r? rara^ronc^ ¿MjQ ¿s wU® SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 51. KNJIGA 2000 LJUBLJANA 2001 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 20, FEBRUARJA 2001 Naslov - Adtlress SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 ! telefon (Ul) 470 61 00, faks (01) 425 34 23 / elektronska poSlii: sazu@sa7u.si VSEBINA L ORGANIZACIJA SAZU............................................................................ 7 Skupščina SAZU, redn i, izredni, dopisni člani .,...„...„...,.........................., 9 n. ČLANI..................................................................................................................................................................................................................17 R azred za ?.god o v in ske in družbene vede........ .... „,..,................................. Razred za filoloSke in literarne vede „,.,..................................„..................22 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede........................................25 Razred za naravoslovne vede.......................¿¿.¡i^,...............,..,...........................29 Razred za umetnosti........................................................................................................32 Razred za medicinske vede..........................................................................35 Bibliografije članov Akademije za leto 2000 ............................................. 39 Umrli čiani......................................................................................................................................................................................................77 Aleksander Bajt......................................................................................................................................................................................95 Lojze Vodovnik......................................................................................................................................................................................98 Andrej Hieng..............................................................................................................................................................................................101 Stanojlo Rajičič......................................................................................................................................................................................103 Lojze Luigi Spacai............................................................................................................................................................................105 Mstislav Vasiljevič Volkov....................................................................................................................................................107 III. POROČILO O DELU V LETU 2000 ......................................................... 109 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2000 ............................ lil Delo skupščine SAZU -,„.,....,.,...,............................,.................................. 113 Razred za zgodovinske in družbene vede................................................... 128 Razred za filološke in literarne vede...................................................„„... 130 Razred za matematične, Fizikalne, kemijske in tehniške vede .,.................. 131 Razre d za na ra vosi ovne vede..................................................................... 132 Razred za umetnosti............................................................... ................... 134 Razred za medicinske vede.......................................................,,.,.„„„.— 135 Svet za preučevanje in varstvo okolja,,,...................................................... '36 Odbor za preučevanje narodnih manjšin ..................................................... 137 Valvasorjev odbor......................................................................................... 138 Odbor za medicinske študije........................................................................ 138 Odbor za tTajnostni razvoj............................................................................ 139 Fundacija dr. Bruno Bresclii........................................................................ 139 Od d e I e k za med n arod no s od el o vanj c i n zn an st ven o koord inacijo.............. 140 Jubileji.......................................................................................................... 147 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja................................................................147 Tiskovne konference...................................................................................................................................................148 Predavanja na SAZU..............................................................................................................................................................................149 Biblioteka SAZU............................................................................................................................................................159 IV. PUBLIKACIJE SAZU....................................................................................167 V. SUMMARY..................................................................................................... 173 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU........................................................202 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik France Bemik, redni Član Podpredsednika Kajetan Gantar, redni član Alojz Kralj, redni član Glavna tajnica Lidija AndolSek - Jeras, redna članica Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Janez Batis, redni član Ciril Zlobec, redni član Lojze Vodovnik, redni član, do 14. junija Ernest Mayer, redni član, od 23. novembra REDNI ČLAM 1(66) _ ________ Lidija Andoläek - Jeras, Janez Batis, France Bcrnik, Janez Betnik, Robert Blitic, Emilij an Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drove ni kT Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Janez Fett ich. Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Ljubo Golič, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan I ladži, Franc Jakopin, Vinko Kam bič, Taras Kermauner, Janko Kos, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Jože Krašovec, Uroš Krek, Rudi Kyovsky, Lojze Lebič, Valentin Logar, Jože Maček, Boris Majer, Ernest Mayer, Vasilij Melik, Janez Menart, Milan MiheliČ, Lev Milčinski, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Jože Pogačnik, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Miha Tiäler, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Tu m Ček, i van Vidav, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Boštjan Žckš, Andrej O, Župančič. IZREDNI ČLANI (22)_____ Ivan Brat ko, Raj ko Bratož, Franc Forstnerič, Igor Grabeč, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jcmec, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Lojze Kovačič,. Andrej Kranjc, Ivan Kreft, Janez Leveč, Milko Matiče-tov, Jože Mlinarič, Savin Sever, Saša Svetina, Alenka Šelih, Marijan Z ad ni kar, Mitja Zupančič. DOPISNI ČLANI (73)_ Kreiimir Balenovič, Frantiäek Benhair, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Henry R, Cooper jr., Aleksandar Despic, Milan R. Dimitri- jevie, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Fiaker, Rudolf Flolzinger, Ivo Frangeä, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovič, Stanislav Hafner, Erwin L Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vi I Hrymyč, Milka Ivič, S te van K aram ata, Zoran Konstantinovič, Georg K os sack, Leopold Kretzenbacher, Abel Lajtha, Henry Leeming, Rado L. Len ček, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, Juraj Martinovič, Janez Ma-titit, Anne McLaren, Gian Carlo Meniš, Mylon Eugene Merchant, Pavle Mcrku, Kiril Mieevskl, Slavko Mibaiič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohorovičič, Zoran Mušič, Hermann Müller Karpe, Karl-Alexander Müller, Vladimir A. Negovski, Rudolf Neuhäuser, Boris Pahor, Branko Pavičevič, Märton Pecsi, Slobodan Pero-vič, Jože Pirjevcc, Boris Podrecca, Livio Poldini, Bogdan Povh, Otto Prokop, Chintamani N R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpier, Peter Safar, Jakov Sirot-kovic, Erik Val dem ar Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Ste fa novic, Jože S trau s, Ivo Supičič, Gunnar OlafSvane, Rajko Tomovič, Felix Unger, John Waugh, Tri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2000 A. PREDSEDSTVO Predsednik France Bcrnik Podpredsednika Kajetan Gantar Alojz Kralj Glavna tajnica Lidija Andolšek-Jeras Tajnik 1. razreda (zgodovinske in družbene vede) Raj ko Bratož Načelnik oddelka za zgodovinske vede Rajko Bratož Načelnica oddelka za družbene vede Alenka Selili Tajnik II. razreda (filo loške in literarne vede) Jože Pogačnik Tajnik HI. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede) BoŠLjan Žekš Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede Boštjan Žekš Načelnik oddelka za tehniške vede Peter Fajfar Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede) Jože Maček Tajnik V. razreda (umetnosti) Kajetan Kovič Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Jože 1 rontclj H. POSEBNE ENOTE SAZU 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO Vodil gaje akademik Branko Stanovnik. 2. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Pabjančič. C. SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA PRI SAZU Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju prof. dr, Avguštin Lah, 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil gaje akademik Anton Vratuša. 3. VA LVASORJEV ODBOR PRI SAZU do 7, decembra Vodil ga je izredni član Matjaž Kmecl. 4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil gaje akademik Vinko Kambič, 5. ODBOR ZATRAJNOSTNI RAZVOJ od 21. novembra. Vodi i ga je akademik Robert Blinc. D. FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI od 23. februarja. Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR od 7. decembra. Vodil jo je izredni član Matjaž Kmecl. E. UPRAVA SAZLJ Upravni direktor je bil Zoran Mezeg. SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE 1. ODDELEK2AMEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA PREUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 3. VALVASORJEV ODBOR 4. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE 5. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ FUNDACIJE L FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCH I 2. FUNDACIJ A JANEZ VAJKARD VALVASOR RAZREDI 1. razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II razred za fi! o loške in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinske vede UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredov Oddelek za tisk in publikacije Finančnoračunovodska služba Tchničnonabavna in investicijska služba Oddelek za gradbene zadeve KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Nahtigal, Vidmar, Kidrič, Ramovš, Vidmar, IVIilEinski, Bernik, Raj ko, od 1939 do 1942 Član filozofsko-liloloSko-historiČnega razreda. Milan, od 1942 do 1945. Član malem al i C no-prirodos lovnega razreda. France, od 1945 do 1950. Član razreda za Zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950, Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede. Josip, od 1952 do 1976 Član razreda za filološke in literarne vede. Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. France, od 1992. Član razreda za filološke in literarne vede. Podpredsedniki Lavrif, Božidar, od 1950 do 196L Član razreda za prirodoslo vne in medicinske vede, Kuticlj, Anton, od 1961 do 1980, Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede, Ziherl, Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Kreft, Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. BI i ne, Robert, od 1980 dalje, Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kem ijske in tehniške vede od 1994, Zlobec, Ciril, od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti. Gantar, Kajetan, od 1999, Član razreda za filološke in literarne vede. Kralj, Alojz, od 1999, Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942Član pravnega razreda, Ramovš, Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološko-historičncga razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 194S, član razreda za filoloSke in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbene vede Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Goricar, Jože, od 1980 do I9S5. Član razreda 2a zgodovinske in družbene vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Drovcrtik. Matija, od 1992 do 1999, Član razreda za naravoslovne vede. Andolšck-Jeras, Lidija, od 1999. Članica razreda za medicinske vede. II ČLANI REDNI» IZREDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED za zgodovinske in družbene vede Redni člani Cevc, Emilijan, dr zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnoz-godovinskem in št itn tu Franceta Ste leta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5, septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maji 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I. razredu SAZU od 25- januarja 1991 do 7, maja 1996 in tajnik I. razreda od 1, marca 1995 do 7, maja 1996, Privatni nasiov; 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, te! 507-59-04. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubl jana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 425-3423. (iabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni Član od 23. aprila 1987. redni i lan od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-1 S-l 6. Kyovsky, Rudi, dr. prava, redni profesorja delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. avgusta 1906 v Roču, Istra, Hrvaška. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24, aprila 1981. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Jezerska 4, te!. 231-04-26. Majcr, Boris, dr, filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi, izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Me lik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17, januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni Član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo fakultete za druibene vede Univerze v Ljubljani v pokoju jn njen zaslučni profesor, Rojen 30 januarja 1933 v Žireh, Izredni član od24. aprila 198 I, redni Član od23, aprila 1987 Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5, maja 1998 in tajnik 1. razreda od 7, maja 1996 do I, aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel, 283-10-32, Službeni naslov: Fakulteta za dmibene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-51-00, faks: 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-64-23, faks: 425-34-23, ricterski, Janko, dr. znanosti, redni profesor 2a zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen I. februarja 1923 v Mariboru, Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62, Službeni naslov: SAZIJ, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 425-3423. Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani, Izredni Član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel. 507-35-89. Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, Taks: 580-52-13, Vratusa, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel, 251-01-88, Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-3 1, faks: 56827-75. Izredni člani Bratož, Raj ko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku. Izredni član od 6. junija 1995. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v I, razredu SAZU od 7. maja 1996, tajniki, razreda od 1. aprila 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel, 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, 232-03-13, faks: 425-93-37, e. poŠta: rajko.bratoz@guest.arne s. s i Hribar, Valentin, dr političnih znanosti, redni profesor za fenomenologi]o in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28, januarja 1941 v Goričici pri Ihanu, Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1292 Ig, Tomišelj I a, tel. 286-25-16. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 241-1000, faks: 425-93-37. Mlinarič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 13, marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02/331-13-94, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02/229-36-00, faks: 02/251-81-80. Šclili, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Maribora. Izredna članica od 27. maja 1997. Načelnica oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 5. maja 1998. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-3 I -93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. poŠta: alenka.selih@u-ni-lj.si Za d nikar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju. Rojen 27, decembra 1921 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Švabičeva 7, tel. 283-84-73. Dopisni člani Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 23. maja 1985. Feil, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v 1 tlbingenu. Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Fischer v on, Kurt, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v Ztirichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979. Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologi jo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v MGnchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30, maja 1991. Luckmanu, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Redni profesor za sociologijo religije, sociolingvistiko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija, v pokoju, Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27, maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10, decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine Dopisni član od 27. maja 1997. Miiller-Karpe, Hermann, rojen I. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maiui, Nemčija, v pokoju. Dopisni £lan od 27. maja 1993. Pavičcvič, Branko, rojen 2, marca 1922, Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10, marca 1977. Perovlč, Slobodan, rojen 10. septembra 1930, Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ, Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjevcc, Jože, rojen I, junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija, Dopisni član od 6. junija 1995. Kunipler, Helmut, rojen 12, septembra 1935, Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1993. Si rot ti o vič, Jakov, rojen 7. novembra 1922. Redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979. Stefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14, decembra 1938, Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Max Planck, Mšinchen, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1995, Supičit, Ivo, rojen 18. julija 1928 Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzi ko loške raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981 II, RAZRED zafiiološke in literarne vede Redni Člani Bcrnik, France, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, častni doktor Univerze v Mariboru, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti v pokoju. Rojen 13, maja 1927 v Za-pužali pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16, februarja 1988 do 1, junija 1992; član ožje ga predsedstva od 23, januarja do 14, maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska 1, tel. 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, 425-52-47, faks: 425-34-39, e pošta: darja.pate@sazu.si Gantar, Kajetan, dr znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 1 i. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6, maja 1999, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel, 540-90-60 Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, teL 470-61-27, faks: 425-6492, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si, Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241 -14-14, faks: 425-93-3 7. Jakopin, Franc, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju Rojen 29. septembra 1921 v Dram Ij a h pri Celju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vodnikova 4, tel. 505-32-88, Kermauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za dramaturgijo v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 6210 Sežana, Avber 8, Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 9. marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10 marca 1977, Tedni član od 6, junija 1983. Privatni nastov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99, KraSovee, Jože, dr, bibličnih znanosti, dr, filozofije, dr, teologije, dr. zgodovine religij -religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20. aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku Izredni član od 30 maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Privatni naslov, 1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, tel, 23 1-07-85, fax: 433-04- 05, Službeni naslov; Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 231-25-93, 432-91-97, faks: 432-92-65, e-pošta: teof-dekanat@uni-lj.si Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 11, februarja 1916 v Horjulu, Izredni član od 13. marca 1972, redni Član od 24. aprila 1981. Tajnik II, razreda SAZU od 5, marca 1975 do 3!, oktobra 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 4, tel. 232-10-04. Moravec, Dušan, dipl, filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju, Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 198 S. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92. Orešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik 11. razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. maTca 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: janež, ore-snik@uni-lj.si Službeni naslov. Filozofska fakulteta, 1000 Ljubl jana, Aškerčeva 2, tel. 241-1422, faks: 425-93-37, e,pošta: janez.oresnik@uni-lj.si Paternu, Boris, dr, literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni (lan od 29, marca 1979, redni Član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28. Pogačnik, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14, marca 1933 v Kovorju. Dopisni član od 30, maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni Član od 27. maja 1997. Tajnik II. razreda SAZU od 23. marca 1999. Privatni naslov: 2000 Maribor, Koroška cesta i 18/VI1, tel, 02/ 252-34-01. S (a li oni k, Janez, dr. filoloSkih znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska i 3, tek 251-66-92. Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1 i. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Šarliova IS, tel. 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1000, faks: 425-93-37. Ziidravec, Franc, dr znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. septembra 1925 v StroČji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29, marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredna člana Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen23. februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje), Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov; 1231 Ljubljana Črnuče, Pot vČeželj 14, tel. 537-40-14. Mntičetov, Milko, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel. 426-51-86. Dopisni i lani Cooper, Henry R. jr, rojen 30. septembra 1946, Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995. Flakcr, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni Član od 23. aprila 1987. Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakulteteUniverze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Clesemann, Gcrhard. rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Glessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989. Grickat-Rad ulovil, Irena, rojena 19, januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRJ. Dopisna članica od 6, junija 1983. Hafner, Stanislav, rojen 13. decembra 1916. Redni profesor za slavistiko Univerze v Gradcu, Avstrija v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1997, I vič, Milka, rojena i I. decembra 1923. Redna profesorica za srbski jezik in hrvaSki jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, ZRJ. Dopisna članica od 6. junija 1983. Konstantinovič, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v lnnsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989. Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za ctnogralijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Leeming, Henry, rojen 6, januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokojti. Dopisni član od 23. maja 1985. Lenček, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991. Martino vič, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985, Neuhäuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933, Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 6. junija 1995. Sva ne, GunnarOlaf, rojen 25, septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Lrhusu, Danska. Dopisni član od 18. maja 1989. III. RAZRE D za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani Blinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen 31, oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska I, tel. 231-52-13. Službeni naslov: Institut Jožef Štefan, 1111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 477-33-44, 477-32-81, 477-39-00, faks: 426-32-69, e. pošta; robert.blinc@ijs.si Dolar, Davorin, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profe- sor. Rojen i. februarja 1921 v Kranju, izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 251-08-28. Fajfar, Peter. dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: ! 000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 251 -98-52, Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80, faks: 425-06-93, e, pošta: peter.fajfar@ikpir.fgg,uni-lj.si Globevnik, Josip, dr, znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubl jani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23, maja 1985, redni Élan od 18. maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11. Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 1111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48, faks: 251-72-81; e. pošta: josip.globevnik@fmf,uni-Ij si GoliC, Ljubo, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski gorci, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27- maja 1993. Privatni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 540-40-07, Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15, oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni i lan od 25. marca 1976, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel, 426-55-57. Gyergyek, Ludvik, dr, uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor Univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in k i bern etiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 2. septembra 1922 v Vidoncih, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov. 1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel, 283-48-93. Hadžr, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c, (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21. marca 1974. Tajnik 111. razreda SAZU od 27. oktobra 1980 do 30. junija 1992. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59. Službeni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel. 476-02-70, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor za biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni Član od 27, milja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZU od 6, maja 1999. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Čmuče, Planinska 26, tel. 537-48-25. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-28, faks: 425-6492, e, pošta: daija.scrbelj@sazu,si, fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-84-11,476-82-37, faks: 476-82-39. e.pošta: a loj z.kralj@fe.tr ti i-Ij.si Pekfcmk, Janez, dr. ing, liabil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kiber-netiko, obdelovalne sisteme In računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29, marca 1979. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel, 534-85-00. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 25232-24, 477-12-00, faks: 521-85-67,e. pošta: janez,pek!enik@fs.uni-lj.si Sta nov nik, Branko, dr, znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 1 i. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni Član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21. septembra 1999. Privatni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755 -1 i -40. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel, 241-92-38, tel,in faks: 426-32-57, e, pošta: branko.stanovnik-@uni-lj.si, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel.470-61-34, faks: 425-53-30, e. pošta: intemational@sazu.si Ttšler, Miha, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Luko v ic a pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, Taks: 365-75-85, e, pošta: miha.tisler@uni-lj.si Vida v, Ivan, dr, filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija, Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 3, tel. 232-13-03, Zekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne iti kemijske vede III. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 in tajnik III. razreda od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel. 232-92-93. Službeni naslov: Inštitut zabiofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipi-čeva 2, tel, 543-76-18, 543-76-00, faks: 431-51-27, e. pošta: bostjan,zeks@bio-fiz.mf.uni-Ij.si Izredni Člani Bra t ko, Ivan, dr, računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10. junija 1946 v Ljubljani. Izredni Član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, fax: 426-46-47, e, poŠta: i van .brat ko@fri. un i -lj. s i Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen L maja 1958 v Ljubljani, Izredni član od S. aprila 1999. Privatni naslov: 1231 Ljubljana-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56,476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta: franc, forstnerič @fmf.uni-ij .si Grabeč, Igor, dr. znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939, Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, KanLetova 75, tel. 256-37-18. Službeni naslov: fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 47712-00, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si Kernel, Gabrijel, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e, pošta: gabrijel,kernel@ijs.st Lev«, Janez, dr. znanosti, redni profesor za kemijsko inženiTstvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju, Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel: 476-02-80, 476-03-14, faks: 426-45-77, 425-92-24. e. pošta: janez.levec@un i-lj.si Dopisni člani Balenovič, Krešimir, rojen 17. maja 1914. Redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976. Boriscvič, Nikolaj A., rojen 21, septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija, Dopisni član od 24. aprila 1981, Bi atos, Savo, rojen 28. juli ja 1926, Redni profesor za fiziko, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987, D es pié, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ. Dopisni član od 25. marca 1976. (jrdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, Halm, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barke-leyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981. Hajdin, Nikola, rojen 4, aprila 1923, Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merchant, Eugene My Ion, rojen 6. maja 1913, Višji sveto vaiec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987. Müller, K ar I-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v ZUrichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987. Dopisni član od 23. aprila 1987. Povti, Bogdan, rojen 20, avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Hej-delbergu, Nemčija, Dopisni član od 10, marca 1977. