Bj
iiiiiiifiiiiH|lilii|liniiiiiiiinii|iiiiiiUjH[iii|iiiiifiiiiniiiii^mia
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
List izhaja 10. in 25. vsakega meseca.
Za posamezne člane v ,,Dežt lni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4'—, za člane onih zadrug, ki so v „Zvezi" in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2'—. Siccr stane list celoletno K 5-—, polletno K 2 60, — četrtletno K 130 in posamezna številka 25 vinarjev.
Cena inseratom: V-48 strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.	6.	popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20.
vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. -  ------------------------—-
Štev. 10.
V Ljubljani, 30. oktobra 1915.
Leto II.
Zvezne objave.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug je prejela sledeči dopis:
Žtev. 26.227.
C. kr. deželna vlada.
V Ljubljani, 13. oktobra 1915.
Vsem c. kr. okr. glavarstvom na Kranjskem in mestnemu magistratu.
Kljub mnogokratnim navodilom se še vedno ni posrečilo .povsod urediti, da bi se poraba moke in kruha omejila na določeno množino in da bi se v za to določenih občinah oddajala kruh in moka le proti krušnim izkaznicam. Ta nedostatek se dogaja po največ v gostilnah in krčmah.
Da se izpolnjujejo tozadevne določbe je tem važnejše, ker bo letošnja žetev, kakor vse kaže, za celo tretjino manjša nego lanska. Ako bi torej oblastva ne postopala z brezobzirno strogostjo, da se drži občinstvo določenih mej, bi vsled za-nikarnosti oblastev, ki bi trpela ta nedo-statek, lahko nastal kritičen položaj pri preskrbi moke od prihodnje žetve dalje.
Prometu in porabi mlevskih izdelkov je treba posvečati največjo pozornost ter je treba najodločnejše nastopati proti onim, ki bi vnemar puščali določila oblastev, da se zabrani vsaka nepotrebna poraba.
V prvi vrsti je treba neprestanega in strogega nadzorstva nad vsemi obrati, ki se obrtoma pečajo z oddajo moke in kruha tretjim osebam. V ta namen je treba najprvo, da se strogo izvršujeta predpisa S 8 ministrske odredbe z dne 26. marca 1915 drž. z. št. 75 in § 14 tukajšnjega ukaza z dne 12. aprila 1915, dež. z. štev. 8.
Z vso strogostjo je gledati na to, da se v preje navedenih določbah predpisane knjige beležnice redno vodijo v vseh v poštev prihajajočih obratih. S pogostim vpogledom v te knjige, kakor tudi s pregledovanji poslovnih prostorov in skladišč se bode dosegio, da se bodo predpisi
o porabi žita iu mlevskih izdelkov najnatančnejše izpolnovali.
Nerediiosti in zlorabe se morajo brezobzirno in najstrožje ožigosati.
V občinah, kjer so uvedene krušne karte, se mora z vsemi sredstvi delovati na to, da se bosta kruli in moka brez-izjetr.no oddajala le proti krušnim kartam.
Z vso brezobzirnostjo je treba nastopiti proti še vedno opažajoči se razvadi, da se daje v gostilnah in krčmah gostom kruh brez krušnih izkaznic, ker ta razvada onemogočuje vsatfo nadzorstvo o uporabi določene množine. Obrtnike, oso-bito gostilničarje in k a v a r -na rje, ki bi se ne ravnali po dotičnih določbah ter dajali moko oziroma kruh brez krušnih kart in ne bi odstrigli dotičnih odrezkov, naj se n a j s t r o ž j e kaznuje. Ako bi se prestopki ponavljali, se jim naj vzame pravico obrtovanja.
Ako se nalože denarne kazni, se morajo iste tako odmeriti, 'da bodo kaznovane tudi v resnici občutno zadele.
Da se bodo gori omenjeni predpisi tembolj gotovo izpolnjevali in preprečilo njih vnemarpuščanje, se ukrene posebna odredba, ki se bo razglasila v deželnem zakoniku in v uradnem delu »Laibacher Zeitung«, ki bo določala, da mora biti v vseli poslovnih prostorih pekov, trgovcev, mokarjev, gostilničarjev in kavarnar-jev v občinah, kjer so krušne karte, nabiti vidni in lahko čitljivi napisi, da se v iz-ogib kazni sme moka, kruh oddajati le .proti krušnim kartam. Izvrševanje tega predpisa se mora najstrožje nadzorovati.
C. kr. deželni predsednik: Schwarz 1. n.
K temu ukazu je izdal mestni magistrat ljubljanski z razpisom, dne 1y6. oktobra 1915 št. 16.650 naročilo, da je zlasti člane gostilničarske zadruge obvestiti o tem ukazu. Posebno se opozarja, da bode mestni magistrat dal vršiti najstrožjo revizijo po organih c. kr. policijskega ravnateljstva in pa tudi po svojih lastnih od-
poslancih. Vsak prestopek bode kaznovan z najstrožji mi kaznimi; prva kazen bode 5 0 k r o n , druga 1 0 0 kron, v tretjič se bode pa odvzela prizadetemu obrtniku pravica. Na to izmero o s o b i t o o p o -z a r jamo vse č I a n e.
Revizijo bodo vršili magistratni organi ne samo v obrtovališčih posameznikov, marveč se bode ista vršila že pri oddaji moke pri mestni aprovizaciji in sicer na sledeči način.
Vsak obrtnik brez izjeme in brez razločka, tedaj vsak mokar, branjevec, trgovec itd., bode moral odslej, kadar pride po moko v mestno aprovizJtdjo, prinesti seboj ne samo odrezke krušnih kart prejšnjega tedna, oziroma tozadevno potrdilo, ampak tudi predpisano knjigo - beležnico. Le - to knjigo mora dotični uradnik pregledati, če je v redu, to potrditi v knjigi in šele potem, če se vse vjema, smel bode obrtnik dobiti moko.
Kdor ne bi izpolnil teh obeh pogojev, ali če bi se pri pregledovanju knjige - beležnice postavki ne vjemali, n. pr. bodisi, da se je v lastnem obratu podelalo preveč, ne samo postavno določena količina posamezniku, bodisi da izdaja mlinskih izdelkov ni popolnoma krita s krušnimi kartami ali da je kaka druga napaka v knjigi, ne bode dobil nobene moke toliko časa, da so vsi nedostatki odpravljeni.
Dodelitev žita, moke in krmil. Dostikrat se dogaja, da vlagajo občine, kakor tudi posamezni interesenti v zadevi d o -delitve moke, žita ali krmil prošnje na c. kr. trgovinsko ministrstvo. To postopanje pa nikakor ni pravilno in se vsi interesenti v njihovo lastno korist opozarjajo:
1.) da pristoja vrhovno nadzorstvo glede porazdelitve žita in m o k e po vojnem žitnem prometu zavodu c. kr. ministrstvu za notranje zadeve;
2.) glede porazdelitve krmil po centrali za krmila pa c. kr. poljedelskemu ministrstvu. Morebitne direktne vloge naj se
torej naslove na ti gori imenovani ministrstvi, nikdar pa ne na c. kr. t r -g o v s k o ministrstvo.
Kranjskim industrijalcem, obrtnikom in trgovcem!
