ISSN 1318-4377 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2005 cenAsiT99O GRAFIČAR 9771318437109 Tisk: umetnost vnašanja želja na papir. Strast do tiska. -HEIDELBERG- ZELO DOBRI REZULTATI TISKARSTVA V LETU 2004 Grafika je lani dosegla kar 16 odstotkov višji dobiček ter 22 odstotkov višji dobi- ček na zaposlenega kot leta 2003. Zakaj in kakšne spremembe so se dogodile? Lani je nastalo kar 28 novih družb naše dejavnosti in pri tem se je znižalo skupno število zaposlenih za skoraj štiri odstotke. To so strukturne spremembe, ki so bile napovedane že pred vstopom v Evropsko unijo, saj število družb tiskarske dejav- nosti pred desetletjem nikakor ni bilo primerljivo z razvitejšim gospodarstvom. Lani prihodki niso izraziteje rasli, prav tako tudi ne stroški, pravzaprav se je rast prihodkov močno upočasnila, če gledamo zadnjih pet let. Temu trendu sledijo tu- di stroški. Tržne priložnosti se vse manj iščejo na tujih trgih. Tiskarstvo, ki predstavlja pribli- žno dva odstotka predelovalnih dejavnosti, si reže kruh predvsem doma. Pomembno za tako visok dvig produktivnosti je očitno dejstvo, da se male tiskar- ne znajdejo bolje kot večje. Fleksibilnost takšne družinske proizvodnje je namreč glede na industrijsko delitev dela neprimerljiva. Nekako me preseneča dejstvo, da je pri tem pomembneje rasla tudi amortizacija, kar pomeni, da so male tiskar- ne začele vlagati tudi v sodobnejšo tehnologijo in ne samo v staro, že uporablje- no. Pregled poslovanja, ki ga vsako leto pripravimo, je na šestnajsti strani. Vedno primerjamo grafiko s celotnim gospodarstvom in najbolj povezano dejavnostjo, to je založništvom. Založništvo lani ni znižalo rasti prihodkov; ti so rasli z nezmanjšanim tempom. Skoraj 10-odstotna rast prekoračuje rast bruto domačega proizvoda za več kot dvakrat. Za založnike je zelo tipično, da jim prihodki v času rasti gospodarstva ra- stejo hitreje kot samo gospodarstvo, velja pa tudi nasprotno v času padanja. Za- ložniki odstopajo od grafikov predvsem po donosnosti kapitala, ki je skoraj 10- odstotna, grafiki pa dosegamo povprečno oziroma enako kot predelovalne de- javnosti, tj. 6,5 odstotka. Projekt tiskarne SLOVENIJA, d. d., se še kar nadaljuje. Holdinška povezanost ne- katerih slovenskih dejavnosti je proces, kije prej navedenim razlogom za uspe- šnost nasproten. Gospodje v peskovniku so še vedno prepričani v svoj prav. Ivo OMAN ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PE Maribor Špelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si STANDARDIZACIJA UVOD www.delo.si/graficar je naslov naše spletne strani, na kateri lah- ko v rubriki VZEMI.SI dobite barvne profile v formatih *.csf in *.icc; prve za Photoshop, druge tudi za vse druge aplikacije, ki podpirajo barvno upravljanje. Barvne profile *.icc je pripravila ECI, evropska barvna pobuda (European Colour Initiative). To je organizacija oziroma sku- pina strokovnjakov, ki so svoje delo posvetili medijsko nevtralni pripravi barvnih podatkov za do- kumente v digitalnih publikacij- skih sistemih. ECI so leta 1996 v Hamburgu ustanovile priznane in uveljavljene založniške hiše: Burda, Bauer, Grüner+Jahr in Springer. Za izdelavo barvnih profilov *.icc so izbrali programsko opre- mo Heidelberg Printopen 4.0.5.2, izračunali pa so jih s ka- rakterističnimi barvnometrični- mi podatki za standardiziran of- setni tisk, ki jih je na podlagi standarda ISO 12647-2:2004 pripravila Fogra. Novi profili v celoti zamenjujejo prejšnje; te so ponujali kot osnovne (basic pac- kage) in ekspertne (expert packa- ge), njihovo uporabo pa sedaj dopuščajo samo izjemoma. Nove profile bomo uporabljali zato, ker 2 ustrezajo trenutnim medna- rodnim standardom ISO, 2 precizno simulirajo tiste barvne učinke, ki jih je v tisku še mogoče reproducirati. Slika 1. Barvna tablica ECI 2002 bo normirana predvidoma s standardom ISO 12642-2:2006 Grafična tehnolo- gija - Izmenjava digitalnih podatkov v grafični pripravi - Vhodni podatki za opis 4-barvnega tiska s procesnimi barvami - 2. del: Razširjeni nabor po- datkov. Tablica naj bi imela dve podobi: z naključno (zgoraj) in vizualno razpore- jenimi polji (spodaj). BARVNI PROFILI ECI/ISO12647 ZA OFSETNI TISK 1 IT Slika 2. Barvna tablica po standardu ISO 12642:1996 (SIST ISO 12642:1997) ima »samo« 928 merilnih polj. Nove profile so pripravili sep- tembra in novembra 2003; pre- poznamo jih po tem, da njihova imena nimajo končnice .. .sb.icc (npr. sedaj ISOcoated.icc, prej ISOcoatedsb.icc). Trenutna raven standardizacije v grafični dejavnosti in izkušnje, ki si jih je ECI pridobila z osnov- nimi in ekspertnimi profili, so omogočile, da so šestnajst profi- lov zamenjali z zgolj štirimi za akcidenčni ofsetni tisk (na pole oziroma zvitke) in z dvema za tisk neskončnih obrazcev. Vsi profili temeljijo na barvnome- tričnih meritvah z belo podlago, zato tudi oznaki sb/bb nista več potrebni v njihovih imenih. Po revidiranem standardu ISO 12647-2:2004 se črna podlaga (bb: black backing) uporablja sa- mo še pri meroslovnem nadzira- nju obojestranskega proizvodne- ga tiska, pri izdelavi barvnih pro- filov pa ne več. Revizija tudi sicer ni prinesla bistveno pozitivnih sprememb. Prej nasprotno. Novi standardi se od svojih predho- dnikov numerično razlikujejo predvsem v tri odstotke manjšem povečanju srednjih rastrskih to- nov, malo spremenjenih barvnih učinkih procesnih barv in v tole- rancah. Standardizirane odtise in barv- nometrično vrednotenje po stan- dardih ISO je izvedel nemški in- štitut za grafično dejavnost Fo- gra. V tistem času je bil standard še v fazi osnutka ISO/DIS 12647-2:2003, veljaven pa je bil ekvivalenten nemški standard (ProzessStandard Offsetdruck). Dejavno sodelovanje ECI, Fogre in tehničnega odbora za grafično dejavnost pri mednarodni orga- nizaciji za standardizacijo ISO/ TC 130 je omogočilo, da smo skupaj z novimi standardi za of- setni tisk dobili tudi standardizi- rane in optimirane barvne profile za preskusni tisk in grafično pri- pravo. Vsakdo si jih lahko sname z ECI-jeve ali Grafičarjeve sple- tne strani, kar pa mu ne koristi dosti, če ne razume razmer, v ka- terih so veljavni. Poglejmo torej, kako je Fogra pripravila karakte- ristične barvnometrične podatke za izdelavo barvnih profilov in kaj prinaša revidirani standard ISO za ofsetni tisk. KARAKTERISTIČNI PODATKI ZA BARVNE PROFILE Karakteristične podatke dobi- mo s tiskanjem standardizirane barvne tablice in barvnometrič- nim vrednotenjem odtisov. Barvni učinki polj v tablici so iz- brani tako, da na podlagi izmer- jenih vrednosti izvemo skoraj vse, kar je pri repromodulaciji in barvno obvezujočem presku- snem tisku treba vedeti o razme- rah tiskanja. Na voljo imamo dve vrsti barvnih tablic: standard ISO 12642:1996 normira tisto, ki ima 928 polj (poznana je tudi pod oznako IT8/7.3), druga s 1485 polji se imenujeje ECI 2002 in bo normirana s standar- dom 12642-2; sliki 2 in 1. Ta standard TC 130 še razvija in naj bi postal uradno veljaven no- vembra 2006. Barvnometrični