svežega glasu deklice, iz materinskega, včasih celo zmerjajoče^a glasu stare g« >nodinie in iz neprestano se ponavljnjočeta, na ganljivo neokreten, boi£ č način se glasečega vprašanja: .Kako 5te reUi?«
S Iran JL
»umnost« nev.m
V Tftrtfc, Ha* 22. Bprn* 1919.
padcc. Mogli bi se zsrraditi reservoarH, ki bi zagotovili neizčrpno -množino vode. Večina mestnega svet-a pa je — kakor rečeno — odklonila ta načrt ter je hotela izvesti onega iz nižav Timava. Tudi to je takorle en izgled o nekdanjem =liberalnem« gospodarstvu!
Občinski davek na nepremičnine. Mestna občina naznanja: Na podstavi naredbe glavnega tajništva za civilne zadeve cd januarja m. !. št. 203.23 se naznanja, da se *>cdaljša deželni zakon cd 27. janauarja 1913 št. 13 B. L in O. P. glede veljave občinskega davka na zviševanje nepremičninske vrednosti (plus vrednost), ki je bil v veljavi celo leto 191S, še na eno leto in sicer od 1. januarja do 31. decembra 1919. Ostane še vedno v veljavi naredba, ki jo prepisujejo §§ 14 in 16 omenjenega zakona glede naznanitve morebitnega prenosa nepremičnin. Prestopniki zapadejo kaznim predvidenim po § 12 dotično 23.
Ali nočemo gledališča, ali ga hočemo? Te dni smo predli dopis, v katerem pisec z vso ostrostjo obsoja dejstvo, ca še sedaj, ko Imamo resno gleda-(išče, ki — uvažujoč preskromne naše razmere — daja več, nego smo mogli pričakovati, nepoklicani prirejajo na svoja ro-ko dramatične predstave dvomiiive vrednosti in škodujejo s tem našemu gledališču ne le v materijalnem. ampak tudi v umetniškem pogledu, ker pokvarjajo ravno tisto, po čemer najbolj stremi sedanje naše Kledahško vodstvo: dobri okus in pravi smisel za pravo u-metnost: listo, ki naj vzgaja naše občinstvo m jc dviga kulturno in ki naj pomore, da bo z igrali na odru tudi vse občinstvo »delovalo, da bo nase gledališče res — kulturna institucija, ena najple-menitejih in narizdatnejih ostankov v skupni nasi Da-si stvarno popolnoma soglašamo
Književnost in umetnost.
Prvi koncert orkestra Glasbene Matice.
Izrmed tisoč ljudi je morda en sain umetnik, izmed tisoč umetnikov je Bog podelil morda enemu samemu poseben čar. — Ko hodijo 4aki med nami kot polbogovi, na rokah bi jih nosili in cvetje jim trosili na pot... Potem bi ob takem jasnem soln-cu izginile še bolj tiste črne sence Nibeluugov, ki se po blatu valjajo in stezajo roke po zlatu, da hočejo še bogove spraviti v propast.	>
Dirigira g. Topič.
Gdč. Kuzmanič, ki sodeluje pri koncertu, se je izšolala v Trstu in nastopila pri koncertih z lepim uspehom. Program je na nekaterih mestih čudovito lep.
1. E. Grieg: Hiertesor (Srčne rane.) Elegična melodija zložena na besedilo skandinavske pesmi.
V prvem delu je žalostna misel, kakor bi hotel skladatelj reči: Oh žalost, žalost! Sreča? Ljubezen? Mladost? Izgubljeo je vse. Da. izgubljene! Vse. — (Trikrat se to potrdi.) V srednjem delu je ritmično tako Izprcmenjen prejšnji spev, da se komaj spozna. Kani naj denem. ka.n nai položim i.te. ko me tako hudo boi« in težko je ko kamen? Po- j koja ni nikjer, vse ceste so zaprte in s temo so za-1 strte. Končni del. narejen iz prvega, le stopnjevan: j Ni pomoči! Žalost, žalost! Sreča nedosežena. ljubezen nikoli vžita, mladost minul*... vse je izgubljeno. izgubljeno je vse. prav > se —
2.	Rczkošug: Dve oo%eleti
a) Allegro moderato in b) Andante. To sta majhni lirski skladbi; prva ima lahek plesni ritem združen s fino moderno vsebino. Še lepša je «cruga v počasnem tempu, ki ima v sredi strasten medstavek. To skladbo izvaja orkester idealno lepo.
