SLOVENEC Političen list za slovenski narod. 9 Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 fld., za pol leta 8 fld.« *a četrt le'a i cM., ca i «d ta meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za aele leto 18 fld., ia pol leta 6 fld., za ietrt leta 3 fld., ia jeden metec 1 fld, V Ljubljani na dom pošiljan velja l fld. 20 kr. rač na leto. Poaamne Številke po 7 kr. i |l Naročnino in oxnanila (inaerate) vaprejema upravništvo in ekapedlelja v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve ullee it. 2. Rokopisi ee ne vračajo, nefrankovana piama ne vaprejemajo. Vredništvo ja т SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Uhaja vaak dan, iavaemei nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. вО. V Ljubljani, v ponedeljek 15. marca 1897. Letnik Х1У. Sijajna zmaga? Eatoliško - narodna stranka je'prodrla na vsej Črti s svojimi kandidati. -Naši kandidatje so dobili povsod, tudi v notranjskem in kočevsko-trebanjskem okraju, velike večine. Na drugem mestu lista objavljamo natančneje podatke glede glasov. Tukaj le izražamo svojo hvaležnost do Boga in do zavednih katoliško - narodnih volilcev, ki so stali kakor skala za naše kandidate. Današnja zmaga nekako spopolnuje zmago v peti kuriji, kar je dne 10. marca tako soglasno iz-izrazila cela dežela, to so danes tako slovesno izjavile kmetske občine. Eatoliško - narodni Slovenci imamo sedaj šest svojih zastopnikov na Dunaju, torej imajo naši med 11 poslanci s Kranjskega večino v državnozborski delegaciji naše dežele. To je zelo važno vzlasti pri volitvi v delegacije, kjer bi sicer naši slovenski liberalni zastopniki vedno se dogovarjali z nemškimi, sedaj pa tudi ta sloven-sko-nemška liberalna zveza ne bo nič pomagala proti izraženi volji slovenskega naroda v naši deželi, ki je tako zvezo odločno obsodil in ki hoče, da Slovenci o svojih stvareh sami odločajo, ne da bi bili navezani na liberalne slovensko-nemške glasove. Vspeh današnjih volitev je pristen izraz katol,-narodnega mišljenja našega ljudstva, ki je poverilo državnozborske mandate svojim zaupnikom, od katerih za trdno pričakuje, da bodo vsikdar z vsemi silami zagovarjali koristi svojih volilcev. Bog živi zavedne volilce ! Bog živi naše vrle nove poslance I Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 6. marca.) (Konec.) Zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo odseka za volivno reformo o prenaredbi deželnozborskega volivnega reda. Poročevalec odsekov dr. M a -j a r o n se sklicuje na tiskano poročilo ter predlaga, da se preide v nadrobno debato o načrtu zakona. Posl. dr. Žitnik pravi v svojem govoru približno tako : Eot član odseka za volivno reformo sem naznanil votum manjšine vsled izrecne želje svojih ostalih somišljenikov in tovarišev v zbornici. Naravnost priznam, da sem za svojo osebo za direktne in tajne volitve. To stališče sem naglašal že v dež. odboru o priliki razgovora o načrtu, ki ga je predložil dež. odbor, izražal v odseku in to ponavljam tukaj. Toda kot začasni dež. odbornik in član odseka za volivno reformo pa sem moral upoštevati mnenje svojih tovarišev, to je poslancev kat. narodne stranke. Večina gg. somišljenikov se danes, v tem trenutku ni še odločila za tajne volitve, ker sodi, da se naše priprosto ljudstvo po deželi še premalo zmeni za volitve in jih je med volivci še jako veliko odstotkov, ki ne znajo čitati in pisati. Za take volivce je glasovnica dvorezno orožje, dočim organizo-vani, povsem poučeni volivci z glasovnicami najlaglje in najprimerneje izražajo svojo voljo. Za diiektne volitv» ii znižani cenzus smo vsi, osobito ker se z nobene strani ni ugovarjalo določbi, da je volivni kraj vsaka selska občina, ki šteje nad 500 stanovnikov. Toda, gospoda, v tem novem načrtu se konaer-vujejo še mnoge krivice glede porazdelitve volilcev v posamezne razrede, glede volivnih okrajev in pogojev volivne pravice same. To odsekova večina v svojem poročilu sama prizna ter naglaša, da vprašanje volivne reforme za dež. zbor ni še rešeno, in vender se ne upa naravnost pojasniti teh krivic. Tudi jaz priznam, pravi govornik, da jih sedaj ne moremo odpraviti, ker nam to lahko preprečijo gg. zastopniki veleposestva. — Volilcev v veleposestvu ni niti 100 ter plačujejo okolu 