Brezprimerni uspeli zadnjega nemškega vojnega posojila ne sme vzbujati le občudovanja. Vsakemu avstrijskemu domoljubu bodi marveč mogočna vzpodbuda, da se z vso pripravljenostjo in čim izdatnejše udeleži podpisovanja našega lastnega tretjega vojnega posojila. Za krepko nadaljevanje in za zmagovito dokončanje vsiljene vojske je odločilnega pomena, da damo sedaj naši državi v obilju na razpolago denarna sredstva, potrebna za vojskovanje. V ta namen, da se izkoristijo veliki uspehi, katere so naše vrle armade s svojo brezprimerno hrabrostjo že dosegle, ter v to svrho, da do-boj ujemo vojsko srečno in dosežemo trajen, neoviran gospodarski razvoj orno-gočujoč mir, je treba v sedanjem usode-polnem času napeti naše gospodarske sile vsestransko. Živahno udeleževanje podpisovanja tretjega vojnega posojila naj izpriča zmagovitim našim armadam našo zahvalo za njih sijajne čine. Sveta patri-jotična dolžnost je, da vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore do impozantnega uspeha tretjega vojnega posojila, ki naj nadkrili krasne rezultate predidočih dveh posojil.
Preizkušen patriotizem in neomajna lojalnost narekata zlasti gospodarskim krogom v naši deželi krepko sodelovanje ob podpisovanju tretjega vojnega posojila. Ljubljeni domovini treba v viharnem času dati na razpolago drage volje denarna sredstva, katera so potrebna za srečno dovršitev orjaške borbe. Sedanje vojno posojilo naj ima tak uspeh, da dobi država za kar možno dolgo dobo potrebna denarna sredstva. Podpisovalni pogoji so jako ugoidni in omogočajo tudi gospodarsko šibkejšim udeležbo. Vojno posojilo nudi po svojih ugodnih pogojih izvrstno in dobičkanosno denarno naložbo.
Sedaj, ko država po sijajnih uspehih na bojnem polju vabi na podpisovanje tretjega vojnega posojila, se hočemo odzvati vabilu z vso svojo gospodarsko močjo ter po svojih najboljših močeh pripomoči
LISTEK.
Kako je Boštjanov Jurček postal poddesetnik?
Ze tretje leto je služil Jurče pri vojakih pa še ni bil »nič« in to v največjo jezo svojega očeta, bogatega Boštjana, ki jo je pri vojakih priril celo do četovodje in ki je tako rad pripovedoval od svojega vojaškega službovanja. Kedar je prišel Jurček na dopust, je njegov oče najprvo pogledal na ovratnik, če se je že prikazala na njem kaka zvezda, toda ovratnik je ostal »trdovratno gol«. Seveda se je vsuia vselej iz očetovih ust huda nevihta: »Kakšen tepec pa si, da »nikamor ne prideš,«. Poglej, Mihel, Kočarjev sin, ki je s teboj vred vstopil, je že desetnik. In Ti, bogatega gruntarja sin, pa še nisi nič! Ali imaš toliko kazni?
»Niti ene ne,« je boječe odvrnil Jurče. »Nikdar ne izostanem čez mirozov, puško
do tega, da bo naša staroslavna monarhija po sijajnem uspehu tretjega vojnega posojila tudi finančno kolikor moč enakovredna vrstnica naše mogočne zaveznice.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko sc obrača zlasti do industrijalcev, trgovcev in obrtnikov v deželi Kranjski ter jih nujno poziva in vabi, da se kar naj-častnejše in najizdatnejše udeleže tretjega vojnega posojila. Trgovska in obrtniška zbornica je trdno prepričana, da store naši domači produktivni krogi svojo patrijo-tično dolžnost v polni meri sedaj, ko gre izpričati neoslabljeno denarno moč naše monarhije.
T r g o v s k a in o b r t n i š k a zb o r -n i c a z a K r a n j s k o:
Ivan Knez. Dr. Fran VVindischer.
Članom zveze naznanjamo sledeči dopis c. kr. okr. glavarstva okolica Ljubljana:
»Vsem c. kr. orožniškim postajnim poveljništvom!
Glasom naznanila c. in kr. etapnega poveljstva 5. armade se je v gostilnah in krčmah osobito v Ljubljani pojavilo oderuško navijanje cen.
Glasom ukaza c. kr. deželne vlade z dne 15. septembra 1915 štev. 24.192 je strogo gledati na to, da so po vseh gostilnah razvidne cene in da se primerno nadzorstvo vrši tudi v tem oziru, da se ne prodajajo neprimerno majhne porcije s čimer se zakrivi istotako navijanje cen. S tem nadziranjem je takoj pričeti ter poročati v kolikih krčmah in gostilnah se je nadzorovalo in kaj se je pri tem opazilo.
C. kr. okr. glavarstvo v Ljubljani, 27. septembra 1915.
Cron m. p,«
St. 164621.
okrožnica.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. oktobra 1915, štev. 26.962, daje mestni magistrat nastopno na znanje:
C. kr. centralna vlada razpisala je subskripcijo na 111. vojno posojilo.
Posojilo je davka prosto, se obrestuje s 5'/2% in je vračljivo v polnem nominalnem znesku dne 1. oktobra 1930. Obligacije se glase na imetnika in so izdane v
in obleko imam v najlepšem redu, sreče pa nimam.«
Mati se je hitro potegnila zanj, češ, saj veš, da je priden!
»Nobenega poguma nima!« je zabavljal oče dalje in še bolj togotno ter pristavil: »Jurče, glej da postaneš do prihodnjega dopusta desetnik, drugače gorje Ti!«
Ves potrt se je vrnil Jurče v vojašnico. Pravzaprav je oče trdil resnico: dobri Jurček res ni imel nobenega poguma, ni se hotel siliti v ospredje, torej ga niso opazili; drugače pa je bil vzor točnosti, snažnosti in pokorščine, neumen pa tudi ni bil tako zelo.
Ko pa je prišel zadnjikrat na dopust domu, se je njegov obraz svetil kot solnce, korakal je tako veličanstveno skozi vas, da so dekleta stezala svoje glavice daleč skozi okna za njim; ozdravljal je tako ponosno, kakor bi bil general. Boštjan je ravno stal pri oknu in zagledal svojega sina, ki je stopal ponosno kot pav. »No, 110«, si misli sam pri sebi, »kaj naj to
kosih po 100 K, 200 K, 1000 K, 2000 K in 10.000 K. Subskripcija se vrši od dne 7. oktobra do 6. novembra 1915.
Z nakupom tega posojila dana je torej priložnost, zagotoviti si izdatne gospodarske udobnosti, to pa glede na visoko obrestovanje, na nizek subskripcijski kurz 93 K 60 v prištevši 5‘/2% obresti od L oktobra 1915 do dneva plačila. Nadalje ostane denar v tuzemstvu in je dana največja varnost zlasti z ozirom na ugodni vojaški položaj.
Podpisani mestni magistrat Vas torej vabi, da se s svojim premoženjem po možnosti te subskripcije udeležite ter tako pomagate po1 svojih močeh pri tem eminentno patrijotičnem delovanju.
Zveza gostilničarskih zadrug pozi vije vse svoje članice o vsebini te okrožnice in dotičnike na to opozori, da se kolikor mogoče tudi zasebno pri subskripciji vojnega posojila udeleže.
Do K), novembra 1915 je zanesljivo poročati o udeležbi subskripcije in s katerim zneskom. Obenem naj se tudi dostavi, če in s katerim zneskom so se morda posamezni člani podpisovanja udeležili.
Čemu je tega treba?
11.
Ako tudi bi ne bilo izvedljivo splošno zvišanje cen, čakajo društvo še druge, ne manj važne naloge, o katerih hočemo v nastopnem razpravljati.