podatki izmer- jene tablice so izhodišče za barv- ni profil. Navadno se shranijo v formatu *.txt, da bi ustrezna pro- gramska oprema (Printopen, ProfileMaker...) z njimi po na- ših zahtevah in navodilih pripra- vila barvni profil formata *.icc. Parametri, ki jih pri izdelavi pro- fila sami določimo, so lahko ra- zlični, zato lahko na podlagi istih karakterističnih podatkov pri- pravimo več barvnih profilov. Parametri, ki jih spreminjamo, so najpogosteje: 2 vsota rastrskih tonov (skupna rastrska pokritost), 2 tonski obseg črnega izvlečka, 2 nadomeščanje sive komponente (GCR), 2 odvzemanje barvne komponente (UCR), 2 največji delež črne barve v nasičenih pisanih barvnih učinkih, 2 črno ravnovesje in podobno. Barvni profil *.icc vsebuje vsa potrebna navodila, ukaze in po- datke, s katerimi barvni računal- nik operacijskega sistema CMM preračunava barvne učinke iz enega barvnega prostora (mode- la) v drugega: CMYK v CIE- LAB, RGB v CIELAB in naspro- tno. Razlikujemo vhodne in iz- hodne barvne profile: vhodni profili skenerjev in digitalnih ka- mer omogočajo korekcijo posne- tih RGB vrednosti na podlagi CIELAB vrednosti standardizi- rane predloge. Sistemski profil monitorja dobimo na podlagi barvnih učinkov, ki jih pri stan- dardizirani recepturi upodobijo primarne barve monitorja RGB, medtem ko potrebujemo za izde- STANDARDIZIRANI OFSETNI TISK lavo barvnega profila kakšne ti- skarske tehnike standardiziran odtis barvne tablice s karakteri- stičnimi barvnometričnimi po- datki, da lahko recepture CMYK pretvorimo v ustrezne podatke CIELAB. Fogra je torej izvedla standardi- zirano tiskanje po ISO/DIS 12647-2:2003 v različnih razme- rah ofsetnega tiska, po ISO 12647-5 v sitotisku, barvnome- trično vrednotila natisnjene barvne tablice in pripravila 38 datotek karakterističnih podat- kov za izdelavo barvnih profilov. Karakteristični podatki kažejo, kakšne barvne učinke lahko pri- čakujemo pri dani rastrski meša- nici CMYK, če so izpoljneni tudi naslednji pogoji: 2 osvetljevalnik za kopirne predloge mora biti lineariziran, ne da bi prišlo do pomanjševanja ali povečevanja rastrskih tonov, 2 tiskamo s tiskarskimi barva- mi, ki jih predpisuje standard ISO 2846-1:1997 (SIST ISO 2846-1:2002 Grafična tehnologi- ja - Barvni učinki in prozornost skalnih (procesnih) tiskarskih barv -1. del: Ofsetni tisk na pole in of- setni tisk na rotacijah z vročim su- šenjem (heat set)) na enega izmed petih tipičnih papirjev po stan- dardu SIST ISO 12647-2, 2 barvnometrično vrednote- nje mora biti izvedeno po stan- dardu ISO 13655:1996 (SIST ISO 13655:1997 Grafična tehno- logija - Spektrometrija in kolori- metrični izračuni za grafične upo- dobitve); standard je veljaven, vendar v postopku revizije. Raz- mere za vrednotenje: svetloba D50, standardni opazovalec 2°, merila geometrija 0/45 ali 45/0, brez polarizacije, barvni opis CI- ELAB, črna oziroma raje bela merilna podlaga. Karakteristični podatki v tabe- lah FOGRA1 do FOGRA8 te- ste 3. Altona Test Suite je uporabniški paket, bolje instrument za standardiziran nadzor digitalnih tehnoloških in/ali delovnih procesov v grafični dejavnosti. To je re- zultat skupnega projekta, ki so ga do januarja 2004 izvajali: Bundesverband Druck und Medien (bvdm), Wiesbaden, Nemčija; European colour Initiative (ECI); EM- PA/Ugra, St. Gallen, Švica in Forschungsgesellschaft Druck (FOGRA), München, Nemčija. Če ste vedoželjni, si oglejte spletno stran www.altonatestsuite.com. meljijo na umaknjenih standar- dih iz leta 1996, so zastareli in neprimerni za uporabo. Podatki v tabeli FOGRA9 veljajo za sito- tisk, ki presega okvir tega pri- spevka. Tabela FOGRA10 ni več na voljo, ker velja za časopisni tisk po ISO 12647-3:1998 (SIST ISO 12647-3:2002 Grafična teh- nologija - Vodenje procesa izdela- ve rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov - 3. del: Procesi v časopisnem ofse- tnem tisku in knjigotisku na rota- cijah s hladnim sušenjem; coldset). Ta standard je v reviziji, ki bo prinesla pomembne spremembe: 26- namesto 30-odstotno pove- čanje srednjih rastrskih tonov, gostoto rastra 40 namesto 34 L/cm. Karakteristične podatke bo Fogra zato v sodelovanju z Ifro na novo pripravila in naj bi bili na voljo v zadnji četrtini tega leta. Za zdaj samo www.ifra.org ponuja barvni profil za standar- diziran časopisni tisk po predvi- deni reviziji tega standarda: ISO- newsprint26v4.icc na podlagi (še) neobjavljenih podatkov IFRA26.txt. Podatki v vseh drugih tabelah, FOGRA11 do FOGRA38, ve- ljajo v različnih razmerah stan- dardiziranega ofsetnega tiska z rastroma 60 in 70 L/cm, tisti v tabelah od FOGRA31 do 38 za tisk neskončnih obrazcev, za štiri tipične vrste papirja, za merjenje s črno in belo podlago (bela po- dlaga mora biti motna, s kromo C* pod 3 in svetlostjo L* nad 92), za staro in novo barvno ta- blico. Barvne tablice za karakte- ristične tabele FOGRA11 do 26 so natisnili na preskusni odtiso- valnici s tiskovno geometrijo rav- no/okroglo. Zagotovljajo, da so odtisi v vseh pogledih skladni z zahtevami novega standarda. Pa vendar si avtor članka drzne dvo- miti v tako metodologijo ... Karakteristične podatke v tabe- lah FOGRA27 do FOGRA32 so pripravili pri izvedbi projekta Al- tona Test Suite; slika 3. Tisk barvnih tablic so izvedli na proi- zvodnem ofsetnem stroju, ki so ga upravljali z merjenjem CIE- LAB vrednosti polnih polj. Pri tem so zagotovili, da so bila po- večanja rastrskih tonov skladna z želenimi v okviru tolerance ±4 %, kasneje pa so jih z njimi nu- merično popolnoma uskladili. To se mora v proizvodnem tisku odražati s precizno upodobljeni- mi nevtralno sivimi barvami. Druge razlike glede na tabele FOGRA15 do FOGRA18 teme- ljijo na istih odtisih barvne tabli- ce, na istih razmerah v tisku, za pozitivne analogne ali digitalne kemigrafske postopke - so še po evropski praksi korigirane se- kundarne barve, medtem ko je bila merilna podlaga v obeh pri- merih bela. Želene vrednosti polnih polj v akcidenčnem ofsetnem tisku in ofsetnem tisku neskončnih obrazcev so po novem standardu enake. Razlikujejo se samo pove- čanja rastrskih tonov, zato so morali pri izdelavi karakteristič- nih podatkov v tabelah FO- GRA31 do FOGRA38 prilago- diti zgolj tiskarske gradacije (pre- hodne krivulje tiska). S tem so dobili harmonično stopnjevane vrednosti, ki jih v proizvodnem tisku neskončnih obrazcev nika- kor ni mogoče zagotoviti. Tabele za tisk neskončnih obrazcev so s tem na voljo za pozitivne in ne- gativne kemigrafske procese, za 54- in 60-linijski raster, a veljajo le za meritve z belo podlago. Če uporabljamo barvne profile na podlagi teh tabel, se lahko poja- vijo razlike med preskusnim in obojestranskim proizvodnim ti- skom, ki preseva. Seveda mora- mo tiskanje tu vedno upravljati s črno merilno podlago, da bi se www.mondibp.com \imoncß ^ business paper Kateri od teh se najbolje prodaja? o ■ »■:■:•» 'j 0 -02222 0\Q IQ - the ideal paper solution. Večnamenski papirji IQ so idealna rešitev za vsak namen - široka ponudba z