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30. junija 1934. Redni profesor za kemijo in direktor ter predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Stankowski, Jan, rojen 1 januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska, Dopisni član od 27. maja 1993. Tomovič, Rajko, rojen 1. novembra 1919. Redni profesor za računalništvo in biome-dicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, ZRJ v pokoju. Dopisni član od 18, maja 1989. Waugh, John S,, rojen 25, aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18 maja 1989. IV. RAZRED za naravoslovne vede Redni člani D raven ik, Matija, dr, znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartira-nje 11 Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23, aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 534-34-35. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-48, faks: 425-3423, e. pošta: sazu@sazu.si Gams, Ivan, dr. znanosti. Tedni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23, maja 1985. Privatni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, c-poita; ivan.gams@guest,ames.si Gogala, Matija, dr, znanosti, muzejski svetnik, direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 8, aprila 1999, Privatni naslov: 135 I Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičrtico 6, tel, 365-44-44. Službeni naslov: Pri rod os lov ni muzej Slovenije, 1000 Ljubljana, Prešernova 20, tel. 241-09-40, 241-09-49, faks: 241-09-53, e. poŠta: matija.gogala@uni-1j,si Grafenauer, Slanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kTistalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17, aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15-februarja 1989. Privatni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04/ 595-79-83, v mesecih inkl. maj do avgust 5232 Soča, Trenta 56 F, mobi: 041 812-448. Maček, Jože, dr, agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmako-logijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v OleŠčah pri Laškem. Izredni č lan od 18, maja 1989, redni član od 6. junija 1995. Tajnik IV. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid. Jerančičeva 12, tel. 512-35-3 I. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, 256-37-70, Taks: 423-10-88. Mayer, Lrnest, dr. filozofije, botanik - taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Li Jovana lladžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983, Tajnik IV. razreda SAZU od 15. februarja !989 do 7. maja ¡996 m član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 23. novembra 2000. Privatninaslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel, 251-46-59. Službeni naslov: SAZU, i 000 Ljubljana, Novi Irg 3, tel. 470-61-45, faks: 425-34-23. Pkniiar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, bioslratigrafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5. avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04/ 531 -41 -12. Šercelj, Alojz, dr, znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana lladžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8, decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah, [¿redni Član od I S. maja 1989, redni član od 27, maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, teL 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v PaleontoEoš-kem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Šalamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23. maja 1985, redna članka od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zelena pot 13, tel. 283-18-34. Službeni naslov: Paleontologi inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Gosposka 13, tel. 470-63-73, Vrišcr, Igor, dr, znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fak Lil tete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23 aprila 1987, redni član od 27. maja 1993- Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel, 283-43-98. I/redui člani Kranje, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5, novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1995, Privatni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05/ 720-15-10, e. pošta: maja.kranje 1 @siol .ne! Službeni naslov: 1ZRK ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05/ 700-1931, faks: 05/ 700-19-99, e, poŠta: kranjc@zre-sazu.si Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu, Izredni član od 27. maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Kremžaijcva 36, tel. in faks: 517-14-88, Službeni naslov; Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel, 423-11-6, e. pošta: ivan.kreft@guest.ames.si Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, Rojen 25, decembra 193 I v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 6!, tel, 432-4! -66, Shdbeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-63-24, faks: 425-34-23. Dopisni člani Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. 1 lottiiigLT, Lukas Conrad, rojen 25. februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v G eo I oš ko-palec nto loškem inštitutu Univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993. Karam a t a, Stevan, rojen 26. septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Rudar-sko-gecloške fakultete v Beogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni Član od 30. maja 1991. Maceljski, Milan, rojen 27, decembra 1925, Redni profesor za entomologijo in fito-farmakologljo na Agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu, v pokoju, Dopisni član od 8. aprila 1999. Micevski, Kiril, rojen 29. aprila 1926. Redni profesor za rastlinsko sistemizacijo in geobotanlko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Pecs i, Mart on, rojen 29. decembra 1923. Profesor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989. Poldini, Livio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinskoekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6. junija 1995. V. RAZRED za umetnosti Redni člani Bcrnik, Janez, akademski slikar, rednt profesor Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231 -17-66, 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel. 04/ 580-21-05. Kovtč, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel, in faks: 436-86-52. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani, izredni član od 29, marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V, razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Privatni naslov: 4248 Lesce, Na vrtači 5, tel. 04/531-80-91. Le bič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist In redni profesor za glasbenoteo-retične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na Prevaljahna Koroškem, Izredni Član od 30. maja 1991, redni Član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, teL 518-31-55. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax: 425-3423. Menart, Janez, pesnik in prevajalce, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V. razreda od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, tel. 231-33-31. MUielii, Milan, dipl. ing. arhitekt, samostojni kulturni delavce v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva22, tel, 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-14-48. Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah Izredni Član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tet. 251-67-35. TrŠar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 25 ! -39-28, atelje: 1000 Ljubljana, S vet Ce va 1. Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26, oktobra 1929 v Zgornji JavorŠČici, Izredni Član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, tel, 425-16-56. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinaT, UTednik, v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989, Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 do 6. maja 1999 in član predsedstva S AZU po 22. členu Zakona o S AZU od 6, maja 1999. Privatni naslov 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel, 231-28-76. Službeni naslov: S AZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-61-43, faks: 425-3423, e, pošta: sazu@sazu,si Izredni člani Jančar, Drago, pisatelj, tajnik Slovenske matice v Ljubljani. Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Štihova 2, tel. 432-33-22. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. in faks: 251 -42-00, e-po5ta: drago.jancar@siol.net Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1995. Privatni naslov; 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel. in faks: 04/ 580-21-66, studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel, 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec-@siol.net KovaČic, Lojze, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih, v pokoju, Rojen 9. novembra 1928 v Baslu, Švica. Izredni član od 27. maja 1997, Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, tel. 534-31-23. Sever, Savjn, univ. dipl.ing. arhitekt, svetnik v Slovenija projektu, v pokoju, Rojen 27, junija 1927 v Krškem. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Lambergerjeva t, tel. 534-27-01, atelje: 1000 Ljubljana, Cankarjeva l,tel. 425-42-95, Dopisni člani Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka, Dopisni član od 23, maja 1985, Hrajdič, Ivan, rojen 16, junija 1924, Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 18. maja 1989, Handke, Peter, rojen 6, decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija, Dopisni član od 23. aprila 1987. Hrymyc, Vi!, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalcc. Tajnik uprave Kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30, maja 1991, LipuŠ, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni Član od 23. maja 1985. Matičič, Janez, rojen 3. junija 1926, Komponist in honorarni docent za analizo glasbenih foTm in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju, Pariz, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Merkü, Pavle, rojen 12, julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia »Trst A« v pokoju, Italija, Dopisni član od 23 maja 1985 Mihalrč, Slavko, rojen 16, marca 1928. Pesnik v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995. Mohorn v ičič, Andre, rojen 12. julija 1913. Redn i profesor za arh itekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983. Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909. Akademski slikar v Parizu, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednj i višji Šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. ing. arhitekture, Direktor Inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Rebula, Alojz, rojen 21, julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. VI. RAZRED xa medicinske vede Redni člani Andolšek - Jeras. Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njena zaslužna profesorica. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna Članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; giavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Župančičeva i 4, tel. 251-60-44. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61 -26. faks: 425-6492, e. pošta: darja.serbelj@sazu.si Bat is, Janez, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 15, marca 1919 na Konju pri Litiji. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992 in član predsedstva SAZU po 22, členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996. Privatni naslov; 1000 Ljubljana, Slovenska 55 c, tel, 232-65-26. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61 -47, faks: 425-3423. Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. j Linija 1940 v Scstržah pri Ptuju, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Palmcjcva 12 (A-10), tel. 568-30-82. Službeni naslov: Klinični ccnter, Klinični oddelek za nevrokirurgijo, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, tel. m faks: 433-41-63. Fcrluga, Dušan, dr. znanosti, redili profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28, maja 1934 v Grubišnjem polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglali 111, tel. 283-33-75. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubl jana, Korvl-kova2, tel. 540-30-42,524-63-73, faks: 230-18-16, e. pošta: ferluga@ibmi.mf.uni-Ij.si Fetfich, Janez, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9. oktobra 1921 v Ljubljani, izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Veselova 19, tel 426-43-00. KambiČ, Vinko, dr. znanosti, redni profesoT zaotorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor, Rojen 7, aprila ! 920 v Metliki, Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Levčeva 6, tel, 251-38-68. Milčinski, Lev, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 23. junija 1916 v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6, junija 1983. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Beethovnova 12, tel, 251-08-39. Trontelj, Jože, dr. znanosti, dr. medicine, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrolog ije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja oddelka za nevro-biološke raziskave in razvoj Inštituta za klinično nevroftziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen L junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Tajnik VI. razreda SAZU od 28. septembra 1999. Privatni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel. 364-50-09. Službeni naslov: Inštitut za klinično ne vro fiziologij o. Nevrološka klinika, KC, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 543-15-00, 543-15-25, faks: 230-27-71, e. pošta: joze.trontelj @kclj.si Župatiiif, Andrej O., dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 27. januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5, februarja 1970. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 251-69-74. Službeni naslov: Kabinet prof A. O, Župančiča, Pato fiziološki inštitut Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-23, faks: 543-70-21. Izredni člani Horvat, Matija, doktor znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske faku-tete Univerze v Ljubljani, Rojen 23, septembra 1935 vŠkotji Loki. Izredni član od 27. maja 1997. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, JakČeva 38, tel, 5248-88-06. Službeni naslov: Klinični center, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. in faks: 431-7155, e, pošta: matija.borvai@tnf.uni-lj.si Kordaš, Marjan, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji. Izredni Član od 6. junija 1995, Privatni naslov: i 000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Shdbeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1104 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 543-70-83, faks: 543-70-2 i; e. pošta: marjan.kordas@mf.uni-lj.si Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiztko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6, junija 1995. Privatni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubl jani, 1000 Ljubljana, I.ipičeva 2, tel. 543-76-00, faks: 431 -51 -27, e-pošta: sasa.sve-ttna@biofiz,mf.uni-lj.si Dopisni člani Dimitrij evič, Milan R., rojen 27. januarja 1931. Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, liaylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981. Lajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v N.S, Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v Wellcome CRC inštitutu, Cambridge in podpredsednica Kraljevskega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Kedni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesor za eksperimentalno medicino in direktor Meakins-Chri-stie Laboratorijev McGill Univerze, Montreal P.Q., Kanada. Dopisni Clan od 6. junija 1983. Megovski, Vladimir A,, rojen 19, marca 1909. Direktor Inštituta za splošno reanimato-logijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni Član od 6. junija 1983, Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Hum-boldtove Univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni Član od 23, aprila 1987. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924 Redni profesor za reanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatolo^ke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Stälberg, Erik Valdemar, rojen 21, aprila 1936. Redni profesor zaklinično nevrofizio-logijo Univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Unger, Felix, rojen 2. marca i946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 2000 France Bernik RAZPRAVE IN SESTAVKI - IZBOR Tolerance and Truthfulness to Oneself. Texte zur Toleranz I. Annais orthe European Academy of Sciences and Ans, Vol. 27, NR.X., 200(1. EASA, Salzburg - Wien 2Û0Û, str 19-21. Strpnost in eksistenca. Nova revija XIX, julij/avgust 2000, St 219-220. str. 28-34. Nagovor, Zbornik o Janezu Sveto k ri i kern. Prispevki s simpozija v Vipavskem Križu 22.-24. april 1999. SAZU, Ljubljana 2000, str 13-14. Slavnostni govor o Francu Jelovšku. Odkritje spomenika Francu Jelovšku. Mengšan VIII, ät, 76, oktober 2000, str. 14-15, Jasnovidec naše zgodovine. Zbornik slavnostnih govorov ob slovenskem kulturnem prazniku v središču Slovenije 1986-2000. Društvo za razvoj in varovanje Geos-sa, Litija 2000, str. 55-57. Evropska istovetnost Prešernovega Krsta pri Savici- Kmetijske in rokodelske novice. Timaro Productions, Ljubljana v nedeljo 3, grudna 2000, str. 1. Prelomna novost v slovenski ljubezenski poeziji. Delo - Književni listi 11. maja 2000, str. 15. Gradnikova pisma. Prelomna novost v slovenski ljubezenski poeziji, Štefan Mauri, Mesec je vstal. K an tata za izvajalce: ženski zbor, sopran (solo) in klavirsko spremljavo. AvČe 2000, str, 5-6. Emilij an Cevc - leposlovni ustvarjalec. Vita art i s pe renn is, Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca. Festschrift Hmilijan Cevc. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2000, str. 29-34. Lojze Lebič - skladatelj in glasbeni teoretik. Lojze Le bič, Od blizu in daleč. Kulturno društvo Mohorjan, Prevalje 2000, str. 3-4. UREDNIŠTVO Stanko Majcen. Zbrano delo. Tretja knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. DZS, d,d. Ljubljana 2000, 356 str, Jože Udovič Zbrano delo. Druga knjiga. Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal France Pibernik. DZS, d.d, Ljubljana 2000, 483 str. Edvard Kocbek. Zbrano delo. Sedma knjiga (prvi del). Glavni urednik France Berti ik, Uredil in opombe napisal Andrej Inkret, DZS, d,d, Ljubljana 2000, 805 str. Edvard Kocbek Zbrano delo. Sedma knjiga (drugi del). Glavni urednik France Bernik. Uredil in opombe napisal Andrej Inkret. DZS, d.d. Ljubljana2000, 848 str INTERVJUJI Intervju. Spraševala Živa Emeršič-Mali. »Osmi dan«. TV Slovenija 1, 27. januarja 2000, Kultura je ženska. Spraševala Elza Budau, »Večerni utrinek«. Radio Slovenija I, 5, februarja 2000, (ponovitev oddaje 7, marca 1998). »Uspešen znanstveni dialog o strpnosti med različno mislečimiSpraševala Jasna Kontler-Salamon. Delo-Znanost 15. marca2000, str. 16. Intervju. Spraševal je Borut Pogačnik. »Odprta dlan«. Radio Glas Ljubljana, 15, marca 2000, Slovencev iz tujine med čtani ne bo - dokler jih ne ho nihče predlagal Spraševala Jasna Kontler-Salamon. Delo - Znanost 15. novembra 2000, str. 26, Intervju. Dr. France Bsrmk Spraševal Janez Marke 5. Mag, letnik 6,5t, 52,27, dec cm -bra 2000, str. 38-41. Janez Bernik SKUPINSKE RAZSTAVE - IZBOR Triennale europea dell 'incisions - L 'intelligenza della mano da Picasso a Beuys. Ca-stello d i Gorlzia, Gorica, 14. julij-30. september. Galerie Šikoranja. Umetniki galerije - Rosegg, 22. november-22. december. H segno e /a memoria - Biennale deli'incisione contemporanea. Italia - Slovenia 2000. (Premio Tiepolo). Mirane - Venezia Bare he sa, 18. november 2000-7. j a* nuar 2001. Likovni umetniki za Prešernovo mesto - Prešernovi nagrajenci. Mestni muzej Kranj, n o vemb er-d ec e mber. [/3—3. Trienale sodobne slo venske. umetnosti - Vulgata. Moderna galerija. Ljubljana, 14, december 2000- 8. februar 2001. IZVIRNE REPRODUKCIJE Niko Grafenauer, Dihindili Mladinska knjiga, Ljubljana 2000 Likovne priloge Janez Bemik, I z cikla Bližina samote. Ampak, Založba Nova revija, december 2000, št. 4 (Besedilo: Marijan Tršar). Robert Blinc MONOGRAFIJA The Physics of Ferroelectric and A nt ¡ferroelectric Liquid Crystals. Singapore, World Scientific, cop. 2000, XI1,668 str., ilustr. (Avtorji: l. Muševič, R. 13line, B. ŽekS,) ČLANKI H-MN Double Resonance of TNT from a Land Mine. Phys. Status Solid! 180, (2000), str. 541-545. (Avtorji: R Bfinc, J, Seliger, D, Arčon, P. Cevc, V, Žagar,) Effect of a Disorder Degree on the Vibrational Spectrum of Relaxor Ferroelectric PbSettlTa,/2Or Phys. B Condens. Matter 276-278, (2000), str, 485-486, (Avtorji: S. N, Gvasaliya, S, G. Lushnikov, I. G. Siny, L L. Sashin, T, A. Shaplygina, R, Blinc.) Crossover from Glassy to Inhomogeneous-Ferroelectric Nonlinear Dielectric Response in Relaxor Ferroelectrics. Phys. Rev. Lett, 84, (2000), str. 5892-5895, (Avtorji: V. Bobnar, Z. Kulnjak, R. Pire, R. Blinc, A. Levstik,) Proton Spin-Lattice Relaxation and Local Symmetry of the H bond in Rb ,H(SO)7 Phys, Rev. D 61, (2000), str. 197-202. (Avtorji: U. Mikac, B, Zalar, J. DolinSek, L Seliger, V, Žagar, O. Plyushch, R, Blinc.) "Sč NMR Study of the Relaxor Tram iti on in a lead Scandotantalate Single Crystal. Phys, Rev. B 61,(2000), str, 253-257, (Avtorji: R. Blinc, A. Gregorovič, B. Zalar, R. P ire, S. G, Lushnikov.) Unique l-q and 3 -q Incommensurate Phases in P roust it e: 71 As NQR Line-Shape and Spin-Lattice Relaxation Study, Phys, Rev, B 61, (2000), str. 1003-1013. (Avtorji: T, Apih, U. Mikac, J. DolitiSek, J, Seliger, R, Blinc,) "Rh NMR Study of Phase Transitions below Room Temperature in a LiK^Rb^ ^SCK Mixed Crystals. Phys. Rev. B 61, (2000), str. 9307-93 13. (Avtorji: H. J. Kim, D. Y. Jeong, B. Zalar, R, Blinc, S. H Choh.) Lifshitz Point in the Phase Diagram of a Ferroelectric Liquid Crystal in an External Magnetic Field. Phys, Rev, E 61, (2000), str, 3961-3968. (Avtorji: M. Šk ara ho t, R. Blinc, L MuievtC, A. Rastegar, Th. Rasing.) Influence of Surface Treatment on the Smectic Ordering within Porous Glass, Phys. Rev. E 62. (2000), str. 718-725, (Avtorji: S, Kralj, A. Zidanšek, G. Lahajnar, S. Žumer, R. Blinc,) Atomic Force Microscope Evidence for the Existence ofSmecticlike Surface Layers in the Isotropic P h as s of a Nematic Liquid Crystal. Phys. Rev, li 62, (2000), str. R3055-R305S. (Avtorji: K. KoČevar, R. Blinc, ¡1 Muševič.) Interlayer Molecular Exchange in an Ant ¡clinically Ordered C hiral Liquid Crystal. Phys. Rev. 1162, (2000), str. R37-R40, (Avtorji: B. Za I ar, A. Gregorovič, R. Blinc.) Interlayer Exchange Effects In the Deuteron NMR of Ferroelectric and Antiferroelcc-trie liquid Crystals. Fenroclectrics 245, (2000), str. 673-677. (Avtorji: R Blinc, B, Zalar, A. Gregorovič, M. Simšič, A Zidanšek, M. Neubert.) The Spherical Random Bond - Random Field Model and the Relaxor to Ferroelectric Transition. Ronald E. Cohen, ur, Melville, New York: American Institute of Physics, (2000), str, 30-37. (Avtorji: R. Blinc, R. Pire.) NMR and the Spherical Random Bond- Random Field Model of Relaxor Ferroelec-trics. J. Phys. Chem. Solids 61, (2000), stT. 1774 83. (Avtorji: R. Blinc, J. Dolin-Šek, A. Gregorovič, B. Zalar, C. Filipič, Z. Kutnjak, A, Levstik, R. Pire.) Deuteron NMR Lines h apes in the Antiferroclectric Liquid Crystalline Phase of MHPOBC. Z. Nat. forsch. A.J. Phys. Sei. 55, (2000), str. 298-300. (Avtorji: R. Blinc, A. Gregorovič, B. Zalar.) Isotope Effects in Rh1H(SOJ2 Type Crystals; Is Proton in the Centre of the H Bond? Ferroelectrics 239, (2000), str 375-380, (Avtorji: U. Mikac, D, Had?J, R. Blinc.) lsSc and"Nb NMR in Relaxors. Ferroelectrics 240, (2000), str. 207-212. (Avtorji: R. Blinc, B. Zaiar, A, Gregorovič, R, Pire, M. D, Glinchuk.) Magnetni sistemi za polarizacijsko ojačani NQR detektor min, Zahteva za podelitev patenta Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št, P-200000141, Ljubljana, 7, 6, 2000, (Avtorji: Z, Trontelj, J. Lužnik, R Blinc, G. Lahajnar, J, Seliger.) Ivan Bralko Control skill, machine learning and hand-crafting in controller design V: Machine Intelligence 15: Intelligent Agents (ur. K, Purukawa, D. Michie, S. Mugglcton, Oxford University Press, 1999 (2000), str. 130-153. (Avtorja; I Bratko, T. Urban-čič.) Skill modelling through symbolic reconstruction of operator s trajectories. V: IEEE Trans, on Systems, Man and Cybernetics, Part A, Vol. 30, (2000), str. 617-624. (Avtorja: D. Šuc, I. Bratko.) Machine learning for survival analysis: a case study on recurrence of prostate cancer. V: Artificial Intelligence in Medicine, Vol. 20, (2000). str. 59-75. (Avtorji: B, Zupan, J. Demšar, M. W. KaUan, J. R. Beck, I. Bratko.) Problem decomposition for behavioural cloning. V: Lecture Notes in Artificial Intelligence Vol. 1810 (ur. R, Lopez de Mantaras, E. Plaza), str. 382-391 (Proc. ECML'2000, Barcelona, June 2000). Published by Berlin: Springer-Verlag 2000, (Avtorja: D. Sue, I. Bralko.) Qualitative trees applied to bicycle riding. V: Proc. Machine Intelligence 17 (ur. K. Furukawa, S. Muggleton, D. Michie, L. De Raedt), Bury St. Edmonts, UK, July 2000, str. 81-93. (Avtorja: D. Sue, 1. Bratko.) Induction of concept hierarchies from noisy data. V: Proc. 175,1 Int. Conf. Machine Learning, ICML'2000 (ur. P. Langley), Stanford, CA„ June 2000 Published by Morgan Kaufmann (San Francisco, C A.), 2000, str. 1199-1206, (Avtorji: B, Zupan, I. Bratko, M Bohanec, J. Demšar.) Rajkn Bralož Gelasio I, papa, santo. V: Dizionarto biográfico degli Italian!, vol, 52, Roma 1999, str. 802-807, IIpairiureato di Grado e il monoielismo. Studi Goriziani 87-88, Gorizia 1998 (2000), str. 7-37, La chi esa aquileiese e i barbari (V-VU sec). V; Aquileia e i I suo patriarcato. Atti del Con vegno Internazionale d i Studio (Ud ine 21 -23 ottobre 2000), a cuta di Sergio Tavano, Giuseppe Bergamini, Silvano Cavazza, Udine 2000, str. 101-149. L'odierna Slovenia. V: Aquileia romana e cristiana frail e V secólo (a cura di Gino Bandelli). Omaggio a Mario Mirabella Roberti (a cura di Claudio Zacearía), Antichita A Itoadr¡afiche 47, Trieste 2000, str, 489-533 (soavtor Slavko Cigleneíki). Meniš Ivo v rimskih provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. V: Vita artis pcrennis. Ob osemdesetletnici akademika Emilijana Cevca (ur. Alenka Klemene), Ljubljana 2000, str. 103-126. Ferdo Géstrin (1916-1999). Letopis SAZU, 50, 1999, Ljubljana 2000, str, 123-126. Patriarchi, Quindici secoli di civilitf fra rAdriatico e 1'Europa Centrale, a cura di Sergio Tavano e Giuseppe Bergamini, Milano 2000 (katalog razstave Aquileia-Ci-vidale 2000). R, Bratož z desetimi (10) prispevki: / primi veseovi (str 69-70); Cristogramma in bromo di Vipota (str 83-84); L 'assedio attilano di Aquileia del 452 (str, 130-13 i); Epígrafe di Gaudemio (str, 131-132); Epígrafe di Marciano (str, 152-153); Augusta Vindellcorum (str. 195-196); Celela (str. 197); Emona (str. 199-200); Poetovio (str. 203); Sab iona (str. 204). Prelomni trenutki i- časov antike in preseljevanja ljudstev. V: Temeljne prelomnice preteklih tisočletij. XXX. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev Rogla, 28.-30, sept. 2000, 8 (povzetek referata). Koprska škofija ud prve omembe (599) do srede 8. stoletja. V: Mednarodna znanstvena konferenca »1400. letnica koprske škofije in omembe Slovanov v Istri« (Koper, 12.-]4. oktober 2000), Koper 2000, str. 15-17 (povzetek). La d i očesi d i Capodistria dali a prima menziom (599) alia metr dell'VHI secolo. V; Convegno mternazionale »1400 anni della diocesi di Capodistria c della prima inenzione degli Slavi in Istria« (CapodistTia, 12-14 ottobre 2000), Capodistria 2000, str. 18-20 (riassunto). Socialni vidiki širjenja krščanstva (I .-3. stoletje), Zgodovina v šoli 9 (3-4), 2000, sir 16-26. Potek bitke pri Frigidu. V: Jože Rode, Spopad pri mrzli reki, Celje 2000, str. 442-448 (dodatek k zgodovinskemu romanu). ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, 14, knjiga, MK, Ljubljana 2000, Venetia et Histria (str. 183-184), Vojna (antična doba) (str. 316-317), Vojska (antična doba) (str 333-334). Peter Fajfar A nonlinear analysis method for performance-based seismic design, Earthquake Spectra, 16 {2000) j str. 573-592. A procedure for estimating input energy spectra for seismic design. Journal of earthquake engineering, 4 (2000), str. 539-561. (Avtorja: Y. H. Chai, P. Fajfar,) Obnašanje »potresno varnih« objektov — pričakovanja in realnost. Ujma, 13 (1999), str, 240-244, Failure mode and ductility demand - Influence of building asymmetry. V: Moment resistant connections of steel frames in seismic areas, design and reliability, F M. Mazzolani, urednik, E & FN Spon, London, New York, 2000, poglavje 7.4, str. 539-561. (Avtorji: P. Fajfar, D. Marušič, L Peruš,) Design methodology - General definitions and basic relations. V: Moment resistant connections of steel frames in seismic areas, design and reliability, F. M. Mazzolani, urednik, E & FN Spon, London, New York, 2000, poglavje 8.1, str. 565-578. A practical nonlinear method for seismic performance evaluation. V: Advanced technology in structural engineering, Proceedings of the 2000 Structures Congress & Exposition, Philadelphia. M. Elgaaly, urednik, ASCE, 2000, CD-ROM, S str. On seism ic b ehavior and math ematical mo del I ing of infilled RCfram e stru ctures. 12 th World Conference on Earthquake Engineering, Auckland, Proceedings, New Zealand Society for Earthquake Engineering, Auckland, New Zealand, 2000, CD-ROM, 8 sir. (Avtorja: M, Dolšek, P Fajfar.) A method for seismic performance evaluation of buildings and bridges. V: Faculty of Civil and Geodetic Engineering on the doorstep of the millennium - on the occasion of its 80th anniversary. M, l ischinger, urednik, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana2000, str, 33-46. (Avtorji: P, Fajfar, M. Fischinger,T. lsako-vič.) A transparent nonlinear method for seismic performance evaluation. V: Implications or recent earthquakes on seismic risk, (Series on inn ovation in structures and construction, 2), A.S,Elnasliai in S.Antoniou, urednika. Imperial College Press, London, 2000, str. 165-176. (Avtorja: P. Fajfar, M. DoBek.) New methods for assessment and design of structures in seismic zones: present state and research needs. Mitigation of seismic risk - Support to recently affected European countries, Proceedings, European Commission, Joint Research Centre, 1s-pra, 2000, 4 str. (Avtorji: G. M. Calvi, S. Pampanin, J. Ward, P. Fajfar.) Slovenska znanost na razpotju. Zbornik referatov na posvetu Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, Ljubljana, 27. marec 2000, M. Kor-daš, A, Kralj in B. Stanovnik, uredniki, SAZU, Ljubljana 2000, str. 139-142. (Avtorji: P, Fajfar, J. Leveč, 13. Žekš.) Dušan Ferluga 14 objavljenih del, od teh sta najpomembnejša; A ntineutrOphil cytoplasmic autoantibodies — antigen specificity and associated diseases. Wien, Klin Woehensehr 2000; 112/15-16, str, 665-670. (Avtorji; Vizjak A, Nagode B, Rott T, Koselj M, Rozman B, Kaplan - Pavlovčič S, KoSnik M, Petrič V, Ferluga D.) Correlation among WHO classes, histomorphologic patterns of glomerulonephritis and glomerular immune deposits in SLE. Wien, Klin. Woehensehr. 