60.000 gld. zemljiškega davka, volijo pa 10 zastopnikov v dež. zbor; nasproti pa plačujejo ostali zemljiški posestniki v kmetskih občinah malone 10 krat več davka, a volijo le 16 poslancev. To je oči-vidna krivica, katera se mora pri tej priliki nagla-šati, dasi ni upanja, da bi jo sedaj odpravili, kajti gg. veleposestniki si ne bodo podžagali veje, na ka- L S STE K, f Simon Robič. V torek, dne 9. sušca smo pokopali g. Simona Robiča, župnega upravitelja na St. Urški gori. Uča-kal je lepo starost 73 let. Dasi je dohod težaven, vendar je k pogrebu prišlo 10 gg. duhovnikov ; nekateri niso mogli, ker so bili službeno zadržani. Pokopal ga je njegov prijatelj in več kot 23 letni najbližji sosed g. svetovalec-župnik Anton Golobič. Popisal nam je na kratko v prisrčnih besedah življenje in delovanje blagega pokojnika. Služboval je v Metliki, potem na Notranjskem, najdalje pa na Gorenjskem. Bil je vzoren, vesten duhovnik. A storil je več, nego mu je veleval stan. Njegovo ime je bilo znano ne le po domačih, ampak tudi po tujih pokrajinah, dobival je pisma iz Nemčije, iz Angleškega. Umevno je, da je bil dober znanec z veščaki kakor so g. kustos Miiller ali pokojni Franc Erjavec. Učenjaki in strokovnjaki niso bili na St. Urški gori redki gostje. Hodili so občudovat njegove lepe zbirke. Pač ni bilo cvetke, ne mahu, ne polža, ne keberčka, katerega bi g. Simon ne bil poznal. V prirodi je vžil največ veselja. Vabili so ga v mesto, a on je hotel ostati na zeleni višavi. Nekaterim rastlinam in žuželkam, ki jih je on prvi zasledil, so strokovnjaki dali njegovo ime. Tako se po njem na-zivlje n. pr. Aemilia Bobicii, kar je sam večkrat omenil. Ranjki g. Simon je bil duhovit, dovtipen mož. V zadrego za odgovor ga pač nisi mogel spraviti. Skromen je bil v vseh ozirih. Ni mu bilo ne za svetno čast, ne za premoženje. Priprosta mu je bila hrana, priprosta obleka. Njegov slamnik iz luščin borovih storžev je bil znan daleč okoli; prijatelji so mu svetovali, naj ga pošlje v kako razstavo. Ze kot 70 letni starček je v Kranj, 4 ure daleč, hodil najraje peš. Dohodke je kot župni upravitelj imel bolj pičle, a večkrat je dejal: Se to je preveč za lenobo, ki jo tukaj pasem. To razodeva njegovo ponižnost. Prav zato pa, ker je zase tako malo potreboval, je njegova zapuščina večja, nego bi se sicer moglo pričakovati. Iz njegove zadnje volje odseva njegova plemenita duša. Večino svojega premoženja je od- teri sede. Število zastopnikov veleposestva bi se mo* ralo skrčiti, ali pa naj se dd volivna pravica vsem posestnikom, ki plačujejo najmanj po 100 gld. cesarskih realnih davkov, ne glede na to, če so njihova posestva vknjižena v deželni deski. Zakaj te predpravice ? Zgodovinsko plemstvo je imelo svoje žasluge za dom in cesarja, ko je na čelu izmed ljudstva zbranih vojakov v minulih stoletjih v krvavih bojih branilo domovino ter prelivalo kri za vladarja. Isti časi so minuli I Druga krivica, ki pa se more že sedaj poravnati, je, da nekateri trgi ne volijo v skupini mest in trgov, n. pr. Vipava, Cerknica, Senožeče, Sodražica, Žužemberk, Radeče itd. Tretja krivica v tem načrtu pa je, da se že sedaj definitivno ne ustanovi V. kurija. Res je, da se v dež. zboru ne rešujejo v veliki meri soc. vprašanja, katerih času primerno rešitev zahtevajo ravno oni delavski slojevi, ki so izključeni od volivne pravice; toda država jim je to pravico dovolila, zakaj bi jim jo odrekla dežela I Konečno pa se mi zdi, da je ta načrt krparija (Klici: Zakaj ?), ker bi za letos po tem zakonu veljal najnižji volivni cenzus petih gld., s 1. dnem januvarija 1898 pa štirih goldinarjev. (Dr. Tavžar kliče: Blamiral se je!) Prosim, tj določa § 13., oziroma člen II. Volivna reforma za letos ш več nujna, kajti dne 28. dec. m. 1. je pač zbornica soglasno sklenila, naj dež. odbor v prvi prihodnji seji predloži primerno prenaredbo deželnozborskega vol. reda, v nadi, da se bodo že letošnje državnozborske volitve vršile direktno in po znižanem cenzusu. To pa je zdaj nemogoče, torej tudi to vprašanje ni več nujno za letos. Da bi bil že letos novi državni zbor raz-puščen in razpisane nova volitve, je pa povsem ne-verojetno. Z ozirom na vse to v imenu somišljenikov ponavljam izjavo odsekove manjšine, ki se glasi: „Manjšina