veliko izbiro gramatur, inovativnih tehnolo- gij, okolju prijaznih papirjev in obsežno paleto barvnih odtenkov. Z drugimi besedami: IQ se prodaja kar sam! O podrobnostih se pozanimajte na: mondibpscp@mondibp.com ^^ A member of the Anglo American pic group STANDARDIZACIJA tem učinkom kar najbolj izogni- li. Za tisk neskončnih obrazcev v ofsetnem tisku so v okviru pro- jekta Altona Test Suite pripravili samo dva barvna profila, ki te- meljita na karakterističnih po- datkih v tabelah FOGRA31 in 32. To sta ISOcofcoated.icc za 60-linijski in ISOcofuncoa- ted.icc za 54-linijski raster. KAJ NOVEGA PRINAŠA SIST ISO 12647-1, 2:2005? Standarda SIST ISO 12647- 1:2005 Grafična tehnologija - Vodenje procesa izdelave rastrira- nih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov - 1. del: Parametri in merilne metode in SIST ISO 12647-2:2005 Grafič- na tehnologija - Vodenje procesa izdelave rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvo- dnih odtisov - 2. del: Procesi v of- setnem tisku, sta v Sloveniji ve- ljavnaod 1. jauarja2005. Istove- tna sta s standardoma ISO 12647-1 in ISO 12647-2, ki so ju v mednarodnem merilu obja- vili 21. julija in 23. novembra 2004. Njun razvoj in revizijo je pravzaprav usmerjala Fogra (do leta 2006 je predsednik tehnič- nega komiteja TC 130 dr. Frie- drich Dolezalek, pri Fogri zadol- žen za standardizacijo). Bistvene razlike glede na stara standarda so: 1 Gostota rastra Gostota rastra je bila po starem 45-60 L/cm v revijalnem ofse- tnem tisku z vročim sušenjem, 52-60 L/cm v neskončnih obrazcih, 60-80 L/cm v akcidenčnem of- setnem tisku na pole. Po novem je 45-70 L/cm v revijalnem ofse- tnem tisku z vročim sušenjem, 52-70 L/cm v neskončnih obrazcih, iö~ 60 L/cm ali več v akcidenčnem ofsetnem tisku na pole. 2 Tipične vrste papirjev Tipičnih papirjev je še vedno pet: sijajno premazani so tip 1, motno premazani tip 2, sijajno premazani revijalni (LWC) tip 3, belkasti nepremazani tip 4 in ru- menkasti nepremazani tip 5. Po novem so definirane barvne vre- dnosti L*, a*, b* ne le za črno, marveč tudi za belo merilno po- dlago. Sijajno in motno prema- zani papirji se razlikujejo v sve- tlosti L* zgolj za eno stopnjo na lestvici od 0 do 100, zato jih lah- ko glede na barvo izenačimo. 3 Barvni obseg Nekaj pomembnih sprememb je doživela barvna skala oziroma barvni obseg, ki ga je moč doseči v standardiziranih razmerah ti- skanja. Tako kot barve papirjev ga določajo barvne vrednosti L*, a*, b* na črni in beli merilni po- dlagi, s tem da se barvna obsega na sijajno in motno premazanih papirjih ne razlikujeta več! Stan- dard šteje, da so barvni učinki na enih in drugih ekvivalentni. Ra- zen procesnih barv CMYK in se- kundarnih barv RGB standard po novem definira še terciarno barvo C + M + Y. Vse navedeno velja za svetlobo D50, standar- dnega opazovalca 2° in merilno geometrijo 0/45 ali 45/0. Tu za- sledimo večjo spremembo. Stari standard je namreč v dodatku B informativno navajal tudi vre- dnosti pri svetlobi D65. V istem dodatku so bile še denzitometrič- ne vrednosti za obarvanje polnih polj: optična gostota refleksije za statusa DIN E in ISO T s polari- zatorjem in brez njega. Teh po- datkov novi standardi ne vsebu- jejo več; to je velika pomanjklji- vost. Morda menijo, da je denzi- tometrično upravljanje tiska pre- živeto. Škoda. 4 Tolerance barvnih razmikov V zvezi s procesnimi barvami so poostrili tolerance barvnih razmikov CIELAB AE*ab. Do- puščene deviacije (odstopanja), tj. barvni razmiki med odobreno polo za tisk in predlogo ali refe- renčno barvo, so bili prej za cian 5, magento 8, rumeno 6 in črno 4, sedaj so vsi 5. Raztrose ali vari- acije, tj. dopustne barvne razmi- ke med odobreno polo za tisk in naključno odvzetim odtisom iz naklade, pa so povečali: sedaj so 4 za cian, magento in črno ter 5 za rumeno, prej so bili za cian 2,5, magento 4, rumeno 3 in za črno samo 2. 5 Povečanje rastrskih tonov Še eno razočaranje v novem standardu ISO 12647-2:2004 so ciljne vrednosti za povečanje ra- strskih tonov. Numerično jih na- vajajo samo za 50-odstotni rastr- ski ton pri 52-, 60- in 70-linij- skem rastru, tiskarske gradacije pa so definirane grafično, samo z isokonturami v (nepreciznem) diferenčnem diagramu. Kot že omenjeno, so dopustna poveča- nja po novem v povprečju 3-5 % nižja kot po starem. Sklenemo lahko, da je novi standard ISO 12647-2:2004 manj precizen, žal tudi manj ali teže praktično uporaben kot sta- ri. Spet je mnogo nedorečenega in prepuščenega iznajdljivosti uporabnikov. Upam, da se kaj podobnega ne bo zgodilo tudi po reviziji standarda za časopisni tisk ISO 12647-3! Malce zlobno pa se domislim, da bi manjkajoče podatke ute- gnil vsebovati uporabniški paket Altona Test Suite, ki ga morate seveda kupiti; odšteli boste 480 evrov brez davka. Da bi se do njih dokopali, se boste morali morda udeležiti celo kakšnega seminarja, ki tudi ni brezplačen. STANDARDIZIRANI BARVNI PROFILI ECI/ISO Na podlagi izbranih karakteri- stičnih podatkov, ki jih je pripra- vila Fogra, in novega standarda ISO 12647-2 je ECI izdelala šest tipičnih barvnih profilov za ofse- tni tisk: štiri za akcidenčnega (package »offset«), dva za tisk ne- skončnih obrazcev (package »continious«). Odločili so se, da jih bodo izdelali samo za 60-li- nijski raster, saj je uporaba 70-li- nijskega bolj izjema kot pravilo pa tudi razlike niso bistvene. Barvne razlike, ki jih tu povzroča nekaj večje povečanje rastrskih tonov, so manjše od procesno pogojenih in dopustnih odsto- panj po standardu, manjši nabor barvnih profilov pa operaterjem močno olajša pravilen izbor. Na- vedeno pomeni, da so barvni profili za 60-linijski raster veljav- ni tudi za 70-linijskega. »Paket« barvnih profilov za ak- cidenčni ofsetni tisk vsebuje: ISOcoated.icc na podlagi ka- rakterističnih podatkov FO- GRA27L za tisk na sijajno in motno premazane papirje (tipa 1 in 2) s 60-linijskim rastrom, ISOwebcoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA28L za revijalni tisk na sijaj- no premazane papirje LWC (tip 3) s 60-linijskim rastrom, ISOuncoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA29L za tisk na nepremazane bele papirje (tip 4) s 60-linijskim rastrom, ISOuncoatedyellowish.icc na podlagi karakterističnih podat- kov FOGRA30L za tisk na ne- premazane rumenkaste papirje (tip 5) s 60-linijskim rastrom. Vse to so izhodni profili. Barv- ni profil ISOcoated.icc priporo- B čajo kot osnovno nastavitev za delo v barvnem prostoru CMYK, bodisi s Photoshopom bodisi katero koli drugo aplikaci- jo, ki korektno podpira barvno upravljanje s profili *.icc. Druge profile bomo uporabljali v speci- fičnih razmerah tiskanja in nače- loma podpirajo vse standardizi- rane razmere pri tisku na pole ali na zvitke z vročim sušenjem (he- at-set). »Paket« barvnih profilov za of- setni tisk neskončnih obrazcev vsebuje: ISOcofcoated.icc na podlagi karakterističnih podatkov FO- GRA31L za tisk na motno pre- mazane papirje (tip 2) s 60-linij- skim rastrom, ISOcofuncoated.icc