3.	F. Cfccpin: a mol Scherzo.
Ta točka, ki jo izvaja naša rojakinja, pianistka Tjf.^rMlII
g. Kuzmanič, je vzeta iz klasične literature. Sklad-; tiw«Hiii
ZOBOZDRAVNIK
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem prežalostno vest, da je naš Iskrenoljubljeni soprog, oče, sin in brat
Anton Kalin
včeraj po kratki in mučiti bolezni v starosti 35 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil jutri, v sredo, 23. t. m. ob 2.30 pop. iz hiše žalosti u L Bel ve-, ere 49 v rojansko cerkev in od tam na pokopališče k sv. Ani.
TRST. 22. aprila 1919. Julija, soproga. — Anton, sin. — Ida, Marija, hčere Marija, mati. — Bratje in sestre.
D*. M RAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Ercztolg&o Mm ud, plcoJranle in metni zojje.
ZLATARNICA G. PII10, TRST
se Tr a'a na f o -u 58- 15 (bivša la ni.a G. Z;.~*OVITZ & N^l;)
Velika i^btra srebrnih in zlat:b uj, uharov, veri Me Ud.
ffouo pogrefino pmffttje ■ Trst
Corsc 47 (d:I trga delti Leyua) Telef. 1402.
Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč itd. po zmernih cenah. Skladišča v lastnih prostorih via Tesa 31. — Brzojavi Novo pogrebno podjet;e — Trst
sv- -	■ jr
MULI OGLAS
fse ravnajo po 1C s*:ct. taieda* Nsjnii.iiia p?hto; in? 1. 1.—. Debela črka 20 sto., besedo, fcl Najmanjša pristojbina L 2.—.
Urar
nekoHko I 1 L
sprej ma popravila ur vseh vr t; delo ločno, cene zmerne. Velkavrh, i_L Tigor
31-37
RU3Uj2ffi
vreje. Ul. toliari.) 19, Mar^on.
3f>70
se dob fri
1JAKCT PERMUC, Ul. tgjgg Št. 6
AVSKST iTULAH
je odprl 7cnet svo]o odlikovano KROJAČA ICO v u i ci S.
France co d' As isi št. 34, 111. n.
Priporoča se slav. občinstvu za nova dela in popravila.
Tropino .e t, Konjak, - Runi, Peimkovec, -VeMouth Cfaz anof Maršal 3 F|-?ri3, K ruško v ec in ra »1 like: j]
<2 dobijo pa znižal u^FrU/itiii lakob Psrhau:
Tri t, ulica diSie kc r-e ••
organizaciji. _. .	, ,
z dopisnikom, vendar nismo priobčili njegovega	ba je na veliko zgrajena, terja od pcshisalca zeio
dooisa ker se nam y zdela beseda prerezka in	razvito muzikalno dovzetnost, da se vživi v po-
«reo:stra in ker bi mogla neprijetno zadeti pri raz-	samezue misli in dobi od skladbe tudi primeren
nfh naših društvih, posebno po okolici. Zato pa naj	celotm viis.
uredništvo samo izpregovori odkrito b.sedo, do-	4. F. Piochaska: Serenada.
brcho'no svarilo Cc naša društva pridalo na	Najšumnejša skladba vsega -sporeda. Na pol sa-
...__i-,Vn -Trm tako re" oč v za- Ijiva, na pol resna in sentimentalno vzdihujoča...
svo-ih prireditvah kuko iipico tako reoc	drage brenka in vsi ti čudni ob-
jelo - posebno se, ker nemo da nase Ij^no	^^ ^ ^	....