odseka za volilno reformo odločno naglaša in zahteva temeljito, svobodomiselno, sedanjim razmeram primerno prenaredbo deželnozborskega volilnega reda ter popolnem soglaša z od- ločil v dobre namene. Bogato zbirko, sad mnogoletnega truda, hrani deželni muzej v Ljubljani; glavnico 1500 gld., katero mu je dežela zanjo izplačala, je pa zapustil za dijaško vstanovo, katero bo oddajal kranjskogorski g. župnik in katero bodo uživali v prvi vrsti sorodniki, naj se pišejo Robič, ali Rabič, potem pa tudi drugi rojaki, — pristav-ljena pa je opomba : slovenščine morajo biti zmožni. Opomnim še to, da g. Robič je prvi duhovnik, ki je pokopan ua St. Urški gori. Spolnila se mu je želja, večkrat izražena, da bi bil rad gori pokopan — pastir med svojimi ovčicami. Smrt ga je vzela sredi dela. Pepelnično sredo je zadnjikrat maševal in pepelil. Najprej je pepela sam sebi na teme vsul in res je bil po pepelnici on prvi mrlič na St. Urški gori. V nedeljo je ukazal zvoniti k službi božji, malo pred deseto uro se napravil v cerkev, a v veži se zgrudil in ob 11. izdihnil svojo dušo. In sedaj, dragi g. Simon, z Bogom ! — Dober boj si bojeval, tek si dokončal .... 1 — Tvoja dobra dela so šla s Taboj I sekovo večino gledć uredbe direktnih volitev v kmetskih občinah in glede znižanega volilnega cenzusa, kakor tudi giedć določbe, da je v volilnih okrajih, sestavljenih iz kmetskih občin, volilni kraj vsaka selska občina, ki ima po zadnji ljudski štetvi nad 500 stanovnikov. Velepomenljfvemu načelu tajnih volitev pa manjšina odsekova ni mogla pritrditi, dokler v tem oziru ne poizve mnenja volilcev, ki sa katoliškim narodnim poslancem poverili mandate. Predloženi načrt zakona o volilni reformi pa tudi nikakor nima takih določb, po katerih bi bile odstranjene dosedanje krivice gledć števila mandatov v posameznih kurijah, ter bi ostalo vprašanje zastran uvrstitve nekaterih trgov v volilsko skupino mest in trgov, kakor tudi zastran pete občne volilske skupine nerešeno. Uvaževaje torej, da je predloženi načrt zakona, kakoršnega je sklenila odsekova večina v nekaterih bistvenih vprašanjih nezadosten in pomanjkljiv, in da zaželena volilna reforma za sedaj ni nujna, predlaga odsekova manjšina: Visoki deželni zbor skleni: Predložena priloga št. 62. z načrtom zakona o preuaredbi deželnozborskega volilnega reda vojvo-dine Kranjske se izroči deželnemu odboru z naročilom, da držeč se načel direktnih volitev in znižanega volilnega Cenzusa ter uvažujoč izražene želje glede pravičnejše porazdelitve mandatov med posamezne kurije in gledć ustanovitve občnega volilskega razreda — že v prihodnjem zasedanju predloži primerne predloge." V formalnem oziru predlagam, da se v smislu § 38. opravilnega reda obravnava o tem načrtu zakona preloži. Poslanec baron S c h w e g e 1 prečita v imenu veleposestnikov izjavo, da so pripravljeni glasovati za nadrobno razpravo, ker se strinjajo z načelom direktnih in tajnih volitev v kmetskih občinah ; nikakor pa ne bi pritrdili predlogom, ki bi predru-gačili sedanjo podlago ustave. Poslanec dr. T a v č a r se je hotel maščevati za dopoludanski svoj poraz gledć nemškega pouka ua ljudskih šolah ter je brez rokovic zgrabil poslanca Žitnika, očitajoč mu nedoslednost, češ, da je ta za svojo osebo pač za tajne volitve, a v isti sapi predlaga, naj se načrt vrne deželnemu odboru. (Klic: To ni nikaka nedoslednost! Disciplina to zahteva.) Vi hočete, pravi dr. Tavčar, še le svoje volilce vprašati, ali smete glasovati za tajne volitve. Ali ne veste, da od volilcev ne smete prevzeti nikakega imperativnega mandata? (Klic: Mnenje volilcev pač smemo poizvedeti!) Ne, to je le Vaša maskerada, ker hočete biti grobokopi direktnih in tajnih volitev! (Klici: Ni res!) Vi hočete tudi veleposestnikom vzeti nekaj mandatov, dasi veste, da je to absolutno nemogoče. (Klic: Ta krivica se sme vsaj označiti!) Veleposestniki branijo svoje interese (Klic: Ali pa so opravičeni?) in mislite li, da so veleposestniki prišli iz blaznice, da bi sami sebe uničili ? (Veselost.) Mi obžalujemo, da je klerikalna stranka proti direktnim in tajnim volitvam. (Klic: Ni res, za direktne smo vsi, proti tajnim za sedaj je večina.) Posl. dr. Žitnik kratko odgovarja dr. Tavčarju, da je njegovo navdušenje za