V prvem delu tega članka smo obravnavali razsipanje s prenizkimi cenami. Že bolj škodljivo nego ta napaka, oškoduje ugled gostilničarstva gotovo n e p o -š t e n o p o s t o p a n j e. Brez milosti je treba osobito izkoreniniti potvarjanje živil v katerikoli si bodi obliki, toda ne samo radi tega, ker posledice takega postopanja povzročajo poostrenje nadzorstva ter so jako neprilične in za poštenega gostilničarja popolno nepotrebne, ampak v prvi vrsti tudi' radi tega, ker tak tovariš škoduje dobremu imenu celega stanu. Istotako je v korist stanu, da se preprečuje »drenje« gostov.
To velja tudi o vsem nepoštenem poslovanju vsake vrste osobito o »11 ep o -
pomeni? Tako koraka, kakor bi bil koga pogoltnil.«
Mati mu je hitela na 'dvorišče naproti, pa je hitro pritekla nazaj ter vpila, kakor bi gorelo: »Oče, oče, Jurče je poddesetnik! Poglej! Jaz sem ti vedno pravila, da je priden dečko!«
Boštjan je odložil pipo: »Torej Jurče je poddesetnik! Torej vendar — hm, hm!,« V tem pa je prikorakal Jurče čez prag s takim obrazom, da se je bralo iz njega: »Torej, oče, sedaj sem pa le! Sedaj si lahko ponosen na svojega fanta!«
In stari Boštjan je bil tudi res ponosen. Ginjeno je prožil obe roki svojemu Jurčku, ter blaženstveno zrl na zvezdi. Nato je hitro prinesel vina, posadil sina poleg sebe na klop in rekel: »No, sedaj pa povej, kako je šlo.« Se vedno se ni mogel otresti začudenja nad tem izrednim dogodkom.
»Veste, oče, to je prav »špasna« pri-godba,« pravi Jurče in prime za kozarec ter napije:
š t e n i rekla m i« vsake vrste. Pri nepoštenem tekmovanju, potvoritvi živil, kaznivih prestopkih postavnih določb je za oblastveno postopanje potreben predlog za kaznovanje, ali pa se mora oblast vsaj opozoriti na kaznivo postopanje. Posameznik se navadno ne bo lotil tega, deloma ker noče »igrati špicelja« deloma radi sitnosti, ki so združene z ovadbo.
Ako pa društvo vzame tak o zadevo v roke, odpade vsaka osebnost, sitnosti se poenostavijo. Se lažje pa to stori kako mešano društvo za trgovino in obrt, kateremu je treba kazati še manj obzirnosti.
Poudarjamo pa posebno, naj se izogiba pri tem vsake osebne sovražnosti, samo da bi se neljubega stanovskega tovariša spravilo v kazen; postopa naj se le tedaj, ako to zahtevajo koristi celega stanu. Sramotno je dolžiti tovariša prestopka postavnega predpisa, ki ga dotični smatra sam kot nepravega in krivičnega in ga radi tega sam prestopi. Nasprotno je treba napram nepotrebnim, gostilničar-stvu kvarnim predpisom potom društva nastopiti pri pristojnem oblastvu. Glasu posameznika bi oblastva ne slišala, pač pa bi vpoštevala glas strokovnega društva. Četudi društvo vselej popolnoma ne prodre s svojimi nazori, vendar se vselej vsaj nekoliko ublaži stroge predpise. 2e v tem leži velika korist stanovskih združenj. Poleg obratnih predpisov najraznejših vrst so tudi tlačeče neposredne in posredne davščine gostilničarstva, proti katerim se je treba pogosto braniti. Koliko r m a n j se kak stan brani, te m večja b r e m ena se m u nalagaj o.
Daljnje polje, na katerem lahko gostilničarsko društvo deluje, je b o j proti gotovim grdim razvadam gostov, posebno proti zahtevi prednostni h c e n od ljudi vseh vrst, ki zahtevajo iste, če le kakemu majhnemu društvu pripadajo. Treba je imeti v takih slučajih malo bolj trd vrat! Obširno polje delovanja imajo gostilničarska društva v zadevi napitnine, kreditiranja, vprašanja o osobju, strokovna in trgovska na-obrazba, izvežbanje in izobrazba vajencev, skrbstvo za nastavljence in mnogo, mnogo drugih takih stvarij bi bilo vredno, da ji.li vzame v roko dobro skovano sta-
»Na zdravje!« — Potem začne pripovedovati: »Pred nekaj časom smo dobili novega računskega narednika, prav hudega. Pa samo v službi je tako hud, 'doma v njegovem stanovanju pa poveljuje gospa narednik, tam pa je čisto brez besede. Ce gre ven, ne sme več zapraviti, kolikor mu ona dovoli; pravzaprav ima pa največkrat »domači zapor«. Če ni ravno primoran. najrajše niti domov ne gre. tak strah ima pred njo.
Pred nekaj tedni je bilo zopet zaukazano snaženje obleke v skladišču in narednik je tudi mene določil za to delo; seveda je bil tudi on navzoč in nas je nadzoroval, kako snažimo hlače, bluze, plašče ter jih zopet lepo nazaj zložimo. To smo delali par ur. Kar reče proti meni:	»Vi
.lurče, pojdite doli k moji ženi! Tajn boste nekaj dobili.«
Gledal sem ga neverjetno, kajti kaj naj bi jaz dobil od gospe narednik, sem si mislil. Nato je rekel drugič:	»No,	no,	le
pojdite <
nevsko združenje. Ako se ozremo na-ckolu, kaj vse so že vstvarile in še vstvar-jajc delavna in dalekovidna stanovska združenja; vzemimo si za vzgled trdno sodelovanje delavstva. Gostilničarstvo, kakor tudi cel obrtni srednji stan je v nevarnosti, da bode od zgoraj in od spodaj, cd desne in leve stisnjen, ako ne bo sam nase mislil. Trdno naj se skupaj zvari, da se bo mogel boriti proti notranjim in vnanjim sovražnikom. Ne sme se pozabiti na to, da si pribori tako veljavo, da ga bodo poslušali v postavodajalnih korporacijah, kar so si drugi stanovi že davno priborili! Dalekcvidnega pogleda je treba gostilničarjem, ki so deloma dovolj dolgo spali, ali pa so samo zabavljali, nikdar pa ne delali v svoj prospeh.
Vsakdo, ki hoče izboljšanja lastnega obrta in celega stanu, naj bo brezpogojno član stanovskega društva. Ako pa takega v detičnem okraju še ni, naj premaga strah pred »zlobno konkurenco« ter naj stopi na plan iu zatrobi k združenju. Če pa že ne bi imel nihče toliko malce poguma, se bo pa gotovo našel kdo kakega drugega poklica, ki bo prvo zborovanje sklical. Kakor hitro pa je društvo oživelo, naj vsakdo pridno zagrabi za delo in naj ga ne zvrača le na druge. S t e m , d a s e plača samo društveni prispe-v e k , š e n i vse opravljen o. Treba je pridno posečati zborovanja, staviti predloge, ne se izogibati dela in ne skopariti z društvenimi prispevki. Kaj vse so ustvarile organizacije delavstva v tem oziru. Treba je železne discipline in ne zahrbtnega napadanja; treba je nasprotno držati se vestno storjenih sklepov. Seveda se ne sme zahtevati takoj čudežev, kajti vse zraste samo iz sebe, uspehi se morajo i z v o j e v a t i.