želi teg. izlasti po okolici — naj le bo in mi smo ,	(Odmor )
•zadnji, ki bi oporekali temu. Nedopustno pa je in Dru^ de] sporeria je um£tni5ko še višji in ne-ofcsojamo z vso odkritostjo, te poedinci, vec an j primejo ]ej>§j 0(j prvega. Vse je v njem sveto
gnenje — nepoklicani prirejajo dramatične predsta- povzdigovanje duše----
ve kot take in to morda še včasih z nameni, ki 5 E GrieK; preludij iz Suite. Allegro vivace.
niso povsem neoporečni. Nai dotičniki ne_ misijo pre|u^j? Da. Spev kakor bi ga pisal Bach eli
vsak udarec i na
Tako mnenje je skalo kakor bi svet -gradil in nebeški cbok. Kot
nikdar, da tak odpor proti njihovemu počet:« iz- jjandel. Tcda anapestično ritmiran
haia iz kake zavisti, ali ambicioznosti in samo- s sjinimi akcenti, to bije in kleše in stavi skele na
JjubFa gledališkega ravnateljstva. Tako mnen;e je skak) ka
nnvsem krive Igralci na našem odru se uveljavlja- j druga misel nastooi mehek skrivnosten spev v
ta lahkobrlz «ake« ozira na to, ali je nekaj več 1 cerkvenem tonu. ki se spušča v sekvencah na-
ili ^ieka; m an je po	. Umetniki niso torej j vzdol in tvori čudovito lep kentras s prvim.
■ VtV Trn?	r ietotako jih ne zadevi jejo t. E. Grieg: Varen (Zadnja pomlad.) Elegična me-
pnzadeti prav «ic, o istotakojm ne zace w ,	]odija na besedilo slia:idinavske pesmi.
eventualni manjs. dotodJ,, c>d Predstavre^ lo^ #	vila. Z£ane M in
si\Tar uprave in ne škodu.e njim Cisto mcprebudi. Je ^ pomlad? Pomane si oči popra v la
voljenostjezato. kerjegled^^o^odsnozv em p ^ _ ^^ ^ _ ^^	z	s€
srcem udano svoji nalogi, ker zen, oa di st «	vlije svel]cba jn solnce vstaja više in više in glej
id a njih skromnih začetkov res razvilo pravo gieca-	cvet se sklone k cv^tu in mu cepeče skrivnostno
fišče, ki bo v polni meri dosegalo svoj veliki na-	ba;ko 0 ^m^d} vzbuia k življenju zopet vse...
nen. Za to pa ne zadošča le netova velja in že-	viia se z^ane... Pomlad je! Oh. kie si moja prva
Ija marveč mora pomagati vse občinstvo, a to bo	pomlad, moja ljubezen, moja
]p redi i čc "ie bo v nem negoval pravi smisel za	povrni! Kakor leo spomin sa
1U -'	" _	t z I.	nnli	no/lncoin'fl _ vnAl
vefj«> ni u oži no belega v pavskega v na pr> znižani ce-ii za prist o^t sej »mči. (>ilsto I ;rov natre. Fo trežba na dom. Zi.naj "7.itDin>ke trte direktno iz Vipave. Pri po or a ae Štr.mcir v Lonjfrju ti - ž» L potaje Vrdt la. 4
Gosrcd.čna
išče mebiiraiio so'^o. Pwiiu<ibe na Iiiser. odd. Ediuc sti.	P lil
ZOB9T[ H 1ISKI ATiLJE
i in ii uma iiiin i
zob tehnika v Trstu, uL S. Giovanni št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6-pop.
m&
u uhiti im.
z in bre? čeljust?, zlate krone in tudi obrnbki
r J -M lusoiiRsa
Tkbi, ul 30. oktobra (cx Ciserma* 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
priporočim mm
JZ -i
99
oa flfl
f/a
J
S?. O, MGRPUHGO
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, tiL Gioa-chino Rossini 17. vogal ul deli-* Po^te. :: Izd r inje zob-jv brez bo'ečtn :: PLOMB.KANJA. .: UMETNI ZOBJE.
TPGOVINA JESTVIN ulica Carapanile 12 (trg Ponte.osso). Zaloga:
kave, riža, čaja. olja, testenin, masti, slanine, mila, čokolade, marmelade, sardin, kondenziraneca mle- ! _ ^ _ ka, biškotov ter raznovrstnih vin in likerjev itd.
strojnika
mladost? Povrni se, se tam v zračrr.h viši-vrača -mladost, lju'ezen.
?rama.ii»0 «.e«.0.<^edstove p* « Prirc- n.h - »^»rh	y ^ ^ pr„ racu„,
jajo nepoklicani poedmci, le K\arijo sm.sei. i^pit
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Osvaldella. Via Media 26.