na podla- gi karakterističnih podatkov FO- GRA32L za tisk na nepremazane bele papirje (tip 4) s 54-linijskim rastrom. Podrobnosti o vsakem profilu vsebujejo dokumenti *.pdf, kijih najdete na naši spletni strani v rubriki podrobneje. Najnovejše izkušnje z novimi profili izkazujejo izboljšave pred- vsem pri navzemanju procesnih barv in pri revijalnem tisku z vro- čim sušenjem. Rdeče, modre in zelene barve z novimi profili mnogo bolj ustrezajo proizvo- dnemu tisku, medtem ko profil za revijalni tisk v celoti precizneje ponazarja upodabljanje barv v teh razmerah. Novi karakteristič- ni podatki in izdelani barvni pro- fili so najboljši možni kompro- mis med standardiziranimi cilj- nimi vrednostmi in praktično dosegljivimi rezultati. Za lažjo uporabo profilov ECI/ISO v Photoshopu najdete na Grafičarjevi spletni strani v rubriki VZEMI.SI tudi ustrezne datoteke v formatu *.csf. To so datoteke za Photoshopove barv- ne nastavitve (Color Settings), kjer smo v rubriki Working Spa- ces/CMYK/Gray uporabili ustre- zni profil. Priporočam, da vse druge barvne nastavitve, ki jih ponuja Photoshop, kar najhitreje pozabite in uporabljate samo te, ki ustrezajo mednarodnim stan- dardom. Pri snemanju posameznih barvnih nastavitev *.csf ali barv- nih profilov *.icc na računalni- kih Macintosh morda naletite na zadrege - dokumenta si prepro- sto ne boste mogli vzeti. Poma- gate si s snemanjem priloženih komprimiranih datotek *.zip ali *.sit. SKLEP: SMISLI IN NESMISLI STANDARDNIH PROFILOV Mnogi, še zlasti pa ponudniki programske in strojne opreme za barvno upravljanje, menijo, da mora tiskarna pri uvajanju tega sistema profilirati vsak tiskarski stroj posebej. Vendar desetbarv- nega ofsetnega stroja pač ne mo- remo in ne smemo obravnavati tako kot kapljični tiskalnik za preskusni tisk, kjer barvni profil zagotavlja ponovljivo upodablja- nje barv. Vsak ofsetni stroj bi morali namreč profilirati za vse številne kombinacije materialov in nastavitev, ki se na njem upo- rabljajo, s tem pa bi dobili nepre- gledno množico karakterističnih podatkov in še bolj nepregledno množico barvnih profilov, ki jim operaterji v grafični pripravi (da na oglasne agencije in oblikoval- ske studie niti ne pomislimo) ni- kakor ne bi bili kos. Edina rešitev je izdelava enega barvnega profi- la za tipične razmere na vseh of- setnih strojih, ki pa morajo dol- goročno (v daljšem časovnem obdobju) tiskati ponovljivo in primerljivo. Z drugimi besedami to pomeni, da moramo za tiska- nje pripraviti hišni standard, ki ga lahko dosežejo vsi stroji v obratu. Tu se zlahka pridružimo mnenju vodilnih razvojno-razi- skovalnih inštitucij, da tiskarna, ki je sposobna uvesti hišne stan- darde, brez težav uvede tudi vsak drug, torej tudi mednarodni standard ISO 12647-2:2004. In pri tem ji je mnogo dela, vključ- no s pripravo karakterističnih podatkov in barvnih profilov, prihranjenega. Nujno, a nesmiselno je pripra- vljati in uvajati hišne standarde za ofsetni tisk. Nujno, a smiselno je uvajati standardizacijo ofsetnega tiska po mednarodno priznanih in uveljavljenih standardih (SIST) ISO. Nujna in smiselna je hišna standardizacija in izdelava hišnih profilov v tistih primerih, ko raz- mere močno odstopajo od me- dnarodnih zahtev. Značilna pri- mera sta frekvenčno rastriranje in heksakromija. Marko KUMAR VIRI 1. Friedrich Dolezalek Charakterisierungsdaten fur den standardisi- erten Druck Information Fogra, München 2002, www.fogra.org, 2. 8. 2004 2. Charakterisierungsdaten fur den standardisi- erten Druck liesmich04.pdf, readme04.pdf, www.fogra.org, 29. 6. 2005 3. ISO 12647-2:1996 Graphic technology - Process control for the manufacture of half-to- ne colour separations, proof and production prints - Part 2: Offset lithographic procesess 4. SIST ISO 12647-2:2005 Grafična tehnologija - Vodenje procesa izdelave rastriranih barvnih izvlečkov, preskusnih in proizvodnih odtisov - 2. del: Procesi v ofsetnem tisku 5. Marko Kumar Standardizacija ofsetnega tiska Gradivo za strokovni seminar HSH, Ljubljana, 2003 6. ECI offiet profiles (2004), ICC profiles for newsprint, www.eci.org, 28. 6. 2005 7. Marko Kumar Barvnometrične metode in aparature, Interdisciplinarnost barve, I. del: v znanosti (Slava Jeler et al) Društvo koloristov Slovenije, Maribor, 2001 DIGITALNO KOPIRANJE CTP PRIDOBITVE DIGITALNEGA KOPIRANJA Tehnologija digitalnega kopi- ranja ofsetnih plošč se je stežka in počasi uveljavljala; uporaba ustreznih sistemov se je po- membno povečala šele sredi de- vetdesetih let. Menimo, da sedaj okoli 60 odstotkov evropskih ti- skarjev s stroji za pole in rotacija- mi za tiskanje časopisov upora- blja digitalno kopiranje, pri akci- denčnih rotacijah z vročim suše- njem pa se podatek suče okoli 70 odstotkov. V celoti ti sistemi omogočajo uporabnikom velike pridobitve: večjo proizvodnost, manj napak, zato manj izmeta, visoko upodobitveno preciznost, ki se na koncu odraža v krajši pri- pravi tiskarskega stroja. Tehnologija digitalnega kopi- ranja pa je napredovala pred- vsem na področjih, kot sta kako- vost in hitrost upodabljanja na raznovrstnih tipih ofsetnih plošč. Obenem so se nižale cene strojne opreme, zato bi moral vsak, ki ima tehniko in tehnologijo sta- rejšo kot pet let, pazljivo preučiti trenutno stanje na trgu. Presene- čen bo ugotovil, da posodobitev sistema v primerjavi s pozitivni- mi pridobitvami pravzaprav ne stane veliko. Prvotni sistemi za digitalno ko- piranje so bili namenjeni za osve- tljevanje z vidno svetlobo. Pojav termičnih plošč leta 1996 pa je dobavitelje in uporabnike razde- lil v dva nasprotna tabora: vsak je promoviral prednosti svoje teh- nologije. Da bi dopolnil pro- gram termičnih plošč, je KPG razvil tudi dva posebna tipa vio- letnih fotopolimernih plošč: Vi- oletNews so začeli tržiti v časopi- sni dejavnosti, njena akcidenčna izvedba pa bo na voljo konec tega leta. Prednosti termičnega sistema sedaj vsi razumemo. Termične plošče lahko uporabljamo pri dnevni svetlobi, procesiranje je zelo čisto, vzdržljivost v tisku je visoka, upodobitve so kakovo- stne, skladje je precizno, vzdrže- vanje procesorja je minimalno, z dodatno termično obdelavo pa je moč vzdržljivost še povečati. Vsak, ki uporablja pozitivne plo- t \ J i La šče za analogno kopiranje, se zlahka privadi novi tehnologiji, saj so delovne operacije zelo po- dobne. Po drugi strani pa so violetne tehnologije digitalnega kopira- nja atraktivne zlasti z vidika stro- škov; k temu pripomore pred- vsem visoka proizvodnost v šte- vilu izdelanih tiskovnih form na uro. Razlike so zelo očitne pri upodabljanju z nižjimi naslovni- mi ločljivostmi. Zaradi navedenih značilnosti sta se začeli opisani tehnologiji uveljavljati na različnih podro- čjih: časopisni tiskarji se zaradi višje proizvodnosti raje odločijo za plošče, ki jih upodabljamo z Richard Hill, Kodak Polychrome Grap- hics, menedžer za digitalne ofsetne plo- šče, posreduje svoje izkušnje, da bi ti- skarji lahko izboljšali učinkovitost. vidno svetlobo (tudi