2000; 112/1516, str. 692-701. (Avtorji: Ferluga D, Jerše M, Vizjak A, Hvala A, Rozman B, Kos -Golja M, Bren AF.) Ivan Gams PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Stanje v (prirodnojgeogra/ski regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik 72-1, Ljubljana 2000, str, 53-60. Spremenljivi sezonski padavinski režim in njegov vpliv na suše in povodnji. Ujma, Ljubljana 1999, stT. 195-198, OBJAVLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Doline morphogenetic processes from global and local viewpoint. Acta carsologica, 29, 2, Ljubljana 2000, str. 123-138. Kajetan Gantar KNJIGE Sofokles, Ajant - Trahinke - Filoktet. Prevedla Kajetan Gantar in Brane Senegačnik. Prevod in opombe (str. 5-75 in 145-220). Iz antičnega sveta 32 (Založba Obzorja, Maribor 2000), 240 str. Plut ar h, Življenja velikih Rimljanov. Prevedel Anton So vrt. Izbral in jezikovno pregledal, spremno besedo in opombe (str. 219-284) napisal Kajetan Gantar. Klasiki Kondorja XXX11I (Mladinska knjiga, Ljubljana 2000), 285 str, ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI Quid Procopius Caesariensis de populiš septentrional ibus et Slavic is tradiderit. Ro-manobarbarica 15 (Roma 1998), str. 49-66. Quomodo a sociis Academiae Operosorum Labacensium litterae Latinae cultae sini. -Loquela vivid a (Wtirzburg 1999), str. 174-1EO. Od homerskega do sodobnega heksametra. Živa antika 49 (Skopje 1999), str. 27-44. Ob izidu dvojezične študije J. Krašavca »Nagrada, kazen in odpuščanje: Phys. Lett. 13479 (2000), str. 118-128 (DELPHI collaboration, več avtorjev). Inclusive S and L(l520) production in hadronic Z decays. Phys. Lett. B475 (2000), str. 429-447 (DELPHI collaboration, več avtorjev). Search for charginos in e , Italija. Dopisni član od 29. marca 1979, Ošfir Kare!, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27, decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteletv Dimitar, rojen 26, novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981. Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl L decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristîko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materi al izma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. PavSif Vladimir-Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29, septembra [993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965, Pcisiaijinov Leonid Scmcnovič, rojen 18, avgusta 1908, umrl 27, decembra 1978, dr. med,, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979. Peterlin Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21, decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, Pitamic Leonid, rojen 15, dcccmbra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17, decembra 1996. Plečnik Jože, rojen 23, januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemclj Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr, fiL, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni Član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, priro-doslovne in tehniške vede od 16, julija 1942 do 30. septembra 1949. Polec Janko, rojen 19, avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Potrč Ivan, rojen L januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Prelog Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole v Zilrichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979. Pretnar Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl I. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. RajiEič Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZRJ, Dopisni Član od 20. marca 1975. Itakovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985,dr. fil,, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21, deccmbra 1946, redni član od 6, dccembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19, maja 1981. Rammetmeyer Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr. filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fil., redni profesor za fonetiko in zgod o vi no slo venske ga jezi kana Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28.januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnikAZU oz. SAZU od II. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Ramovš Primož, rojen 20. marca 192i, umrl 10.januarja 1999,skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr, tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni Član od 3. julija 1964. Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, ing, arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29, marca 1979 Recliingcr Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regert Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. tli,, gimnazijski profesor, strokovnjak za Živalsko fiziologijo in občo biologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Saeverud Haraid, rojen 17, aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25, marca 1976. Sulopck Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fltL, profesor Univerze v Zagrebu, Dopisni član od 7. februarja 1967. Samec Maks, rojen 27. junija 1881, umrl L julija 1964, dr, fil.. Tedni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Savič Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30 maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Dopisni član od 13. marca 1972. Scidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatoiogijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940. Skok Petar, rojen I marca 1881, umrl 3, februarja 1956, dr. fil,, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1953. Slodlijak Anton, rojen 13, junija IS99,umTl 13, marca 1983, dr. fil., redni profesor za slo vensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Sodnili-Zupane Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976, Sovre Anton, rojen 4, decembra 1885, umrl l.maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Spacal Lojze Luigj, rojen 15, junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni Član od 23, aprila 1987. Stankovič SiniŠa, rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr, fil,, redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Sfdč France, rojen 21. februarja 18B6, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farmakolo-gijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovič Pelar, rojen 3. j unija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Stupica Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19, decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977, redni Član od 6. junija 1983. Szertfagothai J3nos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Dopisni član od 24. aprila 1981. Šašcl Jaroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25, marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, izredni član od 23. maja 1985. Šidak Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 24. aprila 1981. Škerjanc Lucijan Marija, rojen 17. dccembra 1900, umrl 27, februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademi ji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949. Škerlj Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl S. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940. Škerlj Stanko, rojen 7, februarja 1893, umrl 21 .julija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redili član od 7. februarja 1969. Šlebinger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5, februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 2i. decembra 1946. Šnuderl Makso, rojen 13, oktobra 189,5, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2, oktobra 1956. Štampar Andrija, rojen L septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947. Šuklje Lujo, rojen 21, septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr, tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništva in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni Član 20. marca 1979. Tavčar A lois, rojen 2. marca 1895, umrl I. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr, med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor Alan John Percival, rojen 25. marca 1906, umrl 7, septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Dopisni član od 6, junija 1983. Tesniere Lucien, rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpelliers Dopisni član od 2, junija 1953. Todorovič Kosta, rojen 5, julija 1887, umrl 19, septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Tolstoj Nikita lljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27, junija 1996, Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Trofenik Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Miinchnu, Nemčija. Dopisni Član od 30. maja 1991. Trstenjak Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29, septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, Tedni profesor za psihologijo Teološke faklultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29, marca 1979, redni član od 6. junija 19S3. (.idovič Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Ušeničnik Aleš, rojen 3. julija 1S69, umrl 30. marca 1952, dr. fil,, dr. teof, redni profesor filozofije na TeoloSki fakulteti v Ljubljani Predsednik druStva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21, maja 1948, Črtan iz Članstva 1. 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vuvilov Sergej Ivanovič, rojen 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947. Vavpetič Lado, rojen 26, junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17, oktobra 1958. Veher Franc, rojen 20. septembra 1890, umr! 3. maja 1975, dr, fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18, maja 1945, Odrekel seje članstvu 18 maja 1945, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni Član od 6, decembra 1949; predsednik SAZU od 7, oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar Milan, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni Član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti, Vilfan Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovmk Lojze, rojen 6, septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevroktbernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Izredni član od 10. marca 1977, redni Član od 6. junija 1983. Tajnik ITL razreda SAZU od 16, aprila 1992 do 7, maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede I1L razreda od 5, oktobra 1994 do 1. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N, N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk Vale, rojen 21, februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. SL, redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Vučenov Dimitrije, rojen 30, oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni Član od 24. aprila 1981. Wollman Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil,, redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Wraber Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr, naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7, februarja 1969. Zavada Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29, marca 1979, Ziherl Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februaija 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Zupančič Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23.marca 1949, dr, fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25, julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodoslovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945. Zwltter Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni Član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. jun tja 1977 do 31, marca 1982, Župančič Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11, junija 1949, književnik, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938. ALEKSANDER BA JT (1921-2000) Akad, prof. dr. Aleksander Bajt seje rodil 27. februarja 1921. leta v Ljubljani, kjer je na Pravni fakulteti diplomiral in deloval na njej od 1951. leta do svoje upokojitve. Leta 1955 je bil izvoljen za docenta, 1960 za izrednega in 1966. za rednega profesorja, Spregledati tudi ni mogoče njegovega prispevka tako pri upravljanju fakultete, kjer je bil prode kan in dekan, ter na področju znanstvenoraziskovalnega dela, kjer je opravl jal vrsto odgovornih funkcij, predvsem pa je pripravil osnutek nacionalnega znanstvenoraziskovalnega programa, ki je, žal, ostal le osnutek, a so mu tudi v tujini priznavali najvišjo kakovost. Od 1981. leta je bil izredni, od I9S7. leta pa redni član SAZU, Tudi tukaj je opravljal pomembne funkcije - bil je načelnik oddelka za družbene vede 1. razreda in njegov tajnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel dve vidni priznanji: leta 195 7 nagrado Kidričevega sklada, 1986. pa Kidričevo nagrado za delo Alternativna ekonomska politika. Univerza pa se mu je za njegovo delo in prispevek oddolžila 199B. leta s podelitvijo častnega doktorata. Akad. Bajt je objavil več kot 50 monografij, pri;ko j 00 razprav in Člankov, od tega več kot 60 v t tij i n i: b i I j e gostuj oč i pro fe sor n a zn ani h tuj i h u n iverzah, sod e I o val j e na številnih domačih in tujih konferencah; sodeloval je v svetovalnih misijah v različnih deželah, bil je član upravnih odborov mednarodnih združenj in uredniških odborov znanstvenih časopisov. Raznovrstno znanstveno delo akad. Bajta j c mogoče razdeliti na Štiri tematsko in deloma časovno ločena obdobja. V petdesetih in v prvi polovici šestdesetih let se je ukvarjal s kritično analizo marksistične ekonomske misli; v drugi polovici Šestdesetih let in v sedemdesetih je proučeval gospodarske makroagregate in ekonometrijo, v osemdesetih pa seje ukvarjal predvsem s proučevanjem praktičnih problemov jugoslovanskega gospodarskega mehanizma. Konec osemdesetih seje vrnil v teoretične vode - h kritiki mnogih popularnih, a ne prav trdnih teoremov o transformaciji socialističnih gospodarstev, Ves Čas svojega delovanja pa je ostal zvest eni raziskovalni temi ■ teoriji lastnine. Tu je razvil teorijo o razločevanju pravnega in ekonomskega pojma lastnine, to pa mu je omogočilo njeno znanstveno obdelavo in kritiko instituta lastnine v socialističnih ureditvah, V Bajt o ve m opusu izstopajo zlasti tri dela. Kot univerzitetni učitelj je vse od začetka takrat obstoječo standardno politično ekonomijo začel nadomeščati s sodobno ekonomiko, ki je ni bilo treba prilagajati ne ideologiji ne dnevnim političnim potrebam. Temeljno delo akad Bajta na tem področju je knjiga Osnovi ekonomske analize i politike (Informator, Zagreb 1979j, ki ostaja tudi danes temeljno delo na svojem področju. V njem je akad. Bajt obravnaval pojem lastnine; kriterije in organizacijo gospodarskega odločan ja; menjavo; klasično teorijo produkcije; razdelitev - ki je v veliki meri originalen prispevek; gospodarsko rast in konflikt rasti. V delu Samoupravna oblika družbene lastnine (Globus, Zagreb 1988) ugotavlja, da gospodarski sistemi brez privatne lastnine zaostajajo po učinkovitosti za tistimi s prevladujočo privatno lastnino, vendar vzame samoupravni sistem kot danost in skuša v njegovem okviru najti lastninsko ureditev, ki bi ga naredila bolj učinkovitega. Članek The property rights School is economic ownership the missing link? (Review of Law and Economics, 13, 1993) vsebuje bistvo štiridesetletnega dela na področju lastninskih razmerij. V članku dokazuje, daje t. i. »property rights school« v bistvu prišla do odkritja že odkritega ekonomskega koncepta lastnine. Akad. Bajt je pri svojih raznovrstnih raziskavah uporabljal tudi zelo različne metodologije-od klasične deduktivne do ekonometrične kvantitativne. Akad, Bajt je bil s svojimi teoretičnimi in aplikativnimi raziskavami tako začetnik uvajanja sodobne ekonomske misli kot začetnik uporabne ekonomelrije. To svoje delo je začel zelo zgodaj z izračunavanjem parametrov produkcijske funkcije; svoje raziskave pa je kasneje razširil tudi na druga področja. Pa bi laije izvedel svoje zamisli o teoretičnih in empiričnih raziskavah, je v času, ko so nekateri profesorji na Pravni fakulteti ustanovili raziskovalne inštitute, tudi sam ustanovil tak inštitut - Ekonomski inštitut Pravne fakultete je razvil v teoretično in empirično raziskovalno ustanovo, katere pomen in sloves sta močno presegla okolje, v katerem je nastala in delovala. »Bajtov« inštitut je že pred več kot dvajsetimi leti pomenil sinonim za kvalitetno, strokovno neodvisno in neobremenjeno ekonomsko raziskovanje tako v Sloveniji kot Jugoslaviji in tudi v svetu, Na tem inštitutu je profesor oblikoval tisto, kar je v delu univerzitetnega učitelja največ vredno: izjemno sposobno ekipo raziskovalcev in univerzitetnih učiteljev, ki nadaljuje njegovo delo. Vse delo akad. Bajta odseva držo samostojnega in neodvisnega intelektualca, ki se kritično odziva na izzive časa - takšen je bil pri svojem pedagoškem in raziskovalnem delu, pa tudi v javnem življenju: tako je, med dragim, 1965. edini ob ukinitvi del pri projektu uplinjanja velenjskega lignita odločno povedal svoje mnenje o potrebi po naslonitvi na lastne energetske vire; tako je bilo na začetku 80, let, ko je bil - skupaj s prof. Cigojem in prof. Bavconom - »klican na od govorno st<( zaradi preveč samostojnih stališč o nekaterih vprašanjih ekonomskega razvoja; tak o je bilo na začetku 90. let, ko je izrazil svoj kritični odnos do načrta privatizacije in - tako je bilo tudi ob njegovem zadnjem najbolj odmevnem dejanju v javnosti, zlasti politični javnosti,-ob obja- vi knjige Bermanov dosje. S tem delom, kjer se je - kot je sam dejal - ukvarjal z zgodovino in ne z ekonomijo, je pokazal izjemno energijo pri zbiranju dokumentaci je, vztrajnost iti zagnanost, da delo dokonča. Naj se z vsemi ali z večino njegovih ugotovitev in sodb strinjamo ali ne, občudovati moramo njegovo doslednost pri zbiranju gradiva. Tudi s tem delom je izpričal neko lastnost, ki ga je spremljala pri vsem n jegovem delu in ves čas - namreč: znanstveno poštenost. Ob vsem tem pajc bil profesor Bajt tudi osebnost, ki se je vtisnila v spomin na sto načinov. Kot njegova študentka lahko rečem, da je bil po eni strani odličen pedagog, po drugi pa »strog in pravičen« sodnik. Kot njegova mlajša kolegica lahko zatrd im, da je bil človek načel, od katerih ni odstopil, ob tem pa je znal sočloveku prisluhniti in mu pomagati. Ko sem razmišljala o profesorju, se mi je vedno znova vračal spomin na dogodek iz študentskih let. Profesorje predaval v sedanji zbornični dvorani univerze in je podpisoval indekse ob koncu semestra. Na končuje ostalo nekaj indeksov brez lastnika, Z zanj značilno ironijo je rekel: »Vidite, ti indeksi dobro ilustrirajo, kaj pomeni denar brez kritja!« Življenje profesorja pa je bilo ves čas »denar, kije bil v celoti pokrit z zlatom«. Alenka Šelih LOJZEVODOVNIK (1933-201)0) ■^Kl 14. junija je v Ljubljani ne- Jj^HP^^^^^^K» nadoma umrl Lojze Vodovnik, red- ni pro fesor za bioki be rne I i ko inne-vrokiberneliko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljublja-¡SBA^^J Y ■* n' v 'n njen zaslužni profe- sor. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od Jfa' 19S3. leta, Clan New York Aca- demy of Sciences in Aeademia Fu-ropea. Od 16. apriia 1992 do 7. j t maja 1996 je bil tajnik (II. razreda Bk Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 načelnik oddelka za J^^^^H tehniške vede III. razreda in od 7. maja 1996 član predsedstva Akademije. K Profesor Lojze Vodovnik seje rodil 6. septembra 1933 v Mariboru. Osnovno šolo in višjo gimnazijo je obiskoval na Ptuju, šolanje je nadaljeval v Mariboru in tam maturiral 1951. leta. Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je diplomiral 1957. leta. Prvo zaposlitev je dobil leta 1958 pri podjetju Elektromcdicina v Ljubljani, kjer je ustanovil in vodil oddelek za medicinsko elektroniko. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je 1959 postal asistent pri prof. Alešu Strojniku. Z njim je raziskovalno sodeloval v laboratoriju za elektronsko mikroskopijo in razvijal elektronske in visokonapetostne regulacijske naprave. Na univerzi v Uppsali, Švedska, je 1959. leta opravil polletno specializacijo in pomagal razvijati naprave za merjenje električnih pojavov v atmosferi. Doktoriral je 1962, leta z disertacijo Stabilizacija napetosti in tokov za elektronske mikroskope in isto leto posta! docent za področje elektronskih merjenj, elektromcdicinskih naprav in kibernetike. Naslednje leto je ob podpori Sklada Borisa Kidriča odpotoval na enoletno specializacijo na Case Institute of Technology, Cleveland, ZDA, kjer je raziskoval nove možnosti za rehabilitacijo invalidov z uporabo elektronike in kibernetskih konceptov. Tako je predlagal vrsto novih sistemov, ki so še danes v uporabi, med njimi mioelektrično krmiljeno funkcionalno električno stimulaci jo, zaprtozančno krmiljenje in stimulacijo antagoni-stičnega para mišic, uporabo umetne propriocepcije in računalniško krmiljeno stimulacijo, radijski prenos signalov krmiljenja in stimulacije, V obdobju 1966-1969 je izmenoma predaval po en semester ua Case Western Reserve University v Clevelandu In tako v Ameriki kot v Ljubljani vzgojil vrsto raziskovalcev na področju električne stimulacije Iz teh začetkov sta se vClevelandu in Ljubljani razvili danes v svetovnem merilu najuspešnejši raziskovalni in klinični središči za električno stimulacijo. Zelo pomembne so bile vezi, ki jih je vzpostavil prof, Vodovnik, z njimi je pomagal vrsti raziskovalcev iz Ljubljane, da so se lahko izpopolnjevali v ZDA, pa tudi ameriškim, da so lahko prihajali na izpopolnjevanje v Slovenijo. Še pomembnejša je bila odločitev, da v ZDA prijavi raziskovalni projekt, ki je bil potrjen 1965. leta in je omogočil velik razmah raziskav v Ljubljani. Po povTatku v Ljubljano leta 1965 je ustanovil na FE Laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko. Težišča raziskav je usmeril v študij sistemov funkcionalne električne stimulacije ohromelih ekstremitet, Ob pomoči vedno novih sodelavcev se je obseg raziskav širil na področja večkanalne električne stimulacije pa ret i čn ¡h, hemiplegičnih in spi na I no poškodovanih bolnikov ter otrok s cerebralno paralizo, utrujanje in ojačevanje stimuliranih mišic, stimulacije urinskega mehurja in preprečevanje epileptičnlh napadov. Uspehi in priznanja so vodili do imenovanja za izrednega profesorja (1967) in rednega profesorja (1973). V 70. letih je pomagal pri ustanovitvi raziskovalnih skupin na Institutu Jožefa Štefana, na Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invalidov, na Fakulteti za elektrotehniko ter v Kliničnem centru. Skupaj s sodelavci je razvil oz. svetoval pri razvoju različnih sistemov površinskih in implantibilnih peronealnih stimulatorjev, večkanalne stimulacije tudi z mioelektričnim in zaprtozančnim krmiljenjem antagonističnega para mišic. Mnogi od teh sistemov so prešli v klinično rabo in se proizvajajo še danes. Značilnost prof Vo-dovnika kot raziskovalnega vodje je bila tudi velika skrb za mlajše raziskovalce, njegovo zavestno spodbujanje za mednarodno znanstveno uveljavljanje in objavljanje prispevkov v tujem znanstvenem tisku Bilje zelo prizadeven in uspešen pri povezovanju raziskovalcev različnih strok v raziskovalne skupine, še posebej pri povezovanju z medicinskimi kliničnimi strokovnjaki. Njegova izjemna komunikativnost in učinkovitost sta pripomogli, da je Ljubljana v 70. in 80. letih prerasla v vod ilno mednarodno uveljavljeno središče za raziskave na področju funkcionalne električne stimulacije in rehabilitacije. Kot znanstvenik je prof. Vodovnik namenjal posebno skrb temeljnim raziskavam in razumevanju odkritih pojavov. Zaradi tega seje ukvarjal z matematičnim modeliranjem bioloških sistemov, npr, pogojnega refleksa, živčne celicc, stimuliranega živčno-mišičnega sistema in spremenjenih stanj zavesti (hipnoza). Raziskoval je tudi optimalne krmilne signale za upravljanje funkcionalne stimulacije gibov roke. Kol prejemnik prestižne štipendije World Rehabilitation Funds iz New Yorka je 1981. ponovno odšel v ZDA, tokrat v Kalifornijo na Rancho Los Amigos Rehabilitation Engineering Center v Downey pri LosAngelesu, kjer je raziskoval mehanizme spastično-sti in terapevtske učinke električne stimulacije. Te raziskave so ga vodile do »hipoteze ravnotežja", ki skuša pojasniti, zakaj pri disfunkciji živčno-mišičnega sistema stimulacija skoraj vedno deluje v smeri izboljšanega delovanja. Prof. Vodovnik je raziskave terapevtskih učinkov električne stimulacije ob koncu 80. in v 90. letih razširil na raziskovanje učinkov električnih tokov in polj na rast in regeneracijo bioloških sistemov. Posebno pozornost je namenil celjenju ran, clektroi-munomodulaciji in elektroterapiji tumorjev. Tudi na tem področju je izdelal matematične mode k za elektro terapij o kroničnih ran in rakastih tvorb. Posebej so ga zanimali naravni e 1 ektrobiološki pojavi napetosti v živih tkivih in njihovo vplivanje na samo organizacijo in regeneracijo bioloških sistemov ter pojavi v zvezi s tem, kako električna stimulacija, posredovana od zunaj, vpliva na te procese. Sam ali s sodelavci je napisal okoli 300 člankov in referatov, več domačih učbenikov in poglavja za tuje knjige. Imel je Številna vabljena predavanja doma, v Evropi, ZDA, Rusiji, na Japonskem in v Avstraliji, V letih 1974-1977 je bil prodekan, nato dekan Fakultete za elektrotehniko; zaslužni član Elektrotehniške zveze Slovenije; častni član Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije; častni Član Jugoslovanskega društva za medicinsko in biološko tehniko; Fellow Member Institute for Electrical and Electronics Engineers (IEEE), član uredniškega odbora revije Medical and Biological Engineering & Computing in Elektrotehniškega vestnika. Opravljal je različne funkcije pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, Skladu Borisa Kidriča in evropskih strokovnih organizacijah (ESEM, EBEA, COST), bil je Član upravnega odbora US in član sveta EIMV, član komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije, Za svoje izjemne tudi mednarodno odmevne dosežke in objavljena dela je prejel številna priznanja in nagrade: nagrado ETAN (1964), nagrado Sklada Borisa Kidriča (s sodelavci 1971, 1986), nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke v znanosti (1995, skupaj z D, Miklavčičem in G. Ser-Šo), red dela z zlatim vene em (1980), red del a z rdeč o zastavo (1990), meda lj o o b 100 -letnici IEEE (1984), nagTado AVNOJ (1987) in Vidmarjevo nagrado Fakultete za elektrotehniko (1987). Prof. Vodovnika prištevamo zaradi inovativnih in široko odmevnih raziskav na področju funkcionalne električne stimulacije med najvidnejše raziskovalce njegovega časa. Mednarodna znanstvena in strokovna javnost mu priznavata naziv pionirja, ustanovitelja in očeta moderne funkcionalne električne stimulacije. Mednarodno združenje za funkcionalno električno stimulacijo (1FESS - International Functional Electrical Stimulation Society) podeljuje letno Vodovnikovo nagrado za najboljši študentski prispevek (Vod ovni k Student Paper Competition Award} s področja funkcionalne električne stimulacije v zahvalo, priznanje in spomin na prof. Vodovnika. A lojz Kralj ANDREJ HJENG (1925-2000) 17. januarja 2000 je v Ljubljani umrl izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj, dramatik in režiser Andrej Hieng. Njegova življenjska pot se je začela v Ljubljani 17, februarja 1925. Po končani realni gimnaziji je študiral na ljubljanski igralski akademiji gledališko režijo ter se po diplomi leta 1951 zaposlil v kranjskem Prešernovem gledališču, nato pa leta 1952 odšel v Celje, kjer je skupaj z dramaturgom Iferberlom Grtlnom izoblikoval Še danes veljavno fiziognomijo tamkajšnjega gledališča, posebej naklonjeno uprizarjanju slovenske izvirne dramatike. Čeprav se je po letu 1961 posvetil predvsem pisanju, ki mu je, kot je rad poudarjal, pomenilo največjo srečo v življenju, je občasno še zmeraj režiral v Ljubljani, Mariboru in Trstu, bil krajši čas ponovno umetniški vodja celjskega gledališča, od rednega gledališkega dela pa se je poslovil leta 1991 kot umetniški vodja ljubljanske Drame. Zii pisateljsko in gledališko delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi leta 198$ PreSemovo za Življenjsko delo, 6. junija 1995 pa je bil izvoljen za izrednega člana SAZL1. Že s prvimi objavami v zgodnjih petdesetih letih, ko so v reviji Beseda izhajale študije o nenavadnih značajih, seje Andrej Hieng ne samo predstavil, ampak že tudi uveljavil kot profil i ran avtor z izvirno tematiko in povsem zrelim umetniškim slogom. Njegov knjižni debut so bile Novele, skupna knjiga treh avtorjev, v kateri sta poleg njega sodelovala še Fran ček Bohanec in Lojze Kovačič. Novele vsebujeta tudi sledeči knjigi: Usodni rob ter Planota, ki sta potrdili njegov pisateljski sloves doma, kmalu pa gaje izbor v srbskem prevodu razširil tudi na jugoslovanski prostor. Da so ostale žive do današnjih dni, dokazuje njihov ponovni natis pri Slovenski matici, kjer so leta 1995 izšle pod naslovom Sanje o razbitem avtobusu in jih je sodeč po spremni besedi mladega kritika sprejela za svoje tudi današnja mlada generacija. Kljub očitni nadarjenosti za zgoščeno novel ¡stično formo se je Andrej Hieng v začetku Šestdesetih let novel istiki odpovedal in leta 1966 presenetil bralce z odličnim romanom Gozd in pečina, ki so mu v obdobju treh desetletij sledili po tematski izvirnosti in izrazni moči ne zgol j v slovenskem, ampak tudi v jugoslovanskem in evrop- skem prostoru odmevni romani Orfeum leta 1972, Čarodej leta i 976, Obnebje metuljev leta 1980 in kot krona vseh dotedanjih Čudežni Feliks leta 1993. Čeprav smo ostali za njegovo nadaljevanje prikrajšani, ostaja prav ta eden naših najodličnejših romanov vseh časov, Iliengov celotni romaneskni opus pa nespregledijiv monolit v slovenski literaturi dvajsetega stoletja. Čeprav po poklicni izobrazbi gledališčnik, je Hieng režisersko delo v primerjavi s srečnim pisateljstvom neštetokrat označil kot težaško tlako. Povedal je tudi, da kljub intimnemu poznavanju odrskih zakonitosti pravzaprav ni nameraval pisati dram, da pa sta ga nekaj časa tascinirala film in televizija. Danes smo mu hvaležni, da seje v določenem obdobju vendarle odločil tudi za dramatiko. Na slovenskih in jugoslovanskih odrih so se zvrstile številne njegove drame, med njimi še posebej odmevni Osvajalec, nagrajen z, Župančičevo, Gavellovo in Stcrijevo nagrado. Več kot pomembne so bile tudi njegove Tadijske igre, med njimi na številnih evropskih radijskih postajah ter v Kanadi in na Novi Zelandiji predvajana Cortesova vrnitev, uvodna igra iz tako imenovanega španskega cikla, ki sta ga zaokrožili televizijski drami Burleska o Grku ter Gluhi mož na meji. Zadnji dve, skupaj zNoritnmalarjem in nekaterimi drugimi, uvrščata Andreja Hienga med utemeljitelje in danes že klasike slovenske televizijske igre. Talent in delo, nepogrešljivi prvini slehernega ustvarjanja, sta bila gonilni sili tudi H iengo vega umetniškega sveta. Dar, ki ga je prinesel na s vel, mu je omogočil