Izdelovanje in poprava stroiev in motorjev. Pro-
—"----------An niVn^ ta nebeško leoi SDev, ki spominja na prelud:] -iz
govorili smo: brez mkakega nasprotstva <io niKo- Lohcnjrrina ) Mladost ti moja si se povrnila in v
igar in le radi stvari.	naravi je tudi pomlad in moje srce vriska od ve-
Meso za bolnike. V sredo, četrtek in petek se bo ^eija j„ ne jenja. — En sam bolestni akord (ka-pr od a jak) proti zdravniškemu spričevalu meso zg kor pihljaj vetra) in pom'adi ni več... bolnike v 'sledečih prodajalnah: Stabile, S. Lucia	7. F. Liszt: H mol Balada.
Bruna, Beccherie 1, Cossich, Ugo Foscolo 2, Comisso, Campo S. Giacomo 19, Crisman, Cesare Battisti 27, Trocca. Canmcrciale 5.
Pogreba se 12-letni fantič Ferdinand Rclca z Zgorn:<e Grete št. 445. Odšel je iz hiše v soboto zjitraj in od tedaj nima;o starši nobene sledi več o njem. Fant je za njegovo starost srednje velikosti. sicer pa krepko razvit. Oblečen bil v belo mornariško Cepi
slovensko
s^oS -obupen:«, staršem, aH pa obla,.!- »-rcsinH, | vgjoj^ra v imenu očeta. ki se je pred nami topil v necpism 1	^. :
Balo-da je skladba, zložena po pravljici in slika vse. kar s-2 je v pravljici čudovitega zgodilo s pomočjo glasbe. To je nekaka drama v glasovih namesto besed.
8. P. Čajkovskv: Elegija.
Zadn'a -skladba, na lepša izmed vseh. Molitev iz najgloblje globine srca in grozna ruska sila je v nji. kjer se v obupu duša prepira z bogom...
knl-nr hi rlnvek v tre

^S^karska zadruga v Trnovem na Kranizkem.
n:
KNJIGOVEZNICA. Pietro Fippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) -posebnega sistema.	201
MAJOLICNE PEČI IN ŠTEDILNIKI. M- Zeppar, ul. S. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in naipopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
žalosti in joku.
Danes ob štirih popoldne orkestralna vaja za »Palčke«. Prosim, da pridete točno.	I- G-
Prejemki prodaja'nic aprov. komisije za mes«c iebruar znašajo K l,427.09o'18.
vvoiini prinašajo ta spev.	_	f
v vijolinih se stopnjuje zmeraj bclj, uelsi 16.
HOTEL CONTINENTAL
Trst. ulica San Nicoi6 št. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna.	___1£0
PAPIR.
zaloga papirja za ovitke, papirnatih vre-arne. Valoki raznih barv in velikosti. . Gastone Dollinar. Trst, Via dei
256
MSIRT KASLSSKil
Tist — Lurj^o Santorio it. 4—Trst
Auto izovani eiektrotehn k. — Prejema naprave ek-ktiiCnh luči, motorjev in po ra.lj'^ v^a v to stroko s adajoča de'a k kor mai zi plin in vodo po - na'nižj h cenah za Trst in okolico. -
Dne 15. majii 1.1, ii
se izselimo i i dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo za o£o
1 nnilellieša Maen i
za moške oUleHe In đriiju f
P3 z i dnih cen 3
BCHIHEC & C., M
ul. Fsifcrasso št. 8. »ogal al. leva fl. 15.
milili KBH
Kevo skisdi^e.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, telili in pisanih srajc, platna, žepnih rob.ev, : : moških nogavic itd. itd. :
H. CUEilREL, Trsi, Corso štes. Z8
: Cene zmerne. Postrežba točili: : Narodna trgovina. — Narodna tr£0\ina.

Umetni zobje!