Eno najvažnejših nalog za izboljšanje razmer kakega stanu izpolnjuje s t r o -kovno glasilo, strokovni č a s -n i k. Veliko truda in žrtev zahteva izdajanje strokovnega glasila. Kljub temu pa se prav mnogo tovarišev niti ne zmeni za isto ter namesto, da bi ga vsestransko podpirali, pa le zabavljajo. Strokovno glasilo bodi evangelij vsakega posameznika. Treba ga je podpirati tako gmotno, kakor tudi dejansko na ta način, da se mu pošiljajo spisi in poročila, ker le tedaj
Pa sem šel ter ji rekel: »Gospod narednik so rekli, da jaz nekaj dobim od Vas! —?«
Gospa mi je res 'dala lepo v papir zavito klobaso in vrhutega še velik kos z maslom namazanega kruha. Potem je še segla v žep in rekla: »Tako, tu je še desetica za pivo. Nikari jo ne izgubite!« In še predno sem se mogel zahvaliti, mi je že zaloputnila duri pred nosom. Jaz le ne razumem gospoda narednika, da s tako dobro gospo ne more boljše izhajati! S tako gospo, ki da južino celo podložniku svojega moža, dasi jo isti prav nič ne briga! Zares, ljubeznjiva gospa! . . . Ves vesel sem jo mahnil naravnost v kantino ter tam »nobel« jedel in pil. Nato sem jo hitro cdkuril v skladišče in se hotel gospodu naredniku lepo zahvaliti, pa me ni pustil niti govoriti; ampak je strahovito zakričal: »Kje pa ste bili toliko časa in kje je moja južina?«
Tako sem se vstrašil, da bi bil kmalu okolu padel ter sem jecljal: Ka - ka -
bede moglo vsestransko ustrezati. Nihče naj se ne izgovarja, da ni vešč dopisovanju, kajti potrebno obliko bode oskrbelo že uredništvo. Vsaka, navidezno še tako neznatna vest, naj se sporoči uredništvu, kajti s časom se vse porabi. Vedno nam bodi geslo:
»Vsi za enega, eden za vse!
—- r.
Varčevanje z zalogami moke.
Praktični migljaji.
Med najvažnejše gospodarske naloge v času vojne spada, da se kolikor moči varčuje z zalogami moke.
Zaloge, ki so na razpolaganje, bodo le tedaj zadostovale naši potrebi do prihodnje žetve, ako se kolikor moči omeji porabljanje moke.
To se lahko doseže:
1. ako se namesto doslej n e -m e š a n o p o r a b 1 j a n e p š e n i č n e ali ržene m o k e p o r a b I j a'j o zmesi teh mok z drugimi m o -k a m i.
V gospodarstvu naj se ne porablja več nemešana pšenična ali ržena moka! Do polovice naj se primešajo nadomestne moke. Mešane moke se dado porabljati skoro ravno tako kakor nemešane in brez vsake izpremembe običajnih kuharskih receptov. Vendar se ne priporoča delati testa za povitice (gibanice) zaradi manj ugodne kakovosti lepiva zmesne moke.
2. Ako se porabljajo za pripravljanje jedi namesto kakor doslej pšenična in ržena moka le še druge moke, k a k o r n a ii r i m er koruzna moka, j e č -m e n o v a m o k a, kr o m p i r j e v a m o k a i. t. d.
Ječ m e n o v a m o k a je nemešana prav dobra za narejanje takozvanega »prežganja«, za »podmetanje« in za »paniranje«; nobena druga moVa naj se v bodoče ne porablja za to. Pa tudi cela vrsta samostojnih jedi se lahko brez primesi pšenične ali ržene moke pripravlja iz te moke — ki ima največ beljakovine in je najredilnejša med vsemi —, na primer žganci, kuminova juha, testo za kapanje i" pražene žgance, močnati ponvičnik in
kakšna južina, gospod na - na - narednik ?«
»Ali niste bili pri moji stari, Vi brna?«
»Ha, da, bil sem pri Vaši stari — hotel sem reči, pri Vaši brni — prosim ponižno odpuščanja, pri V - v - vaši gospe —«.
»lorej! Ali Vam ni dala zame ju-ži ne ?(«
Tristo medvedov! Južina je bila torej za gospoda narednika, ne pa za mene!
Saj je gospod narednik vendar rekel, 'da bom tam nekaj dobil. Da bo to zanj, tega mi ni rekel. Mislil sem, da je treščilo v mene, najrajše bi se bil pogreznil v zemljo.
». . . Tristo vragov, govorite vendar, je dalje rohnel gospod narednik. »Ali je mojo južino mačka požrla?«
»M - m - m - mačka jo ni požrla; j - j - jaz sem — sem mislil — jaz sem pivo s - s - s - sam popil in klo - klo-klobaso sam pojedel in k - k - kruh tudi.« Hvala Bogu, vendar sem spravil iz sebe. Ampak sedaj se je vsulo. Rajše ne povem,
druge. Kuhano testo iz ječmenove moke se mora dalje časa kuhati nego testo iz pšenične moke. Ako se porabljajo nadomestne moke za droženo testo, se more pričakovati ugoden uspeh le, ako testo počasi vzhaja.
K o r u z n i moki i n k o r u z n e m u zdrobu se doslej, kljub njunemu dobremu okusu in njune velike redilne vrednosti, vobče še ni posvečala tista pozornost, ki jo zaslužujeta. Izvrstno pripravna sta za paniranje, za napravljanje polente, prilog k mesnatim jedem z omakami, nadalje za pripravljanje ne sladkih močnatih jedi, kakor tudi za sladke jedi. Ako se hoče zakriti okus po koruzi, zadošča, če se primeša nekaj kapljic ruma. Drožene jedi iz koruzne moke potrebujejo dalje časa za vzhajanje nego jedi iz pšenične moke.
Rižev zdrob je prav dobro nadomestilo za pšenični zdrob, posebno za finejše sladke in močnate jedi ter za fino b i s k v i t o v o testo in pogače, ki se zrahljajo s snegom ali s praškom za peko. Za droženo testo je poraben le zmešan s pšenično ali rženo moko.
Z zalogami moke se nadalje varčuje:
3.	a k o s e prinašajo n a m i z o bolj pogosto nego doslej jedi, za katere sploh ni treba moke ali vsaj leprav malo.
Med te jedi spadajo zelenjavne juhe pc švicarskem načinu (brez prežganja), ki se v vojnih časih tembolj priporočajo, ker se naj omeji porabljanje govedine, kolikor se da, mlečne juhe, vse krompirjeve jedi in jedila iz krompirjevega testa, večina
kaj vse mi je rekel. Mislil sem, da je prišel sodni dan.
Čez eno uro je cel bataljon vedel o tem. Vse se je smejalo. Samo gospod narednik je divjal naprej kot tiger.
Drugi dan smo imeli vežbanje. Med odmorom so stali skupaj častniki m naš gospod stotnik jim je nekaj pripovedoval. Moralo je biti nekaj posebno smešnega, ker so se vsi tako smejali, najbolj pa gospod major.
Kar naenkrat pokliče gospod stotnik: »Jurče!«
»Tu!« zakličem in takoj sem pred gospodom stotnikom. »Zapoveste!«
Gospod major me nekaj časa gleda od nog do glave, potem pa reče: »Koliko časa že služi.,«
»Zadnje leto, gospod major.«
»Čeden dečko. Strumen. Napravi dober vtis. Ali je reden?«
»Da, gospod major.«
»Še nobene kazni?«
»Prav nobene, gospod major.«
»In kakšen je vobče? Uporaben?«
»Prav vrl, točen in zanesljiv, gospod major,«
»Tako. Torej dober vojak. In zakaj še ni poddesetnik?«
Sedaj pa je bil gospod stotnik skoro malo v zadregi; gospod major pa mi je z dobrohotnim obrazom velel: »Odstopiti!«
Čez dva dni pa je stalo v dnevnem povelju, da sem poddesetnik!«
.Jurče je dvignil kozarec:	»Na
zdravje!«
»Hm« — je zamomljal stari Boštjan, »je že mogoče, da si s to neumnostjo opozoril gospoda majorja nase in da si mu potem dopadel.«
zelenjav, vse rižnate jedi, riževe juhe, parjen riž, riž z gobami, rižot, riževo meso, nadalje rižev narasek, jabolčni riž, mrzel riž in mnogo drugih jedi iz riževega zdroba.