vzpon na visoke vrhove, delo pa, da se je teh vrhov nabralo za celo pogorje. To pogorje bo poslej trajna in nespregledljiva visoka planota na reliefu slovenske književnosti, če nekoliko po svoje uporabimo enega izmed naslovov Hiengovih knjig. Z nje in po njej se bodo razgledovali zanamci, nad njenimi lepotami in širjavami enako začudeni in prevzeti kot mi. Kajetan Kovic STANOJLO RAJIČIČ (1910-2000) 21. julija 2000 je v Beogradu umrl dopisni član SAZU, skladatelj in glasbeni pedagog Stanojlo flKBfc^ Rajičič, Rodil se je 16, decembra lOfc W i 1910 v Beogradu. Po Študij u klavirja in kompozicije na domačih šolah se je izpopolnjeval na praš- ^H kem konservatoriju v mojstrski Šoli J. Suka in K. llofmeistra. Leta 1939 je postal docent, 1945 izred- ^^^^ in 1954 redni profesor za kompozicijo na beograjski glasbeni akademiji. Zaradi ustvarjalnih uspehov je bi! leta 1950 izvoljen za dopisnega, leta 1958 pa za rednega Člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. Plodno sodelovanje s slovenskimi glasbeniki v okviru Združenja jugoslovanskih skladateljev je narekovalo tudi njegovo izvolitev za dopisnega člana SAZU 20, marca 1975. Za svoje umetniško delo je prejel številne domaČe in tuje nagrade, med njimi Vukovo za življenjsko delo in na Dunaju mednarodno Hcrderjcvo nagrado. Rajičič je začel ustvarjati že v času praškega študija, njegovo skladateljsko delo pa je intenzivno zaživelo po vrnitvi v Beograd leta 1936 Pripadal je generaciji, kijev desetletju pred drugo vojno prenesla v srbsko glasbo nove, napredne ideje evropskega glasbe ne ga razvoj a. Podobno kot nekatere njegove vrstnike gaje prevzel ekspresionizem in ob njem Je nekateri novi prijemi kompozicijske tehnike in sisteniatikc (dva-najsttonski sistem, atonalizem), vendar jih ni uporabljal v njihovih ekstremnih oblikah, temveč svobodno in nevezano. Kmalu si je začel oblikovati lastno ustvarjalno pol in podobo. Čep rav v načelu ekspresionist, jc sprejel tudi temeljne značilnosti srbske glasbene p os t romantike in je na svoj način udejanil subtilne značilnosti srbskega nacionalnega stila. Tega ni dosegel s posnemanjem ali prilagajanjem srbske glasbene folklore, temveč je občutenje ljudskega glasbenega gradiva pregnelel skozi svojo duhovno prizmo. Tako se je oblikoval tudi njegov značilni, osebno obarvani glasbeni izraz. Rajičič seje zanesljivo uveljavil na številnih kompozicijskih področjih, Izrazno močni so ciklusi za glas in orkester, ki so hkrati prvi veliki tovrstni dosežki v srbski glasbeni literaturi (ti. pr. Na Liparu, za bas in orkester, 1951; Lisje žuti, za bariton in orkester, 1953; kantata Slcpac na saboru, za mešani zbor in simfonični orkester, 1961; Magnovenja, za mezzosopran in orkester, 1964). Srbsko glasbo je ustvarjalno oplodil tudi z instrumentalnimi koncerti (npr. II., 1946, in III, koncert za violino, 1953; koncert za violončelo, 1949, III. koncert za klavb 1950; II. koncert za klarinet, 1962) in orkestralnimi deli (šest simfonij in štiri simfonične pocmc), pa tudi s komornimi skladbami (npr, godalni kvartet, 1939; sonata za violino in klavir, I93S). Pomembno je tudi Raj ičičevo delo na področju odrske glasbe, zlasti opera Simonida (1956), velja pa tudi za pionirja na področju televizi jske opere. Značilnosti njegovega kompozicijskega stavka so jasnost forme, drznost v reševanju problemov zvoka, obsežna invencija, močan čut za arhitektoniko in izvrstna instrumentacija. Zaradi svojega tehtnega opusa seje Sta noj I o Rajičič uvrstil med najvidnejše skladatelje svoje generacije tudi zunaj srbskega prostora, Njegova dela so izredno pomembna, ne le po estetsko-umetniški plati, ampak tudi v razvojnem pogledu. V njih iščejo svoje poli, ob njih razmišljajo in se zgledujejo številni mlajši skladatelji, ki jim je bil ne le vzornik, ampak dolga leta (udi vzoren pedagog in mentor. Rajičičeve kvalitetne kompozicije so bile zmeraj s pozornostjo sprejete doma in v tujini. Njegova zasluga je bila, da seje srbska glasba enakovredno vključila v evropske glasbene tokove, ne da bi pri tem zatajila temeljne značilnosti svojega nacionalnega izvira. Njegov zdaj sklenjeni opus ostaja trajna vrednota v zakladnici srbske umetnosti, Kajetan Kovic LOJZE Hi IG T SPACAL (1907-2000) 6. maja 2000 je v Trstu umrl dopisni član SAZU, slikar in grafik Lojze Luigi Spacal. Rodil seje 15. junija 1907 v Trstu očetu kamnoseku in materi perici. Pri štirih letih mu je umrl oče, zato je kmalu mora! ob materi z delom prispevati k znosnejšemu življenju družine. Z enajstimi leti seje začel preživljati sam. obenem pa je obiskoval in končal slovensko Ciril-Me-todovo osnovno in meščansko šolo. Kot zaveden Slovenec m anti-fašist je bil leta 1930 konfiniran v južni Italiji, kjer se je začel ukvarjati s slikarstvom. Po privatni maturi seje vpisal na umetnostni licej v Benetkah, leta 1934 diplomiral in po opravljenem profesorskem izpitu poučeval risanje na strokovnih Šolah v Trstu, Leta 1936 seje vpisal na višjo umetnostno šoio v Monzi in zasebno študiral na Akademiji Brera v Milanu, Med drugo svetovno vojno je bil ponovno zaprt in poslan v taborišče Corropoli, od tam pa premeščen v delavski bataljon v Forte del Marmi. Kljub težavnim okoliščinam se tudi v internaciji in v vojaški enoti ni odpovedal slikarskemu ustvarjanju. Po vojni seje naselil v Trstu ter obnovil staro hišo v Piranu, v Škrbini na Krasu pa etnografsko uredil hišo v znamenje predanosti kraški zemlji, Tam je po letu 1980 preživel večino poletij. Leta 1988 je bila v Štanjelu v okviru Goriškega muzeja odprta stalna zbirka njegovih del, ki se zdaj ponaša z velikim številom eksponatov. Za svoje delo je prejel številne mednarodne nagrade in priznanja, med njimi leta 1955 na VN. kvadrjenalu v Milanu nagrado mesta Rima, leta 1958 na XXIX. beneškem bienalu veliko mednarodno nagrado za risbo in grafiko in leta 1974 v Ljubljani Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 23. aprila 1987 je bil izvoljen za dopisnega Člana SAZU. Svoje javno umetniško življenje je pričel leta 1937 s sodelovanjem na skupinski razstavi v Trstu, kjer je imel 3 leta pozneje svojo prvo samostojno razstavo. Samostojna razstava v galeriji Millione v Milanu (1944) je zbudila veliko zanimanje pri italijanskih kritikih, Slovence pa je v tem času z njegovim delom seznanjala revija Umetnost. Sodelovanje na Beneškem bienalu v letih 1948, 1954 in 195& mu je prineslo sloves enega vodilnih grafikov v Italiji, že naštete nagrade pa so utrdile njegovo mesto ined svetovno pomembnimi predstavniki sodobne grafične umetnosti. Leta 1955 je prvič samostojno razstavljal v Ljubljani in hkrati izdelal velik mozaik v avli Gospodarske zbornice. Leta 1959 je ustvaril veliki mozaik v Beneški palači v Piranu, v šestdesetih letih pa več tapisarij za italijanske prekooceanske ladje, Spacalovo delo je bilo prikazano v številnih monografijah in večjih katalogih. O njem so pisali italijanski umetnostni kritiki Giuseppe Marchiori, Vanui Scheiwiller, Rudolfo Paluchini, Franco Russoli, Giulio Montenegro in Marco Valsecchi, med slovenskimi pa France Štele, Fran Šijanec, Emilij an Cevc, Zoran Kržišnik in Milčck Ko-melj. Slikarjevo devetdesetletnico so počastili z retrospektivnimi razstavami v Trstu, Ljubljani in Novem mestu. Njegova dela hranijo številni muzeji in zbirke v Trstu, Benetkah, Rimu, Ljubljani, Gorici, Vidmu, Milanu, Mtinchnu, na Dunaju, v Londonu, Bariju, Zagrebu, Beogradu, Clevelandu, Cinciunattiju, Tokiu iii Firencah. Kot je poudarila umetnostna kritika, je Spacal na prepišnem prostoru, kjer se stikala dva naroda, znal s svojo osebnostjo in z umetniško občutljivostjo izpolniti ukaz zgodovine in ustvariti boljši človeški svet medsebojnega spoznavanja in dejavnega sožitja. S tem je postal nezamenljiv poetični interpret tega umetniško bogato obdarjenega evropskega predela in soustvarjalec njegovega današnjega likovnega jezika. To mu zagotavlja trajno navzočnost tudi v umetnostnem hramu prihodnjih časov. Kajetan Kovic MSTISLAV VASIIJEVIČ VOLKOV (1923-1996) Sredi leta nas je doseglo obvestilo o smrti dolgoletnega dopisnega člana razreda za medicinske vede SAZU Mstislava Vasiljeviča Volkova. Volkov seje rodil v Vladivo-stoku 2. junija 1923, vzgodnjili IcI i h po oktobrski revoluciji in državljanski vojni. Medicino je Študiral na 2. moskovskem medicinskem inštitutu, kjer seje po diplomi zaposlil kot asistent in začel bleste-čo poklicno kariero. Že pri 39 letih je dosegel doktorat znanosti na področju ortopedijc. Postal je profesor na katedri za otroško kirur- gijo in ortopedijo, Nato je bil vrsto let direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi. Volkov je bil že leta 1962 izvoljen za dopisnega in kmalu zalem za rednega člana akademije medicinskih znanosti v Sovjetski zvezi. Postal je tudi član predsedstva Ee akademije. Za dopisnega člana SAZU jc bil izvol jen 7. februarja 1968. Profesor Volkov je bil eden od velikih sovjetskih kirurgov. Svoje strokovno in znanstveno zanimanje je usmeril na področje otroške ortopedije in travmatologije. Objavil je več kot 250 razprav, med njimi 14 monografij. Med najpomembnejšimi deli so razprave o amputaciji udov pri otrocih, o primarnih kostnih tumorjih pri otrocih, o klinični onkologiji otroške dobe, o kostni patologiji v otroških letih, o homotransplan-taciji kosti pri otrocih. Štiri monografije so bile prevedene v angleščino. Profesor Volkov seje posvetil tudi organizaciji ortopedske travmatološke službe. Poleg neposrednega strokovnega in znanstvenega dela je opravljal številne dolžnosti v stanovskih in drugih organizacijah nekdanje Sovjetske zveze. Bil je glavni travm ato-log in ortoped ministrstva za zdravstvo ZSSR, predsednik društva trav mat o logov in ortopedov ZSSR, predsednik sveta znanstvenih medicinskih društev, Profesor Volkov je bil za svoje veliko in odmevno delo nagrajen s Številnimi priznanji, med njimi z državnimi nagradami in odlikovanji in z mednarodno nagrado za kirurge R. Denisa. Profesorja Volkova so izvolili za častnega doktorja vvroclavske medicinskc akademije, za častnega člana društva nemških naravoslovcev in Češkoslo- vaškega društva Purkyni, za čiana SANU in za častnega člana društev ortopedov in travmatologov vrste držav. Mstislav Vasiljevtč Volkov je v sedemdesetih letih sodeloval z jugoslovanskimi ortopedi, predvsem z ljubljansko ortopedsko kliniko. Jože Trontelj III POROČILO O DELU SAZU V LETU 2000 SLOVENSKA AKADE^MIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2(J0« Najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova je bila v tem letu dejavna na vseh področjih, ki sodijo po zakonu v njeno pristojnost in so v skladu z njenim poslanstvom. Statistika pove, da so se člani Akademije sestali na treh skupščinah: 17. februarja, 22, junija in 23- novembra, Petkrat je zasedalo predsedstvo: 15. januarja, 16. marca, 20. junija, 19. septembra in 21, novembra. (Za novega člana predsedstva namesto pokojnega Lojzeta Vodovnika je skupščina 23. novembra izvolila Eme.sta Mayerja.) Izvršilni odbor, operativni organ Akademije, je imel seje praviloma vsak teden, razen v poletnih počitnicah. Dejavnost posebnih enot prikazujejo objavljena poročila. Kot doslej so poleg teh delovale še Komisija za tisk in publikacije, Komisija za strukturna in razvojna vprašanja, Odbor za sprem Ijanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas in Komisija za sestavo slovarja Slovenskega pravopisa. Novi sta fundaciji, letos ustanovljeni z namenom, da izdajata starejša dela naše kulturne dediščine - v ponatisih ali faksimili-rani obliki - in spodbujata njihovo znanstveno preučevanje, Fundacija Dr. Bruno Breschi obstaja in deluje od 23. februarja, fundacija Janez Vajkard Valvasor od 7, decembra. Da bi bila javnost, ne samo strokovna, širše seznanjena z raznovrstno dejavnostjo Akademije, je izvršilni odbor sklical dve tiskovni konferenci. Na prvi so predsednik, oba p od p red se dn i ka in vodj a oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacij o govorili o letošnjih načrtih Akademije na različnih področjih dela (17. 3.), na drugi je pripravl jalni odbor za mednarodni simpozij o Prešernu poročal o bližnjem znanstvenem srečan ju (28. 11.). Dvoje vprašanj je bolj kot druga problematika zaposlovalo vodstvo Akademije. Najprej novi Slovenski pravopis. Njegov slovarski del, ki bi moral biti že gotov, je izid priročnika spet odmaknil za nekaj časa. Po Ste vilnih zapletih pa se je Akademija načelno dogovorila z ZRC SAZU o založniku Pravopisa - izdajatelja sta Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ZRC SAZU - tako daje objava dolgo pričakovanega dela zdaj odvisna zgolj od zaključka dela Komisije, Druga tema, posebej izpostavljena v Akademiji, so volitve novih članov v letu 2001, Predsedstvo je določilo »zgornje število prostih mest« pri rednih, izrednih in dopisnih članih, skupščina pa je sprejela nekatere spremembe statuta Še pred dokončni ni izborom kandidatov in začetkom kandidacijskega postopka. V skladu s 3. Členom Zakona o SAZU seje izvršilni odbor konec leta odzval na načrtovano ukinitev ministrstva za znanost in tehnologijo oz. na njegovo priključitev ministrstvu za šolstvo, znanost in šport tako, daje seznanil T V Slovenije s perečo problematiko (5. decembra). Predlagal je temo javnega pogovora in člane Akademije, ki bi bili pripravl jeni sodelovati v pogovoru, vendar TV Slovenija na predlog Akademije ni odgovorila. Izdajateljska dejavnost v tem letu je bila raznovrstna, količinsko in kakovostno uspešna. Poleg treli izdaj iz leta 1999 je izšlo sedemnajst knjig, zbornikov oz. periodičnih zbornikov razprav. Pri sedmih publikacijah je bil sozaložnik ZRC SAZU, pri eni Svetopisemska družba Slovenije, Znanstveni posvetovanji sta bili dve. Odmeven posvet Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji 27, marca na pobudo tretjega razreda je poglobljeno in kritično pospremil prav tako kritično razpravo o predlogu novega zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskoval no-raz vojne dejavnosti ministrstva za znanost in tehnologijo. Mednarodni znanstveni simpozij France Prešeren -kultura -Evropa, ki ga je pripravil drugi razred z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, pa je ob standardnih temah poskušal na novo umestiti Prešerna v kontekst osrednjih duhovnih formacij evropske kulture: antike, krščanstva in razsvetljenstva {30, novembra in 1. decembra). Nadaljevala seje predavateljska dejavnost. Poslušali smo enajst predavateljev, med njimi enega n obe I ovc a in tri predsednike akademij. Prevladovali so gostje, od enajstih govornikov so bili trije domači. Tematika predavanj je bila raznovrstna, segala je od humanistike oz. filozofije sožitja in naravoslovja, tj. fizike, kemije in biomedi-cine, do politike visokega šolstva in organizacije znanosti. Mednarodna dejavnost seje opirala na pogodbe o sodelovanju s štiriindvajsetimi akademijami znanosti. Vzdrževali smo v skladu s finančnimi možnostmi, v nekaj primerih celo intenzivirali, stike z združenji akademij, tako z Združenjem evropskih akademij ALLEA, Mednarodnim združenjem akademij IUA s sedežem v Bruslju in Mednarodno mrežo sredozemskih akademij (Neapelj) kot z Evropsko znanstveno fundacijo in Medakademijskim forumom za mednarodne zadeve SAP. Ob koncu letaje Akademija Štela 88 nacionalnih članov, 66 rednih in 22 izrednih. Dopisnih je bilo 73. Med letom so preminili trije domači člani: izredni član Andrej Hieng (17. januarja) ter akademika Aleksander Bajt (24, februarja) in Lojze Vodovnik (14. junija). Izkoriščam priložnost, da se zahvalim vsem članom, rednim in izrednim, ki so sodelovali pri uresničevanju nalog Akademije v letošnjem letu in prispevali k njenemu ugledu. France Bernik, predsednik SAZU DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je v letu 2000 zasedala trikrat, in sicer: 17, februarja, 22. junija in 23. novembra. Skupščina SAZU 17. februarja 2000 _ Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki je pozdravil navzoče člane, goste in predstavnike s red ste v javnega obveščanja. Potem, ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 90 je bilo prisotnih 59 Tednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red, Navzoči so se strinjali s predlogom In soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. p otrd ite v zapi sn i ka zadnj e skupšč i ne, 2. poročilo predsednika o delu v letu 1999, 3. finančno poročilo o poslovanju v letu 1999, 4. finančni načrt SAZU za leto 2000, 5. u stano v i te v Fu nd ac i j c d r. Bruno B rese h i, 6. razno. K točki I Potrditev zapisnika zadnje skupščine Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili in sprejeli zapisnik prejšnje skupščine, kije bila23. septembra 1999. K točki 2 Poročilo predsednika o delu v letu 1999 Predsednik je poročal skupščini o delu SAZU v minulem letu. Najprej je podal pregled stanja članstva, Lani je preminilo pet rednih članov: Miroslav Brzin, Ferdo Gesti in, Franc Novak, Stojan Pretnar in Primož Ramovš, Preminilo je tudi pet dopisnih članov: Branko Fučič, Pavle lvič, Miroslav Kravar, Radomir Lukifi in Petar Stevanovič. Tako je SAZU ob koncu leta 1999 štela 91 rednih in izrednih članov ter 76 dopisnih članov. Danes ima 90 Tednih in izrednih Članov. Od mnogovrstne dejavnosti Akademije je najprej omeni! uprav ljavsko-adm in i s trat i v -no, ki neposredno zadeva razvoj in strukturo ustanove. V minulem letu se je SAZU sestala na štirih skupščinah. IS. februarja, ko je potrdila finančno poročila za leto 1998 in sprejela finančni načrt za prihodnje ieto. R. aprila je izvolila nove člane: enega rednega, enega izrednega in enega dopisnega Člana. 6. maja je izvolila novo vodstvo: za predsednika akad. Franceta Bemika, za podpredsednika akad. Kajetana Gantarja in akad. Alojza Kralja ter tri člane predsedstva po 22. členu zakona: akad. Janeza Rarisa, Lojzeta Vodovnika in Cirila Zlobca. 23. septembra je bila izvoljena glavna tajnica akad. Lidija Andoišek - Jeras, izročene so bile diplome novim članom Matiji Gogalu, Francu Forstneriču in Milanu Maceljskemu Ustanovljen je bil inštitut za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU ter potrjen novi oziroma spremenjeni statut ZRC SAZU. Predsedstvo je zasedalo sedemkrat. Sestalo seje 7. januarja, 9. februarja, 16. februarja, 10. marca, 25. maja, 21, septembra in 6. decembra. Za novega vodjo Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo je predsedstvo imenovalo akad, Branka Stan ovnika. Kot vsa teta seje tudi lani najbolj pogosto sestajal izvršilni odbor, praviloma vsak teden, razen ob počitnicah. Zapisnike sej odbora prejemajo tajniki razredov oziroma člani predsedstva. Posebne enote in njihovo dejavnost obširneje prikazujejo poročila v Letopisu. Kot prejšnja leta so bili v minulem letu dejavni; Komisija za tisk, Komisija za strukturna in razvojna vprašanja. Odbor za spremljanje odmevnosti slovenske znanosti v svetu skozi čas in Komisija za sestavo slovenskega pravopisa. Težišče prizadevanja je bilo tudi lani na tistih nalogah, ki jih je Akademija dolžna opravljati po zakonu in statutu in kot najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova v Sloveniji, V poročilu so sintetično prikazani samo glavni dosežki, drugi bodo opisani v poročilih tajnikov razredov v Letopisu. Znanstveni posvetovanji sra bili lani dve, obe s področja družboslovnih znanosti in human i stike, V Vipavskem Križu je od 22. do 24. aprila potekal mednarodni simpozij o Janezu SvetokriSkem v organizaciji Akademije oziroma razreda za filološke in literarne vede ter ZRC SAZU Jeseni, od 21. do 29. oktobra je bilo v Ljubljani tretje zasedanje slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev pod naslovom Država, dežela, narod, pokrajina 1848-1918. Znanstveni posvet sta pripravili naša Akademija in slovensko-avstrijska zgodovinska komisija oziroma Komite Avstrija in Slovenija z Dunaja. Nadaljevala se je predavateljska dejavnost. Organiziranih je bilo osem predavanj z enajstimi predavatelji, Prevladovali so gostje, od enajstih predavateljev so bili trije domači. Tematika predavanj je bila različna, segala je od human ¡stike in družboslovja do naravoslovja, zlasti fizike in medicinskih ved. Izdajateljska dejavnost je bila lani uspešnejša od prejšnjih let. Samo v naši založbi ter v sozaložbi z ZRC SAZU je izšlo sedemnajst publikacij. Koprodukcijskih izdaj, pri katerih je Akademija sodelovala s Filozofsko fakulteto in ZRC SAZU, s Svetopisemsko družbo Slovenije, Veterinarsko fakulteto. Svetom za varstvo okolja RS in Inštitutom RS za rehabilitacijo, je bilo sedem. Strokovna področja štiriindvajset i h publikacij so skoraj enakomerno porazdeljena. Posegajo v vse temeljne znanosti in celo v njihove specialnosti, v družboslovje, tudi politologijo, v bumanistiko, tudi teologijo, v naravoslovje in biomedicino. Posebej kaže omeniti, da se med avtorji, prevajalci in uredniki pojavljajo tudi člani razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehnične vede. Poudariti velja, daje bila ena od akademijskih publikacij - knjiga Jožeta Krašovca Nagrada, kazen in odpuščanje hkrati objavljena v angleščini pri založbi Brili - Lci-den, Boston, Keln. Ne nazadnje je treba poudariti, da sta pred koncem lanskega leta izšli dve publikaciji posebne vrednosti, To sta spominski zbornik Šestdesetletnica SAZU 1938-1998 in zbornik mednarodne znanstvene prireditve Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je bila 6. in 7- novembra 1998 v Ljubljani. Zbornik obsega dva dela: poročilo o imenovanju predsednika RS za protektorja in častnega senatorja Evropske akademije ter objavo gradiva znanstvenega simpozija Umetnost znanosti. Mednarodna dejavnost Akademije postaja bolj razvejana, predvsem pa bolj intenzivna, Pogodbo o sodelovanju imamo podpisano in jo uresničujemo v okviru finančnih možnosti s štiriindvajsetimi akademijami. Bolj vsestranski postajajo tudi stiki z združenji akademij, tako npr. z Združenjem vseh evropskih akademij s sedežem v Mainzu, z Mednarodno zvezo akademij s sedežem v Bruslju, z Mednarodno mrežo mediteranskih akademij s sedežem v Neaplja kot tudi z Medakademijskim pane lom o mednarodnih vprašanjih s sedežem v Londonu, z Evropsko akademijo umetnosti, znanosti in humanističnih ved s sedežem v Parizu in ne nazadnje z Evropsko znanstveno fundacijo s sedežem v Strasbourgu. Vse povedano bo natančneje opisano na ustreznih mestih v Letopisu. Predsednik se je zahvali I vsem članom, rednim in izrednim, ki so sodelovali pri uresničevanju mnogostranskih prizadevanj naše Akademije in prispevali k njenemu ugledu v Sloveniji in svetu. Po končanem poročilu je predsednik odpri razpravo, tter na poročilo ni bilo pripomb, je bilo dano na glasovanje. Navzoči so z javni m glasovanjem soglasno sprejeli poročilo predsednika o delu SAZU v letu 1999. K točki 3 Finančno poročilo o poslovanju v letu 1999 Predsednik je dal besedo upravnemu direktorju, ki je pojasnil, da so člani finančno poročilo o poslovanju v letu 1999 in finančni načrt za leto 2000 prejeli skupaj z vabilom z.a današnjo skupščino. Iz poročila je razvidno, da je SAZU v minulem letu za svoje poslovanje prejela 727,7 milijona SIT in prav toliko sredstev je bilo tudi porabljenih. Iz sredstev državnega proračuna je SAZU prejela 638,9 milijona SIT, kar predstavlja skoraj 88 % vseh prihodkov v letu 1999. Prihodki od Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za kulturo so dosegli vsoto 38,6 milijona SIT ali 5 % vseh sredstev. Donatorji in sponzorji so prispevali 34,9 milijona SIT oziroma 5 % vseli sredstev. Ta sredstva so bila namenjena Valvasorjevemu odboru, kije lansko leto izdal treljo knjigo iz trilogije pokojnega akademika Franceta Miheliča. Čez mesec dni bo Odbor izdal še knjigo Ljubljanska bratovščina sv. Dizme. V okviru Ee postavke je potrebno upoštevati tudi donatorska sredstva dr. Bruna Breschija, ki so namenjena ponatisu starejših del slovenskega slovstva. Prihodki od obresti so znašali 1,289.105 SIT Razni drugi prihodki so dosegi i znesek 13,843.109 SIT. Če odštejemo sredstva, porabljena za nakup apartmaja v Atomskih toplicah, znaša povečanje 86 % v primerjavi z letom 1998. Upravni direktorje podal pregled strukture odhodkov po postavkah v poročilu. Pojasnil je tudi grafični prikaz primerjave nekaterih vrst stroškov v letih 1996, 1997 in 1998. Za investicije in investicijsko vzdrževanje je SAZU iz proračunskih sredstev prejela 220,7 milijona SIT in enak znesek finančnih sredstev je tudi poTabila. UpTavni direktoT je pojasnil posamezne postavke v delu poročila, ki zadeva investicije in investicijsko vzdrževanje v letu 1999. Poročilo strukturno prikazuje porabo investicijskih sredstev v odstotkih. Tako je bilo 81 % sredstev namenjenih adaptacijam ZRC SAZU, 13 % za SAZU in 5 % za osnovna sredstva. Po zaključku poročila je predsednik odprl razpravo. Ker na finančno poročilo ni biio pripomb, je bilo dano na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli finančno poročilo upravnega direktorja o poslovanju v letu 1999 K točki 4 Finančni načrt za leto 2000 Predsednik je dal besedo upravnemu direktorju, ki je obrazložil finančni načrt SAZU za leto 2000. Proračun Republike Slovenije in v okviru tega finančn i načrt SAZU je bil v državnem zboru potrjen nekoliko kasneje, in sicer konec januarja. V vmesnem obdobju je financiranje iz proračunskih sredstev teklo na podlagi dvanajstin iz preteklega leta. Proračun Republike Slovenije je bil objavljen v Uradnem listu J. februarja. Postavke, na podlagi katerih se financira SAZU kot nevladni proračunski uporabnik, so priloga tega poročila. SAZU bo v letu 2000 iz proračunskih sredstev prejela skupno vsoto 687,310 000 SIT Upravni direktorje navedel in obrazložil glavne postavke, za katere bo SAZU porabila odobrena finančna sredstva. Po obrazložitvi finančnega načrta je predsednik odprl razpravo. K besedi seje prijavila akad. Dragica TumSek in opozorila na težave pri pošiljanju publikacij, Upravni direktorje pojasnil, daje od skupne vsote 12,2 milijona SIT, odobrene za tisk Letopisa in publikacij SAZU, za razpošiljanje publikacij namenjenih 1,457.000 SIT, Poleglega so zagotovljena dodatna sredstva za razpošiljanje Arheološkega vestnika in revije A eta Carsologica. Poleg tega je bil z upravniki inštitutov sklenjen dogovor, da bodo skrčili sezname publikacij, ker je bilo ugotovljeno, da za brezplačno izmenjavo doma in v tujini zadošča tristo do štiristo naslovov, Akad. Janez Batis je omenil problem parkiranih vozil, ki oviraj o prost dostop v stavbo na No veni trgu 3, Upravni direktorje pojasnil, daje po velja vnem pravilniku parkiranje dovoljeno od konca stavbe na Novem trgu 3. Edini ukrep, kije možen, je, da kršilci plačajo mandatno kazen. Napačno parkiranih vozil ni mogoče odpeljati, ker po mestnem odloku ne ovirajo prometa v taki meri, da hi lahko naročili odvoz s »pajkom«. Akad, Veljko Rus je podal predlog, naj se v prihodnjem finančnem načrtu spremeni razmerje med sredstvi za Znanstveni fond upokojenih Članov SAZU in sredstvi za članske nagrade, V razpravi so sodelovali akademiki Drovenik, Zlobec, Kralj in predsednik F. Bemik, Predsednik je menil, da so Članske nagrade določene v zakonu, ki ga ne moremo spreminjati po lastnem preudarku, Strinjal seje s tem, da bi lahko povečali sredstva za delo upokojenih članov, če bi se pokazal večji interes. Akad. Janez Menart želi izdati leposlovno delo oziroma objaviti pesniško zbirko manj znanih slovenskih pesnikov in bi potreboval finančno podporo, Upravni direktorje pojasnil, da lahko v ta namen izkoristi sredstva iz Znanstvenega fonda upokojenih članov SAZU in kandidira za sredstva, kijih deli Komisija za tisk in publikacije. Letos je bilo teh sredstev za 12 milijonov SIT in so bila razdeljena za tisk 17 publikacij. Predsednik jc zaključil razpravo, se zahvalil upravnemu direktorju za vsa pojasnila in dal finančni načrt SAZU za leto 2000 na glasovanje. Navzoči so finančni načrt z javnim glasovanjem soglasno potrdili in sprejeli. K točki 5 Ustanovitev Fundacije dr. Bruno Breschi Predlog je obrazložil podpredsednik akad. Gantar. Pobudnik ideje o ustanovitvi fundacije je dr. Bruno Breschi, upokojeni zdravnik iz (Jradeža, ki je omogoči! ponatis pridig Janeza Svetokriškega - Sacrum Promptuarium v petih knjigah, je v ta namen prispeva! pet milijonov tolarjev. Vsako naslednje leto pa je pripravljen nameniti fundaciji po deset tisoč evrov, kar je približno dva milijona tolarjev, V skladu z veljavno zakonodajo je bilo pripravljeno besedilo akta o ustanovitvi fundacije, ki ga bo overil notar, s katerim se Dr, Breschi strinja. Soustanovitelj fundacije bo tudi SAZU, ki bo prispevala približno eno desetino vloženih sredstev. Dr, Breschi želi fundaciji z oporoko zapustiti tudi del svojega premoženja. Predsednik je dal predlog o ustanovitvi Fundacije dr, Bruno Breschi v razpravo. Ker ni bilo razpravi jalce v, je predlagal glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem potrdili in sprejeli akt o ustanovitvi fundacije, K točki 6 Razno Predsednik je dal besedo akad. Josipu Globevniku, ki je spomnil, da so člani razredov razpravljali o osnutku novega zakona o organizaciji in financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in poudarili odklonilna stališča. Vprašal je, ali je SAZU sporočila ta stališča pristojnim institucijam. Podpredsednik akad. Kralj je pojasnil, da je predsedstvo na en i letošnjih sej ustanovilo deloviio skupino, katere člana sta poleg njega še glavna tajnica in podpredsednik akad. Gantar. Člani delovne skupine so vse pripombe razredov uredili, na seji jih je potrdil izvršilni odbor in 11 .januarja so bile posredovane ustreznim organom. Osnutek zakona je sedaj v drugi obravnavi in pričakujejo, da ga bo v kratkem obravnaval odbor za znanost in tehnologijo pri državnem zboru, Medtem je bila v o k vini sveta za znanost in tehnologijo pri vladi ustanovljena de lovna skupina za pripravo amandmajev. Na pobudo prof, Pejovnika so se dogovorili, da bi SAZU svoje odklonilno stališče do hitrega postopka umaknila pod pogojem, da bodo v amandmajih upoštevani vsi ugovori in pripombe SAZU. Minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček je obljubil, da bo amandmaje sveta za znanost in tehnologijo upošteval tako, kot da jih je sprejela vlada, SAZU bi lahko sprejela odločitev o umiku svojih pripomb Sele, ko bo objavljena zadnja različica osnutka zakona, V razpravi je sodeloval akad. Boštjan Žekš, ki je opozoril, da predlagatelj osnutka zakona ni upošteval pripomb, ki jih je posredovala SAZU oziroma razredi. Zato meni, da je sk i ep, ki ga je predsedstvo sprejelo na seji 15. februarja, da bo SAZU naknadno izrazila svoje nasprotovanje, če bo zakon sprejet v predlagani obliki, neprimeren. Predlagal je, naj skupščina sklene, da SAZU ne vidi utemeljenih razlogov za hitri postopek pri sprejemanju zakona, izredni član Ivan Bratko seje strinjal s predlogom akad, Žekša. Predsednik je ugotovil, da navzoči podpirajo predlog, naj skupščina najodločneje protestira proti hitremu postopku za spremembo zakona. Za besedo je prosil akad, Vcljko Rus, kije obnovil nastajanje zakona, ki traja že osem let in je posledica bistveno različnih interesov. Predlaga! je, da se ta različna stališča skuhajo opredeliti v predlogu, s katerim SAZU opozarja oziroma predlaga ministrstvu, naj pretehta, ali je udeležba civilne družbe v zadostni meri zastopana v procesih odločanja in alokaciji sredstev. Predsednik jc ugotovil, da sta v razpravi dva predloga. Prvi zadeva naj ostrejši protest zopeT hitri postopek kot neustrezen način sprejemanja zakona, Drugi, širši, je predlog akad, Rusa, da se ministrstvo za znanost in tehnologijo opozori na dvoje temeljnih slabosti tega zakona, Predsednik je menil, da so predlagatelji dolžni formulirati to izjavo. Akademiki Globevnik. Rus in ŽekŠ so se strinjali, da bodo takoj po skupščini oblikovali izjavo SAZU. Skupščina je prekinila z delom za desetminutni Odmor. Po odmoru je predsednik ugotovil, da je bilo navzočih 39 članov. Skupščina ni bila sklepčna, zato izjava, ki sojo pripravili trije akademiki, ni mogla biti izjava skupščine. Akad, Jože Toporišič je predlagal korespondenfino iskanje soglasja z izjavo. Predsednik je dal navedeni predlog na glasovanje in navzoči so se s predlogom strinjali. Predlagal je, da navzoči svoj izraz strinjanja s podpisom potrdijo pri izhodu iz dvorane, Podpredsednika akad. Kralja in tri akademike je pooblastil, da do naslednjega dne poskrbijo za sedem manjkajočih glasov. Predsednik je predlagal, naj akad. Žekš izjavo prebere: IZJAVA Slovenska akademija znanosti in umetnosti najostreje protestira proti hitremu postopku sprejemanja Zakona o organizaciji in financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Predlog zakona ne urejuje ključnih in že dolgo poznanih problemov organizacije in financiranja znanosti v Sloveniji in ne upošteva priporočil za prevzemanje pravnega reda Evropske skupnosti V zvezi s tem želimo posebej opozoriti, da predlog zakona ne vključuje v zadostni meri strokovne javnosti V soodločanje Predsednik France Bernik Podpredsednik Kajetan Gantar Podpredsednik Alojz Kralj Glavna tajnica Lidija Andolšek - Jeras Navzoči so se z vsebino izjave strinjali. Naknadno so se 18. februarja 2000 z njo strinjali še naslednji člani: akad. Matija Drovenik, izredni član Matjaž Kmecl, akad. Vinko Kambič, akad. Miha Tišler, akad. Ivan Vidav, akad. Lojze Vodovntk in izredni član Mitja Zupančič. Predsednik je predlagal, da besedilo izjave poleg n jega podpišeta oba podpredsednika in glavna tajnica kot izjavo SAZU. Navzoči so soglašali s predsednikovim predlogom. Predsednik se je vsem zahvalil za navzočnost in sodelovanje ter zaključil redno skupščino SAZU, Zapisal: Miha Lesar Glavna tajnica: akad. prof. dr. Lidi ja Andolšek - Jeras Skupščina SAZU 22. junija 2000 Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik. Na začetku jc pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, daje skupščina sklepčna (62 rednih in izrednih članov od 90), je predlagal dnevni Ted, Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika zadnje skupščine, 2. poročilo predsednika, 3. pre d I og spre m etnb statu t a SAZU, 4. razno. K točki I Potrditev zapisnika zadnje skupščine Izredni član Marijan Zadnikarje opozoril, da se je za skupščino SAZU 17. februarja pisno opravičil, *ato gaje treba šteti med opravičeno odsotne. K točki 2 Poročilo predsednika Predsednik je poročal o delu SAZU v času od zadn je skupščine Od 17. februar ja 2000 je Akademija razvijala vse dejavnosti, ki jih je dolžna uresničevali po zakonu in v skladu s poslanstvom »najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove«. V tem času seje redno sestajal izvršilni odbor. Dvakrat, 16. marca in 20. junija, se je sestalo tudi predsedstvo. Normalno je potekala izdajateljska dejavnost. Nove knjige so razredi predstavljali javnosti na tiskovnih konferencah. Po 17. februarju je bilo v Akademiji nekaj predavanj naših članov in gostov, strokovno tehtnih, pa ludi aktualnih. Posebej kaže omeniti dve prireditvi. 