}fm
z- i
zmeraj bclj. do skrajnosti, da srce vriska cd vese- .	„onu^Mirt
Ija in da se nebo mora odpreti taki molitvi... Za-	DAMSKA KKUJAUIMUA
eanra se pesem zopet od začetka in se zacan a \m Riej?er. Trst. ulica Commerciale 3. Izdeluje vsa-še više, da je srce naenkrat veselja polno kakor kovrsine obleke po angleškem in francoskem kroju, morje... In zopet iznova... Ista pesem se petvm plesne obleke, obleke za poroke, bluze za glecki-osclasi v viiolah — in kakor bi angeli obkrožali nšče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
molitev, dvigajoče se k Bogu. cbkrožajo peiem j-—-- " "
okraski vijcl'nov in ?o povzamejo tudi oni in io	.......... mwmwm m n —1 11 zft
^'a je s sekiro nad moža! Antonija-roj. Lauren- stopnoijejo do skrajnih mej. — A glej... kakor bi ich ie bšla ledena od svo;cga moža Ivana Ger- se nebo zaprlo zopet, v ozadju se vidijo le temne
v skladišča
firSTOM^l fElUAL
ul. Cafi.-tiJ u lev. 13 (loireba-ca)
, pr.ma Koraize, poui.m jv = ^ ' 7 1 ki se oglasi v srcu: Bog o Bog, kaj si ti batant 1. Ni še zrer.no. kaj ca ie ou n;ega ho-	-e gatan ^ pok^ai t*uši. ki jo k sebi vabi.
o je. da je prišlo med n;o in možem t!o maniečo luč. ca ne omaga na poti... In ti Gospod?
«	f _ A	t nrr 1 li lil c	t/ *___• a ___^Mam-ama tn	rtik^o"^ viči) 1 ri
Glavno pcoerlenlšioo Uzsjenine zciosiocBlnlce m Prossku
prosi cenj. zavarovance, naj vplačajo
cich je 0-.1U	-	4 l Na rote. ki Si se v obupu proseče dvigajo še bolest-
manis. ki je stanoval v m.a Pozzo B.anco.4 1. wa	„ Oglasi <e bled, spačen spomin na
12 t. m. se ga je Antoncja se precej nabrate er se . n^or- ^ ^ nebo ... Se hu;ša ]e bcrba,
»v rožcah«. pr.lna korajze, podrla k	ms - ;	0Klasi y srcu; Bog 0 Bojr> kaj sj tJ Sa±an?
Šemu možu. " ~	*	"
tela, a jasno ... ----- M	— -	....
tiudesa prepira, v katerem je Antonija zgrabila se- . Krčevito so roke sklen;ene m se steza>o vise in .	..	__
kir(, in udarila žn^o moža po glavi. Hudo b-^bnico više. Cuj vzdih, srce poka in nlegcvi udarci se zavarovalnino Diiznjim poverjenikom
si oOpcliaH	na p^Hsko ^	« SpSnS
je iskreun oci vpcia, oa mu jc ^uaj	— „ „j____* t-j«	<fn nid« H«ifa ca.nra
kaz-ila. Karabinjerji so za vsak slučaj vzeli njeno vpitje na zapisnik in jo potem zaprli, da sc prespi. Ko se je pa babrnca iztrezr'la. ji kar ni šlo v Ne pra%im< ^ si je" treba pod skladbami pred- ] glavo, ča ie kaj možu storila. N.č ni hotela vedeti | stavljati edino to in nič drugega. Služi naj le v
om&Uiitin!
Opune šteu. 338, L n.
v hiši icHnrr.e Odprto 03 9 Co 1 !n oi 2 da 5

m v udanost. Telo je strto in pade. Duša sama očiščena se dvigne v nebo.
c svojem strašnem c.nu. Toda zvijača ji ni koristila! Policija se ni na n;ene besede prav nič ozirala, temveč jo je pridržala v luknji. Nesrečnega moža se peljali v bolnišnico.
Nesreča med vožnjo. Predsinoči se je zvrnila na openski cesti kočija. Štiri osebe, ki so bile v kočiji, so bile vržene neka: metrov na stran ter so b:Ie več ali manj poškodovane. Nesrečni potniki so bili: Pertot Virg.l, Corich Ktrel, Đebenjak Tereza VVeiss Alojzij in ColI Jurkica.
Ni šlo! Neznani 'opovi so včeraj udrl-i v neko' mesnico v bližini Ljubljanske kreditne banke in so . predrli zid v banko. Toda imeli so smolo! Klub j vsem poizkusom se jim ni posrečilo vdreti v bla- I gajne in — o-šli so praznih rok. V sveti jezi so pustili svoje orodie na licu mesta.
pomoč, da dobimo od skladbe lepši vtis. V resnici je svet glasov nekai drugega, nego svet besr;d ia glasovi se z besedo opisati ne daK>.
ali direktno po pošti z navedenjem policne številke na naslov:_
Irec. Starec gL pov. Prašek.