violetno), embalažerji in akcidenčni tiskarji pa se večinoma odločajo za ter- mično tehnologijo. To pa ne ve- lja po vsem svetu enako. Analiza stanja je lahko pomemben dejav- nik pri ugotavljanju prihodnjih usmeritev. V ZDA, na primer, pri tisku priložnostnih (akci- denčnih) tiskovin dominira ter- mična tehnologija, ki obenem "obvladuje" kar 50 odstotkov ča- sopisne proizvodnje. Japonski tiskarji na hitro uvaja- jo digitalno kopiranje na vseh tr- žnih segmentih in (za sprememe- bo) sledijo usmeritvam v ZDA in Evropi pred nekaj leti. Tudi na japonskem akcidenčnem trgu dominira termična tehnologija, katero izbere tudi večina časopi- snih tiskarjev. V Evropi pa je na- sprotno: na časopisnem podro- čju odločno prevladujejo sistemi za upodabljanje z vidno svetlobo, na akcidenčnem pridobiva po- men violetna, a le dokler gre za manjše tiskarne. V večjih tiskar- nah in na področju akcidenčnega revijalnega tiska nobena druga tehnologija ne more izzvati ter- mične. Zunaj zahodne Evrope, na pri- mer v Rusiji, na Srednjem vzho- du in v Afriki, digitalno kopira- nje pospešeno uvajajo. Tiskarji tam niso obremenjeni z »zgodo- vinsko prtljago CTP« in se odlo- čajo za tiste tehnološke usmeri- tve, ki jih ponujajo tržno prevla- dujoči dobavitelji. Praviloma so na koncu stroški odločilni dejav- nik, kar je vzrok, da se na teh ob- močjih vse bolj uveljavlja viole- tna tehnologija. Ne glede na to, kako tesno so- delujejo proizvajalci digitalnih ofsetnih plošč s proizvajalci stroj- ne opreme, vedno obstaja pre- skusno obdobje, ko se v praksi iz- kažejo prednosti in slabosti ka- kšnega novega proizvoda: ko na primer novi laserski viri ponudi- jo nove prednosti, ki pa so neure- sničljive, ker ni nobenega pri- mernega kopirnega sloja, ali manj pogosto, ko razvijejo tak sloj, pa ni tržno dostopne nobe- ne naprave, ki bi ga lahko upoda- bljala. Vseeno se tehnologija hi- tro razvija - laser valovne dolži- ne 405 nm so v manj kot petih letih razvili od laboratorijske na- prave s 5 mW do proizvodne z močjo 60 mW. Pri odločanju o tehnologiji di- gitalnega kopiranja morajo ti- skarji preučiti niz dejavnikov, ne glede na to, ali uvajajo popolno- ma nov sistem, posodabljajo ob- stoječega ali zgolj izboljšujejo učinkovitost in proizvodnost analogne kopirnice. Predvsem morajo ugotoviti, katera tehno- logija je perspektivna, dolgoroč- no zanesljiva in ne bo potrebova- la nenehnega posodabljanja - lahko rečeno, težko storjeno. Ni dolgo, kar so dobavitelji vsiljevali tehnologije, ki so obratovale pri valovni dolžini laserja 1024 nm, nekatere digitalne plošče se še ve- dno upodabljajo samo z eno, specifično valovno dolžino, to pa povzroča nepotrebne omejitve pri tekmovalnem globalnem tr- ženju. V tem pogledu so zdaj naj- varnejše termične plošče za 830 nm in violetne za 405 nm. To sta ključni tehnologiji tudi zato, ker imamo na voljo številne dobavi- telje digitalnih ofsetnih plošč in strojne opreme, tj. osvetljevalni- kov. Tu se uporabnik ne zaveže samo enemu dobavitelju, ki ga kasneje lahko izsiljuje s cenami, nadomestnimi deli, prilagodlji- vostjo, posodobitvami ipd. Vsekakor je treba preučiti tudi tehnologije brez kemičnega pro- cesiranja upodobljenih plošč in tehnologije za dodatno termično obdelavo, ki poveča vzdržljivost v tisku. Najnovejši termični plo- šči KPG SWORD Excel in SWORD Ultra zagotavljata vi- soko vzdržljivost (nad pol milijo- na odtisov brez dodatne termič- ne obdelave), kar je velika prilo- žnost za tiskarje, ki bi radi znižali stroške in povečali učinkovitost v grafični pripravi. Nekateri upo- rabniki so se s tema ploščama znebili termične obdelave, zniža- li stroške in pridobili delovni prostor. Še več prostora pa lahko pridobimo, če uporabljamo KPG plošče brez procesiranja; kemični procesor ni več potre- ben, pa tudi ne kakšen poseben osvetljevalnik. Upodobiti jih je mogoče z večino osvetljevalni- kov za digitalno kopiranje, ki jih trenutno ponuja trg. Omejen uspeh digitalnega tiska ni vplival na količine aluminija, ki ga na svetu porabimo za ofse- tne plošče. Poraba še vedno nara- šča 2-3 odstotke na leto. Če želi- te svoji klasični ponudbi dodati tudi digitalni tisk, za izdelavo bo- disi preskusnih bodisi proizvo- dnih tiskovin, je verjetno varne- je, da izberete enega izmed veli- kih uveljavljenih dobaviteljev, ki razumejo zapletenost različnih procesnih tehnologij, predvsem Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega aa razreda: TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov za ofsetni tisk specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...) FACUSKI OFSETNI TISK I za vse tehnike tiska I (za lakirne enote, ■i kontakt...) ta bazi vode in topil DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANfTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov i doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) ^organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje Praktičnega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01 /563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net DIGITALNO KOPIRANJE pa njihovo uvajanje in medseboj- no skladnost. Resnici na ljubo, digitalno ko- piranje ni za vsakogar, saj je pre- cej bolj zahtevno od analognega. Vseeno bo do konca tega leta (2005) močno naraslo število manjših tiskarn, ki ga bodo uve- dle. Mnoge pa bodo še vedno vztrajale pri klasiki; očitno imajo še velike rezerve za zniževanje stroškov in povečanje dobičko- nosnosti. Izločanje spremenljivk proizvo- dnega procesa je odločilno pri povečevanju njegove učinkovito- sti. V mislih imamo kalibracijo in linearizacijo vseh sistemov v grafični pripravi. Digitalne plo- šče predstavljajo 1- do 2-odsto- tni delež vseh stroškov, kakovost tiskovnih form pa lahko odločil- no vpliva na kakovost in stroške kakšne naklade. Preudarno je in- vestirati v kakovostne digitalne plošče s servisom, ki ga podpira izkušen dobavitelj. Primer: ti- skar, ki uporablja vlažilno razto- pino z nadomestkom alkohola, ne sme tebi nič, meni nič zame- njati vrste plošč, ker so nekatere manj, druge bolj skladne s takim vlažilnim sredstvom. Kakršne koli spremembe kemičnih pre- paratov je treba vnaprej preveriti z dobavitelji repromaterialov, ki naj bi bili podkovani s potreb- nim znanjem. Pa ne samo alkohol in njegovi nadomestki, vse višji strošek po- staja tudi voda. A ne zgolj zaradi stroškov, tudi zaradi okoljevar- stvenih prizadevanj bi morali ti- skarji kar najbolj omejiti njeno porabo - pri izdelavi tiskovnih form in v tisku. Nekaj prihranka lahko dosežemo že, če se držimo preprostih navodil za gospodinj- stva in uporabljamo naprave za cirkulacijo vode. Številna podjetja v grafični pri- pravi delujejo na meji zmogljivo- sti; vsaka napaka je tu usodna in brez kakovostnega servisa doba- vitelja si tega ne bi smeli privošči- ti. Če en proizvajalec zagotavlja podporo za strojno opremo, dru- gi za delovni proces (workflow), tretji za potrošni material, je uporabnik ujet v past, ko si trije prelagajo odgovornost za nastale zadrege. Trg