17. marca je predsedstvo sklicalo tiskovno konferenco in javnost seznanilo prvič na tak način - z letošnjo dejavnostjo Akademije: izdajateljsko, simpozijsko, administrativno. Prvič jc Akademija ob tej priložnosti opozorila tudi na volitve novih članov v prihodnjem letu. Naslednji, posebne omembe vreden dogodek je bil posvel Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki je hil 27 marca. Odmeven posvel, organiziran na pobudo tretjega razreda, je poglobljeno in kritično pospremila vsestranska, prav tako kritična razprava o predlogu novega zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in razi skoval no-razvoj ne dejavnosti. Pohvale vredna je bila publikacija referatov s posveta o Strategiji razvoja, kije bila na voljo že udeležencem posveta. Predsednik je predstavil tudi pri prave na me dna rod ni znanstveni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, ki bo konec leta. Simpozij naj bi imel jasno začrtano fiziognomijo in bi Prešerna predstavil v kontekstu evropske in slovenske duhovne zgodovine. Na razvoj slovenske humanistike bo nedvomno pozitivno vplivala ustanovitev Fundacije dr. Bruno Breschi pri Akademiji, ki bo pospeševala raziskovanje in vrednotenje pomembnih del našega starejšega slovstva. Dinamično je bilo tudi sodelovanje naših članov v mednarodnih znanstvenih projektih, v odborih Evropske znanstvene fundacije, številna je bila udeležba na mednarod- n i h simpozijih tujih akademij i o drugih njihovih prireditvah, znanstvenih in manifesta-tivnih. Dvoje vprašanj pa je bolj kot druga problematika zaposlilo vodstvo Akademije v zadnjih mesecih in tednih: Najprej novi slovenski pravopis, ki je v zaključni fazi dela. Slovarski del pravopisa, obsegal naj bi 260 avtorskih pol, bo po zatrdilu predsednika Komisije za sestavo slovarskega dela pravopisa pripravljen za natis v septembru, najpozneje v oktobru. Akademija je kot soizdajateljica novega slovenskega pravopisa že marca dala pobudo za natečaj, ki bi pomagal najti najkakovostnejšega založnika tega dela, vendar se ZRC SAZU na pobudo ni odzval. Razglasil seje za izključnega lastnika avtorskih pravic slovarskega dela pravopisa in ker se Akademija ne more strinjati s tako prilastitvijo dela, pri katerem so bili udeleženi tudi akademiki, ne nazadnje je novi slovenski pravopis v marsičem rezultat prejšnjih pravopisov iz let 19S0 in 1962, ki sta nastala pri Akademiji, temel j vsega pa je Slovar slovenskega knjižnega jezika v petih knjigah (1970-1991), zato so se začela pogajanja z ZRC SAZU tako o založniku kot o avtorskih pravicah novega pravopisa. ZRC SAZU je poslal »osnutek pogodbe oz. dogovora o ureditvi medsebojnih razmeri j pri izdaji slovarskega dela slovenskega pravopisa«, ki ga je predsedstvo SAZU na seji 20. j unija soglasno in v celoti zavrnilo. Predsedstvo pa seje kljub nespodbudnim izkušnjam pripravljeno dogovarjati z ZRC SAZU o novem slovenskem pravopisu, vendar v širšem kontekstu Se drugih nerešenih vprašanj. Druga velika tema so volitve novih članov v prihodnjem letu. Po tehtnem premisleku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem pa v interesu nadaljnjega razvoja Akademije, naj bi ta na volitvah v prihodujem letu dobi la 12 novih rednih članov, takih, ki bodo leta 2001 dopolnili najmanj šestletno dobo izrednega članstva in jih znanstvena oz. umetniška ustvarjalnost kvalificira za napredovanje. Prostih bo 10 mest za nove izredne člane, in sicer bi prvi razred lahko izvolil dva nova člana, drugi razred enega, tretji dva, četrti enega, peti tri in šesti enega. Dopisno članstvo seje v zadnjih letih močno osulo, tako da bi lahko dobil i: prvi razred dva, drugi dva, tretji tri, četrti tri, peti dva in šesti dva dopisna člana, Predsednik je končal svoje poročilo s sporočilom, da so v času od zadnje skupščine preminili trije člani: 24. februarja akademik Aleksander Bajt, 14. juni ja akademik Lojze Vodovnik in 6, maja dopisni član Lojze Spaeal, tako da šteje Akademija 88 rednih in izrednih članov ter 74 dopisnih Članov. Predsednik je odprl razpravo o poročilu. K besedi seje priglasil akad, Janez Orešnik, ki je najprej predlagal, da bi bila vabila na predavanja SAZU vedno v slovenščini, V zve?,i z novim slovenskim pravopisom je menil, da so to predvsem pravna vprašanja. Strinjal seje, da se v nadaljnjih pogajanjih z ZRC SAZU zaostrijo določena odprta vprašanja. Izredna članica Alenka Šelih je izrazila nelagodje ob razdelitvi prostih mest za nove izredne člane. Po njenem mnenju ni bilo upoštevano, daje posamezen razred lahko zaradi osipa članov močno prizadet. K besedi seje priglasil akad. Peter Gosar, kije opozoril, da statut SAZU določa drugačen postopek, pri čemer je citiral 19. Člen statuta. Akademik Jane;* Menart se je v razpravi vtnilk pravopisu in predlagal, naj predsedstvo pripravi informacijo o zahtevah ZRC SAZU. Predsednik je razložil historiat nastajanja pravi 1 in načel slovenskega pravopisa in slovarskega dela, ki j e praktično končan: Leta 1982 je predsedstvo SAZU imenovalo Pravopisno komisijo, ki jo je najprej vodil akad. Bogo Grafenauer, Sledila sta mu akad, Janez Menart in akad. Franc Jakopin. Ta komisija s sodelavci je do leta 1990 pripravila pravila in načela slovenskega pravopisa. Ko je bilo delo končano, je tedanji predsednik izredni član Franc Jakopin obvestil predsednika SAZU akad, Janeza Milčinskega, daje delo v tem segmentu zaključeno in da za predsednika Komisije za izdelavo slovarskega dela predlaga Jožeta Toporišiča, ki je kmalu zatem postal član SAZU, Ti podatki povedo, daje SAZU ves čas, od leta 1982 do danes, koordinirala delo Komisije teT ga nadzorovala in usmer jala. Avtorske pravice za Slovenski pravopis so torej deljene in Akademija želi uvel javiti samo to, kar j i je bilo priznano že pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ki je izhajal od leta 1970 do 1991. SAZU bi po tej analogiji dobila tretjinski delež avtorskih pravic, ostali dve tretjini naj bi Sli ZRC SAZU. Ta delitev, sprejeta pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, naj bi veljala tudi za Pravopis. Akad. Janez Menart in akad. Janez Orešnik sta poudarila, daje predlog o tretjinskem deležu pri avtorskih pravicah dober. Podpredsednik akad. Kajetan Gantarje kritično opozoril na dikci jo drugega člena osnutka pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, ki določa, da pogodbeni stranki kot nesporno zagotavljata, da je prva pogodbena stranka (tj. ZRC SAZU) v skladu s 101. in 102. členom Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS, št. 21/95) izključni avtor in imetnik vseh avtorskih in sorodnih pravic, ki izhajajo iz kolektivnega avtorskega dela Pravopisni slovar. Na tako dikcijo, kar je bilo že povedano, SAZU v nobenem primeru ne more pristati. Predsednik je zaključil razpravo in ugotovil, daje njegovo poročilo ob upoštevanju navedenih dopolnil sprejeto. K točki 3 Predlog sprememb statuta SAZU Predsednik je v uvodu pojasnil, da spremembe statuta ne zadevajo izvedbe volitev, Zato je predsedstvo z določitvijo prostih mest morda res preveč hitelo, kot je v komentarju ugotovil akad. Gos ar, Sprememba statuta pa predvideva določene spremembe v kandidacijskem postopku. Predsednik je predlagal, naj glavna tajnica akad Lidija An-dolšek - Jcras pojasni bistvo predlaganih sprememb. Glavna tajnica je uvodoma obrazložila razpravo in stališča razredov in Komisije za strukturna in razvojna vprašanja, ki zadevajo spremembe statuta. Na podlagi teh mnenj in predlogov je bi I pripravljen predlog sprememb. Predlog je s pravnega vidika pregledala izredna članica Alenka Šelih, o njem je razpravljale predsedstvo na seji 20. j Linija in predlagalo nekatere spremembe: -predlog besedila 4, točke 16. člena statuta določa, da lahko razredi SAZU s področja znanosti in umetnosti drugih razredov podajo predlog za izvolitev rednega, izrednega ali dopisnega člana. Predsedstvo predlaga, naj se v 4. točki spremenjenega novega 16 člena doda beseda tudi. Tako bi se novo besedilo tega člena glasilo: »razredi SAZU t ud i za kandidate s področja znanosti ali umetnosti drugih razredov«. Ta sprememba naj bi nakazala, naj razredi predlagajo predvsem kandidate s svojega področja; -v zvezi s 40., 41. in 61. členom statuta je predsedstvo izčrpno razpravljalo predvsem o mnenju nekaterih akademikov, ki so poudarili divergenco med zakonom (možnost opravljanja funkcije do 15, leta) in statutom (omejitev na 72 let) in se opredelilo za možnost, ki jo daje 24. člen zakona o SAZU. Ta v 1. odstavku omenja mandat v trajanju treh let, v 3. odstavku pa dopušča podrobno urejanje meril za izvolitev. Omejitev starosti je bila uveljavljena že v prejšnjem statutu in jo predsedstvo podpira iz praktičnih vidikov. Če bo skupščina te spremembe sprejela, bodo te omejitve veljale tudi za tajnike razredov in načelnike oddelkov; -v zvezi s prehodnimi in končnimi določbami statuta SAZU so bila mnenja v razredih različna. Nekateri so menili, naj ostane 93. člen nespremenjen, drugi pa so Ugotovili, da se lahko črtata oba odstavka tega člena, ker je materija po mnenju pravnikov, presežena. Akademik Peter Gosar je v daljši razpravi izrazil svoje poglede na spremin janje statuta SAZU, Menil je, da je sprejemanje sprememb statuta na tej seji prenagljeno. Svoje mnenje je argumentiral s pomisleki k spremembam, kar je večina navzočih članov zavrnila. Zato se je razprava o sprejemanju statuta nadaljevala. Za akad. Petrom Gosarjem so sodelovali v razpravi a kad. Matija Drovenik, upravni direktor Zoran Mezeg in izredna članica Alenka Šelih, ki so pojasnili, da so bile Šifre, ki so bile potrebne za opravljanje dejavnosti SAZU, vnesene v predlog sprememb 2. člena statuta v skladu s predpisom o enotni klasifikaciji, ki jih je predpisal Statistični urad Republike Slovenije, Predsednik je navzoče spomnil, da poteka razprava o spremembah statuta, ne o novem statutu. Predlagane spremembe statuta so bile napravljene v dobri veri in z namenom, da se ohrani in okrepi ne le avtonomnost razredov, ampak tudi Akademije, Na vprašanje akad. Provenika, ali bo statut izšel v novi knjižici, je predsednik pojasnil, da gre za dopolnitev starega statuta. Ko je ugotovil, da se nihče več ne želi priglasiti k razpravi, je predlagal izjasnitev o načinu glasovanja, Ob javnem glasovanju je ugotovil, da seje vzdržalo 7 članov, zato mora biti glasovanje o spremembah statuta tajno. Glavna tajnica je predlagala izvolitev volilne komisije v sestavi: akad. Branko Stanov-nik, predsednik, in izredna člana Mitja Zupančič in Marjan Kordaš kot člana komisije. Z javnim glasovanjem je bil p red i og soglasno sprejet. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog za verifikacijsko komisijo v sestavi: akad. Dragica TumŠek, predsednica, in izredni član Rajko Bratož kot član komisije, Glavna tajnica je pojasnila, da se lahko glasuje za spremembe statuta v celoti ali po sklopih. K besedi seje priglasil akad. Ljubo Golič, kije želel pojasniti svoje glasovanje za preložitev glasovanja o spremembah statuta. Tako je glasoval zato, ker so se člani, ki so pisno glasovali, odločili za spremembe na podlagi gradiva, kije bilo poslano hkrati f, vabilom, niso pa bili seznanjeni z dopolnili predsedstva. Glavna tajnica je pojasnila, da so bili vsi člani pred pisnim glasovanjem z dopolnili predsedstva seznanjeni. Predsednik volilne komisije akad, Stanovnik je skupščino obvestil, da so predhodno glasovali: akad. France Jakopin, akad. Janez Batis, akad. Janko Kos, akad, Anton Vra-tuša, akad, Janko Pleterski in akad. MihaTišler. Njihove glasovnice je vložil v glasovalno skrinjico. Predsednik je odredil daljši odmor za tajno glasovanje o spremembah statuta SAZU. Po odmoTu je predsednik volilne komisije akad Slanovnik poročal o izidu volitev: Skupščine seje udeležilo 62 članov. Glasovnice je oddalo 63 članov: 57 na skupščini, 6 pisno pred sejo. Za spremembe statuta v celoti je glasovalo 51, za spremembe posameznih členov 7 članov, pet glasov-nicje bilo neveljavnih. Ker seje več kot polovica članov izrekla za spremembe statuta, je bil ta sprejet. Predsednik seje zalivali! članom za glasovanje, članom volilne in verifikaeijske komisije pa za sodelovanje. K točki 4 Razno Podpredsednik akad. Alojz Kralj je seznanil navzoče, v kakšni fazi je predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Vse predloge, ki jih je Svet za znanost in tehnologijo uvrstil v predlog zakona kot amandmaje, je vlada sprejela in posredovala naprej, V tej fazi sprejemanja zakona niso bile možne konceptualne spremembe. Podan je bil predlog, da bi predlogu zakona dodali amandma, ki bi pomenil pravno podlago za ustanovitev Kaziskovalno-razvojne zbornice, katere člani bi bili raziskovalci iz Slovenije, Akad, Matija Drovenik je želel pojasnilo o poteku mednarodnega sodelovanja SAZU. Predsednik je pojasnil, da seje v poročilu le bežno dotaknil mednarodnega sodelovanja, ki je potekalo v različnih oblikah, Posebej je omenil sodelovanje akad Roberta Blitica na svetovni konferenci o trajnost ne m razvoju in njegov predlog, naj bi ludi pri SAZU ustanovili odbor za trajnostni razvoj. S podrobnejšimi podatki sta seznanila navzoče o mednarodni dejavnosti oba podpredsednika akad. Kajetan Gantar in akad. Alojz Kralj. Točko razno je sklenil akad. GantaT z razmišljanjem o novi podobi Letopisa, glavna tajnica pa o novi zloženki o SAZU. Predsednik seje vsem zahvalil za navzočnost in sodelovanje ter sklenil redno skupščino. Zapisal:Miha Lesar Glavna tajnica: prof. dr. Lidija AndoEšek - Jeras Skupščina SAZU 23. novembra 2000_ Skupščino jc vodil predsednik akad. France Bernik. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Ko je ugotovil, daje skupščina sklepčna (59 od 88 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrd ite v zapisnika zadnje skupščine 22. junija 2000, 2. izvolitev delovnega predsedstva ter verifikacijske in volilne komisije, 3. predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22, členu zakon a o S AZ U, 4. poročilo verifikacij ske komisije, 5. volitve, 6. razglasitev volilnih izidov, 7. ustanovitev Fundacije Janez Vajkard Valvasor, 8 zak Ij uček sk up šč in e. K točki 1 Potrditev zapisnika zadnje skupščine 22. junija 2000 Pred potrditvi jo zapisnika zadnje skupščine je prosil za besedo akad, Janez Orešnik, ki je imel pripombo na 4. stran zapisnika, V zapisniku je navedeno, naj bi se vabila na predavanja v SAZU vedno glasila v slovenščini. Njegova pripomba je veljala za naslove predavanj na teh vabilih. Zato naj se popravek v zapisniku glasi: »da bi se naslovi predavanj v SAZU vedno glasili v slovenščini«. Ker ni bilo drugih pripomb, so navzoči z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev delovnega predsedstva ter verifikacijske in volilne komisije Na predsednikov predlog so navzoči soglasno izvolili naslednje organe za vodenje volitev nadomestnega člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU: za predsednika delovnega predsedstva akad. Janeza Orešnika, za Člana delovnega predsedstva akad. Matija Drovenika in akad, Zdravka Mlinarja, za predsednico verifikacijske komisije akad, Dragico Turnšek, za člana verifikacijske komisije izrednega člana Rajka Bratoža, za predsednika volilne komisije izrednega člana Marjana Kordaša, za člana volilne komisije izredna člana Andreja Jemca in Mitja Zupančiča. Predsednik je prosil delovno predsedstvo, naj prevzame vodenje skupščine, K točki 3 Predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik delovnega predsedstva akad. Janez Orešnik se je zahvalil za izkazano zaupanje in pojasnil, da je na vrsti predstavitev kandidatov in razprava o njih, Uvodoma je obvestil navzoče, da je bil 4 julija 2000 v skladu z določili, ki urejajo nadomestne volitve, poslan poziv za predloge tajnikom razredov. Do 8. septembra 2000 je predsedstvo prejelo tele predloge: I. razred je 4. septembra 2000 predlaga! akad. Vasilija Melika, II. razred je 24. avgusta 2000 sporočil, da nima kandidata. ill, razred je 7. septembra 2000 predlagal akad. Petra Fajfarja, i V. razred je 16. avgusta 2000 predlagal akad, Ernesra Mayerja. V. razred ni imel kandidata. VI. razred je 17. avgusta 2000 podprl kandidaturo akad, Emesta Mayerja. Akad. OreŠnik je prosil predlagatelje, naj po 17. člena pravilnika o volitvah predstavijo kandidate. Tajnik 111. razreda akad. Boštjan Žekš je pojasnil, da so navzoii prejeli pisno utemeljitev kandidata akad. Petra Fajfarja. Na kratko je povzel utemeljitev in poudaril, da 111. razred meni, da bo kandidat s svojo aktivnostjo, izkušnjami in premišljenostjo precej prispeval k delu predsedstva. Tajnik IV. razreda akad. Jože Maček je predstavil akad. Emesia Maye rja: Kandidat je mednarodno znanstveno razgledan in uveljavljen strokovnjak. Zelo dobro pozna tudi delovanje SAZU. Glede na njegovo razgledanost, bogato znanstveno reputacijo, umirjenost in treznost bi bil dobra pomoč predsedstvu SAZU, Tajnik I. razreda izredni Član Rajko Bratožje predstavil akad. Vasilija Melika: Poleg znanstvene odličnosti strokovni kolegi še posebej cenijo njegov prijetni značaj, umirjenost in preudarnost, s katerimi je zmožen pravilnega ravnanja tudi ob kočljivih vprašanjih. Kratko predstavitev je zaključil s prepričanjem, da predlagajo zelo dobrega kandidata, ki bi zaslužil mesto v vodstvenem gremiju SAZU, Predsednik delovnega predsedstva akad, Orešnikje odprl razpravo o predstavitvah in poudaril, da imajo pravico sodelovati v razpravi ludí sami kandidati. Ker ni bilo raz-pravljalcev, je akad. Orešnik zaključil razpravo. K točki 4 Poročilo verifikacijske komisije Predsednik delovnega predsedstva akad, Orešnikje prosil za poročilo verifikacijske komisije, Predsednica verifikacijske komisije akad. Dragica Turnšek je navedla, da je v SAZU 66 rednih in 22 izrednih članov (skupaj 88). Skupščine se udeležuje 59 članov, pisno je volilo 21 članov. V celoti bo torej volilo 80 članov, kar je 90,9 odstotka vseh volilnih upravičencev. K točki 5 Volitve Predsednik delovnega predsedstva akad, Orešnikje ugotovil, daje skupščina sklepčna, pojasnil način vol itev ter postopek pisnega glasovanja, Ker je pisno glasovalo 21 članov SAZU, je bilo pričakovati, da bo potreben drugi krog volitev. Nato je pred lagal piedscd-niku volilne komisije izrednemu članu Marjanu Kordašu, da začne z volitvami. Predsednik volilne komisije je odprl ovojnice z izjavami in glasovnicami članov SAZU, ki so glasovali pisno, in jih vložil v glasovalno skrinjico, Pisno so glasovali: Janez Batis, Janko Kos, Dane Zaje, Alenka Šelih, Robert Blmc, Saša Svetina, Boris Paternu, Ivan Bratko, Igor Grabeč, Taras Kerniauner, Prane Jakopin, Dušan Hadži, Janez Sta-nonik, Jože Pogačnik, Lev Milčinski, Andrej O. Župančič, Anton Vratuša, MihaTišler, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj tn Janez Leveč. Predsednik delovnega predsedstva akad. Orešnikje odredil krajši odmor za izvedbo volitev in prosil navzoče, da po volitvah ne bi zapuščali skupščine. K točki 6 Razglasitev volilnih izidov Predsednik voliine komisije izredni član Marjan Kordaš je razglasil izid volitev: akad. Peter Fa j far -26 glasov, akad. Emest Mayer - 37 glasov in akad, Vasilij Melik - 15 glasov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Predsednik delovnega predsedstva akad. Orešnik je ugotovil, da bo potreben drugi krog volitev in je odprl razpravo. K besedi se je priglasil akad, Peter Fajfar, ki je navzočim sporočil, da odstopa od nadaljnje kandidature, da se olajša izvolitev akad. Ernesta Mayerja, Akad, Orešnik se je akad, Fajfarju zahvalil za plemenito odločitev in poudaril, da mora kandidat akad. Emest MayeT v drugem krogu volitev dobiti najmanj 45 glasov, izredni član Mitja Zupančič je predlagal, da bi v odmoru obravnavali naslednjo točko dnevnega reda. Predsednik jc pojasnil, da predloga ni mogoče sprejeti, kajti naslednje točke ne more voditi delovno predsedstvo, temveč predsedstvo SAZU. Predsednik delovnega predsedstva akad. Orešnik je odredil krajši odmor. Po odmoru je predsednica verifikacijskc komisije akad. Dragica Tumšek poročala o sklepčnosti. V drugem krogu je volilo 57 članov SAZU, kar jc 69,8 odstotka volilnih upravičencev. Drugi krog volitev je bil veljaven. Predsednik volilne komisije izredni čian Marjan Kordaš je objavil, daje bil v drugem krogu s 53 glasovi izvol jen akad, Ernest Mayer, Neveljavnih glasovnic ni bilo. Predsednik delovnega predsedstva akad. Orešnik je razglasil, da je bil za Člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU izvoljen akad. Ernest Mayer in mu je čestital k izvolitvi. Novoizvoljeni član predsedstva akad. Mayer seje navzočim zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bo po svojih najboljših močeh pomagal pri delu predsedstva. Nadaljevanje skupščine je vodil predsednik SAZU akad, France Bemik, Predsednik seje zahvalil delovnemu predsedstvu, verifikacijski in volilni komisiji za opravljeno delo in v imenu izvršilnega odbora čestital novoizvoljenemu članu pred-sedslvaakad, Mayerju. K točki 7 Ustanovitev Fundacije Janez VajkaTd Valvasor Predsednik je predlagal, da upravni direktor pojasni predlog za ustanovitev Fundacije Janez Vajkard Valvasor. Pri SAZU že vrsto let obstaja in deluje Valvasorjev odbor, ki se bo v letu 2001 preoblikoval v Fundacijo J. V. Valvasor. Fundacija bo imela svoje vodstvo in bo kot samostojna pravna oseba poslovala preko lastnega tekočega računa, Za ustanovitev te fundacije govorijo tudi pozitivne izkušnje z delovanjem Fundacije dr. Bruno Breschi, Predsednik se je upravnemu direktorju zahvalil za uvodno obrazložitev in odprl razpravo. Akad. Dragica Tumšek je vprašala, ali bo Tundacijo vodilo vodstvo, ki že vodi Valvasorjev odbor. Upravni direktorje pojasnil, da bosta o tem odločala ustanovitelja, ki bosta fundacijo ustanovila z notarskim zapisom. Z javnim glasovanjem je bil sprejel sklep o ustanovitvi Fundacije J. V. Valvasor. Predsednik se je članom Valvasorjevega odbora zahvalil za dozdajšnje izjemno uspešno delo. K točki 8 Zaključek skupščine Predsednik je sporočil navzočim, daje minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček sprejel dopolnilo k pravilniku o pogojih in metodologiji ter financiranju projektov v tem smislu, da so vodje znanstvenih projektov lahko tudi upokojeni akademiki. Dopolnitev pravilnika je bila objavljena v Uradnem listu RS 17, novembra 2000. Predsednik je ugotovil, da se je tako končalo dolgoletno in naporno prizadevanje vodstva SAZU, zlasti akad, Roberta Blinca, Predsednik se je vsem navzočim zahvalit za sodelovanje in zaključil skupščino ob 12.23. Zapisal: M iha Lesar Glavna taj niča: akad. prof. dr. Lidija Andolšek - Jeras RAZREDI SAZU Razred za zgodovinske in družbene vede Razred za zgodovinske in družbene vede šteje devet rednih, pet izrednih in osemnajst dopisnih članov, pri čemer je članstvo po oddelkih glede rednih in izrednih članov dokaj izenačeno: oddelek za zgodovinske vede šteje štiri redne, tri izredne in dvanajst dopisnih članov, oddelek za družbene vede pet rednih, dva izredna in Sest dopisnih ilanov. V letu 2000 je razred izgubil enega člana; 25. 2. 2000 je po težki Bolezni preminil akademik Aleksander Bajt. Ker dva člana oddelka za družbene vede zaradi Starosti in bolezni (pravnik Rudi Kvovskv in filozof Boris Majer) ne moreta sodelovati pri delu Je število aktivnih članov razreda manjše, le dvanajst, v oddelku za družbene vede samo pet, Delo I. razreda je bilo precej raznovrstno in dokaj obsežno Razred je imel sedem sej; JK.1, 14.4., 21. 6., 4. 9., 26. 10., 3. 11. in 19. 12. 2000. Na seji II. 1. je L razred obravnaval osnutek geslovnika za bodoči slovenski biografski in bibliografski leksikon in dal nekaj dopolnilnih predlogov. Posvetil seje udeležbi članov razreda in zastopanosti zgodovinskih in družbenih ved na simpoziju o strategiji znanosti (slednji je potekal naSAZU27.3.2000) ter pripravam na simpozij z delovnim naslovom Država in cerkev na Slovenskem, ki bo poteka! na SAZU spomladi 2001 . Organizacijski odbor, ki ga vodi nače!nica oddelka za družbene vede Alenka Selili, je izdelal okvirni program konference, na kateri bodo sodelovali vodilni domači strokovnjaki (predvsem s področja pravnih in zgodovinskih znanosti) in več tujih strokovnjakov iz različnih drŽav, ki bodo predstavili to zapleteno problematiko v svojih okoljih. Na drugi seji 14. 4, se je 1. razred posvetil pripravam na simpozij Država in cerkev na Slovenskem in nadaljeval razgovor o zgradbi in vsebini bodočega Slovenskega biografskega in bibliografskega leksikona, Pri tem je dal nekaj predlogov za njegovo vsebinsko obogatitev, ki se nanašajo na primerno zastopanost žensk in na objavo portretov v leksikonu predstavljenih osebnosti. Prav tako je - zaradi smrti akademika Aleksandra Bajta pooblastil rektorja Univerze v Ljubljani prof, dr. Jožeta Mencingerja, da v imenu L razreda pripravi recenzijo rokopisa Statističnega terminološkega slovarja. Tretjo sejo 21, 6, je I. Tazred posvetil predvsem trem vprašanjem: (1) nadaljnjim pripravam na simpozij Država in cerkev na Slovenskem (okvirni program simpozija s seznamom vabljenih strokovnjakov je bil v tem času že izdelan); (2) (prcd)pripravam na volitve spomladi 2001 in (3) delu odbora za narodne manjšine, ki ga vodi akad. Anton Vratuša. Ob zadnji temi je ra/red soglašal s predlogom akad, Vratuša, da bi odbor v sodelovanju z drugimi institucijami, ki se posvečajo vprašanju manjšin, pode- Ijcval priznanja tistim predstavnikom manjšin, ki so najbolj zaslužni za ohranjanje njihove kulturne in narodne identitete. Štiri jesenske seje so bile posvečene predvsem pripravam na volitve spomladi 2001. Na prvi seji 4. 9, je I. razred evidentiral kandidate, pri čemer je njihovo predlagano število uskladil z možnostmi in s predlogom predsedstva SAZU. Oddelek za zgodovinske vede je predlagal enega kandidata (oz, kandidatko) za izredno članico, dva kandidata za redna člana in navede! Štiri možne kandidate za eno mesto dopisnega člana. Oddelek za družbene vede je predlagal enega kandidata za rednega člana, navedel več možnih kandidatov za eno mesto izrednega člana in evidentiral dva kandidata za (tedaj eno mesto) dopisnega člana. Temeljit razgovor je bil posvečen razmeram v oddelku za družbene vede, katerega aktivno članstvo seje zaTadi smrti dveh akademikov v letih 1999 in 2000 ter trajne nezmožnosti za delo še dveh a k adem i kov zmanjšalo na vsega pet članov (trije akademiki in dva Izredna člana). Razred je podprl zamisel, da bi poskušali dobiti dve kandidacijski mesti za izredna člana s področja družbenih ved. Druga seja 26. 10. je bila po vsebin i nadaljevanje septembrske, saj je bila posvečena predvsem ožen ju izbora kandidatov ta in, kjer je bilo teh več kot prostih kand idal-nih mest. Na seji so bili potrjeni kandidati s področja zgodovinskih ved, pri Čemer seje oddelek za zgodovinske vede izmed Štirih možnih odloČil za enega kandidata za dopisnega Člana. Oddelek za družbene vede je Število možnih kandidatov za eno mesto izrednega člana skrčil na tri, prav tako je potrdil že obstoječe kandidature za redno in dopisno članstvo. Na dopolnilni seji 3, 11, je bil potrjen en kandidat za mesto izrednega Člana s področja družbenih ved. Na sedmi razredni seji 19. 12. je l. razred sklenil kandidacijske priprave na volitve 2001. Za večino kandidatur so bile že pripravljene vloge v dokončni obliki, le za 3 dopisne člane - po sklepu seje predsedstva SAZU 21. 