9
___ . "-v.-^T.^^aas^'^g
Rlanlcne Adrlatfc&dl Sicurta o Ti s:u.
(Lastna palača).	Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli in eksplozijah. Zavarovanja stekknih plošč proti: razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Zi-; vljenjska zavarovanja v najrazličnejših kombma-cii-ah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. deccm-! bra 1915 K 199^25.992'-I0. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.S49'—. 0<ikar obstoia družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872,453.443*85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih jn važnejših krajih.
>AIflHSKflB!HO
Dein. glav. K 30,000.01)0, Reserve K 8 " » ' (•ntrzla: TRST
Via Cassa fii mxm 5 - Via S. Mo 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kot<r Ljubljana, Metković, Opatija. Spit, Sibrnii. Zadar, Ekspozitura: K ranj.
Obavija vse v b nčno stroko	P'>s!c.
Sprejema vloge v Lir*:"!
na hranilne knjižice proti	1-tfli'n -bre-
stim v bancog ro-prometu proti »/"letnim o-bresUm Na odt>oved navezane zms^e sprejema po najugodnejš h pogojih h! se smajo pogoditi od slučaja do siut j«.
[i;e * Dajem vaiL«:{fl3 pradala (Sal.s _apasll£s}.
Blagajna posluje od 9 do 13.
Povdariti pa moram, da je neobhodno potrebno zdaljšati oder. da bo orkester nekoliko više nego j™? pslušalrf; drugače se glasovi, nastali niže nego ' ušesa poslušalcev, ustavijo že ob prvi vrsti sedežev in vsi drugi ae bomo imeli nič cd tega.
Ivan Grbec.
Nekoliko bclj oddaljena na hodniku, za spuščenimi zavesami sta gomazila med cu-liami a\a stara moža, kakor ero v mrhovini, ix;ed tem sta se šepetaje pogovarjala. To šepetanje je učinkovalo zoperco, včasih jc prenehalo, kakor bi bila starca privlekla na dan kak grozoten predmet.
Nekoč je stopila v Sevirjovo sobo tudi gospodinja, suha, stara ženska z metnimi, utrujenimi očmi. Ko ji je Sevirjov dal najemnino, je opazovala cenar dclgo in tipajoč ga s sti s tužno mirnostjo oripomnila: »■Slepa sem ..
Nekoliko potem je Sevirjov slišal, kako je kazala denar šivilji, na kar ji je odgovorila deklica s srebrnočistim glasom in zelo glasno, U c. kor imajo navado glušci, ki ne morejo zapo-pasti. da sliši kdo njihove besede:
»V redu je, popolnoma v redu, Maksimova.« Tako je sedel Fevirjov že tri ure, niti /a trenutek menjajoč svojo držo, le njegovi prsti so se premikali ve^no na^leje. Resno in z napeto pt zornestjo je vsled nekega nepoznanega vzro-fca doznava! te brezbarvne glasove, ki so bili zmožni dopovedati mu brez besed, kako revno in temo je nava no ćlovešl o žiT lierje.
Naenk"it \z vstal, se oblekel in zapustil
(Dalje.)
flLOGfl UR ffl ZLflTUfilHE:::
| iF na v. liko izbi ro se vdubi prj
A POiH v Trjfj
TRG B.ittRIERA VECCHIA ŠIV. 3.
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša iskrenoljubljena
hčerka in sestrica
uica KeliEuec
včeraj ob 10 dop. izdihnila svojo blago dušo v nežni mladosti komaj 8 in pol mesecev.
Pogreb se bo vrSii jutri, 23 t. m, ob 10 dop. L* hiše žalosti ul. Ant. Stopani 5, H. TRST. 22. aprila 1919.
Ivan, Angela, starši Ivanček, Mirko, bra'a.


REG. ZADR. Z ON. POROŠTVOM
UL. SV. FUikHUBK^ ASIŠKEGA ŠTEV. 20
OPREMLJENA 2 HAIMODER?5E> Š2KS STRCJ1 IN PRaPni^V^I l2JR5UJSi v:a v tiska&s:;3 STROKO SPADAJOČA DSLfi NAJLEPŠIH OBLIXAH9 kH PO JAKO ZKERN1H CEK^
♦