Zelo se priporoča pripravljanje silno redilnih juh, kaš, mlečnih jedi, naraskov in parjenih pogač (pudingov) iz ovsenih kosmov, ovsene kaše in ječmenčka, tudi iz prosene in ajdove moke.
Tudi fina kuhinja naj prinaša na mizo poglavitno le take sladke jedi, za katere sp!ch ni treba moke ali le malo moke, kakor na primer sladke jedi iz beljakove mase, biskvita, sirove, šekoladne, rnaiide-Ijevc, orehove, lešnikove in kostanjeve mase. Kolikor zaloge, se lahko privzemajo tudi fabriško narejene močnate jedi za juho, makaronovi svalki i. dr., da se zadosti potrebi.
Končno se varčuje z zalogami moke:
4.	a k o se, kolikor m o g o č e , varčno ravna s kruh o m i n vse m i drugimi izdelki iz m o k e.
Kruha naj se torej ne odreže več, nego se ga poje; ostanke kruha je porabljati za pripravljanje krušnih juh, cmokov itd.
Gostilničarji in kavarnarji naj pred-lože gostu le toliko kruha, kolikor da isti krušnih znamk. Nikdar pa naj ne dajo gostom istega brez znamk, ker zapadejo s tem določeni kazni.
Obrtne pravice in predpisi.
Oddaja kovinaste posode.
Naredba domobranskega ministrstva z udeleženimi ministrstvi in sporazumno s c. kr. vojnim ministrstvom z dne 23. septembra 1915 zadevajoča oddajo kovinastih predmetov.
§ 1. določa, da se bodo od lastnikov predmetov, ki obstoje ali popolno ali vsaj v pretežnem delu iz bakra, čistega nikla, medenine, brona ali tombaka iste pokupilo.
Zahtevalo se bode:
1. Kuhinjska posoda: kotliči vsake vrste, lonci, kozice, ponve, konve, kolačniki, hladilniki, sklede, skledice, tase, svečniki, in enako iz bakra četudi je pocinjeno ali z drugimi kovinami prevlečeno.
2. Enako posodo in pomizje iz niklja izvzemši lonce za juho, konve, sita, skledice za omake, zelenjadi in enako.
3. Kuhinjsko opravo iz medenine (me-singa) kakor možnaije, tolkače, kotliče za sneg, navadne svečnike, likala in enako.
4. Kotle za vodo, kotle v ognjiščih, banje iz bakra, tudi pocinjene.
5. Kotle za vkuhavanje sadja iz bakra in medenine, ako se ne rabijo v tovarniških obratih.
6. Navadni škandijeti in preprosti podstavki pred pečmi iz bakra, medenine, brona in tombaka (rdeče zlitine).
7. Medeninaste uteži za tehtnice od pol kilograma dalje za en komad.
8. Preprosti drogi za zastorje (cevi) in nosači, palice za preproge, držaji in enako iz medenine, ki se dajo lahko sneti, ki nimajo nobene vloge, ali pa tako, ki se da lahko odstraniti. Predmetov, ki so samo platirani (prevlečeni) 'z bakrom, medenino, bronom, tombakom in nikljem ni treba oddati.
§ 2. Oddati so dolžni:
1.	Izdelovalci in prodajalci, ki te predmete izdelujejo ali prodajajo in vsakdo, kdor ima za druge take predmete v hrambi.
2. Vsa gospodinjstva.
3. Hišni gospodarji.
4. Imcjitelji gostilen in krčem, pekarij in slaščičaren.
5. Društva, samostani, bolnice, sanatoriji, okrevališča, kopališča, učni zavodi, vzgajališča, jedilnice in drugi zavodi.
6. Vsakdo, ki pod točko 6, 7 in 8 navedene predmete poseduje ali hrani. Za predmete, ki so državna last ali last državnih zavodov, se bodo izdale posebne odredbe.
§ 3. V § 1. navedeni predmeti ostanejo do njihove oddaje v posesti lastnika; on je dolžan jih redovito hraniti. Ti predmeti se ne smejo predelati ter se jih tudi lastnik sme iznebiti le po določilih §§ 4 in 5. Predmeti, ki so del poslopja ali če so obratno sredstvo kakega podjetja, se smejo s tem vred prodali. Ako se šest mesecev po razglasitvi te naredbe ne zahteva oddaja teh predmetov, sme njih lastnik zopet prosto z njimi razpolagati.
§ 4. Patrijotični zbiralnici kovin na Dunaju, vojno ministrstvo, sc taki predmeti lahko vsaki čns pod are.
§ 5. Lastniki predmetov lahko do 30. novembra iste prostovoljno prodajo kovinski centrali del. dr. na Dunaju ali pa za nakup teh predmetov pooblaščeni nakupovalnici.
Po preteku tega roka se bo odredila oddaja onih predmetov, ki še niso bili oddani.
§ 7. Oddaja predmetov se bo izvršila ob določenem času, ki se bo razglasil in sicer pri zbiralnici v območju občine.
Predmeti se morajo pred oddajo sta-novito označiti z imenom in bivališčem lastnika.
Za predmete, ki so potrebni v kakem gospodinjstvu, obrtu, zavodu ali pri uporabi v poslopju mora njih lastnik sam preskrbeti pravočasno nadomestilo. Ako mu to ni bilo mogoče izjemoma in pravočasno oskrbeti, mora to okolnost naznaniti komisiji za prevzetje. Komisija potem določi ali sc ti predmeti kot neobhoduo potrebni puste lastniku ali pa se mu določi primeren rok za poznejšo oddajo. Ako je potreba kotle v pralnici nadomestiti, naj se komisiji naznani gorenja širina in globočina kotla, ker se bo posebno poskrbelo za nadomestilo takih kotlov. Oddaja takih nadomestila potrebnih kotlov se bo posebej odredila
§ 9. Predmeti, katerih komisija ni sprejela, naj se lastniku vrnejo na mestu.
Ako so se kaki predmeti lastniku radi neobhodne potrebe pustili trajno ali samo mimogrede, se mu izroči o tem svedočilno potrdilo, v katerem je navedeno ime in bivališče lastnika ter vrsta, snov in teža dotočnega predmeta, kakor tudi odložilna doba.
To potrdilo služi kot izkaz o pravici za obdržanje predmeta, ter se mora na zahtevo pokazati preglednemu organu.
§ 00. Prevzemalna komisija določi obvezancu pristoječo mu odškodnino po določbah ministrstva.
Lastnik prejme potrdilo o izvršeni oddaji. V tem potrdilu je navedeno ime in bivališče oddajalca ter vrsta, snov, teža in cena dotičnih predmetov. Prejeinalna komisija predloži politični oblasti prve inštance obračun, ki ga pošlje intendanci vojaškega poveljstva, katero izplača odškodnino potom poštne hranilnice.
§ 13. določa, da zadene prikrivalca navedenih predmetov kazen do 5000 kron ali šest mesecev ječe.
Po § 14 je ta naredba stopila v veljavo dne 28. septembra 1915.
Odškodnine za oddane kovinaste predmete.