11. je namreč dobil I. razred možnost vložitve treh kandidatur za dopisne člane - so bili predlogi v dokončni obliki izdelani v januarju 2001, Celotno število kandidatur (dve za izredna člana, tri za redne in tri za dopisne člane) je usklajeno s številom razpoložljivih mest v celotni SAZU in s kandidaturam i drugih razredov. Ker se bo število aktivnih članov oddelka za družbene vede povečalo le za enega novega člana {od sedanjih pet na šest), je 1. razred opozoril predsedstvo SAZU na težave prt organizaciji dela v oddeiku za družbene vede, ki naj bi se po izgubi dveh rednih članov v letih 1999 in 2000 v srednjeročnem obdobju okrepil in številčno dosegel nekdanje stanje. Razred je obravnaval poročilo akad, Antona Vratu?a o delu odbora za narodne manjšine, Na p od I agi pazit i vn e oc en e akad, S tan eta G abro vca je potrd i I n ati s zbo rn i ka s i m pozij a Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske etnoge-neze, na podlagi pozitivne ocene prof. dr. Jožeta Mencingerja pa natis Statističnega terminološkega slovarja. Prav tako je potrdil predlog akademika Janka Plcterskega, da SAZU povabi dopisnega člana prof. dr, Helmuta Rumplerja, Slednji naj bi po izidu svojega obsežnega in tudi za zgodovino Slovencev pomembnega dela predstavil rezultate najnovejših raziskav o parlamentarizmu v habsburški monarhiji. Osebne jubileje so v letu 2000 praznovali trije redni člani. Akad, Anton Vratušaje 21. 2, praznoval pet in osem deset i rojstni dan, akad. Stane Gabrovec 1R, 4, osemdeseti rojstni dan, akad. Emilijan Cevc 5. 9, prav tako osemdeseti rojstni dan. Arheološka in umetnostno/-god o vinska veda sta počastili jubileja svojih naj odličnejših predstavnikov: ob jubileju akad, Gabrovca je potekalo na SAZU jubilejno slavje z vrsto predavanj iz arheologije, pred izidom je obsežen jubilejni zbomik v Čast akad. Emilijanu Ceven, Akad. Stane Gabro večje prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Kaj ko Rratož Oddelek za družbene vede Oddelek je imel v preteklem letu sedem sej. Na njih je obravnaval vprašanja, ki so zadevala stanje in perspektive oddelka, in delo, ki ga v okviru SAZU opravljajo njegovi člani. Ugotovljeno je bilo. daje stanje kritično, saj je število aktivnih članov zelo majhno, tako da je tekoče delo občasno oteženo. Člani oddeika so zato sklenili, da bodo skušali zbrati podatke, ki kažejo na položaj družbenih ved kot celote v raziskovalni sferi, razčlenili bodo razvoj nastajanja oddelka in tudi njegov primerjalni položaj. To delo še ni zaključeno; že prve razčlembe pa so pokazale, da dela na področju družbenih ved približno 1000 raziskovalcev, kar pomeni, da je okolje, iz katerega je mogoče pričakovati nove člane akademi je, zelo široko. Razvojni in primerjalni podatki še niso v celoti zbrani, zato bo oddelek razpravo o teh vprašanjih nadaljeval. Med razpravo o tej problematiki so člani opozorili tudi na to, daje potrebno upoštevati, da seje z nastankom samostojne države pomen družbenih ved močno povečal; to vel ja za vse vede, še posebej pa za pravo, ki je dobilo z državnostjo tudi nove naloge Trije člani oddelka so člani delovne skupine za pripravo posveta DrŽava in cerkev: nekateri izbrani zgodovinski in pravni vidiki. Delovna skupina je imela štiri sestanke. Pri njenem delu sta bila akad, J, Pleterski in izredna članica A, Šelih zelo aktivna. V preteklem letuje delovna skupina oblikovala program posveta (predvidenihje 23 poročevalcev, od tega šest iz tujine). Posvet bo 21. in 22. 6.2001. Oddelek je na svojih sejah razpravljal tudi o kandidatih za nove člane. Po nekajkratni in poglobljeni razpravi je ugotovil, da obstajajo trije enakovredni strokovn jaki, ki Izpolnjujejo merila za kandidiranje za izrednega člana. Oddelek je v skladu s pogoji, ki jih je določilo predsedstvo SAZU, oblikoval predlog kandidatov za redne, izredne in dopisne člane, Alenka Šelih Razred za filološke in literarne vede V Tazredu je 14 rednih članov (akademikov), 2 izredna in 15 dopisnih članov. Razred je imel v let j 2000 tri redne seje: Na prvi seji (1.2. 2000) je bila obširna razprava o statutu SAZU; navzoč je bil tudi akademik R, Žekš, Člani so razpravljali predvsem o načinu kandidiranja novih članov, o volitvah Častnih članov in o večji avtonomiji razredov. Skupaj z drugimi razredi je razred izrazil svojo zaskrbljenost, ker MZT nc upošteva nobene pripombe na zakon o organizaciji in financiranju znanstvene in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Oblikovanje bil predlog za odločno tiskovno konferenco. Na simpoziju o tej problematiki bodo iz razreda sodelovali J. Krašovec, J. OreSnik in J. Pogačnik. Na seji 12. 9. 2000 je tekel pogovor predvsem o novem slovenskem pravopisnem slovarju. Pri deluje prišlo do težav med sodelavci, še več vprašanj pa je odprtih med S AZU in ZRC S AZU glede založništva. Poseben problem je spor s Teološko fakulteto glede pisanja dveh besed (Bog, božji), vendar je sklenjeno, da ima zadnjo besedo pravopisna komisij a. V drugem deluje bila temeljita razprava o potencialnih kandidatih za nove volitve v letu 2001. Od precejšnjega števila predlogov je razred za izvolitev predlagal enega za napredovanje v rednega, enega za izvolitev v izrednega in dva kandidata za dopisna člana. Za predlagane kandidate so bile izvoljene tudi strokovne komisije, Seja, kije bila 24. 10. 2000, je pregledala pisne predloge komisij in jih v celoti potrdila. V drugem delu seje jc razred pripravil založniški program del svojih članov. Ker je zahtev veliko, bo treba sproti odločati, kaj ima prednost in kaj lahko počaka. Od drugih dejavnosti razreda je treba omeniti predavanja njegovih članov na posvetu o strategiji znanstvenoraziskovalnega dela (J. Krašovec, J. Orešnik, J. Pogačnik), organizacijo treh javnih predavanj v akademiji (K, Gantar, J Kos in J. Orešnik) in udeležbo nekaterih članov na slovenskem zborovanju v Kopru (F. Bernik, B. Paternu in J. Pogačnik) ter na Festivalu znanosti (J. Krašovec in J. Orešnik). Člani II. razreda so bili tudi publicistično zelo dejavni: J. Pogačnik je pripravil izbor del A. Siodnjaka, J, Krašovec je objavil knjigi Nagrada, kazen in odpuščanje ter Med krivdo in spravo T. Kermauner je dal v javnost tri monografske knjige iz cikla o Slovenski dramatiki, D. Moravec študijo o Hinku Nučiču in J. Pogačnik izbor in študijo o J. Mahniču, Razred je konec novembra in v začetku decembra organ iziral mednarodni simpozij ob 200-letnici Prešernovega rojstva. Pripravljalni odbor je vodil akademik F Bernik, iz razreda pa sta bila v njem še akademika J. Kos in J. Pogačnik. Simpozij je prispeval mnoga tehtna in nova spoznan ja ter je bil v Prešernovem letu ena najbolj pomembnih prireditev, Jože Pogačnik Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Ob koncu leta 2000 je razred štel 14 Tednih, 5 izrednih in 14 dopisnih članov, V tem letuje umrl akademik Lojze Vodovnik,elektrotehnik, usmerjen v biokibernetiko in nevrokibernetiko, bivši tajnik razreda in načelnik oddelka za tehniške vede ter član predsedstva SAZLL Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Prvi ima 10 rednih članov, 2 izredna in 11 dopisnih članov, drugi pa 4 redne, 3 izredne in 3 dopisne člane. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda in se le po potrebi samostojno sestajata, V letu 2000 je imel razred pet rednih sej {13. 1., 13. 4., 7 .9,, 7, 11. in 14. 12.), oddelek za tehniške vede pa seje samostojno sestal 19. 10. 2000. Na prvih dveh sejah razreda je bil del razprave posvečen organizaciji posveta Strategija razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, ki gaje razred skupaj z drugimi razredi SAZU organiziral 27. 3. 2000, posebno pripravi zbornika in zaključkov posveta, ki so bili poslani tudi na najvplivnejše naslove v drŽavi, Ob tem je razred ponovno izrazil svoje pripombe na osnutek zakona o organizaciji in Hnanciranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti in še enkrat izjavil, da ta ni primeren za hitri postopek sprejemanja v državnem zboru. Na prvi seji je razred razpravljal tudi o delu komisije za strukturna in razvojna vprašanja SAZU in skušal odgovoriti na vprašanja in dileme, ki jih je formulirala komisija. Jesenske seje so bi ie v glavnem posvečene pripravi in izbiri predlogov za no ve redne, izredne in dopisne člane SAZU. Tej temi je bila posvečena tudi samostojna seja oddelka za tehniške vede. Razred je na sejah precej intenzivno razpravljal tudi o starostnih omejitvah za funkcionarje SAZU in o načinu njihove izbire ter o spremembah statuta SAZU, ki bi bile potrebne. Razred je izrazil tudi podporo razvoju visokega šolstva na Primorskem, ki pa bi moralo biti čim bolj kvalitetno in bi se moralo organsko vključevati v sistem visokega šolstva v Sloveniji. Zato je razred skleni! organizirati posvet o možnostih (strategiji) razvoja visokega šolstva na Slovenskem, Razred je podprl predloga, da SAZU prevzame pokroviteljstvo sestanka UNIDO (Trst) na temo zdravila, ki je bil junija na Bledu, in septembrskega sestanka s področja heterocik lične kemije, ki je bil prav tako na Bledu. Sprejel je tudi pohudo za ustanovitev odbOTa SAZU zatrajnostni razvoj, kije konec leta že začel delovati, in sklenil, da bi bilo primemo, da SAZU kot so izdajate Tj i ca podpre izdajo zbornika ob dvestoletnici smrti matematika Jurija Vege (septembra 2002), V strokovni odbor zbornika je predlagal 5 članov. Razred je kritično pregledal in pozitivno oceni I poročilo o projektni nalogi Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, ki ga je priprav i la skupi na raz i skoval ce v p od vodstvom prof. Štefana Adamiča. Predlagal je, da se besedilo objavi in da se delo nadaljuje. Organiziral je tudi nekaj predavanj tujih predavateljev (J arm o Visakorpi, Alan K. Kalritzky, Edward C. Taylor) in tiskovno konferenco, na kateri sta bili predstavljeni dve v tujini objavljeni znanstveni knjigi članov razreda. Boštjan Žekš Razred za naravoslovne vede V razredu je zdaj 10 rednih, 3 izredni in 7 dopisnih članov. Med letom seje sestal na treh rednih (20. 1., 22, 6. in 27, 7.) in na več korespondenčnih sejah. Organiziranih j c bilo tudi nekaj krajših skupinskih pogovorov. Nanjihjebila obravnavana sprotna problematika razreda. Razred je na seji 20. 1.2000 razpravljal o predlogih komisije za strukturna vprašanja SAZU. Soglasno seje strinjal, naj se v bodoče ne upoštevajo več zunanje pobude in predlogi in da javno objavljanje imen kandidatov ne bi bilo primerno. Koliko naj bi bilo kandidatov za eno prosto mesto, naj bo zadeva razreda. Strinjal seje tudi, da bi bilo treba o vlogi svetnikov v prihodnje še razmišljati. Pri pomlajevanju akademije je treba ravnati smiselno. Preveliko Število mlajših članov bi lahko namreč sčasoma povzročilo popolno blokado sprejemanja novih članov. Razpravljal je tudi o pripombah na predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Akad. J. Maček je k pisnemu poročilu še ustno poročal o udeležbi na srečanju evropskih akademij, ki se ukvarjajo s problematiko kmetijskih in okoljskih znanosti. Že v poročilu za leto i 999 je bila prikazana priprava stališč o demografski problematiki in varstvu okol ja za državni zbor, vlado in razna ministrstva. Snovanje drugega dela je prevzel IV. razred. Letos je bila ta spomenica poslana na ustrezne naslove Na drugi sej j 22.6 2000 so člani razpravljali o pripravah na volitve v lelu 2001 in o spremembah statuta SAZU. Razredni tajnik je poročal o tekočih dogajanjih na Akademiji, o udeležbah članov na znanstvenih srečanjih, dopisih, ki jih je razred prejel od oddelka za mednarodno sodelovalij e in znanstveno koordinacijo, o sklenitvi sodelovanja s tujimi akademijami ter drugih zadevah, ki sodijo v pristojnost razreda. Precej dela je bilo z recenziranjem prispevkov zunanjih avtorjev za Acta Carsologica in Razprave [V, razreda. Obe publikaciji izhajata pravočasno. Sprejet je bil tudi načrt razrednih publikacij. V juniju je bila tiskovna konferenca naravoslovnega razreda, na kateri so bile predstavljene zadnje Razprave in dve monografiji članov J. Mačka in M. Zupančiča, Tiskovna konferenca je bila zelo dobro obiskana. Na seji 27.7.2000 seje razred intenzivno ukvarja I z izbiro kandidatov za volitve v letu 2001 ter razpravljal o volitvah za izpraznjeno mesto v predsedstvu SAZU. S smrtjo akademika Lojzeta Vodovnika seje namreč izpraznilo mesto »senatorja« v predsedstvu SAZU. Takoj po razpisu volitev je naravoslovni razred prijavil kot kandidata akademika Emesta Maverja, ki je bil izvoljen v drugem krogu. Tajnik je obvestil o sestavi članov komisije za državne nagrade s SAZU, Poročal je tudi o drugih dogajanjih, povezanih z delom razreda in Akademijo: da seje prof. A. Lah odpovedal honorarju za vodenje Sveta za varstvo okol ja pri SAZU, je pa pripravljen to funkcijo opravljati še naprej I. Kreft je člane razreda seznanil s pobudo, da bi spomladi leta 2001 organizirali enodnevno posvetovanje o hranilni vrednosti rastlinskih živil. Poročal je o poročilu službe za evalvacijo znanosti za leto 1999, to vodi prof, Š Adamič, o izidu knjige akad. I, Gamsa: Kras v Sloveniji, kije izšla pri Slovenski matici. Na tej seji je razred sprejel tudi tiskovni načrt za leto 2001, V zvezi z lanskim prvim srečanjem, v bistvu pripravljalnim sestankom, Zveze evropskih akademij, ki imajo v svojem programu tudi raziskovanje problematike kmetijstva in prehrane, v Bologni, ki se gaje udeležil razredni tajnik, je bila letos v Firencah ustanovna skupščina Union of the European Academies for Science Applied to Agriculture, Food and Nal ure, ki se jc je udeležil izredni član Ivan Kreft. Po pooblastilu predsednika SAZU je notarsko podpisal tudi ustanovno listino. Ker se za ustanovne članice po statutu Štejejo le akademi je, ki so bile zastopane na ustanovni skupščini, sta taki članici iz prejšnje jugoslovanske drí a ve le Slovenija in Hrvaška. Od 1 j, do 15. 9. 2000 so se kongresa Alpenforum 2000 in seje Mednarodnega znanstvenega komiteja za raziskovanje Alp udeležili podpredsednik SAZU akademik prof. dr. Alojz Kralj, izredni član znanstveni, svetnik dr. Mitja Zupančič in doc, dr, Andrej Udovč iz Biotehniške fakultete (za agramoekonomsko problematiko). Delo pri pripravi Monografije Alp je bilo letos zaradi pičlih denarnih sredstev omejeno. K temu jc pripomogel tudi spremenjen način financiranja. Letošnja sredstva se bodo večinoma prihranila in bodo združena z dotacijo za leto 2001. Tako bo omogočeno intenzivnejše delo naslednje leto. Naravoslovni razred je bil soorganizator simpozija Molekularne in genetske interakcije vključno s fl to kemikalijam i v Gozdu Martuljku od 17. do 20. 9. 2000, ki so se ga udeležili v glavnem tuji znanstveniki in je lepo uspel. Razredni tajnik seje udeležil svetovnega agronomskega kongresa v Hamburgu. Redni član Alojz Šercelj jc dobil od ministrstva za znanost in tehnologijo priznan je ambasador znanosti. Jože Maček Razred za umelnosli Razred je imel ob koncu leta 2000 10 rednih, 4 izredne in 13 dopisnih Članov, Umrli so izredni član Andrej Hicng ter dopisna Člana Stanojlo Rajičič in Lojze Luigi Spacal. V preteklem obdobju je imel razred 3 redne seje. Na prvi, 27, 1. 2000 je večino razprave posvetil predlogom za spremembo statuta, ki jih je pripravila Komisija za strukturna in razvojna vprašanja. Druga, 10. 10.2000, in tretja seja, 4, I. 2001 (planirana za 20. 12, 2000, a preložena, ker je bila sklepčnost zaradi bližn jih praznikov po tajnikovih predhodnih telefonskih poizvedbah vprašljiva), sta bili posvečeni volitvam novih članov v letu 2001. Na njih je Tazred izbral 2 kandidata za redno, 4 za izredno in enega za dopisno Članstvo ter določil poročevalce za utemeljitev kandidatur. Na vseh treh sejah je razred obravnaval v preteklem letu sproženo pobudo za izdajo umetnostnih zbornikov Akademiki ob 65-letnici SAZU. Na seji 4. 1. je bilo podano poročilo uredniškega odbora, ki seje v sestavi Drago Jančar, Andrej Jemee, Lojze Lebič in Kajetan Kovič sestal 28, 11. 2000. Odbor je opredeli! osnovne obsege posameznih zbornikov, predlagal možne pisce spremnih besedil, opremitelje in prevajalce v angleščino tersklenil, da bo na naslednji seji skušal določiti tudi finančni obseg načrta. Kajetan Kovič Razred za medicinske vede V razredu je 9 rednih, 3 izredni in 9 dopisnih Članov. Umri je dopisni član ortoped Mstislav Vasiljcvič Volkov, kije bil izvoljen v SAZU 7. 2. 196R. Razred je imel pet rednih in eno dopisno sejo. Na redni seji 26. I .je obravnava! predlog zakona o organizaciji in financiranju znanstvene in raziskovalno-razvojne dejavnosti in se seznanil s težavnim položajem področja medicine zaradi neupravičenega odliva velikega deleža denarja iz nacionalnega programa Razred je podprl prizadevanja znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino, da se te namerne ali nenamerne napake sistema popravijo. Razred je ponovno obravnaval stališče SAZU do demografskih problemov in problemov varstva okolja v Republiki Sloveniji. Nadaljeval je razpravo o pobudi za sodelovanje SAZU pri prenovi šolskega sistema. Na drugi seji, 22. 3., je začel razpravo o protokolu o biomedicinskih raziskavah k Ovicdski konvenciji Sveta Evrope, pravno zavezujočem mednarodnem dogovoru, h kateremu bo predvidoma pristopila tudi Slovenija. Seznanil se je tudi s priporočilom parlamentarne skupščine Sveta Evrope o varstvu pravic bolnih na smrt in umirajočih in ga occnil kot koristno izhodišče pri urejanju teh zanemarjenih vprašanj. Razred je ocenil posvet SAZU o strategiji razvoja znanstvene in raziskovalne dejavnosti v Sloveniji, na katerem so trije člani sodelovali s kritičnimi prispevki. Za člana v International Society of Intervention Medicine je predlagal akademika Vinka Kambiča. Na seji 31, 5. je nadaljeval razpravo o protokolu o biomcdicinskih raziskavah na človeku. Sklenil je svetovati državni komisiji za medicinsko etiko pri pripravi navodil o ravnanju z. medicinskimi podatki, biološkim materialom in trupli v biomedicinskih raziskavah, Razred je sprejel poročilo tajnika o dogajanjih na področju medicinske etike v državi, pripravljeno za usmerjevalni odbor za bioetiko Sveta Evrope. Posebej je razpravljal o dogajanju v zvezi s sprejemanjem slovenskega zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Obsodil je poskuse, da bi zakonodajo na tem izjemno občutljivem področju prilagodili privatnim interesom in sprejeli liberalen zakon brez učinkovitega nadzora nad strokovnostjo in etičnostjo ravnanja. Razred je nadaljeval tudi razpravo o kritičnem stanju Inštituta za medicinske vede in poslušal izčrpen opis zgodovine neuspelih poskusov njegove vitalizacije. Tajc brez krivde in kljub velikim prizadevanjem prizadetih akademikov in raziskovalnih sodelavcev obstala nekje na začetkih, predvsem zaradi pičlega sodelovanja odgovornih forumov in neizpolnjenih obljub nekaterih ministrov, ne glede na nesporni pomen začrtanega programa 1MV- raziskovanje dveh velikih nacionalnih zdravstvenih problemov: nizke rodnosti in visoke samomorilnosti. Na dopisni seji 17. S. jc podprl kandidaturo akademika Ernesta Mayerja za novega člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. N as I cd nji dve seji, 27. 9. in 25. 10. 2000, sta hi li posvečeni predvsem pripravam na volitve novih članov v letu 2001, Razred je na osnovi izčrpnih podatkov o znanstvenih delih in njihovi mednarodni odmevnosti z visoko stopnjo soglasja izbral pet kandidatov: dva za napredovanje v redna Člana, enega za novega izrednega člana in dva za dopisna člana. Ob lem je izrazil zaskrbljenost zaradi nezadostnega pomlajevanja članstva. Razred je konča! razpravo o protokolu o biomedicinskih raziskavah k Oviedski konvenciji Sveta Evrope, v kateri je podprl slovenski predlog za doloíbo o dolžnosti spoštljivega ravnanja s truplom v raziskavi, o posthumnem varovanju zaupnosti osebnih podatkov umrlega in upravičenih izjemah glede te dolžnosti. Podprl je tudi stališče državne komisije za medicinsko etiko o kloniranju človeka za zdavstvene namene. Izredni član Marjan Kordaš se je v imenu SAZU udeležil zasedanja Stalnega odbora evropskih svetov za medicinske raziskave Evropske znanstvene fundacije v Rey kj a viku. Organizirani sta bili dve predavanji, in sicer: Člana francoske akademije znanosti biokemika Etienna Baulieua in nobelovega nagrajenca fiziologa Erwina Ne he rja. Akademik Vinko Kambič je praznoval 80-letnico, ob kateri je doživel vrsto počastitev, med drugimi je prejel tudi Zoisovo nagrado za življenjsko delo, Jože Tronteij Svet za preučevanje in varstvo okolja Svet za preučevanje in varstvo okolja je v letu 2000 obravnaval ob ocenjevanju osnutka zakona o vodah vidik varstva voda, ker gre za izjemno problematiko živega sveta (po novem zakonu pa žal le »upravljanja« z vodami) ter probleme naraščanja civilizacijskih bolezni v povezavi s kakovostjo okolja. Ob obravnavanju zakonov in poročil o usklajevanju slovenske zakonodaje s smernicami Evropske unije (po navedbi dr Pavla Gantarja gre za 250 smernic, ki morajo biti prelite v naše zakone in predpise do konca leta 2002) seje povečala zaskrbljenost o prevajanju strokovnega izrazja in tudi o usklajevanju pojmov (npr. sustainabie development), Zato so se na skupni seji Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU in Sveta za varstvo okol ja RS 20 4 2000 dogovorili o pripravi priročnega slovarja oko Ijskih pojmov in izrazja, ki bo poleg kratke razlage pojma imel tudi ustrezno izrazje v petih tujih jezikih. Nalogo je sprejel v svoj založniški program Svet za varstvo okolja RS, dela so se že lotili z večjo skupino strokovnjakov ter ga programirali do začetka 2002. Svet za preučevanje in varstvo okoija pri SAZU in Svet za varstvo okolja RS sta skupaj obravnavala problematiko zdravja v povezavi z okoljem in sta ob mednarodnem dnevu človekovega okolja (taje sicer 5. 6.) 15.6. predstavila publikacijo Zdravje in okolje s podnaslovom Kakovost okolja in življenja konec 20. stoletja, v kateri so prispevki 22 avtorjev. Knjižico je vsebinsko ocenil in izdal Svet za varstvo okolja RS. Oba sveta sta 14. 11.2000 obravnavala temo turizem in okolje; poročalo je 12 avtorjev in njihovi prispevki so uredniško usklajeni za objavo. Svet za varstvo okolja RS je izdal tudi knjižico Energija in okolje, pri katere pripravi so sodelovali tudi Člani okolj-skega sveta pri SAZU, Sodelovanje Sveta za preučevanje in varstvo okolja, pri SAZU s Svetom za varstvo okolja RS je uspešno; da bi bilo operativno lažje, prav tako pa sodelovanje z Od- borom SAZU za trajnost ni razvoj, bo del sveta s sodelovanjem 4 ali 5 članov SAZU predstavljal stalnejšo skupino 11 članov (op. enako število članov imata Svet za varstvo okolja RS in Odbor za trajnostni razvoj SAZU), ki se I ali ko hitro sestane in usklajuje tekoče naloge. Takšne naloge izhajajo iz programov omenjenih ok oljski h dejavnikov ali pa so povezane z raziskovalnimi in založniškimi projekti. Člani sveta so s svojimi prispevki sodelovali na številnih področjih. Naj omenimo Ic konferenco predstavnikovokoljskih svetov srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki jo je priredil Svet za varstvo okolja RS na B ledu 20.-23. i 0. 2000. Sodeloval i so tud t na zborovanju učiteljev naravoslovnih predmelov 7.-9. 12. 2000 v Portorožu. Člani sveta so poročali o slovenskih okoljskih projektih na lujih strokovnih konferencah, tudi v Tokiu. Spremljajo okoljske razmere v domovini, kjer se večkrat pojavljajo izredne naravne ujme, v letu 2000 najbolj boieča v zgornjem Posočju, ter Številne nesreče zaradi slabega ravnanja s tehniko in nevarnimi snovmi. Zato so že potekale priprave za razprave o prometu, o strategiji razvoj a ter ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti v letih 2001 in 2002. Te naloge so skladne tudi s sklepi posvetovanja SAZU o strategiji razvo ja znanstvene in raziskovalne dejavnosti, ki so pomembni tudi za okoljski svet: pričakovani program državnega razvoja z ustrezno prednostno vlogo znanosti, pri tem je potrebno sodelovanje čim širše kvalificirane javnosti, skrbeti je treba za slovenski znanstveni jezik in ustvarjati slovensko strokovno izrazje. Predsedstvo SAZU je 21. 11. 2000 ustanovilo Odbor za trajnostni razvoj. Tedaj je ocenilo delo Sveta za okolje kot uspešno in predlagalo, da nadaljuje z delom, ker priteguje k sodelovanju »širšo kvalificirano javnost« in obravnava aktualne okoljske teme. Avguštin Lah Odbor '¿a preučevanje narodnih manjšin Leta 2000 je izšel v Murski Soboti zbornik Materinščina, dejavnik osebne in skupnost ne narodnostn identitete. Vsebuje referate z znanstveno-kulturnega srečanja, kije bilo v Murski Soboti 5.-6. junija 199B. Sodelovali so strokovnjaki in predstavniki narodnih manjšin iz Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske, Soizdajatelji: Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, odbor SAZU za preučevanje narodnih manjšin, ZRC SAZU, Inštitut za migracije in narodnosti v Zagrebu. Zbornik je 4. knjiga v seriji publikacij odbora za preučevanje narodnih manjšin. V letu 2000 je imel odbor za preučevanje narodnih manjšin le eno sejo: 13. ¡2. 2000, posebne delovne skupine pa so se večkrat sestale, V začetku leta 2001 bo odbor na razširjeni seji ocenil rezultate dosedanjega 12-letnega delovanja. Istočasno bo v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi znanstvenimi in visokošolskimi ustanovami oblikoval svoje prednostne cilje v luči sodobnih odnosov in potreb na področju uresničevanja in zaščite pravic narodnih manjšin. Anton Vratuša Valvasorjev odbor Valvasorjev odbor je v letu 2000 zaključil delo na dveh več let trajajočih projektih. Septembra je bil v tiskarni Art und Druck v Gradcu natisnjen nadvse zahteven faksitnile: Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv, Dizma (prvotni naslov Kronika ljubljanske bratovščine sv. Dizma). Dve knjigi spremljajočega študijskega gradiva pa sta bili v začetku februarja 2001 oddani v tiskamo. Decembra 2000 je bil natisnjen faks i m i le skicne knjige Janeza Vajkarda Valvasorja: Topografija Kranjske s spremno besedo dr. Branka Reispa. Javnosti je bila predstavljena januarja 2001 na gradu BogenSperk. 7. decembra seje Valvasorjev odbor preimenoval v Fundacijo Janez Vajkard Valvasor. Matjaž Kmecl Odbor za medicinske študije Komisija ~aproučevanje rodnosti in samomorilnosti V okviru odbora za medicinske študije deluje skupina, ki na Inštitutu za medicinske vede (I M V) ZRC SAZU raziskuje rodnostno vedenje Slovencev, V okviru raziskovalnega programa smo se v preteklem letu posvetili trem temam. Najprej nas je zanimalo, kolikšen delež variance v številu otrok je mogoče pripisati kontracepciji kot posrednemu dejavniku rodnosti, še posebno zanesljivim kontracepcijskim sredstvom. Pri tem smo uporabili diskretni Časovni hazardni model analize, ki je pokazal, da ima kontracepcijapomemben vplivna verjetnost prvih, drugih in tretjih rojstev ter da njen pomen z vsakim rojstvom še narašča, Nadalje smo proučevali razlike v rodnostnem vedenju podeželskega in mestnega prebivalstva. Analiza, pri kateri smo uporabili metodologijo analize življenjskih dogodkov in analizo variance sklopa stališč (o splavu, položaju ženske v sodobni družbi, zunajzakonski zvezi), je pokazala, da se razlike med mestnim in podeželskim prebivalstvom, ki so obstajale v preteklosti, ohranjajo tudi še danes, vendar se zmanjšujejo. Pri zadnji analizi smo se osredotočili na kvaliteto mednarodno primerljivih podatkov FFS iz 18 držav. Analiza je pokazala, da med nerespondenti (tistimi z manjšim zanimanjem za teme, kijih vključujejo rodnostne raziskave) prevladujejo moški, starejši, manj izobraženi in samski. Pri kvaliteti odgovorov so bile ugotovljene tudi relativno velike razlike med posameznimi državami. Kadrovski in finančni položaj 1MV je izjemno slab. Zato potekajo dejavnosti za sanacijo. Marjan Kardaš Komisija za preučevanje prekanceroz grla Skupina za preučevanje prekanceroz grla je bila tudi v preteklem letu zelo aktivna. Poleg objavljenih prispevkov so £ lani te skupine pripravil i odmeven 31. spom inski sestanek prof. Janeza Plečnika z mednarodno udeležbo: Epitelni tumorji glave in vratu (Epithelial tumors of head and neck). V letu 2001 bodo nadaljevali s preučevanjem laringealne karcinogeneze i imunohisto kemijskimi in molekularnimi metodami. Vinko Kambič Odbor za trajnost ni razvoj K a podlagi priporočil Konference raziskovalnih akademij znanosti, ki je zasedala v Tokiu 12. do 20. 5. 2000, je novembra 2000 predsedstvo SAZU ustanovilo Odbor za trajnost ni razvoj pri SAZU. Odbor bo spodbujal raziskave, ki bodo omogočale boljšo znanstveno in tehnološko osnovo za trajnostni razvoj in prispeval k nacionalni strategiji trajnostnega razvoja. Odbor bo sodeloval s Svetom za trajnostni razvoj pri Vladi Republike Slovenije in Svetom zaprcučevajc in varstvo okolja pri SAZU. Predsedstvo SAZU je za predsednika Odbora imenovalo akademika Roberta Blinea. Robert Sline Fundacija dr. Bruno IHresclii 23. 2, 2000 je bila v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti ob navzočnosti Izvršilnega odbora SAZU in pooblaščenega notarja ustanovljena Fundacija dr. Bruno Breschi, Njen ustanovitelj, po katerem je dobila svoje ime, je dr. Bruno Breschi, upokojeni zdravnik iz Gradcža, sin italijanskega očeta in slovenske matere. Dr. Breschi je že pred dvema letoma kot sponzor omogočil ponatis petih knjig Janeza Svetokriškega Sacrum promptuarhun, temeljnega dela slovenske baročne pridigarske umetnosti; ponatis je izšel leta 1998 v zbirki Delali, razreda SAZU 7. v. 49/1-5. M a to je z denarnim pologom ustanovil fundacijo, ki naj prispeva k ohranjanju, obnavljanju, vrednotenju in raziskovanju starejših obdobij slovenskega slovstva, k utrjevanju tradicionalnih kulturnih vrednot in k spodbujanju strpnega sožitja in dobrega razumevanja s sosednjimi narodi. Polog dr. Bruna BTesehija ob ustanovitvi Fundacije je znašal pet milijonov tolarjev, obenem seje zavezal, da bo v prihodnjih letih z dodatnimi pologi podpiral objavljanje publikacij in druge dejavnosti, Slovenska akademija znanosti in umetnosti je kot soustanoviteljica Fundacije dr. Bruno Breschi ob ustanovitvi prispevala pol milijona tolarjev, ki so se stekli iz prodaje reprinta petih knjig Janeza Sveto kriškega, v prihodnje pa bo za Fundacijo opravljala administrativne in računovodske storitve. Na seji 19, 4. 2000 je bil sprejet statut Fundacije in izvoljena njena uprava, ki jo sestavljajo; akademik prof. dr Kajetan Gantar kot predsednik, akademik prof. dr, Jože Pogačnik kot podpredsednik in prof. Jo?£ Faganel kot tajnik, V letu 2000 je Fundacija denarno podprla in s tem v veliki meri omogočila natis Zborniku o Janezu Svetoktišk&n, ki vsebuje prispevke s simpozija v Vipavskem Križu (22.-24. 4. 