tajne volitve le navidezno, kajti nedavno se je dr. Tavčar sam izjavil, da se ne ogreva za tajne volitve, in da se bode njegova stranka še premislila, ali so javne ali tajne volitve za-njo koristnejše ; da pa mora on kot naprednjak glasovati za tajne volitve, ker jih „klerikalna* stranka zahteva v svojem glasilu. Dr. Tavčar odgovarja, da to ni res 1 (Dr. Žitnik: gola istina!) Posl. Kalan izjavlja, da je za direktne in tajne volitve, da pa bode iz discipline glasoval za Žitnikov predlog. Posl. G r a s s e 11 i izraža začudenje, da posl. Žitnik imenuje predloženi načrt površen. Zakaj pa ni v odseku stavil predlogov, ki bi načrt spopolnili. (To se je zgodilo, zastopniki „narodne" stranke so se tudi v načelu strinjali s predlogi, toda iz znanih ozirov do nemških veleposestnikov jih niso hoteli, oziroma smeli vsprejeti. Op. por.) Ko je še poročevalec dr. Majaron obširneje zagovarjal predloge odsekove večine, predlaga dr. Tavčar, naj se glasuje za prehod v nadrobno razpravo po imenih. Zoper Žitnikov predlog, naj se načrt vrne dež. odboru, da ga epopolnjenega zopet predloži v prih. zasedanji, so glasovali Nemci in .narodna" stranka. Ker je bil predlog z večino od- klonjen, zapuste katol. narodni poslanci dvorano ter s tem preprečijo v pozni večerni uri nadrobno razpravo. Nato zbornica vsprejme dr. Tavčarjev predlog: Dež. odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji po volivnem odseka pripravljeni načrt zakona o spremembi dež. vol. reda iznova predloži v pretrd-eo vanje. S tem je bil dnevni red končan. Deželni predsednik baron H e i n naznani, da je vsled najvišjega odloka dež. zbor zaključen. Dež. glavar Oton D e t e 1 a v daljšem govoru naglaša, da se je letos mnogo dovolilo za kulturne in dobrodelne namene, ne da bi trebalo zvišati dež. priklade. Zahvaljuje gosp. dež. predsednika za njegovo trudoljubivo sodelovanje v odsekih in zbornici ter konča s trikratnim „slava" klicem presvetlemu cesarju, do katerega vsi brez razločka gojimo isto ljubezen, udanost in zvestobo, katero so pred tristo leti Kranjski stanovi v Ljubljani slovesno prisegli nadvojvodi Ferdinandu. (Burni slava-klici.) Dr. Papež se še med odobravanjem v imenu vseh strank zahvali gosp. dež. glavarju za njegovo nepristransko in stvarno vodstvo obravnav. Politični pregled. V Ljubljani, 15. marca. Volitveno gibanje. Minulo soboto so se podali še jedenkrat na volišče volilci pete skupine v Brnu, da si pri ožji volitvi izbero jednega izmej dveh kandidatov, ki sta dobila pri prvi volitvi največ glasov. Bila sta to socijalistični kandidat Hybesch in pa Mladočeh Miiller. Od 50.000 volilcev jih je prišlo na volišče 38.767 ali 1841 več, kakor pri prvi volitvi. Na socialističnega kandidata, za katerega so glasovali vsi nemški liberalni „naprednjaki", je odpadlo 20.788 ali 3334 glasov več, kakor pri prvi, mej tem ko je dobil češki kandidat, kateremu so oddali svoje glasove somišljeniki vseh čeških frakcij in tudi krščanski socijalisti, le 17.979 glasov. Da so napele protisocijalistične stranke vse sile, se vidi iz tega, da je dobil kandidat Miiller pri tej volitvi 5809 glasov več, kakor pa pri prvi. Iivoljen je toraj socijalni demokrat urednik Josip Hybeech, ki je po številu že trinajsti, —i' V Trstu je v prvem razredu zmagal progresist dr. Cambon z 239 proti 104 glasovom, katere je dobil bivši poslanec Luzzatto. Vseh volilcev v tem razredu je 434. — O volitvi v Pragi smo dobili naslednje poročilo : Vseh volilcev za peto skupino je blizu 53.000. Volilo se je v desetih okrajih in oddalo 32.071 glasov. Mladočeh Breznovsky je dobil 15.703, socijalni demokrat Dedič 13.054, tietji kandidat Simon, krščanski socijalist, le 3074 glasov. Ker ni dobil nobeden kandidatov potrebnega števila glasov, se vrši jutri ožja vo-itev mej mladočeškim in socijalističnim kandidatom. V Bukovini so izvolili poslednje dni minulega tedna 2 zastopnika mest in trgov ter jednega v velepo-sestvu. Vseh poslancev je sedaj izvoljenih 78, in sicer 70 za peto skupino (ožja 'volitev v Gradcu in Pragi), trije zastopniki kmečkih občin (Bukovina), trije zastopniki mest (Trst I. razred in bukovinska mesta), jeden zastopnik veleposestva (Tirolsko) in jeden trgovinske zbornice (Bukovina). Poslanci pete skupine se razdele