ponuja številne tehnološke rešitve za digitalno kopiranje of- setnih plošč. Vsak izmed dobavi- teljev in proizvajalcev rad svetuje in pomaga pri izbiri tiste, ki je v danem primeru po njegovem mnenju najprimernejša. Investi- tor pa je tisti, ki mora razmisliti in se odločiti za proizvajalca in dobavitelja, ki zna tudi s servisno podporo zagotoviti, da iz opreme in tehnologije iztržimo vse, kar je mogoče. RichardHILL Prevedel Marko KUMAR 7 Kajje trapping? Z angloameriškim izrazom tra- pping poimenujemo postopek prekrivanja sosednje ležečih pol- no potiskanih površin, s katerim se izognemo napakam zaradi ne- skladja barvnih izvlečkov CMYK v tisku. Z grafičnega stališča ima ta izraz lahko tudi drugačen po- men, saj način prekrivanja lahko pomeni tiskanje določenega pol- nega barvnega tona čez druge barve po celotni površini. V ta- kem primeru govorimo o pokri- vanju in ne o prekrivanju. Kakor koli že, trapping je pro- ces v grafični pripravi, ki barvne izvlečke tako prilagodi, da se na končnem odtisu izognemo vi- dnim napakam zaradi tehničnih omejitev tiskanja. O prekrivanju in pokrivanju barvnih izvlečkov morajo razmišljati že grafični oblikovalci, medijski tehniki in odločujoči operaterji v grafični pripravi. Slabo skladje Ko papir vsrka vlago in ga stroj povleče naprej, se bolj ali manj razteza. Raztegnejo se lahko tudi tiskovne forme ali pa so v stroju napačno nastavljene. Vse to lah- ko vpliva na to, da večbarvna pu- blikacija ni skladno natisnjena. Posledice so bele špranje ali spre- membe odtenkov med sosednji- ma barvama. Prekrivanje lahko zakrije katero teh napak. Zaradi zamaknjenega tiskanja utegnejo biti slike tudi zamegljene in neja- sne. Zakajje lahko prekrivanje problem? V popolnoma idealnem tiskar- skem procesu se papir ne razteza, tiskarsko barvo pa navzema po- polnoma enakomerno po vsej površini. V realnem svetu pa je papir zelo nestabilen medij, zato tisk ni stoodstotno zanesljiv in ponovljiv. S tem ko papir teče od vlagalnega pa do izlagalnega si- stema, lahko prečka en, dva, tri, štiri ali pa tudi več tiskovnih čle- nov, v katerih so valji obremenje- ni z visokimi tlačnimi napetost- mi, kar močno vpliva na razmer- ja tenzij v papirju, vlažilno razto- pino in barvo. Zato so natisnjene barve pozicijsko bolj ali manj na- pačno natisnjene. Rezultat teh mehanskih vplivov se nato kaže v tankih belih odpr- tinah (špranjah) med sosednje le- žečimi polnimi barvnimi površi- nami. Te so lahko zaradi svoje svetlosti papirja precej moteče in opazne, zato se jim splača naklo- niti precejšni del pozornosti in s prekrivanjem zagotoviti kakovo- sten odtis. Kaj moramo vedeti o prekrivanju? V svetu izdelave tiskovin obsta- ja jasna meja med oblikovalci in grafičnimi operaterji. Oblikova- nje realizira zamisli v obliki idej- nih predlog. Te se nato znajdejo v postopku računalniške obdela- ve in priprave gradiva za tisk, kjer se idejna predloga oziroma za- snova pripravi tako, da ustreza razmeram v tisku, kjer zato dose- žemo reprodukcijo optimalne kakovosti. Za to so odgovorni in skrbijo medijski tehniki in gra- fični operaterji. Zaradi »vdora« zmogljivih osebnih računalnikov in grafič- nih aplikacij, ki podpirajo grafič- no oblikovanje in pripravo, je ta meja izginila. Zato grafični obli- kovalec ne le grafično oblikuje svojo zamisel, marveč izvede tudi grafično pripravo v celoti. Ne na- zadnje je to najbolj gospodarno. Seveda pa v tem primeru ne za- dostuje več zgolj likovno znanje; PREKRIVANJE, POKRIVANJE ZAKAJ SMO STRAPPANI? podkovan mora biti tudi z zna- njem grafične tehnologije. Prekrivanje je tu bistven korak za izdelavo kakovostnih tiskovin. Izvajamo ga ročno ali pa ga pre- pustimo avtomatiki aplikacijske- ga vmesnika. Z dobrim in pravil- nim razumevanjem postopka in pojmov prekrivanja/pokrivanja bomo lažje upravljali polne povr- šine in s tem zagotavljali boljše rezultate tiska. Tehnike v izogib neskladju Dodajanje barvnih površin Poznamo dve osnovna pristopa za kompenzacijo naravnega ne- skladja v tisku. Prvi je »ročno« povečevanje ali pomanjševanje geometrije tiskovnih elementov, drugi pa je kreiranje innastavlja- nje aplikacijskih modulov pre- krivanja, ki omogočajo avtomat- sko aplikacijsko prekrivanje barvnih izvlečkov. * Slabo prekrivanje barvnih izvlečkov je posledica naravnih dimenzijskih odstopanj v tisku in slabo izvedene grafične priprave. nad prekrivanjem in je zato veli- ko bolj učinkovita in primerna za marsikaterega oblikovalca. V omenjenem načinu dela je kombiniranje barv in prekriva- nje teh preprosto in elegantno le v primerih manj kompleksnih barvnih izvlečkov. Enostavnejše grafične podobe tiskovnih ele- mentov nam celo dopuščajo, da smemo v primeru barv podobnih barvnih učinkov prekrivanje barvnih izvlečkov celo opustiti. Pokrivanje Pokrivanju še najraje pravimo kar po anglo-ameriško overprint, v dobesednem prevodu pretisk, nadtisk; nemško Überdruck. Pokrivanje je preprostejši način za odpravljanje špranjavosti: ti- skovne elemente tiskamo pre- prosto enega na drugega. Tu pa pride do subtraktivnega mešanja barvnih učinkov, zato lahko v ti- sku dobimo nepričakovan in ne- zaželen barvni vtis dveh ali več prekrivajočih se barv. Nadaljevanje na str. 20 * S primernim prekrivanjem barvnih izvlečkov že vgrafični pripravi dosežemo, da izgi- ne špranjavost po robovih tiskovnih elementov. S prvo tehniko, ki smo jo ome- nili, se izognemo belim špra- njam, ki se pojavijo v tisku zaradi neskladja. To je ročni način dela in včasih je videti to rešitev za ti- ste, ki ne znajo uporabljati obli- kovalskih aplikacij in njihovih modulov za avtomatsko prekri- vanje. Ta metoda omogoča ne- primerno večji in boljši nadzor GOSPODARJENJE PREGLED POSLOVANJA 2000-2005 OSNOVNI PODATKI v milijardah sit predelovalna dejavnost GRAFIKA tiskarstvo ZALOZNISTVO 2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 vsi prihodki 3307 3684 4022 4256 4671 57 65 82 80 83 60 62 69 74 81 Poslovni prihodki 130 3497 1710 54 62 60 57 59 - 68 - Prihodki na tujem trgu 1716 1959 2140 2331 2616 11 14 14 16 17 1,5 2,0 2,3 2,3 5 vsi odhodki 3218 3600 3912 4121 4538 56 63 80 77 80 57,9 60,0 67,5 70 77 POSLOVNI ODHODKI 3036 3406 53 59 - - - 56,1 58,0 STROSKI DELA 587 652 729 772 830 13 15 18 18 19 18,7 20,0 17,1 18 19 čisti dobiček 123 131 167 194 206 1,8 2,3 3,6 3,4 4 2,6 2,5 2,6 3,9 4,9 čista izguba 51 65 63 72 79 1,0 0,8 1,9 1,1 1,2 0,9 1,0 1,3 1,1 1,2 Stevilo druZb 472 408 527 550 578 Stevilo zaposlenih 211154 4722 3233 211139 4736 3210 217017 5178 3317 210809 5001 3271 209360 4805 3095 razmerja in kazalci (%) 2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004 Delež prihodka na tujem trgu 52,3 53,4 53,2 54,8 55,8 20,8 22,2 17,0 20 20 2,6 3,0 3,2 3,1 5,9 Finančna neodvisnost (sredstva/kapital) 177,0 178,3 180,5 187 195,3 208,0 199,0 208 198,7 194,5 196,0 195 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 101,9 101,9 102,8 103,3 103,4 101,1 102,3 102,2 103,8 103,9 103,6 103,4 103,1 104,8 105,8 Donosnost kapitala (čisti