1999) in obsega 527 strani, izšel pa je v zbirki Dela II. razreda SAZU 49/6. Fundacija jc dala tudi pobudo in sredstva za ponatis drugega velikega slovenskega baročnega pridigarja p. Rogerija (Paimarium Empyreum, 1731 -1743,2 knjigi), ki bo z uvodnimi Študijami in opombami izšel v letu 2001. Uprava Fundacije je izdelala tudi srednjeročni načrt dela za prihodnjih pet let. V tem obdobju je predvidena izdelava in objava Slovarja Janeza Sveto kriškega, ki bo obsegal okoli tisoč strani. Poleg tega bo Fundacija oskrbela ponatis Pohlinove Kranjske gramatike in organizirala znanstveni kolokvij o Marku Pohlinu, predvideno je tudi raziskovanje obnovljene Aeademiae Operonarvm. Slovar Janeza Svetokriškega bo pripravil dr, Marko Snoj, znanstveni svetnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, s katerim je Fundacija sklenila pogodbo o financiranju omenjenega projekta. Kajetan Gantar Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU (v nadaljevanju oddelek) je v preteklem letu sodeloval predvsem z akademijami, s katerimi je SAZU sklenila pogodbo o znanstveni izmenjavi. To so (naštete po abecednem redu); Avstrijska akademija znanosti (Dunaj), Nacionalna akademija znanosti Belorusije (Minsk), Bolgarska akademija znanosti (Sofija), Akademija znanosti Bosne in Hercegovine (Sarajevo), Britanska akademija (London), Akademija znanosti Republike Češke (Praga), Estonska akademija znanosti (Talin), Evropska akademija znanosti in umetnosti (Dunaj), Finska akademija znanosti in književnosti (Helsinki), Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (Zagreb), Indijska nacionalna akademija znanosti (New Del-ht), Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved (Jeruzalem), Kraljevo društvo v Londonu, Akademija znanosti in umetnosti Kosova (Priština), Letonska akademij a znanosti (Riga), Madžarska akademija znanosti (Budimpešta), Makedonska akademija znanosti in umetnosti (Skopje), Mednarodna akademija tehniških ved (Moskva), Poljska akademija znanosti (Varšava), Poljska akademija znanosti in umetnosti (Krakov), Ruska akademija znanosti (Moskva), Slovaška akademija znanosti (Bratislava) ter Švicarska akademija naravoslovnih ved (Bern). V letu 2000 je SAZU k že obstoječi okvirni pogodbi podpisala tudi operativno pogodbo z Britansko akademijo za področje humanističnih ved in Protokol (20012003) z Madžarsko akademijo znanosti. Pripravila je tudi potrebno dokumentacijo za podpis pogodbe s švedsko Kraljevo akademijo književnosti, zgodovine in kulturne dediščine ter Kraljevo flamsko akademijo znanosti in umetnosti Belgije. Romunski akademij i smo poslali v pregled in odločanje osnutek pogodbe, pobuda pa je bila dana tudi za tovrstno sodelovanje s Kraljevo irsko akademijo. Švedsko akademijo humanističnih ved, Švedsko kraljevo akademijo znanosti in Državnim svetom za znanstvenoraziskovalno delo Španije. SAZU je obravnavala tudi zunanjo pobudo za sklenitev pogodbe s Kitajsko akademijo družbenih ved v Pekingu. Na podlagi določil dvostranskih pogodb o izmenjavi znanstvenikov je oddelek skrbel za uresničitev teli obiskov. Tako je v preteklem letu slovenske znanstvene ustanove obiskalo 17 tujih znanstvenikov v obsegu 30 tednov, medtem ko je 12 slovenskih znanstvenikov obiskalo tuje znanstvene ustanove v obsegu 24 tednov. Od tega so 4 raziskovalci s področja naravoslovja potovali v Veliko Britanijo v okviru programa ESIiP Kraljevega društva v Londonu. Omenjena akademija je skupaj z Britansko akademijo 6. novembra v Coidobi (Španija) organizirala srečanje predstavnikov akademij, znanstvenih fundacij in drugih ustanov, ki sodelujejo v njunih programih izmenjave raziskovalcev. Sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki akademij iz 1B držav, med njimi tudi SAZU, je obravnaval številne izkušnje in odprta vprašanja na področju tovrstnega znanstvenega sodelovanja. Izmenjava izkušenj je bila tembolj koristna, ker so se srečanja udeležili tudi predstavniki nekaterih akademij, s katerimi ima SAZU že sklenjene pogodbe in izmenjuje raziskovalce. Tako je akademik Boris Kamenar, vodja oddelka za mednarodno sodelovanje HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti, dal pobudo, da se oživi med akademijsko sodelovanje, predstavnica Le tonske akademije znanosti seje zavzela za okrepitev izmenjav, predstavnica Avstrijske akademije znanosti pa pozvala k še intenzivnejši izmenjavi. Oddelek je sodeloval tudi z naslednjimi akademijskimi organizacijami in združenji, katerih članica je tudi SAZU: Zveza evropskih akademij -ALLEA- (All European Academies), Medakademijski forum za mednarodne zadeve te zveze (Inter Academy Panel on International Issues -tAP), Evropska znanstvena fundacija (European Science Foundation - ESF), Mednarodno združenje akademij (Union Academique Internationale - UAJ), Mednarodna mreža mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite Alpskega foruma (Internationales Wissenschaftliches Komitee Alpenforschung) in drugi. ALLEA nas je redno seznanjala s svojim delovanjem, v katerega je bila aktivno vključena tudi naša Akademija, Tako seje predstavnik SAZU ude le ii I zasedanja generalne skupščine združenja, sodelovali smo pri volitvah njegovega predsednika, potrdili njegov statut in glasovali za nove člane izvršilnega odbora. Posebej velja omeniti dejavnost Mcdakadcmi jskega foruma za mednarodne zadeve (1AP), kije od 15. do 18. maja 2000 v Tokiu organiziral mednarodno konferenco akademij o trajnostnem razvoju, ki se je je kot predstavnik SAZU udeležil akademik Robert Blinc. Na konferenci so udeležene! 63 akademij z vsega sveta sprejeli in podpisali skupno izjavo Transition to Sustainability -The Contribution of Science and Technology. VI. razred za medicinske vede SAZU pa je v okviru 1AP pristopil k združenju Medakademijski medicinski forum. Evropska znanstvena fundacija nas je tudi redno obveščala o svojem delovanju na področju evropskega raziskovalnega prostora. Pošiljala je obsežna strokovna in druga gradiva, publikacije, brošure, programe in drugo, zlasti za področje varovanja oko tja, humanistike ter fizikalnih in tehniških ved. Prihajale so informacije o kratkoročnih in dolgoročnih znanstvenih programih fundacije, o njeni organizaciji, kadrovskih spremembah, delovanju upravnih organov, poročila o delu ekspertnih skupin EUROHORC, Vsa omenjena gradiva je oddelek pregledoval in z njimi seznanjal razrede SAZU ter številne znanstvene in druge ustanove v Sloveniji. Gradiva so vsebovala vabila na različne raziskovalne dclavnice, sestanke in srečanja ter na evropske znanstvene konference (EURESCO) za področje naravoslovnih, matematičnih, fizikalnih, tehniških, kemi jskih, medicinskih in humanističnih ved. EZF nas je prav tako redno seznanjala z deiom in sklepi svojih organov: upravnega sveta, katerega član je akademik MihaTišler, izvršilnega odbora, stalnega odbora za human isti ko, v katerega je bil imenovan akademik Jože Krašovec, stalnega odbora za znanosti s področja življenja in okolja ter enote za fizikalne in inženirske znanosti, v katero je bil kot nosilec enega od projektov imenovan akademik Peter Fajfar. Akademik Branko Slanovnik, predstojnik oddelka, seje 23. in 24. novembra udeležil skupščine F.ZF, ki je med drugim iz svojega programa predstavila zelo pomemben multidisciplinarni projekt z naslovom Poreklo človeka, jezika in jezikov (The Origin of Man, Language and Languages). SAZU je soodločala pri sprejemanju novih članic v EZF, imela je možnost imenovati svoje predstavnike v posamezne njene organe, skupine, projekte, predstavnike za mtil-t¡disciplinarna srečanja Scientia Europae No 5, spremljala dogodke na medmrežju in posredovala zahtevane podatke. Oddelek je uresničeval tudi druge oblike sodelovanja s številnimi tujimi akademijami in akademijskimi združenji, kol so npr. (razvrščene po abecednem redu matičnih držav): Albanska akademija znanosti (Tirana), Evropska akademija znanosti in umetnosti (Salzburg - Dunaj), Nacionalna akademija znanosti Relorusije, Akademija Republike Češke, Estonska akademija znanosti, Akademija znanosti Francoskega inštituta (Pariz), Evropska akademija Bolzano, Accademia dei Georgofili (Firence), Ac-c ad em i a Roveretana degli Agiali, Makedonska akademija znanosti in umetnosti (Skopje), Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti (Amsterdam), Poljska akademija znanosti, Kraljeva švedska akademija znanosti (Stockholm), Švicarska akademija znanosti, Kraljevo društvo v EdinbuTghu, Nacionalna akademija znanosti (Washington), Mednarodna mreža akademij in izobraževalnih ustanov o človekovih pravicah (Washington). Razredom SAZU, znanstvenim in drugim ustanovam, organizacijam, društvom, združenjem in posameznikom v Sloveniji je oddelek posredoval informacije ter vabila za sodelovanje v različnih skupnih mednarodnih projektih, znanstvenih srečanjih, seminarjih, delavnicah, natečajih v okviru skladov in podobno. Tako je med drugimi imel stike z: Evropsko komisijo, Evropskim forumom za zdravstvena vprašanja (Gastrin), Znanstveno fundacijo Irske, Centrom kralja Fe i sal a za islamske študije v Savd-ski Arabiji (Fladara), Univerzo v Dundeeju (ZDA), Inštitutom za interdisciplinarni Študij znanosti, tehnologije in družboslovja (Graz), Max-Planckovim inštitutom za molekularno celično biologijo in genetiko (Dresden), Nalovim oddelkom za znanstvene zadeve, mednarodno znanstveno revijo Nature, Inštitutom za humanistične študije (Dunaj), ministrstvom zn raziskovalno dejavnost Italije in Skladom za znanstveno raziskovalno delo Belgije (Bruselj), Tudi v preteklem letu je v oddelku v okviru odbora za spremljanje znanosti delovala skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja Štefana Adamiča in končala projektno nalogo Kriteriji za zbiranje in urejanje kazalcev raziskovalne uspešnosti v Sloveniji, kot nadaljevanje dosedanjih Taziskav o vrednoienju raziskovalne uspešnosti v Sloveni ji, Zaključno poročilo o tej nalogi je bilo razposlano vsem razredom SAZU. Prav tako je skupina za spremljanje razvoja znanost! MZT nadaljevala s svojim delom na raziskovalnem evalvacijskem programu, ki vsebuje tri delovne programe: Raziskovalna skupnost na Slovenskem v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, Analitična obdelava podatkov in Dokončanje enotne disciplinarne klasifikacije raziskovalnih področij za Slovenijo. Člani delovnih skupin so o opravljenem delu pripravili letna poročila. Oddelek je organiziral enajst predavanj, od tega tri predavanja članov SAZU in osem predavanj uglednih predavateljev iz tujine, ki so v Letopisu posebej predstavljena. Oddelek je sodeloval tudi s Slovensko znanstveno fundacijo, obema univerzama ter številnimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami in zavodi, zlasti na področju izmenjave informacij o mednarodnem sodelovanju SAZU, Prav tako je sodeloval z ministrstvom za znanost in tehnologijo ter ministrstvom za zunanje zadeve pri oblikovanju dvostranskih meddržavnih sporazumov o znanstvenem in kulturnem sodelovanju (Argentina, Estonija,Grčija, Izrael, Nemčija, Poljska, Romunija, Rusija, Španija). Pripravljal je tudi razna gradiva za potrebe članov SAZU in njenih organov (predsednika, predsedstva in skupščine) ter pripravljal in ažuriral baze podatkov o SAZU za tuje založbe, združenja društva in računalniške mreže raznih ustanov doma in po svetu. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISK TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr. Franz Lackner, Komisija za pisane in knjižne spomenike pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiska! Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (19.-30. junij 2000). Dr. Gerda Lechleitncr, Fonogramski arhiv Dunaj, je obiskala Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU (24.-30. junij 2000). Dr. Christiane Fennesz-Juhasz, Fonogramski arhiv Dunaj, je obiskala Muzi ko loški inštitut ZRC SAZU (24.-30. junij 2000). Prof. dr. Rudolf Flotzingcr (Ruhestand, Graz) in Dr. Andrea Harrandt, (Komisija za muzikologijo pri Avstrijski akademiji znanosti, sta obiskala MuzikoloŠki inštitut ZRC SAZU (2,-26. september 2000). Akademija znanosti Republike Češke Dr. Cenek Novotny, Inštitut za mikrobiologijo pri Akademiji znanosti Republike Češke, je obiskal Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (9.-11. oktober 2000), Madžarska akademija znanosti Dr. Klara Kuti, Etnološki inštitut pri Madžarski akademiji znanost i, je obiskala inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (5.-10. junij 2000), Dr. Ilona Hunyadi in dr. Istvan Csige, Inštitut za nuklearne raziskave pri Madžarski akademiji znanosti (Debrecen), sta obiskala Inštitut Jože T Stefan in se v Portorožu a kt i v n o ude leži la kon ferenceojedrskihsledeh (23 - avgust - 3. se ptem be r 2000). Dr. Läszlö Bartos i e wie z, Inštitut za arheološke znanosti, univerza v Budimpešti, je obiskal Paleontološki inštitut Ivana Rakovea ZRC SAZU (17.-23. december 2000). Poljska akademija znanosti (Varšava) Dr. Zbigniew Taylor, Inštitut za geografijo in prostorske študije S. Leszczyckcga pri Poljski akademiji znanosti (Varšava), je obiskal Oddelek za geografijo Filozof ske fakultete, Inštitut za geografijo in Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru (25. september-3. oktober 2000). Dr. M ar i a Rudawska, Inštitut za dendrologijo pri Poljski akademiji znanosti, je obiskala Gozdarski inštitut Slovenije (7.-14. november 2000). Ruska akademija znanosti Dr. Leonid Gibianski, Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, je obiskal Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani (5.-22. maj 2000). Dr, Iskra C burk i na, Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti, je obiskala Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani (10.-21. junij 2000). Dr. Nadezhda Statikov a, Inštitut za slovanske Študije pri Ruski akademiji znanosti, je obiskala Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter Filozofsko fakulteto v Ljubljani (1,-15. december2000). Slovaška akademija znanosti Dr, Andrea Laukova, Inštitut za fiziologijo živali pri Slovaški akademiji znanosti, je obiskala Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete (19.-27. junij 2000). Dr. Karo! Marhold, Inštitut za botaniko pri Slovaški akademiji znanosti, je obiskal Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC S AZU (2 0.-2 S. oktober 2000). OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI Avstrijska akademija znanosti Dr. Vida Pohar, Oddelek za geologijo Naravoslovnotebniške fakultete, in mag. Irena De beljak, Inštitut za paleontologijo Ivana Rakovca ZRC S AZU, sta obiskali Inštitut za paleontologijo univerze na Dunaju (6-12. februar 2000). Prof. dr. Nataša Golob, Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, je obiskala avstrijsko nacionalno biblioteko teT Oddelek za knjigo in pisavo v STcd-n jem veku pri Avstrijski akademiji znanosti (4.-9. junij 2000). Dr Stane Granda, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC S AZU, je delal v avstrijskem državnem arhivu na Dunaju (18,-30, junij in 17,-30. september 2000). Dr, Ana Lavrič, Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC S AZU, je na povabilo Komisije za umetnostno zgodovino pri Avstrijski akademiji znanosti delala v nacionalni knjižnici in nekaterih arhivih na Dunaju (16.-21, oktober 2000). Slovaška akademija znanosti TomaŽ Acceto, dipl. biolog, Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete, je obiskal Inštitut za fiziologijo živali pri Slovaški akademiji znanosti (6.-20. marec 2000). Prof. dr, Andre j Likar in Tim Vidmar, dipl. ing., Fakulteta za matematiko in fiziko ter Institut Jožef S te fan, sta obiskala Inštitut za fiziko pri Slovaški akademiji znanosti (26. junij-6. julij 2000), Velika Britanija Kraljevo društvo v Londonu - program LSLP Dr, Nataša Gros, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, je obiskala Oddelek za kemijo na Fakulteti za znanost in okolje univerze v Mul In (15, januar 5. februar 2000). Prof, dr, Venčesiav Kaučič, Kemijski inštitut, Ljubljana, je v Mancliestru obiskal oddelek za kemijo tamkajšnje univerze in UM 1ST, oddelek za kemijo ter, v Londonu ustanovo Royal Institution of Great Britain (6.-19. februar 2000). Dr. Zorica Crnjak-Orel, Kemijski inštitut, Ljubljana, je obiskala Oxford Brookes University (2,-16. julij 2000), Dr, Mojca Benčina, Kemijski inštitut, Ljubljana, je obiskala Inštitut za eeliino in molekularno biologijo univerze v Ldinburghu (8. julij- 7. avgust 2000). JUBILEJI V lelu 2000 so praznovali: 90 let dopisni član Zoran Bujas, 85 let redni Clan Anton Vratuša, 80 let redni člani Emilijan Cevc, Static Gabrovec, Vinko Kam bič, Ernest Mayer in Dušan Moravec, dopisni člani Ivo Frangeš, Zoran Konstantinovič in Henry Leeming, 75 let Tedni člani Milan Mihelič, Franc Zadravee in Ciril Zlobec, dopisni člani Arnold Fcil, Vil Hrymyč in Herman Muller-Karpe, 70 let redni člani Kajetan Gantar, Taras Kermauner in Igor Vri Ser, dopisni član Livio Poldini, 65 let redni Član Janez Orešnik, izredni člani Matija Horvat, Jože Mlinarič in Saša Svetina, dopisni Član Tfelmut Rumpler, 60 let redna člana Vinko Dolenc in Boštjan Žekš, dopisna člana Jože Pirjevec in Boris Podrccca, 55 let redni član Josip Globevnik. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA. IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademikinja Lidija Andolšek - Jerasje prejela prestižno priznanje svetovnega združenja za ginekologijo in porodništvo in postala častna meščanka mesta Ljubljane. Bila je tudi imenovana za predstavnico SAZU v Slovensko nacionalno komisijo ¿a UNESCO. Akademik Janez Balis je postal član veterinarskega sveta pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Akademik France Bernik je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru in bil izvoljen za člana Mediteranske akademije v Neaplju, Po funkcij i je bil član Sveta za znanost in tehnologijo in Sveta za visoko šolstvo vlade Republike Slovenije. Bil je član več častnih odborov mednarodnih in nacionalnih znanstvenih prireditev, prav tako tudi državnega odbora za pripravo in izvedbo Prešernovega leta - leta kulture. Akademik Robert Bline je postal predsednik mednarodnega odbora za podelitev nagrade AMPERE, predsednik slovenskega združenja Rimskega kluba in Član Rimskega kluba, bil ponovno imenovan za člana Sveta za znanost in tehnologijo vlade RS ter dobil priznanje »Institute for Scientific Information (ISI)«, Pittsburgh, ZDA, za najbolj citiranega slovenskega znanstvenika v zadnjih 25 letih. Akademik Dušan Ferlugaje prejel priznanje Ljudevita Juraka, ki mu gaje podelila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, in bil imenovan za častnega predsednika Memorialnega sestanka profesorja Janeza Plečnika, Akademik Stane Gabrovec je prejel Zoisovo nagrado. Akademik Ivan Gams je postal častni predsednik Gcomorfološkega društva Slovenije. Akademik Kajetan Gantarje prejel listino častnega člana Kulturnega centra Luigi Einaudi, San Severo, Italija, Akademik Ljubo Golič je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Izredni član Drago Jančarje prejel nagrado kres ni k. Akademik Vinko Kambič je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in Zoisovo nagrado. Izredni član Gabrijel Kernel je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubl jani Izredni član Andrej Kranjc je postal član senata Fakultete za humanistične študije, Koper; Član komisije za nagTade pri ministrstvu za znanost in tehnologijo; član upravnega odbora Komisije za kras pri Mednarodni geografski zvezi; član znanstvenega sveta revije Karstologia (Francija). Akademik Jože Krašo večje bi) imenovan za slovenskega predstavnika v Stalnem odboru za humanistiko Evropske znanstvene fundacije. Akademik Boris Paternuje prejel zlato plaketo Franceta Prešerna in nagrado mestne občine Kranj za «izjemni prispevek k obuditvi in obeležitvi spomina na pesnika Franceta Prešerna«. Akademik Alojz Šercelj je prejel priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti ter postal častni član Slovenskega arheološkega društva in Botaničnega društva Slovenije. Izredni član Savin Sever je bil imenovan v Svet za kulturo pri vladi Republike Slovenije. Akademik Branko Stan ovni k je bil imenovan za člana odbora Editorial Advisory Board serije Advances of Heterocyclic Chemistry, Academic Press, New York in za člana Scientific Advisory Board of Tramech 2002 (Transmediterraneum Meeting on Heterocyclic Chemistry). Akademik Miha Tišlerje postal Častni doktor Univerze v Ljubljani in član Governing Councila European Science Foundation, Akademik Ciril Zlobec je pTejel Veronikino nagTado za najboljšo pesniško zbirko leta (ex aequo), nagrado Medunarodnog pjesničkog festivala Zagreb 2000 ter prejel Častno listino Zveze borcev Slovenije in postal častni občan občine Sežana. TISKOVNE KONFERENCE 17. marca Tiskovna konferenca o dejavnosti SAZU v letu 2000. 28. marca Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Traditiones, 28/1 - jubilejni zbornik ob 80-letnici Milka Matičetova. Traditiones, 28/2 -jubilejni zbornik ob 75-letnici Zmage Kumcr. 7. junija Tiskovna konferenca IV. razreda SAZU: Razprave IV. razreda SAZU, 40, 1999. Jože Maček: Hiponomološka favna Slovenije, Mitja Zupančič: Smrekovi gozdovi Slovenije. 16. novembra Tiskovna konferenca III, razreda SAZU: Ivan Bratko: Polog in umetna inteligenca. Igor Muševič, Robert BI inc in Boštjan Žekš: Fizikaferoelektričnih in antiferoelektrič-nih tekočih kristalov. 28. novembra Tiskovna konferenca II, razreda SAZU: Jože Krašovec: Med krivdo in spravo, Jože Krašovec, Kajetan Gantar, Alojz Rebula idr.: Sveto pismo stare in nove zaveze. Tiskovna konferenca SAZU pred Mednarodnim simpozijem France Prešeren - kultura - Evropa. PREDAVANJA NA SAZU 12. januar 2000 Akad. prof. dr. Janko Kos ANTON SLODNJAK V LUČI STROKE IN POLITIKE Predavanje seje posvetilo predvsem tistim stranem Slodnjakovega življenja, osebnosti in dela, ki so za položaj slovenske human i stike, kulturne zavesti in predvsem literarne vede še zmeraj pomembne, deloma celo znova aktualne. To je zlasti njegovo razmerje do predhodnikov, Prijatelja in Kidriča, Grafenauerja in Žigona, s tem pa do pozi-tivistično-empiristične tradicije oziroma tej nasprotnih metodologij. Spor med slavistiko in komparativistiko, v katerem je igral Slodnjak vidno vlogo, zlasti v odnosih z A. Ocvirkom, je mogoče pravičneje razumeti iz Slodnjakovih pogledov na širši, slovanski in evropski kontekst slovenskega literarnega razvoja. Natančnejša določitev Siodnjakove I i teramoznanstvene metodologije ni mogoča brezupoštevanaj nazorsko-ideo loške orientacije, ki je bila zanj značilna - njeno posehnost je mogoče pojasniti iz Slodnjakovega odnosa do katolištva in svobodomiselnosti, s tem v zvezi tudi do komunistične ideologije, Ta je odigrala pomembno vlogo pri Slodnjakovi odstavitvi s slavističnega oddelka, čeprav ni mogoče prezreti drugačnih strokovnih interesov, ki so njegovim političnim nasprotnikom služili kot argument za njegov prisilni odstop. 24. januar 2000 Prof. Inge J on s son ŠVEDSKI SISTEM NAČRTOVANI A IN FINANCIRANJA ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA (The Swedish Research System) For historical reasons, which were generally presented as introduction, all publicly financed research in Sweden is located at the universities. There are a few excep- tions, e.g. the Defence Research Agency, but the overwhelming majority of research projects take place at the basic units of the universities, i.e. the departments which are organized in traditional faculties. According to the latest OECD statistics, Sweden allocated 3,5 percent of its GNP to research in 1997, but more than two thirds of the resources were used for applied research or technical development within private companies. Public research grants are divided into three main categories: 1/ basic state funds granted to faculties in the annual state budget, 2/ grants to the research councils, six in number at the moment (humanities and social sciences, natural sciences, medicine, technology, agriculture, and social work); and 3i grants to government agencies. The total amount of public money allocated to the university sector in 1997 was about 20 billion crowns, i.e. approximately 4,5 billion DM: half of the sum was used for undergraduate teaching. The main part of the public research grants goes to the faculties, where the money is used to pay the salaries of the professors and other employees, including the doctoral students. As recent statistical data from the National Agency for Higher Education show, these basic grants to the faculties constitute about 50 percent of their total income for research activities. The other half consists of third stream money of various kinds, mostly from the research councils and private funds. In the research councils the majority of the members are elected by the faculties. All of them make their final decisions after the applications from individual professors or research groups at the faculties have gone through a careful peer review, which is carried out in a number of subcommittees assisted by external experts. Normally the councils will give grants to projects running for three years, and often their resources do not allow ihem to finance more than 5 -10 percent or new applications each year. It is a procedure, which costs n lot of time, but on the other hand the scrupulous reviewing of the proposals lias given the councils a high prestige. Six years ago the Swedish research funding system was substantially increased when the so-called wage earners" funds were phased out, Most of the money, about 15 billion crowns {3,3 billion DM), was used to establish a number of research funds, which since then have distributed their annual dividends approximately in Ihe same way as the research councils. Because of the positive development of the stock market the funds are at least twice as big today, and their contribution to Swedish research has grown into more than half of the yearly capacity of the research councils. In spite of severe political controversies when they were established these research funds now seem to be irreplaceable. Finally it should be mentioned that two private funds, Knut and Alice Wallenberg's Foundation (about R billion DM) and the Nobel Foundation, have contributed so much to Swedish research for almost a century that their impact cannot be overestimated. 25. januar 2000 Prof. Inge Jonsson EMANUEL SWEDENBORG The lecture aimed at presenting the Swedish scientist and mystic Emanuel Swedenborg (1688-1772) as an influential contributor to world literature, In many ways Swedenborg resembled his father, who was a bishop and a prolific writer, but until he was well above fifty years of age he did not devote his enormous intellectual energy to theological problems hut to many branches of science beside his duties as a civil servant in the Royal College of Mines. After a profound religious crisis in the early I740's, however, he followed a divine call to interpret the Holy scripture and to found a New Church. In an impressive number of large volumes in Latin he published the results of his specific decoding of the Biblical texts together with relations of what he had heard and seen in the world of spirits and angels. It is primarily because of these spiritual scenes that Swedenborg has acquired his position as a »representative mail« in Emerson's sense of the word But from a scholarly point of view it may be even more interesting to study how these mysterious experiences arc related to his previous scientific reading and th inking. The most general inspiration had come from René Descartes, especially his views on cosmogony, and until the middle of the 173 O's Swedenborg focussed on fundamental problems of inorganic nature. In 1734 he published his results in three magnificent folio volumes called Opera philosophica et miner alia, and then he passed on to organic nature, primarily the human body, with the final purpose of proving the immortality of the soul empirical ly, as he himself formulated his research programme, lu his attempts at implementing this he had to touch upon almost all existing disciplines, and he did so with admirable energy. He made quite a number of observations, e.g. on the brain, which have struck modem experts as astonishingly correct, but of course he constantly met new difficulties. One of these was the imperfection of language, and in his search for ways of formulating ideas with the same precision as mathematics he followed in the tracks ofgreat philosophers like Leibniz. However, he had to give up his ambitions of creating a universal mathematics, and instead he presented what he called a doctrine of correspondence, This is broadly expressing a conviction that ail natural things have their spiritual counterparts and vice versa, and it formed the basis of his Biblical exegesis. But it has also played an important part in literature, mainly because of Baudelaire. The religious crisis may be seen as a consequence of the struggle with an impossible scientific projcct, and it ended in a vision ofthe Lord, which gave Swedenborg a new mission and, as it seems, peace of mind, lie regarded his thcosophical system as the second coming ofthe Lord, and as the fundament of a Hew Christian Church, He did not act as a preacher or a missionary, to be sure, but relied totally on the convincing power of his books in Latin, the language ofthe learned. That there still exist quite a few New Church societies and congregations in many parts of the world might be taken as a proof that tie was right. Be that as it may, Emanuel Swedenborg is definitely one of rather few Swedes on the global Parnassus. 7. marec 2000 Prof. Jarmo Visakorpi ORGANIZACIJA IN NAČRTOVANJ E ZNANSTVENORAZ1SKOVALN EGA DELA NA FINSKEM Financiranje znanstvenih raziskav na Finskem je v zadnjih letih hitro naraščalo in doseglo nivo 3 % bruto nacionalnega dohodka v začetku novega tisočletja, kar je ena najvišjih številk v državah OECD, Vzporedno s tem so narasle tudi raziskave, izračunane na osnovi števila podiplomskih študentov in doktorantov, Števila publikacij, novih patentov in obsega izvoza industrijskih proizvodov visoke tehnologije. Delež rasti v poslovnem sektorju najhitreje narašča in dosega okrog 70 % celotnega razvoja. Vlada financira univerze (25 %), nacionalni svet za raziskave (finska akademija 12 %), center za tehnološki razvoj {30 %) in področne inštitute ministrstev ter druge vladne agencije (33 %). Temeljne raziskave potekajo na univerzah, saj vlada nima drugih inštitutov v ta namen. Okrog 60 % sredstev za financiranje raziskav na univerzah dobijo iz lastnega proračuna, O tem, kako dobiti ta proračunski denar in kako ga razdeliti, prav zdaj tečejo razprave. Na univerzi v Helsinkih npr. izvajajo notranje ocenjevanje raziskav po britanskem vzoru. Ostalih 40 % sredstev za raziskave dobijo od zunanjih virov, najpomembnejši finance rji med njimi so akademija in centri za tehnološki razvoj, Oboji so vladne organizacije, dodeljevanje sredstev poteka na osnovi konkuriranja in tudi na osnovi politike nacionalnih raziskav. Akademija igra pomembno vlogo pri razvijanju znanstvene odličnosti v finski nacionalni politiki. To izvaja tako, da imenuje t, i. akademijske profesorje, ki delu jejo predvsem na univerzah, in nominira centre za odličnost v raziskavah ter jih financira. Akademija ima pomembno vlogo tudi pri nominiranju visokih šol za podiplomski študij na univerzah. Raziskave v državnih področnih inštiiutih so predvsem aplikativne, vendar so nekateri od teh inštitutov prav tako močni v temeljnih raziskavah, Na raznih področjih skoraj ni meje med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami. Najobsežnejša področja raziskav na finskih univerzah so tehnologija in naravoslovne znanosti, ki prejemajo skoraj polovico vsega univerzitetnega denarja. Vloga finskih akademij znanosti in tehniških znanosti v nacionalni politiki raziskav je bila včasih pomembna, sedaj je minimalna. Finančna sredstva akademij in nekaterih privatnih fundacij se večajo z naraščajočo donosnostjo finske industrije in tako se sedaj vse več sredstev za temeljne raziskave dobiva tudi od nevladnih virov. 