tako-le: 9 konserv. Poljakov, 9 protisemitov, 9 nemških konservativcev, 11 Mlado-čehov, 13 socijalnih demokratov, 3 katoliški Slovenci, 3 Rusini, 2 zmerna Hrvata, 2 nemška na-prednjaka, 2 liberalna Italijana, 1 pristaš nemške ljudske stranke, 1 Schonenjanec, 1 somišljenik češke ljudske stranke, 1 poljske ljudske stranke, 1 somišljenik Stojalovskega, 1 Rumun in 1 katoliški Italijan. V Gradcu zmaga pri ožji volitvi najbrže socijalist Besel, v Pragi pa Mladočeh Breznovsky. Socijalni demokratje bodo imeli potem takem v peti skupini 14 poslancev, Mladočehi pa 12. Danes se vrše volitve za kmečko skupino na Kranjskem, Koroškem, Moravskem, Nižje- in Gorenje - Avstrijskem, Solno-graškem in v Šleziji, za II. mestni razred v Trstu in za bukovineko veleposestvo. V tej kronovini so z današnjim dnem dovršene vse volitve. Krečansko vprašanje je stopilo sedaj, kakor vse kaže, v nekoliko resneji štadij. Že prva brzojavna poročila nas morda obveste o blokadi krečanskega in grškega obrežja. Da je nujno potrebno, zapreti Grkom vsako pot, da se ne morejo nič več slobodno gibati, kakor le po svojem ozemlju, to so uvidele že s prav malo izjemo vse velevlasti, in poveljniki evropskih ladij imajo, razven francoskega, že vsi dotična navodila, pa tudi francoski je prejme v najkrajšem časa. Poleg tega so zahtevali loveljniki pri svojih vladah nadaljno pomoč, neuko po 500 do 600 mož. Število evropskih voja-tov na prizorišču bi znaSalo potem nekako 4000 do 5000 in s temi upajo velevlasti doseči svoj namen, namreč držati v kleščah Grke in Krečane, dokler ni definitivno rešeno preporno vprašanje. Mej tem časom se bodo pa kabineti posvetovali o izgotovitvi avtonomne uprave. Prva stvar bode seveda imenovanje evropskega krščanskega guvernerja, ki bi bil poštenjak vseskozi in nepristransko razsojeval vse zadeve. S tem je zadovoljen baje tudi sultan. Kakor naglo se dobi primeren mož, takoj zasedeta otok Kreto Francija in Italija, katerima se najbrže poveri administrativna preosnova, in jo izročita vrhovnemu pokrovitelju sultanu še le tedaj, ko bo vse v najlepšem redu. Tak je načrt, po katerem nameravajo postopati velevlasti. — Grška vlada je dopo-slala z ozirom na prvi odgovor nastopno dopolnilo vsem avstrijskim kabinetom: „Ker je predložila kraljeva grška vlada velevlastem predlog, naj se poveri grškim četam, ki se nahajajo na otoka, mandat za popolno pomirjenje, bi sedaj rada še videla, da bi v slučaju, ako velevlasti temu predlogu pritrdijo, dale na razpolago vse svoje pomorske oddelke, ki bi podpirali grško akcijo ter jej pomogli do zgodnjega vspeha." Gledć plebiscita se glasi v tem do-stavku: „Ako se pripozna načelo plebiscita, tedaj Grška ne bo ugovarjala, da ostane Kreta tako dolgo pod sultanovo suvereniteto, dokler se ne izvede popolna preosnova." S tem hočejo Grki z nova pokazati, da hočejo nadalje vztrajati pri svojem prvotnem sklepu. Мас-Kinley in kubansko vprašanje. Ob nastopu novoizvoljenega predsednika severo ameriških Zveznih držav je nestrpno pričakovala skoro cela Evropa, kako se bo izjavil novi mož glede kubanske politike. Pri nastopnem govoru, katerega je imel pretekle dni, se Mac Kinley prav nič ni dotikal tega vprašanja in splošno so bili svetovni po-litiki usupnili. Minuli petek so bili pa rešeni tudi te skrbi, kajti predsednik je izjavil v seji ministerstva, da bo glede Kube gojil isto politiko, kakor njegov prednik, namreč strogo neutralnost v vsakem oziru. Marsikdo je pač pričakoval ostreje izjave in sami Kubauci so neki stavili nanj vse svoje zaupanje ; najbolj je pa z njo zadovoljna španjska vlada, ki je imela pred nekaj časom precej opravičenega strahu pred Zveznimi državami v Severni Ameriki. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. marca. (Liberalna „narodnost".) Z velikim zadovoljstvom beleži petkov „Narod" slučaj v češkem dež. zboru, ki priča, da niso češki absolutni narodnjaki nič boljši od slovenskih. Slo se je za versko šolo. Pokazalo se je, da v tem vprašanju so pa Nemci in Cehi popolnoma jedini, na Češkem se šola ne sme dati klerikalcem v roke. Poslanec Pacak je svaril veleposestnike, naj nikar več ne sprožijo te stvari sedaj, ko so videli, kako hitro soNemei in Cehi jedini, kader gre za novodobno šolo, drugače utegnejo do tega pritirati, da se obe ni-rodnosti obrneta proti nji m." To so gospoda, ki pravijo, da se jim gre „jedino le za narodnost" 1 (Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljauskega v torek, due 16. marca 1897 ob petih zvečer v mestni dvorani. 