dobiček/kapital) 4,1 3,4 5,0 5,7 6,5 2,8 4,5 4,1 5,3 6,5 7,5 6,5 5,1 9,8 9,7 Donosnost sredstev (čisti dobiček/sredstva) 2,3 1,9 2,8 3,0 3,4 1,4 2,1 2,1 2,6 3,0 3,8 3,4 2,6 5,0 5,3 Prihodki na zaposlenega (SIT) 15530 17378 18533 5741 6225 12000 13699 15836 5800 6285 18569 19331 20801 7394* 8398* Cisti dobiček na zaposlenega (SIT) 583 622 770 923 983 386 493 695 680 831 806 785 784 1192 1583 Cista izguba na zaposlenega (SIT) 242 310 290 342 377 205 164 367 219 243 291 304 392 336 388 Vir podatkov: SKEP, Združenje za tisk in medije * prihodki so v letih 2003 in 2004 dodana vrednost na zaposlenega KRILATI LEV NAJBOLJŠI KOLEDAR 2005 Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije vsako leto organizira ocenjevanje za najboljši koledar, ki je izdan in tiskan v Sloveniji. Letošnja podelitev nagrade kri- lati lev tiskarni za najboljši kole- dar je bila v sklopu 24. prireditve MM Marketing klub v kongre- snem in hotelskem centru Mons v Ljubljani. Kot doslej se je na razpis odzvalo razmeroma malo slovenskih tiskarn. Strokovna ži- rija v sestavi D Iva Molek (predsednica), D Leopold Scheicher in D Florjan Pezdevšek je v ožji izbor uvrstila koledarje naslednjih podjetij: Cetis, d. d., Gorenjski tisk, d. d., in Collegi- um Graphicum, d. o. o. Cetis, d. d., je bil zastopan s svojim lastnim promocijskim koledarjem z naslovom Več - More, na katerem so zajete vse grafične tehnike, ki jih upora- bljajo v Cetisu; slika 1. Takoj je prepoznaven koledar družbe Mobitel, d. d., v svoji rdeči in črni podobi z naslovom Srečko Kosovel, Vizionarji, ki je bil tiskan v družbi Gorenjski tisk, d. d.; slika 2. Nagrado krilati lev za najboljšo tiskarsko tehnično izvedbo sten- skega koledarja v slovenskih ti- skarnah za leto 2005 pa je stro- kovna komisija dodelila tiskarni Collegium Graphicum, Ljublja- na, za koledar Forma viva; slika 3. Zmagovalni koledar je bil iz- dan kot samostojen izdelek za la- stno promocijo tiskarne Collegi- um Graphicum iz Ljubljane, ki ga izdajajo vsako leto. Prvič je zmagovalec manjša zasebna ti- skarna. Collegium Graphicum je sodobno opremljena tiskarna, ki zaposluje devet ljudi. Nagrado je prevzel solastnik podjetja Bo- štjan Jamšek. Čestitamo! OBRAZLOŽITEV Tipografija in reprodukcija Koledar Forma viva odlikuje predvsem zelo dobra čitljivost s primernim izborom tipografije in razmerjem belin. Obsega 12 listov s koledarskim delom, kombiniranim z zelo kakovostno umetniško fotografijo priznane- ga fotografa. Tonski obseg črno- belih fotografij so povečali z upo- rabo dodatne barve; v tem pri- meru so izbrali sivo. Reproduk- cije odlikujejo dobra gradacija, enakomernost in čistost. Tisk Pri tisku je bil uporabljen kla- sični raster. Tonski prehodi se le- po in enakomerno stopnjujejo. Kar se tiče čistosti tiskovnih in netiskovnih elementov, ni pri- pomb. Tudi ostrina je dobra. Skladje pri tisku bi bilo lahko še boljše, vendar s prostim očesom napake niso vidne, kar pa je tudi najbolj pomembno. V rdeči bar- vi pa so tiskani nedelje in prazni- ki, kar da samemu številčnemu koledarju večjo preglednost. Dodelava Koledar je izdelan dobro, brez večjih napak. Perforacija in žična spirala omogočata brezhibno od- Slika 2. Slikal. Slika 3. piranje in listanje po koledarju. Nekoliko sicer moti kratka žična obešanka, nameščena v špirali, vendar je ta kompenzirana z do- volj močno kartonsko podlogo, ki preprečuje vihanje robov kole- darja. V celoti gledano daje do- bra in natančna vezava lep zuna- nji videz. Leopold SCHEICHER Gregor FRANKEN FLEKSOTISK, REPRODUKCIJA VAS USPEH-NAS CILJ REPRO BUSEK Podjetje Repro Busek s svojimi tridesetletnimi izkušnjami v grafični pripravi in uporabo najmodernejše tehnike svojim strankam omogoča vrhunsko kakovost grafičnih izdelkov. Tim šestdesetih strokovnjakov na Dunaju in v Budimpešti je vedno na voljo, da se hitro in zanesljivo od- zovejo na vaše potrebe. Nenehno težimo k doseganju vrhunske kakovosti, za kar gre zahvala našemu vodstvu v Avstriji in na Madžarskem. V centrali za izdelavo tiskovnih form na Dunaju izpolnijo vsa naročila, ki jih podjetje pridobi. Brezšivne cilindrične forme za fleksotisk proizvajajo z osvetljevalnikom in procesorjem najnovejše generacije. Da bi natančno izpolnili vaše želje in zahteve, je vedno na voljo eden izmed naših zunanjih sodelavcev; po potre- bi je sposoben reagirati na vsa tiskarsko-tehnična vpraša- nja. Skupaj s kompetentnim strokovnim timom pa poišče rešitve v še posebej zahtevnih primerih. Naša moderna grafična priprava vselej hitro in zanesljivo izpolni vaše želje. Vse tiskovne predloge pripravi natanč- no za želeno tiskarsko tehniko in tiskarski stroj. Ne glede na to, ali uporabljate fleksotisk, globoki, ofsetni tisk ali ti- skate različne predmete, vedno bomo naši optimalno re- šitev. Da bi precizno ugotovili značilnosti vaše tehnologije in ti- skarskega stroja, uporabljamo posebno testno formo, ki smo jo sami razvili. Ko jo natisnete, jo natančno ovredno- timo za barvno upravljanje; rezultati meritev so »prstni od- tis« razmer na vašem tiskarskem stroju oz. v vaši tiskarni. Vrednotenje test forme je podlaga za uspešno reproduk- cijo in omogoča, da vnaprej predvidimo rezultate, s tem pa v proizvodnem tisku vedno dosežemo optimalno ka- kovost in proizvodnost. Preskusne odtise izdelamo po tehnologiji Kodak Appro- val, ki proizvodne odtise glede na kontrastni obseg (obar- vanje), gostoto in vrtenje rastra ter povečanje rastrskih to- nov zelo precizno simulira. Poleg tega lahko izdelamo preskusne odtise na tiskovni material, ki ga boste upora- bili v proizvodnji. Taka tehnologija omogoča, da svoji stranki predložite barvno obvezujoče preskusne odtise, saj vključujejo tudi barvne spremembe, ki jih povzročajo tehnološke značil- nosti tiskovnih materialov. Neugodnim presenečenjem ob prevzemu tiskovin in morebitnim reklamacijam se s tem kar najbolj izognemo. Proizvodnja klišejev je popolnoma integrirana v delovne in tehnološke procese. Uporabljamo osvetljevalnike z naj- modernejšo tehnologijo, ki omogočajo digitalno kopiranje najvišje kakovosti do formata 1270 x 2032 mm. Najnovejša inovacija v naši hiši je naprava za digitalno iz- delavo cilindričnih (valjčnih) tiskovnih form v obliki brezšiv- nih cevi za fleksotisk. Cilindrične tiskovne forme omogo- čajo brezkončni tisk, zato imajo številne prednosti. Z njimi se izboljšajo kakovost, gospodarnost in upravlja- nje. Veliko uspehov smo po- želi na področju izdelave klišejev za proizvodnjo in ti- skanje valovite lepenke. Zahvala gre predvsem digi- talnim klišejem in moderni napravi za precizno pozici- oniranje - montažo. Naš cilj je, da bi do skraj- nosti izboljšali kakovost va- ših tiskovin. S preskusnim tiskom, ki popolnoma si- mulira razmere na vašem ti- skarskem stroju, lahko v najkrajšem času izvedete nekajminutno pripravo ti- ska. Dolgotrajna priprava ti- skarskega stroja za tisk na- klade je preteklost, časovni prihranki pa seveda pove- čajo proizvodnost in dobič- konosnost. Kodak Approval omogoča izdelavo zelo