8. marec 2000 Prof. Jarmo Visakorpi ZAGOTAVLJANJE KVALITETE VISOKEGA ŠOLSTVA Proces ocenjevanja rasti kvaiitete visokega Šolstva je bil eden najbolj izrazitih mednarodnih trendov od začetka 1980. let. Zalo je razumljivo, da vsebuje nov zakon o finskih univerzah iz leta 1997 tudi poglavje, ki govori o ocenjevalnih procesih na univerzah. Ta zakon pravi, da morajo univerze: - razvijati notranje ocenjevanje kot integralni del institucionalne prakse, - biti odprle in pripravljene na zunanje ocenjevanje, - ocenjevati svoje las In e izobraževalne aktivnosti, raziskave in umetniške aktivnosti, - ocenjevati posebej vpliv (učinek) teh aktivnosti. V drugem delu poglavja je tudi citirano, da morajo biti rezultati teh ocenjevanj javni. Splošna politika ocenjevanja (evalvacije) visokega šolstva na Finskem je bila oblikovana po letu 1996, ko je bil ustanovljen Finski (nacionalni) svet za ocenjevanje visokega šolstva (F1NHEEC). Nekatera ocenjevanja posameznih raziskovalnih področij so bila izvajana že prej. Prva datirajo že iz leta 1983. Načrt delovanja FINHEEC vsebuje naslednje glavne točke: - inslitucionalno ocenjevanje univerz glede na dejstvo, da si univerze lahko same izberejo specifična področja ocenjevanja, npT. poučevanje in učenje, strateško načrtovanje, regionalni vplivi itd., - razvoj notranjih sistemov zagotavljanja kvalitete univerz, - dodelitev enot odličnosti v poučevanju in učenju, - nac iona I no oce nj e vanj e d i scip I in in s pe ci a I n i h pred m etov, - priznanje specialnosti v poklicnem, nepretrganem izobraževalnem programu (d o sedaj prostovoljnem). Po nacionalnen dogovoru izvaja ocenjevanje raziskav nacionalni svet za raziskave (finska akademija). Poleg redne ocene aplikacij Taziskav vsebuje tudi ocene raziskovalnih področij (npr. molekularna biologija) in bolj splošno ocenjevanje statusa raziskav na Finskem. Univerza v Helsinkih, osrednja raziskovalna univerza na Finskem, uporablja britanski tip ocenjevanja vseh svojih raziskav. Ocenjevanje je potrebno tudi zaradi dodeljevanja sredstev znotraj univerze. Ocenjevanje kvalitete visokega šolstva na Finskem se neprestano razvija in poskuša najti najbolj ustrezne metode. 5. april 2000 Akad. prof. dr. Kajetan Gantar NEKATERI POJAVI IN PROBLEMI DVOJ EZ1ČN OSTI V ANTK2NEM RIMU V antični Ilaliji so bile zelo razširjene razne oblike dvojezičnosti, Še zlasti na mejnih, narodnostno mešanih ozemljih, o čemer najdemo vrsto pričevanj pri antičnih piscih. Najbolj pogostni in intenzivni so bili pojavi grško-latinske dvojczičnosti, zlasti v samem mestu Rimu, k čemur je pomembno prispeval dotok talcev, vojnih ujetnikov in sužnjev, pa tudi drugih priseljencev iz Grčije in s heleniziranega vzhoda, ki so se po osvajalnih vojnah od srede 2. stol. pr, Kr. dalje v čedalje večjem številu zgrinjali v Rim. Zanimivo je opažati reflekse teh pojavov med rimskimi izobraženci, kjer seje čedalje bolj uveljavljalo prepričanje, da je latinščina sicer koristna za domačo rabo in za praktične potrebe, da pa je neprimerna za znanstvena dela in zlasti za filozofske spise, ki jih je treba pisati in objavljali v grščini. Tem težnjam seje energično postavil po robu Cicero. V njegovem vsakdanjem komuniciranju so sicer prav tako prevladovale težnje po dvojezičnosti. Najlepše zrcalo teh teženj predstavlja njegova zasebna korespondenca, kije najlepši odraz takratnega rimskega pogovornega jezika in nam je na srečo skoraj v celoti ohranjena. V tej korespondenci se vseskozi prepletajo latinske in grške besede in fraze, tudi celi stavki in odstavki; v nekaterih pismih zavzemajo grške jezikovne prvine skoraj polovico celotnega obsega. Nasprotno pa se Cicero v svojih filozofskih, retoričnih in drugih spisih, ki so namenjeni SirSi javnosti, odločno poslavlja po robu grekomaniji in se načelno izogiba grškim besedam in citatom. Vedno znova poudarja prednosti latinščine, kot so ne izčrpnost njenega jezikovnega zaklada, bogata niansiranost in preciznost. Zlasti intenzivno si prizadeva za ustvarjanje latinske terminologije, ki po njegovem mnenju v ničemer ne zaostaja za uveljavljenimi grškimi strokovnimi izrazi. Ta Ciceronova pri zadevanj a sicer niso imela takoj neposrednega učinka, saj seje v stoletju po njegovi smrti dvojezičnost še bolj razmahnila, kot npr, (v karikiranih potezah) opisuje satirik Juvenal. Celo večina cesarjev julijsko-klavdijske dinastije je svoja dela rajši objavljala v grščini kot v latinščini. Zlasti zgovoren je primer cesarja Marka Avrelija (sredina drugega stoletja po Kr), ki je svoja razmišljanja, svoj filozofski dnevnik - kljub rotečemu prigovarjanju svojega učitelja Frontona pisal v grščini. Vendar pa je približno v istem času prišlo do ponovnega oživljanja Ciccronovih teženj po enakopravnem uveljavljanju in popolni afirmaciji latinščine ludi na področju znanosti, o čemer najdemo več zanimivih pričevanj, npr, pri Avlu Geliju. V zadnjih stoletjih antike in zlasti v krogih ortodoksnega krščanstva pa je postajala dvoj czičnost- celo med vrhunskimi izobraženci - čedalje redkejši pojav. Zanimivo je, da npr, eden največjih krščanskih mislecev pozne antike, Avrclij Avguštin, ni bil več zmožen brati grških filozofskih del v izvirniku, še več, da je čutil skoraj odpor do grščine. K temu je morda deioma prispeval njegov afriški izvor (znano je, da je bila Afrika v obdobju cesarstva bolj latinska kot sam Rim, saj je prav iz Afrike izšla vrsta velikih latinskih besednih umetnikov); nedvomno pa j e imelo nemalo zaslug za to tudi njegovo zgledovanje ob Ciceronovi elegantni latinščini S. junij 2000 A kad, prof. dr, France Bernik O STRPNOSTI Predavatelj je uvodoma opredelil pojem strpnosti in najbolj splošne oblike strpnosti oz, nestrpnosti v realnem življenju. Po njegovem so bistveni vzroki za premajhno strpnost spreminjanje, kriza in celo izguba vrednostnih sistemov, ki so jih v različnih kulturah in časih oblikovale religije. Vsaj od razsvetljenstva sem pa je vpliv religij na človeštvo močno upadel, tako da prevladuje danes v območju vrednot velika negotovost. Krepijo se subjektivne vrednote in pravice, izgubljajo pa vrednote odgovornosti in dolžnosti. Porušeno je ravnotežje med individualnimi modeli življenja in življenjem skupnosti, pretrgana je komunikacija med njimi. V etnično raznorodnem, multikultur-nem in mul t ¡religioznem svetuje zato najpotrebnejša, čeprav najteže uresničljiva, strpnost, ki pogojuje demokratično mišljenje in ravnanje, Demokratična družba brez dejavne strpnosti, brez strpnosti kot sodelovanja med različnimi, ne more delovati, nc obstajati, Uresničevanje strpnosti pa ni preprosta naloga, saj ni splošno veljavnega modela za pozitivno sobi vanje posameznikov, skupnosti iti držav. Vsekakor moramo drugačnost priznati kot realnost in prisluhniti drugače mislečim. Znati je treba poslušati in odkriti skupne točke z drugimi, nc da bi zatajili svoj pogled nasvet, svoja stališča, kajti strpnost je najbolj civilizirana, najbolj demokratična oblika dialoga?, okoljem. Je v bistvu dialog, brez diaioga ni strpnosti. Najvišja oblika strpnosti predpostavlja celo priznanje, da se tudi mi lahko motimo in imajo prav drugi. Priznanje je tem pomembnejše, ker je bila v zgodovini nestrpnost v imenu resnice ena najbolj pogostih oblik nasilja in je marsikje še danes. Dejavna, na dialogu temelječa, k ustvarjalnemu sodelovanju naravnana strpnost ostaja po vsem tem maksima našega časa. 29. junij 2000 Prof. Etienne Emile Baulieu NEURQSTEROID1, NOVA FUNKCIJA MOŽGANOV, VLOGA PRI REGENERACIJI V ŽIVČEVJU IN IZGUBLJANJU SPOMINA MED STARANJEM (Ncurosteroids: Definition, Biochemistry, and some Physiopathological Aspects) The relationships between steroid hormones and brain function have mostly been envisioned within the framework of endocrine mechanisms, as responses of the brain elicited by secretory products of steroidogenic glands, born by the blood stream and acting via the already classical intracellular receptors and other »membranes mechanisms«. The characterization of pregnenolone (PREG) and dehydroepiandrosteronc ,, horn on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kos, Janko, Ph, D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home: SI-1000 Ljubljana, PleterŠnikova I, Phone: +386 I/ 436-80-99. KraSovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University orLjubljana, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: SI-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/23 1-07-85, Fax: +386 1/133-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 i/ 231 -25-93,432-91-97, Fax: +386 1/432-92-65, E-mail: teof-dekanat@uni-lj,si Logar, Valentin, Ph, D., born on February 11, 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of Slovene Language, Faculty of Arts and Scicnces, University of Ljubljana Associate Member since March 13, 1972, Full Member since April 24, 1981, Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 4, Phone: +386 1/232-10-04. Moravec, Dušan, B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of the Theatre Museum, Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/251-67-92, OreSnik, Janez, Ph. D., born on December 12,1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23. 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: janez.oresn ik@uni-lj. s i Office: faculty of Arts and Sciences, Si-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-14-22, Fax: +386 1/425-93-37, E-mail: janez,OTesnik@uni-lj.si Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926 Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23. 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Pogačnik, Jože, Ph. D,, born on March 14, 1933. Emeritus Professor of Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: Sl-2000 Maribor, Koroška 118/VIL, Phone: +386 2/ 252-34-01. Stan on i k, Janez, Ph. D, born on January 2, 1922. Professor or English and American Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October II, 1926 Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, Un i versity of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30,1991, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Sadiova 18, Phone: +386 1/534-11-97, Office: Faculty of Arts and Sciences, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 \! 241-10-00, Fax:+386 1/425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D,, born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SM000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/251-88-20. Associate Members Kmecl, Matjaž, D, St., bom on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997. Home: S1-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537^0-14. Matičetov, Milko, Ph. D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, S AS A Scientific Research Center, retired. Associate Member since June 6, 1995. Home: Sl-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/426-51-86. Corresponding Members Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department ofSlavic Languages and Literature, University of Bloomington, Indiana. Corresponding Member since June 6, 1995, Home: 929 Manor Rd„ Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department ofSlavic Languages and Literatures, Bal-lantinc Hall 502, Bloomington, US-Indiana 47405, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax; + | 812/855-2107, E-mail: iuslavic@indiana.edu Flakcr, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor ofSlavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Home: HR-10000 Zagreb, Vocarska 110. Frarigeä, Ivo, born on April 15, 1920. Professor of Newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: HR-10000 Zagreb, UL grada Vukovara 236 a, Phone: +385 1/ 514-228. Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Glessen. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: Paui-Hutten-Ring 31, D-35415 Pohlheim 5r Phone: +49 6403-63802. Grickat-Radu lovii, Irena, bom on January 19, 1922 Scientific Adviser at the 1 nstitu-te of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Corresponding Member since June 6, 1983. Home: YU-11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: +381 11/440-203. Hafner, Stan islav, bom on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: AT-S010 Graz, Vogelweidcrstrassc 48/15, Phone: +43 316-681-691. Jvic, Milka, born on December II, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languges, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: YU-11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/322-501, Konstantinovic, Zoran, born on June 5, 1920, Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989, Office: Universität Innsbruck, Institut fur vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020, Innsbruck, Innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512-507-2896, Kretz.cn bach er, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Lebring, StangcrsdoTf 20, Phone; +43 3182-7665, or Clemenstrasse 36/1, D-80803 München. Lecming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 47, Linkside, GB-London N-12 7LE, Phone: +44 81/34-66-577. Leniek, Rado L., bora on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University, Corresponding Member since May 30, 1991. Home: 560 Riverside Drive, US-New York, N. Y„ 10027-3202, Phone & Fax: +1 212 749 1002. Office: Columbia University in the Cily of New York, Dept. of Slavic Languges, 708 Hamilton Hall, US-New York, N. Y. 10027. Marfinovii, Juraj, born on May 24, 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Office: Institute of Languages and Literature, BA-71000 Sarajevo, Hasana Kiki- 6a 12, Neuhauser, Rudolf, bom on June 17, 1933. Professor of Slavic Studies, Institute of Slavic Languages and Literature, University orKlagenfurt, Corresponding Member since June 6, 1995, Home: AT-9500 Villach, Italienerstrasse 39/10, Office: Slavistics Institute, University of Klagenfurt, AT-9020 KJagcnfurt, Uni-versitatstrasse 65-67, Phone: +43 463/270-03-18, Fax: +43 463/270-03-22. Svanc, GunnaT Olaf, bom on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Lrhus, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. SECTION THREE Mathematical, Physical, Chem icai and Technical Sciences Full Members Ulinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska I, Phone: +386 1/231-52-13, Office: Jožef Stefan Institute, SI-1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/47733-44,477-32-81,477-39-00, Fax: +386 1/426-32-69, E-mail: robert,bIinc@ijs.si Dolar, Davorin, D. Chem. Sc., bom on February 1, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: S1-1000 Ljubl jana, Igriška 2, Phone: +386 1/251-08-28, Fa j far, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993, Home: SM000 Ljubljana, Puharjeva6, Phone: +386 1/251-98-52. Office: FGG, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/425-06-80, 476-8500, Fax: +386 1/425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpir.fgg uni-lj.si Globevnik, Josip, D Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SJ-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF, Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1111 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 I/ 251-7281, E-mail: josip,globevnik@fmf.uni-lj.si Gotif, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2, 1932. Emeritus Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May IS, 1989, Full Member since May 27, 1993-Home: SI-1110 Ljubljana, Na peči 4, Phone: +386 1/ 540-40-07, Gusar, Peter, D. Phys. Sc,, born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty or Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/426-55-57. Cyergyek, Ludvik, D. Techn. Sc., D. h. c,, born on September 2, 1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana, Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod akacijami 23, Phone: +386 I/ 283-48-93. l-iadži, Dušan, D. Chem. Sc., Ph, D, h, c. (Uppsala), born on August 26, 192 I, Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21,1974. Home: SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/425-47-59, Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 I/ 476-02-70, Fax: +386 1/425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts sincc May 6, 1999. Home: SI-1231 Ljubljana-Čmuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48-25, Office: S AS A, Sl-IOOO Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +3B6 1/ 470-61-28, Fax; +386 1/425-64-92, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Electrical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone:+386 1/476-82-37,476-84-11, Fax: +386 1/476-82-39, E-mail: aIojz.kralj@fe,uni-lj.si Peklenik, Janez, D. Eng., born on June II, 1926. Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired, Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979. Home: Sl-1113 Ljubljana, Roditeva 3, Phone: +386 1/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SM 000 Ljubljana, ASkerCeva 6, Phone: +386 I/477-12-00,252-32-24, Fax: +386 1/251-85-67, E-mail: janezpeklenik-@fs.uni-ljsi Stanovnik, Branko, D, Chem. Sc,, bom on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Head of Department for International Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: SÏ-1360 Vrhnika, Tiinica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40, Office: FKKT, Sl-iOOO Ljubljana, A 5k erte va 5, Phone: +386 1/241-92-38, Phone & Fax: +386 I/426-32-57, E-mail: bTanko.stanovnik@uni-lj.si, SASA, SL1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 1/ 425-53-30, £-mail: international@sazu.si Tlältr, Miha, D. Chem, Sc., D. h, c. University of Ljubljana, bom on September 18, 1926, Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: Sl-1351 Brezovica, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: miha.tisler@uni-Ij.si Vidav, Ivan, Ph. D.. born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962. Home; SI-1000 Ljubljana, llirska 8, Phone: +386 1/ 232-13-03. ZekS, Boitjan, D. Sc., bom on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana,Trubarjeva77, Phone: +386 1/232-92-93, Office: Institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipiieva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bostjan.zeks@bio-fiz.mf.uni-lj,si Associate Members Brat ko, Ivan, D. Sc., bom on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home: SM000 Ljubljana, PodroZniSka 4, Phone: +386 1/251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Triaäka 25, Phone: +386 1/476-83-93,476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: ivan.bratko@fri.uni-lj,si Forstnerii, Franc, D, Math, Sc., born on May 1, I95S. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Associate Member since April 8, 1999. Home: SI-1231 Ljubljana-Cmuie, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-17-87. Office: FMF, Sl-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/476-65-56,47665-00, Fax:+386 1/251-72-81, E-mail: rranc.forstneric@fmf.uni-lj.si Grabee, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: Sl-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, ASkerieva 6, Phone: +386 1/477-12-00, Fax: +386 1/425-31-35, E-mail: igor. grabee @fs.uni-lj. si Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: Sl-1000 Ljubljana, Bi£evje2, Phone: +386 1/425-96-61, Office: FMPh, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/477-37-95, Fax: +386 1/425-70-74, E-mail: gabrijel,kerne1@ijs,si Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Home: Sl-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: FKKT, Sl-1000 Ljubljana, ASkcrCeva 5, Phone: +386 1/476-02-80, 47603-14, Fax: +386 1/426-45-77, 425-92-24, E-mail: janez.levec@uni-lj.si Corresponding Members Balenovid, KreSimir, bom on May 17,1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, University of Zagreb, Head of the Center for Chemistry of Natural Organic Bonds, retired, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Correspond ing Member since March 25, 1976, Home: HR-10000 Zagreb, Gubteva cesta 7. Borisevti, Nikolaj Aborn on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoty-na Av. 66, Brains, Savo, bom on July 28, 1926, Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratory of Theoretical Physics ofLiquidsatthe University of Pierre et Marie Curie, Paris, Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University or Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physios or Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15, 4, Place-Jussieu, FR-75252 Paris-Cédex 05, Phone: +33 1/ 4329-5574, IJcspii, Aleksandar, born on January 6, 1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Techno logy, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: YU-11000 Belgrade, Vlajkoviieva 13/6, Phone: +3SI 11/339-492. Office. Faculty of Technology, YU-11000 Belgrade, Kamegijeva 4-1V. Grdenie, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Inorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/421-982. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University ofBarkc-ley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 198 1. Office: Physics Dep., University or California, US-Berkeley, California 94720. Hajdin, Nikola, born on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: YU-11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone: +3SI 11 / 401-656. Merchant, Eugene Mylon, bom on May 6, 1913. Senior Consultant, Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc. Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Institute of Advanced Manufacturing Sciences, Inc., III Edison Drive, US-Cincinnati, Ohio 45216-2265, Phone: +1 513/458-20-67, Fax:+1 513/94821-09. Miiller, Karl-Alexander, born on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich, Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987, Office: IBM Zurich Research Laboratoiy, Saumerstrassc 4, CH-8B03 Ruschli-kon, Zurich, Phone: +411/ 72-43-237. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut fUr Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f, 103980, Phone: +49 6221 / 516-272/270, Fax: +49 6221 / 5 I-65^10. Rao, ChintamaniNages Ramachandra, born on June 30, 1934, Professor of Chemistry, President of the Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scienti fic Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012. StankowsUi, Jan, born on January I, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Institute of Molecular Physics of PAN, PL-Poznan. To movie, Rajko, born on November I, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: YU-11000 Belgrade, Proleterekih brigada 25/11. Waugh, John S., bom on April 25, 1929. professor or Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MT1, US-Cambridge, Mass. SECTION FOUR__Natural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. Secretary-Genera! of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/534-34-35. Office: SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/470-61-48, Fax: +386 1/425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si Gams, Ivan, D, Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor oiGeography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985 Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/534-18-46, E-m a i 1: i van .gam s@guest, a me s. s i Gogala, Matija, D, Sc., born on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; ProfessoT of Animal Physiology, IJiotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Pull Member since April 8, 1999. Home: SI-135 I Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: +386 1/365-44-44. Office: Slovenian Museum of Natural Histoiy, S M 000 Ljubljana, Prešernova 20, Phone: +386 1/ 241-09-40, 241-09-49, Fax: +386 1/ 241-09-53, E-mail: matija.gogala@uni-lj,si; matija.gogala@guest.ames.si Grafenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13. 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone:+386 4/595-79-83, in the months inci. May to August: 5232 Soča, Trenta 56 F, Handy: +386 41/812-448. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D. Econ., D. Hist. Sc., born on October 28, 1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1210 Ljubljana-Sent vid, Jerančičeva i 2, Phone: +386 1/ 512-35-31. Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/423-11-61, 256-37-70, Fax: +386 1/423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., Botanist-Taxonomist, born on November tO, 1920. Scientific Adviser at the Jo van Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate MembeT since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 23, 2000. Home: Sl-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone; +386 1/251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-61-45, Fax: +386 1/425-34-23. Pleničar, Mario, D. Sc., bom on August 5, 1924. Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Scicnccs and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/531-41-12. Šercelj, Alojz, D. Sc., Palynologist, bom on December 8, 1921. Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24, Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 5, Phone: +386 1/470-63-19. TurnSck, Dragica, D. Sc., Palaeontologist, bom on August 6, 1932. Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone: +386 1/283-18-34. Office. Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, Sl-1000 Ljubljana, Gosposka 13, Phone: +386 1/470-63-73. Vrišer, Igor, D. Sc., bom on January 13, 1930, Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Associate Members Kranjc, Andrej, D. Sc., bom on November 5, 1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Home: SI-6230 Postojna, Roïna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: maja.kranjc 1 @siol.net Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg2, Phone: +386 5/ 700-19-31, Fax: +386 5/700-19-99, E-mail: kTanjc@zrc-sazu.si Krcft, fvan, D. Sc., bom on November 23, 1941. Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997. Home. SI-1000 Ljubljana, Kremiarjeva 36, Phone & Fax:+386 1/ 517-14-88 Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/423-11-61, E-mail: ivan.kreft@guest.ames.si Zupaniic, Mitja, D. Sc., Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser at the Jovan lladii Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Tmbarjeva 61, Phone: +386 1/432-41-66. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi tTg 3, Phone: +386 1/ 470-63-24, Fax: +386 1/425-34-23. Corresponding Members Herak, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of ZagTeb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: FIR-IOOOO Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 413-088. Ilotlinger, Lukas Conrad, horn on February 25, 1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27, 1993. Office: Natural H istory Museum, Augustinergasse 2, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/266-55-22. Karamata, Stevan, bom on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: YU-11080 Zemun, Karamatina 17, Maceljski, Milan, bom on December 27, 1925. Professor of Entomology andPhytop-harmacology at the Faculty of Agriculture of the University of Zagreb, retired. Corresponding member since April 8, 1999. Home: HR-10000 Zagreb, Kneza Borne 14, Phone: +385 1/461-34-08, Office: Agronomski fakultet, Zavod za poljoprivrcdunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, S vetos i m unska 2 5, Ph one: +3 B 5 I /239-37-77. Mrcevski, Kiril, born on April 29, 1926, Professor of Plant Systemattzation and Geo-hotanics, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Skopje, Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Macedonian Academy of Sciences and Arts, MK-91000 Skopje, Bulevar frL Misirkov 2, Phone: +389 91/114-200, Fax:+389 91/ 115-903. I'ecsi, Marion, bom on December 29,1923. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest. Corresponding Member since May 18, 1989, Home: HU-2747 Tortel, Dozsa ut 7, Phone & Fax: +36-53/ 376-243, I'oldini, Livio, bom on September?, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: University degli Studi di Trieste, Dipartimentodi Biologia, IT-34I27 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. SECTION FIVE_Arts Foil Members Bernit;, Janez, Painter, Graphic Artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of'Painting, Academy of Fine Arts, University or Ljubljana Associate Member since May ¡8, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 \! 23 I -17-66, or SI-4274 Žirovnica. Breznica 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Kovii, Kajetan, Poet, Writer, Translator, bom on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pletcršnikova 13, Phone & Fax: +386 1/436-86-52. Krek, Uroš, Composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91. Lcbic, Lojze, Composer and Conductor, born on August 23, 1934 Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/518-31-55. Office: S ASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/425-34-23. Menart, Janez, Poet and Translator, born on September 29, 1929, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: +386 1/231-33-31. MiheliC, Milan, Free-lance Architect, bom on Juiy 20, 1925, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987, Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/436-26-87, Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/436-14-48. Minatti, Ivan, Poet and Translator, bom on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska7, Phone: +386 1/251-67-35. Tršar, Drago, Sculptor, bom on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljuhljana, SvetCeva 1. Zajc, Dane, Poet, Playwright and Essayist, born on October 26, 1929, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SJ-1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: +386 1/ 425-16-56. Zlohee, Ciril, Poet, Publicist and Translator, born on July 4, 1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989, Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 of the Law on the SA5A since May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, VoSnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/425-34-23. Associate Mem hers Jančar, Drago, Writer, born on April 13, 1948. Secretary of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Štihova2, Phone: +386 1/432-33-22. Office: Slovenska matica, SI -1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone &, Fax: +386 1/25 1-42-00, E-mail: drago.jancar@siol.net Jemec, Andrej, Painter, born on November 29, 1934, Professor of Drawing and Painting, Academy or Fine Arts, University of Ljubljana, retired Associate Member since June 6, 1995. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@siol.nel. Kovačič, Lojze, Writer, born on November 9, 1928, Pedagogue in the Pionirski dom -Centre of Youlh Culture, retired. Associate MembeT since May 27, 1997, Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, Phone: +386 1/ 534-31-23 Sever, Savin, Architect, bom on June 27, 1927, Adviser at the Slovenija projekt, retired. Associate Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Lambergerjeva 1, Phone: +386 1/534-27-01, Studio: SI-1000 Ljubljana, Cankarjeva 1, Phone: +386 1/ 425-42-95, Corresponding Members Benhart, FrantiSek, bom on September 10, 1924, Critic and Translator of Slovenian Literature, Prague. Corresponding MembeT since May 23, 1985. Home: CZ-10600 Praha 10, Jahodova 27, Phone: +42 02/752-486. Brajdic, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: 11R-10000 Zagreb, Da Im at in ska 12. Handkc, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchberg 17/A. Hrymyi, Vil, born on June 7, 1925, Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers'Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30,1991. Home: UA-Kijev-54, u! Chkalov 52/49. Lipus, Florjan, born on May 4, 1937, Writer, Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-9133 Mikiavievo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52. Matiiii, Janez, horn on June 3, 1926. Composer and Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Corresponding MembeT since April 23, 1987. Home: FR-75019 Paris, 40, Avenue Secr