1. Predsedstvena naznanila. 2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 3. Mestnega magistrata poročilo o imenovanju okrajnih načelnikov za šentjakobski okraj in za Vodmat. 4. Personalnega in pravnega odseka poročila: a) o letošnjih dopolnilnih volitvah v občinski svet; b) o določitvi in volitvi komisije za razdeljevanje 3odstot-nega posojila. 5. Finančnega odseka poročila; a) o zavarovanju mestnih poslopij proti požarom; b) o prošnji akademičnega slikarja Jos. Germa za zvišanje nagrade za izdelovanje častnih diplom ; c) o ponudbi Ivana Zajca za odkup mestnega zemljišča pare. št. 76. kat. obč. Poljansko predmestje; d) o dopisu županovem v zadevi pogajanj glede odkupa vojaškega preskrbovališča; e) o razsodbi deželnega odbora kranjskega z dne 5. t. m. v zadevi od občinskega sveta z dne 23. decembra 1896. 1. sklenjenega povišanja mestnih doklad. 6. Stavbinskega odseka poročila: a) o razpisu za dobavo načrtov za mestno dekliško osemratrednico in za župnišče svetega Jakoba; b) o ugovoru Viljema Treota prot* magistratnemu odloku št. 503; c) o ugovoru Josipa Poka in Magdalene Pokove proti magistratnima odlokoma št. 36.722 in 36.723; d) o prošnji do c. kr. . deželne vlade za zgradbo novega šentjakobskega mostu. 7. Vodovodnega ravnateljstva poročilo o organizaciji plač nižjemu tehničnemu osobju pri mestnem vodovodu. 8. Personalnega in pravnega odseka poročili: a) o oddaji razpisanih stražniških služb; b) o prošnji vpokojenega mestnega knjigovodje Josipa Paternostra za zvišanje pokojnine. (I« Adlešifi) 12. marca. [Potres.] K zadnjemu «poročilu v „Slov." št. 54 o tukajšnjem potresu z dne 6. t. m. naj dodam še te-le podatke, kolikor sem poizvedel od ljudij. V noči od 5. Da 6. t. m. čutili so ljudje pri nas tri potrese. Prvi lahek sunek je bil neki okolu polnoči. Drugi jačji je bil med 2. in 3. uro. Bil je neki toliko močan, da so šipe zašklepetale. Smer mu je bila neki od juga. Bil je podoben precej hudemu gromu. Tretji pa, katerega je malokdo čutil, bil je neki okolu 5. ure in sicer lahek valovit potres od zahoda. Po dnevu pa istega dne so čutili nekateri okolu V« 11. ure lahek valovit potres od vzhoda. K temu poročilu pa moram še pripomiti, da jaz sam potresa nisem čutil ne jednega, zatorej pa tudi čas različnih sunkov in smer nista natanko določena. Ker ljudje nimajo povsodi ur in pa ker tudi na nje ne pogledajo ob času potresa, je natančen čas težko določiti. Pripomnim še, da je čuti pri nas letos po novem letu, vzlasti po noči, večkrat kak potresni sunek, kakor ljudje pripovedujejo. Spominjam se pa tudi še iz prejšnjih let, da smo čutili pri nas včasih kak lahek potres, med tem, ko iz drugih krajev ni bilo brati v časopisih o kakem potresu. Vzrok temu naravnemu pojavu bo iskati najbrže v tukajšnji formaciji. Ves tu-kajšen svet je namreč vulkaničen, kar se opazi posebno z Velike Plešivice, ako se človek ozre proti Vinici, Dragatušu in Črnomlju. Tu se vidi vse polno udrtin, kotanj in drag, kakor da je kotel pri kotlu. Take formacije zemlje bi človek drugod po Kranjskem gotovo zastonj iskal. To nam pa tudi spričuje, da so morale delovati tu silne podzemeljske moči, ki so najbrže še dandanes krive, da se zemlja tu večkrat stresa. (Nesreča na južni železnici.) V soboto popoludne ob »/i3. uri ponesrečila sta se na tiru južne železnice nad Vrhniko železniška delavca France Jerina, 25 letni aspirant pri južni železnici z Vrhnike, in Tomaž Susman, 39 1. žel. delavec iz Borovnice. Delala sta na nekem ovinku in bodisi, da vlak ni dal signala, bodisi, da ga nista slišala, parni stroj ju je prijel tako nesrečno, da je prvega popolnoma zdrobil, druzega pa z vso silo zadel na glavo. Bila sta oba takoj mrtva in "sta se prepeljala v mrtvašnico na Vrhniko. ;Prvi se je še le pred 4 meseci poročil, drugi je zapustil ženo s 5 otroci. (Naš rojak) kanonik dr. Anton Jeglič je preložil po o. Antonu Boissieu T. J. njega lepa premišljevanja v dveh zvezkih na hrvatsko pod naslovom :Razmatranjaza svaki dan crkvene