Razglas domobranskega ministrstva z dne 23. septembra t. 1. določa sledeče odškodninske postavke:
I. Za predmete iz bakra.
1. Posoda za kuhanje brez okovov
iz druge kovine .	.	.	.	kg	K	5’—
z okovi iz druge	kovine.	,,	„	4-—
2. Navadno pomizje ....,,	„ 5’—
3. Pralni kotli in oni za vkuhanje
sadja........................... „	5'—
4. Kotli za vodo pri štedilnikih
s pipo.......................... ,,	4-50
5. Navadne bakrene posode za
vodo .........	,,	4*—
6. Kopalne banje..................... ,,	4'—
7. Kotliči za ogrevanje in žer-
javico (škandijeti)	.	.	.	„	,,	4-—
8. Podstavki za pred peči	.	.	„	,,	4-—
Za železne dele pod točko 3—8 navedenih predmetov se napravi primeren odbitek.
II.	Predmeti iz niklja.
Lonci, kotli, kozice, pokrovke,
ponve, Skodelice, pladniki i. e. kg K 12-—
III.	Predmeti iz medenine.
I. Predmeti iz medeninaste pločevine in toinbaka, kotliči za sneg, za vkuhanje sadja i. e., dalje preprosti grelci iz medenine, brona ali tombaka :
brez okova iz druge kovine kg K 375 z okovom iz druge kovine „	„ 3'—
2. Možnarji in tolkači ...,,„ 2 50
3. Navadni svečniki ....,,„ 3 20
4. Likalniki (okrogli) ....„„ 3'50
(ploščati)	.	.	.	„	„	3 —
5.	Uteži	od 1/2 kilograma dalje	„	„	3'—
6	Drugo slabejše lito	blago	.	,,	„	2‘—
7. Preproste palice za zagrinjala in nosače (karnise), palice
za preproge, držaji ...,,,, 3 50
8. Pipe........................................4-50
9. Predmeti za vodnjake ..,,,, 4'— 10. Verige......................„ 3-50
II. Podstavki za tneblje ...,,,, 3-—
12.	Navadne kljuke in okovi za
okna	(brez železn.	delov)	.	„	,,	2’90
IV. Splošne določbe.
Za poškodovane in zelo obrabljene predmete se dovoli le nekoliko znižana odškodnina.
Ako sc dokaže, da je treba za nadomestilo monterskih del, se doplača po 50 vinarjev za kilogram dotičnega predmeta.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko
z dne 17. oktobra 1915. 1., št. 27.608 o spremembi ukaza z dne 7. avgusta 1915. leta, štev. 20.375, dež. zak. štev. 24, s katerim so bile izdane odredbe za omejitev alkoholizma (pijančevanja).
Na povelje najvišjega poveljnika južnozahodne fronte (cesarski ukaz z dne 23. maja 1915, drž', zak. št. 133) se spremeni S 3 ukaza z dne 7. avgusta 1915. 1., štev. 20.375, dež. zak. štev. 24, s katerim so bile izdane odredbe za omejitev alkoholizma (pijančevanja), in naj se taisti glasi kakor sledi:
S 3.
Tudi izven v §§ 1 in 2 omenjenih prepovedanih časov je vsekako prepovedano oddajati (točiti ali prodajati) žgane opojne pijače pripadnikom oborožene sile, civilnim osebam, ki so poklicane v vojno službo pri armadi, uslužbencem podjetij.
ki so postavljena pod zakon o vojnih dajatvah, osebam, ki se podvrgajo dolžnosti nabora ali prebiranja in vojnim vjetnikom.
Pri vojnih transportih vsake vrste kakor tudi posamezno potujočim osebam moštva se ne smejo oddajati niti druge alkoholne pijače, kakor pivo, vino, mošt i. t. d. Izjeme morejo nastopiti le na posebno zdravniško odredbo ali z izrecnim dovoljenjem transportnega poveljnika, ako je taisti častnik ali častniku enak.
Ta ukaz stopi v moč tisti dan, ko se razglasi.
C. kr. 'deželni predsednik.
Baron Schwarz s. r.
Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. oktobra 1915. 1., št. 27.582 o cenah, ki se jih je držati pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči.
Spreminjaje	tukajšnji	razglas	z	dne
26.	julija t. I., št.	18.918,	zaukazujc	de-
želna vlada v sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom z veljavnostjo za celo deželo Kranjsko, da se pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči naslednje cene ne smejo prekoračiti, in sicer:
a) pri volih za 1 kg žive teže . K 2'20. h) pri kravah in bikih za 1 kg
žive teže		»	2-—,
c)	pri teletih za	1	kg žive teže .	»	2-20,
d) pri prašičih pršutnikih za 1 kg
žive teže		»	2'50,
e) pri pitanih prašičih za 1 kg
žive teže		»	270.
Prekoračenje teh cen se kaznuje, v kolikor ni uporabiti strožja določila §§ 14 do 16 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915. 1., drž. zak. št. 228, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1., drž. zak. št. 198, z denarnimi kaznimi od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Ta odredba dobi moč z dnevom razglasitve.
V Ljubljani, 17. obtobra 1915.
C. kr. deželni predsednik.
Baron Schwarz s. r.
Najvišje cene za pločevinasto in vlito blago, ki naj nadomesti vojnemu ministrstvu oddane predmete.
Da se ne bi cene takemu blagu čezmerno dvignile, je trgovsko ministrstvo z ukazom z dne 23. septembra t. 1. določilo najvišje dopustne cene gori imenovanega blaga, ter zaukazalo, da morajo biti do-tični cenovniki kupujočemu občinstvu vsekdar na razpolago v dotični proda-jalnici.
Prestopki tega ukaza se kaznujejo z g I o b o do 5 0 0 0 k r o n ali z zaporom do 6 m e s e c e v.
Zadružne objave.
Gostilničarska zadruga v Tržiču na Gorenjskem se je v svoji odborovi seji dne 5. septembra t. 1. posvetovala o urav-nanju cen za iztočila. Sklenilo se je sledeče: Ker še marsikak gostilničar toči kljub večji draginji po starih cenah ter s tem deluje nehote na propasti gostilničarske obrti, se je sklenilo, da se toči v gostilniških prostorih, kakor tudi čez ulico po naslednjih cenah iri sicer: rdeče vino po 1 K 12 v liter, belo (rumeno) po 1 K 28 vin.; pivo v steklenicah po 30 v, v vrčkih po 28 v. Ako pa okolščine zahtevajo, se te cene tudi primerno zvišajo.
Ker so se že od mnogih strani cule pritožbe, da izginejo steklenice, kozarci, vrčki i. dr., naj se v tem oziru postopa povsem enotno na ta način, da se vsak gostilničar zahteva primerni vložek za vsakršne steklenice in sicer od vsake osebe, kateri se proda iztočilo izven gostilniških prostorov; druge odpomoči ni. Kdor bo delal tako, ne bo nikdar trpel škode za izgubljene steklenice i. e.
Priporočati bi bilo, da bi se vse gostilničarske zadruge ravnale po tem običaju.
Stanovske vesti.
Omejitev oddaje piva. Avstrijskim pivovarnam se je, kakor znano od vojnega žitnega prometnega zavoda odkazala popolnoma nezadostna množina ječmena doslej le e na peti n a njih potrebščine —. Vrhutega je mogoče to malo množino dobiti le počasi, kljub temu da dobavni troski dokaj presegajo maksimalno ceno. Popolno vzdrževanje pivovarniških obratov je torej izključeno. Kakor češke in dunajske pivovarne, tako bodo morale tudi pivovarne v alpskih deželah prav izdatno omejiti oddajo piva gostilničarjem in trgovcem s pivom v steklenicah, da ne bo treba prezgodaj ustaviti obrata v pivovarnah in da se zabrani popolno pomanjkanje piva. V koliko se bo omejila oddaja, še ni določeno, računa pa se na omejitev do polovice oddaje prejšnjega leta.