godine x o svetom evangjelju Isusa Krista. Tisk in naklada Antuna Scholza. U Zagrebu 1895/6. Cijena svezka 80 novč. — Knjiga je vsega priporočila vredna vsem, ki umejo hrvatski, in kdo v Slovencih še ne ume ? Posebuo duhovnikom bo pravi duhovni kruh, ki se bodo ž njim krepili na poti usovršenosti sebi in ljudstvu v blsgor. Opozarjamo posebno na premišljevanje za vsak četrtek o sv. Rešujem Telesu za vsako soboto o Materi Božji in za prvi petek v mesecu o presv. Srcu Jezusovem, in premišljevanja na praznik bolj poznat.h svetnikov. (Slovanska knjižnica.) Snopič 57—58—59. Cena 60 kr. Ta zvezek obsega „Povesti s potovanja", spisala Ana Rehakova, in „Korotanske povesti", spisala Gabrijela Treissova. Poslovenila A. Dermota in I. Kunšič, oziroma Dermota. Te povesti bodo občinstvu ugajale, ker se njih dejanje vrši na slovenskih tleh. Obe češki pisateljici (njih sliki je knjižica priobčila) ste potovali po naši Gorenjski in po Koroškem ter se seznanili z našim narodom iz čegar življenja sta si vzeli gradiva. Jezik je lep, povesti mične razun prve, kjer se riše samomor. (Sveta maša zadušnica) za ranjco gospo Ivano J a g e r, poroj. Porenta, vdovlj. Klemene, darovala se bode jutri v torek ob 11. uri v farni cerkvi Sv. Petra, h kateri so vsi sorodniki, prijatelji iu znanci najuljudneje vabljeni. (Iz Kranjske gore.) Pri nas se nemškutari bolj nego treba, četudi se popravki oziroma pojasnila pošiljajo v „Narod". Z „Narodom" v roki se nemškutari kaj lahko. Tudi je pri nas nemščina znana stvar, ali bolj prav snan jezik. Odkar so odstranili staro-slaven zvonec na postajah, kliče 8e pri nas le nemški: „einsteigen nach Lengenfeld, Assliug, R&dmanns-dorf, Krainburg, Laibtch". In kaj naj rečem o tiskovinah, ki se rabijo na železnici kakor vožnji listi? Vse to je pri nas le nemško. Vendar pa se mi ue gre zato, le omeniti sem hotel, gre se mi za stvar, katero je nedavno omenjal „Narod". Gospod poslanec Ažman je grajal, da zakaj se prirejajo pregledni shodi ob nedeljah, da se ljudje tako odtegujejo službi božji. Po eni straui vlada priporoča versko vzgojo, po drugi strani pa sama to podira se svojim ravnanjem, ker daje ljudem priliko, da se odtegujejo službi božji. Priznavam, da je ljudem nekako vstreženo, da se gode take stvari ob nedeljah ; prepričan pa sem, da je večja škoda v moralnem oziru nego dobiček v materijalnem. Ljudi je lahko pridobiti za kaj slabega, da se odvajajo cerkvi; težko pa jih je pridobiti zopet za-njo. Čim bolj pa se ljudje odtujujejo cerkvi, tembolj zapadajo surovosti in na zadnje socijalni demokraciji. Cesar bi ne bil pričakoval, se je zgodilo. Mislil bi, da bo vsakdo pozdravil z ve-eljem te besede, ker zahteva le to, kar zahteva božja in cerkvena zapoved. Pa glej ga spaka ! pri nas se je našel odpor. Kaj naj rečem? „Ce se psu stopi na rep, zacvili", tako je menda tudi tukaj. Dobe se menda tudi pri nas ljudje, katerim ne diši služba božja, zato so jih razvnele besede gospoda poslanca. Ker pa vem, da se naš gosp. župan vdeležuje službe božje, čudim se, kako je šel v tej stvari v boj, ko ni bil napaden niti on, niti njegovo županovanje. Pa zdeti se mu je meralo potrebno, da se skaže, da ne bere zastonj „Naroda". Najbrže mora biti pa še kako ozadje. Pa naj si bo tako ali tako, šel je v boj nepoklican in z istim pravom, menim, smem iti tudi jaz. Telegrami. Geloveo, 15. marca. Narodni kandidat stolni kanonik Lambert Einspieler je pri današnji volitvi državnega poslanea z večino treh glasov zmagal. Dobil je 117 glasov, nasprotnik Kirscliner 114 glasov. Živio prvi slovenski koroški državni poslanec! Živeli zavedni volilci! Kamnik, 15. marca. Volilci katoliško-narodne stranke v Kamniku entuzijastično pozdravljajo poročilo o izvolitvi vseh pripojenih poslancev katoliško - narodne stranke, osobito čestitajo koroškim Slovencem na izvolitvi vzornega E i n s p i e 1 e r j a. Slava ! Sijajna zmaga na celi črti. Ljubljana: (Ljubljanska in vrhniška okolica.) Dr. Ivan Susteršič 113, Martin Peruzzi 6, Košak 1 glas. — Odsotnih je bilo 9 volilcev. Ribnioa, 15. marca. Dr. Ivan Susteršič je dobil vseh 52 glasov. Litija, 15. marca. Dr. Susteršič 59, Svetec 18, Kordelič 5, Kardelič 3, Kerdelič 3 glasove. V volilnem okraju L j ubij a na-Ribnica-Litija je bilo