Oddaja piva zasebnikom. V inseratu nekega nemškega lista beremo; da so pivovarne v Magdeburgu sklenile, da zasebnikom ne bodo sedaj oddajale piva ter utemeljujejo svoj sklep tako-le:	To	mo-
ramo storiti, ker imamo vedno večje pomanjkanje sposobnih delavnih moči, pomanjkanje vozil in ker mnoge druge okolščine otežujejo obratovanje. Cenjene zasebne odjemalce prosimo, n^j uvažujejo ter vzroke in blagovolijo svojo potrebščino kriti pri gostilničarjih in prodajalcih našega piva.« — Bog ve kdaj bodo naše pivovarne kaj takega priobčile?
Kaj se smatra že vse kot navijanje cen! V nekem večjem kraju na Gorenjskem je bila gostilničarka prisiljena vsled tega, ker je pivovarni, kjer je dobavljala, pivo pošlo, naročati si bavarsko črno pivo iz Monakovega. To pivo jo je veljalo z vsemi stroški vred 34 v pol litra steklenica, prodajala ga je po 40 vin. Našel pa se je gost, ki bi to pivo sicer rad pil a menda le tedaj, če bi gostilničarka poleg tega, da mu zastonj servira in streže še nekaj doplačala, in šel jo je ovadit c. kr. okr. glavarstvu v Radoljici, češ, gospa N. N. navija cene pri pivu. Pri obravnavi se je natančno konstatiralo, da stane bavarsko pivo resnično 34 piti. z vsemi pri-padki, a oblastveni zastopnik je bil mnenja, da gostilničarka ne sme pri temu pivu več zaslužiti kot 5 vin. pri steklenici, ker je tedaj zaslužila 1 vinar več, je kazniva, ter jo obsodi za enkrat v 50 kron globe.
Sveti Simplicijus, kam pa bo prišel gostilniški stan, če se ga bo tako ugonabljalo. Mi smo sploh mnenja, da spadajo prestopki navijanja cen, če se sploh zgode ali če se sme take lapalije kot navijanje imenovati pred sodno sodnijo, ne pa pred okrajnega komisarja. Takih gostov pa, ki ne pojmijo težavnega položaja, v katerem
se nahaja gostilniška obrt dandanes in skušajo z denuncijacijami posameznike še uničevati — reši nas o Gospod!
Iz kuhinje.
Karfijolna juha. Listi in stebla karfi-jole naj se mehko skuhajo in pretlačijo. Karfijolni cvet ;pa naj se posebej kuha. Pretlačen karfijolni sok naj se dene v praženje na sirovem maslu, zalije z obaro kosti in karfijolno vodo, osoli in popra, morebiti se pridene še stepeno jajce in nazadnje pridene razrezan karfijolni cvet.
Pečeni cesarski žganci iz koruzne moke. Koruzna moka in mleko se zmešata ter pustita stati 2—4 ure. Temu se potem primeša 2 deki sladkorja, rumenjaki in nazadnje še sneg iz beljakovine ter se osoli, vsuje v vročo mast ter postavi v pečnico toliko časa, da postane lepo rjavo. Ko je pečeno, se razdrobi, potrese s sladkorjem in zmleto sladko skorjico ter postavi na mizo. Rabi se za to 60 idek koruzne moke, 20 dek masti, 4 deke sladkorja, 2 jajci in 3/-i litra posnetega mleka.
Razno.
* Še voda se je podražila. Društvo čistih naravnih slatin avstrijskih je sklenilo, da se s 1. septembrom podraže slatine (mineralne vode) od 3 do 5 vinarjev pri raznih vrstah steklenic.
* Ljudski in državni interesi ter navijanje cen. (Nova razsodba najvišjega sodnega dvora). Pred kratkim je bila glede navijanja cen izrečena pri najvišjem sodnem dvoru. I a razsodba je prekucnila nazor, da sme trgovec, ki je pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni kupil blago, zadrževati isto toliko časa, dokler cena doseže visoke zneske. Ako bi bil obveljal ta nazor, bi ne bilo mogoče nobenemu navijalcu cen priti do živega, ter bi bi! v nasprotju s cesarsko naredbo z dne 1. avgusta 1914. Vojno stanje pa je ustvarilo izredne razmere ne le za prebivalstvo, ampak tudi za trgovce, ki tržijo s predmeti, ki so za življenje ne-obhodno potrebni. S temi razmerami morajo trgovci tudi v interesu splošnosti računati. Četudi se jim v navadnih razmera,h pusti, da izrabijo v svoj prid tržni položaj in ugodne cene na ta način, da dosežejo čeznavaden dobiček, se jim to v sedanjih po vojni nastalih izrednih razmerah ne sme dopustiti, da bi izrabljali iste ter škodovali s tem splošnosti in delali proti ljudskim in državnim interesom na ta način, da bi delali upravičene dobičke.
* Zopetno povišanje cen vina v Bol-canu. Vsled sklepa bolcanske gostilničarske zadruge z dnem 5. okt. cena vinu zopet zvišala tako, da stane četrtinka navadnega na miznega vina 28 vinarjev. Svoj sklep utemeljuje s tem, da se je zahtevalo za hektoliter mošta 70 do 80 vin., da, celo 1 krono!! — Kam pa naj privede tako neprestano navijanje cen?! Če tudi vino ni »neobhodno potrebno živilo«, oblastva vendar ne bodo mogla drugače, da bodo zavrla pohlepno oderuštvo od strani vinskih producentov in oderuških judov.
* Cene vina na Ogrskem so tudi že dosegle lepo višino, osobito odkar imamo vojno z Italijo, kljub temu, 'da letina ni bila tako slaba. Zaloge so se zelo izpraz-
nile, z dalmatinskimi istrijanskimi in tirolskimi vini ni računati radi vojne. Te pokrajine so pokrile '/:! vse potrebščine naše države. Poleg tega je omeniti, da je Nemčija pokupila v Avstriji precejšnje množine rdečega vina za vojaške namene. Seveda producenti tudi na Ogrskem stremijo za izredno visokimi cenami, in umevne je, da so se jim pridružili še razni oderuški veletržci z vinom.
* Obdavčenje hotelov pri nas in drugod. Švica: Hotel z 42 sobami in (60 posteljami plača skupnih idavkcv 1000 frankov; enak hotel pri nas 3000 kron. Dobro idoč hotel z 18 sobami za tujce, mesarijo in ekonomijo v provincijalnem mestu Bavarske 300 mark; enak hotel pri nas 1377 kron. — Hotel v zdravilišču na Bavarskem z 42 sobami 500 mark; enak hotel pri nas 3000 kron. Hotel s 75 sobami v zdravilišču na Bavarskem 1500 mark; enak hotel pri nas 5800 kron. Za pravilnost navedenih podatkov se jamči. Komentar nepotreben.
* Skupno nakupovanje vina. Ker letos razne okolščine nakup vina jako otežujejo, bi morebiti kazalo, da bi gostilničarske organizacije poskrbele skupni nakup vina. kar bi bilo velike koristi osobito za one gostilničarke, katerih možje so v vojni. Najbrže bi to mnogo vplivalo na to, da ne bi cene dan za dnem rastle.
* Dražba finih vinih iz vinogradov oskrbništva grofa Merana se je letos proti običajno vršila pol leta kasneje nego lani. — Udeležba je bila zelo velika ter so se dosegli lepe cene nekaterih vin celo do 3 krone za liter. Med drugimi kupci je kupil tudi gospod Josip Schrey iz Ljubljane:	Ortlib-čarja od 1 do 1 K 22 v, mozelčana 1 K 26 v do 1 K 48 v, laško zeleniko 1 K 51 v do
1 K 61 v, belega burgundca 2 K 02 v do
2 K 30 v, silvanca 2 K 21 v do 3 K za liter. Po dražbi se je vršil prav vesel sestanek, ki ga je posebno dvignil g. Franc Doberlet iz Ljubljane z umetniško dovršenimi produkcijami na citrah. Omeniti je še, da se je v tej veseli družbi nabralo 44 kron za vojno skrbstvo; kateri znesek se je odposlal v Maribor.
* Načelstvo zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Velikih Laščah ttaznaja vsem članom, ki šc niso plačali 2 K zadružne doklade za tekoče leto, da se bode zaprosilo politično oblast, da od dotičnih ta znesek izterja, ker je občni zbor sklenil, da je doklado do konca avgusta 1915 vplačati.
K Pomočniška bolniška blagajna gostilničarske zadruge v Ljubljani je v
odborovi seji dne 25. oktobra sklenila za
III.	avstr, vojno posojilo podpisati 2000 K iz rezervnega fonda, ter opominja tem potom vse svoje člane, da se po možnosti tudi osebno zato interesirajo in svoje prihranke na to državno posojilo nalože, ker bo dajalo najvišje obresti.
* Umrl je g. Fr. Bizjak, posestnik in gostilničar na Tržaški cesti v Ljubljani. Njegov veličasten pogreb v nedeljo 1(1. oktobra je pričal, kako priljubljen in čislan je bil vrli naš tovariš, ki je vsekdar neustrašeno kazal svoje napredno mišljenje. Gostilničarski stan je v njem izgubil zavednega člana, rodbina, kateri izrekamo naše sožalje pa skrbnega očeta. Blag mu bodi spomin!
Popravek. V izbornem članku gosp. vodje R. Dolenca »Kakšne vinske letine te je nadejati letos na Dolenjskem« se je vrinila neljuba pomota, da ha Dolenjskem izpod 40 vinarjev ne bo mogoče dobiti dobrega mošta. Glasiti se mora: »da izpod 80 vinarjev ne bo mogoče d o b r e g a v i p a. 2e tedaj, ko je izšel list je dosegla letošnja p o r t u g a I k a ceno 70 vinarjev.
Upamo, da so naši cenjeni naročniki že itak sami opazili, da je tiskarski škrat pomagal, saj niti lani ni bilo dobiti po tako nizki ceni dobrega mošta.
Listnica uredništva.
Častili bralci naj nam oproste, da smo več zanimivih spisov morali odložiti, ker so nam došle uradne objave \zde zelo veliko prostora. Med dru ginri odloženimi spisi je tudi navodilo za odpis raznih davkov, ki naj bi ga izvršila davčna oblast, ker je-gostilničarstvo v splošnem po vi jni in nje poskdicah‘ zelo prizadeto.
.
Listnica upravništva.
Začetkom t. m. smo razposlali položnice naročnikom in zadrugam, ki so na dolgu z naročnino še za leto 1914. Mnogi so se odzvali naši prošnji. Tem potom sc obračamo še do ostalih s prošnjo, d a se čim p reje odzovejo ter plačajo zaostalo naročnino potom položnice. Upravništvo mora vse stroške za izdajo lista takoj poravnati, navezano je pa sedaj skoro izključno le na naročnino. Zamudni naročnik otežuje že itak težavno nalogo izdaje lista ter škoduje sebi in celi organizaciji.
Gostilničarji, trgovci, posestniki,
ki žele svoje hčere temeljito izobraziti
v
naj se obrnejo na naslov
Franc Gartner,
fzirašnn učitelj za trgov. nad. šole na c. kr. trgov, akademiji.
Ljubljana, Bleiweisova c. 3.
Pričetek pouka 2. oktobra.
Homlzna jabolka
od 5 kg naprej po 20 do 60 vinarjev kg ===== pošilja po povzetju	—
A. Oset, p. Guštonj, Koroško.
Razpošilja se tudi
jabolčnik m h ,.Silvo slatino".
1. kianlska tovarna mineralnih vat sodavice i. t. d.
£jubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah: jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
2 25 24
VERMOUTH-'
vi najboljše Mi prodaja po najnižji ceni tvrdka Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidnejc tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom.
Zaloga mineralnih voda.
Zaloga stekla, porcelana in svatiljk
Fr. Kolmann
11
v Ljubljani
24—24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
«!* ?aiec
cvetlični salon
STV Pod Trančo 2
vrtnarija 5 Tržaška cesta 34?
v Ljubljani. 2
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ob. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
; Vinska trgovina in restavracija
: Peter Stepič
■ Spodnja Šiška štev. 256
® priporoča p. n. gostilničarjem svojo
■ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih
“ in štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	St. 262.14 25—24
priporočata ^6?“ svoja najboljša piva
kakor:	_
/ marčno carsko, vležano A
1—	.. J.IU I—
'VftO in bavarsko v sodcih in	^
steklenicah. 27 23-24
Specijaliteta Relnlnghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah.
zBsiopsTvo pivovarn m
Telefon it. 90. \ Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon št. 90.
H
M
N
H
H
N
N
M
m
H
N
N
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vležana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
*
m
M
M
N
N
M
H
H
H
N
M
N
&£i&£i££#
na m
jj* pekarija, slaččičarna in kavarna3i 25-24
j
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni Irg štev. 6 Kolodvorska ulica štev. 6.
1»
n
i
e«
Us
p
gostilničarske zadruge v Hubi oni
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, == z dežele 1 K.	■■	■=
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike!
26 23—24
(na mu
tjubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem leta 1914 K 740,000.000'—
Vlog............................... 44.500.000'—
Rezervnega zaklada.................. 1,330.000'	—
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4U
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične — ' domače hranilnike. --------
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 29 24—24
razpošilja po 70 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Ivan Kos
mesar in gostilničar na Vrhniki.
Tovariši!
Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v ,,Gostilničarju" v vašem glasilu.
Avgust jflgnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 2424 30 za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. Prosta Izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki. 24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
m
I
II
Ustanovljena 1. 1818.
Ustanovljena 1. 1818.
PIVOVARNA MENGEŠ
m
S
I
I
I
Julius Stare
IB
I
I
I
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
  g Naročila sprejemajo zaloge: —- b
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu. x 25-24
Izboljšajte promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim
češkim budgejoviškim delniškim pivom
plzenskega tipa
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb. Napredak Sarajevo.
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
DEEEDE
1—II— if5ir=irnfE
3EED
3BE
DEEEE1E
D EIE
DE
is
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica K 1,000.000
Varilnica v Senožečah.
= (Železniška postaja Divača.) ==
Ustanovljena :: I. 1820.
priporoča svoje priznano dobro Adria marčno, dvojno marčno in granatno pivo
■	v	sodčkih	in steklenicah po najnižjih cenah. ■
feni 11=1]	n=nr=r-----11—11-------ii5ir==if5li	ir=ii...ir=irr="-.ir=^ii	\r=H
Kleinoscheg- i Derby sec
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. — Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. —-	—
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
------- Ljubljana,	Židovska ulica 1.	------
r
■ Pr
DE
13 ■ E
DBE
DBE
L'
Priporočamo svojim cenjenim :: tovarišem gostilničarjem izborno
marčno, Dvojnomarčno termalno in granatno ::
PIVO
28 25—24
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg = v Ljubljani. =
"I
DE
DBE
DBG
DBE
EJBE
DE
J
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk „Narodne tiskarne".