oddanih 260 glasov ter j e i z vol j e n državnim poslancem dr. Ivan Šušteršič z 22 4 glasovi. — Slava zavednim volilcem! Kranj, 15. marca. Pogačnik 50, Zupan 49 glasov. Radoijioa, 15. marca. Pogačnik 37, Zupan 26 glasov. KamnUs, 15. marca. Pogačnik 69, Zupan 29 glasov. Oddanih je bilo torej 260 glasov, od katerih je dobil kandidat katol. narodne stranke «Jos. Pogačnik 156, ki je torej izvoljen. Postojna, 15. marca. Naša zmaga! Dr. Žitnik je dobil 50 glasov, G a r z a r o 11 i 41 glasov. Logateo, 15. marca. Dr. Žitnik 5 5 glasov, G a r z a r o 11 i 17. Oddalo se je 163 glasov; od teh je dobil naš kandidat dr. Žitnik 105, Garzarolli pa 58 glasov. Novo Mesto, 15. marca. P f e i f e r 4 6 glasov, Rohr man 3, neveljavna 2. Krško, 15. marca. P f e i f e r 5 5 g I a-sov Pet volilcev odsotnih. črnomeij, 15. marca. Viljem P f e i-fer dobil vseh 64 glasov. Od 168 veljavnih glasov jih je dobil naš kandidat Pfeifer 165, ki je sijajno izvoljen. Kočevje, 15. marca. Povše 9, Višnikar 38 glasov. Trebnje, 15. marca. Povše 37, Višnikar 9 glasov. Radeče, 15. marca. Povše 36, Višnikar 11, razcepljena 2 glasova. Vodja Povše je zmagal z 82 glasovi proti 58, katere je dobil Višnikar. Zadnji je dobil poleg 36 kočevskih samo 22 slovenskih glasov. —■ Slava zavednim volilcem na tako sijajni katoliško-slovenski zmagi! Levov, 15. marca. Ko so danes odvedli v zapor drugi oddelek kmetov - upornikov v Dawidovskem okraju, so se pojavili novi nemiri. Konjenike je vsprejela množica s kamenjem ter so morali rabiti orožje. Dva kmeta in jeden redar so ranjeni. Tri kmete so znova aretovali. Sodno komisijo so napadli razdraženi kmetje na pota v Levov ter ji skušali odvzeti sodna pisma. Berolin, 15. marca. „National Zeitg." poroča, da je državni tajnik Hollmann včeraj popoludne po dovršeni seji budgetnega odseka vložil ostavko. l>o*»-o u n a j s k a bor ж a. Dn6 15. maroa. Skupni drlavni dolg v notah.....101 gld. Hknpni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 , Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 952 , Kreditne delnice, 160 gld......361 , London vista...........119 . Nemški dri. bankovci xa 100 m. nem. drž. veli, 58 „ SO mark........................11 » 29 frankov (napoleondor)............9 , Italijanski bankovci ........45 . 0. kr. cekini......................б 20 kr. 20 . 60 . 35 . 90 , 35 , 75 * 80 . 671/« , 73 . 53V,, 10 . 65 . Dn6 13. marca. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 152 gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. , , 164 , - , Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 188 , — „ 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 10 „ Tišine srečke 4*, 100 gld.......141 , — Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 , 50 . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 1C8 .. — „ Posojilo goriškega mesta.......112 , 50 „ 4% kranjsko deielno posojilo..........99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banket 99 „ 70 „ Prijoritetne obveznice driavne železnice. .226 . — . „ , juine železnice , 173 t 50 . „ , južne železnice b% . 127 „ 80 „ dolenjskih ieleznic 4* 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........190 4 % srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld................68 St. Gendis srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke..................22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 Akcije Fer dinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3410 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 392 Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . , 87 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba , 159 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........126 gld. - kr a a . 50 . . 75 . . 50 . 50 25 60 75 Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžreban]« niviiiianjsega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na borzi. 99 Meiijurnična delniška družba M № li C U m WollzBila it. 10 Dunaj, lariahilfirstraisi 74 B. 66 вВЈГ Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh, t potom o kursnih vrednostih vseh špakulaoljskih vrednostni i papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega | oorestovan)» pri popolni varnosti naloženih glavni«. Ц {