natančnih preskusnih odtisov za simulacijo proizvodnega tiska. Tiska se lahko tudi na proizvodni tiskovni material, kar zaneslji- vost še poveča. Ne smemo prezreti proi- zvodnje lakirnih form za of- setni tisk, ki omogočajo do- seganje posebnih učinkov s spot-, UV-lakiranjem ali s tiskom kovinskih barv (zla- ta, srebrna, tiskarske barve z bisernim leskom) ipd. Prisrčno vabimo vse zain- teresirane, da obiščejo na- šo centralo na Dunaju in se prepričajo o naših visokih standardih, kakovosti in prilagodljivosti. REPRO BUSEK CILINDRICNE FORME Z novo tehnologijo v prihodnost Z uporabo najmodernejše tehnologije za izdelavo brezšivnih cilindričnih tiskovnih form izpolnjujemo tudi najvišja pričakovanjavfleksotisku. Poleg tega, da lahko z njimi natisnemo brezkončne nestične odtise, obstajajo tudi številne druge prednosti, s katerimi pridobimo v proizvodnji: odpade montaža tiskovnih form (klišejev), odpadejo lepljenje in lepilni trakovi, ni raztezanja tiskovnih form (klišejev), boljša sta iztis in nabarvanje, nižjeje povečanje rastrskih tonov, polni toni se natisnejo bolj enakomerno, barvno skladjeje brezhibno, mogočeje povečanjetiskovnih hitrosti. Pozabimo lahko še na neponovljivost klišejev, zadrege z barvnim skladjem, odtisnjene robove klišejev in podobno. Rastrske pike in polne površine so tu v isti ravnini, to pa zagotavlja enakomerne rastrske površine in brezhibne barvne prelive. Višja kakovost, preprosto upravljanje in gospodarnost so v ospredju te tehnologije. REPRO BUSEK Matthews International Repro Busek Druckvorstufentechnik GmbH &CoKG Großmarktstrasse 22, A-1230 Wien Tel +43 1 615 07 35-0, Fax -111, ISDN -50 office@reprobusek.at, www.reprobusek.at Z modernimi laserskimi osvetljevalniki lahko digitalno kopirajo klišeje za fleksotisk do formata 1270 x 2032 mm. Nadaljevanje s str. 15 Prekrivanje Tudi tu najraje uporabljamo kar anglo-ameriški izraz trapping. Vsekakor je prekrivanje barvnih izvlečkov mnogo naprednejša tehnika v izogib špranjavosti kot njihovo pokrivanje. V običajnih grafičnih procesih poznamo dva načina prekrivanja: širjenje in oženje tiskovnih ele- mentov. Na mestu, kjer se stikata dve različni polni barvi, obliko- valci največkrat širijo eno barvo čez drugo. V zvezi z analognim kopiranjem negativnih barvnih izvlečkov na ofsetne plošče je tre- ba omeniti, da se prekrivanje izvaja kar neposredno pri osvetli- tvi. Svetloba, ki osvetli film ozi- roma negativ, se zaradi debeline filma razprši, kar povzroči, da so potiskani deli na plošči nekoliko širjeni. Lahko pa uporabimo oženje, postopek v nasprotni smeri, ki je samodejen tudi pri analognem kopiranju pozitivnih ofsetnih plošč. Širina prekrivanja Pri določanju širine prekrivanja moramo poznati normalno ali standardno neskladnost, ki je značilna za kakšno tiskarsko teh- niko, tiskarski stroj ali tiskalnik. Običajne vrednosti širjenja pri klasičnih (analognih) tiskarskih tehnikah so: < ofsetni tisk na pole 0,075 mm; glede na postscript točko (72 pt/inch) približno 0,2 pt; < akcidenčna ofsetna rotacija 0,075 mm ali 0,2 pt; < časopisna ofsetna rotacija 0,15 mm ali 0,4 pt, < fleksorotacija 0,20 mm ali približno 0,6 pt. Kako najse barve prekrivajo? Dominantno naravnani odnosi med barvami pogosto narekujejo zaporedje prekrivanja barv. V najpreprostejših tehnikah prekri- vanja naj bi bili elementi svetlej- ših barv širjeni in pokriti z deli temnejših. Pri tem se pogosto pojavi problem, katera barva je svetlejša. V primerih, kjer skupaj tiska- mo procesno rumeno in cian barvo, se rumena širi in tiska pod cian barvo. Kjer pa se stikata cian in magenta, se cian širi in tiska pod magento. Za primer, kjer se stikata dve enako svetli barvi, se prekriva na podlagi konteksta barvnega ma- teriala in oblik. Tekst in drugi detajli se navadno ne spreminja- jo, ampak se jih tiska s pokriva- njem (overprint). Prekrivanje tipografskih znakov Znaki velikosti 24 pt in več se prekrivajo po običajnih načelih (izjema so znaki iz posebno tan- kih linij, ki bi se v primeru obi- čajnega prekrivanja začele izgu- bljati). Večji znaki se lažje prekri- vajo po načelu svetlejša barva se tiska pod temnejšo. Majhni znaki zahtevajo več znanja in truda. Osnovno načelo je, da manjše znake pustimo ne- dotaknjene, podlagamo pa barvo ozadja. Prekrivanje rastrskih prelivov Rastrski prelivi (imenujejo se tudi vinjete - vignettes) prav ta- ko povzročajo zadrege pri prekri- vanju. Ni primerno, da prekriva- mo eno rastrsko polje z drugim. Najpreprostejša rešitev je, da ozadje enostavno razširimo (cho- ke) pod zgoraj ležeč rastrski ton, ne glede na njegovo temnost. Oblikovalci, ki uporabljajo stransko zrcaljene prelive ali več prelivov, sprejemajo velik izziv. Prekrivanje obrisa z barvo (v barvnem izvlečku), ki je skupna dvema preostalima barvama, je preprosto, a pogosto preveč opa- zno. Pravilno bi morali zagotovi- ti preliv rastrskih tonov tudi v vseh prekritih površinah. Zakajne smejo prekrivati izhodne naprave? V preprostih primerih bi lahko prekrivanje prepustili strojni opremi, vendar vemo, da morajo biti danes grafični izdelki atrak- tivni in posledično barvno veliko kompleksnejši, kar pomeni, da je problem prekrivanja treba reše- vati in izvajati le s pomočjo pro- gramske opreme. Seveda pa sta pri tem še vedno možna ročno upravljanje in nadzor prekriva- nja. Zaradi zahtevnosti načel pre- krivanja imamo danes veliko programskih rešitev, na primer PostSript in pdf dokumente, ki omogočajo zapis barvnih podat- kov z definiranim prekrivanjem in pokrivanjem barvnih izvleč- kov na osnovi zakonitosti, ki so jih razvili strokovnjaki s tega po- dročja na podlagi svojih dolgole- tnih izkušenj. Digitalno prekrivanje Fotomehanične rešitve prekri- vanja niso bile nikoli zadovoljive, zato se je vedno pojavljala špra- njavost. Vsak poseg se je odrazil v ostrini in upodabljanju podrob- nosti, zaradi pomanjkljivega Obrisno stikanje tiskovnih elementov, angleško butt-fit, je potencialni vzrok špranjavosti zaradi naravne neskladno- sti posamičnih odtisov CMYK. Krog v cian barvi je razširjen (spread), da neskladnost odtisov ne povzroča špranjavosti. Ker je zvezda cian barve temnejša od rumene podlage, prekriva- mo tako, da jo zožimo (choked). Prekrivanje barvnih izvlečkov je nepo- trebno, če se tiskovni elementi v različ- nih barvah ne stikajo med seboj. V analogni pripravi kopirnih predlog ce- lo dva tiskovna elementa iste barve zahtevata prekrivanje! V digitalni pripra- vi to ni več potrebno, ker zna PostScript odlično uskladiti stikajoče se elemente. »Namizni« založniki (in še marsikdo) nimajo pojma o prekrivanju. Tiskovni elementi različnih barv se obrisno stikajo (butt-fit trap), zato tudi najmanjše neskladje barvnih izvlečkov (pri izdelavi tiskovne forme ali v tisku) povzroči špranjavost, tudi bliska- vost, ko bel papir preseva skozi podobo. Če se pojavijo nenaravna odstopanja skladja, v skrajnih primerih besedilo ni več čitljivo. aplikaciji s tega področja sta za- gotovo Adobe Illustrator in Ma- cromedia FreeHand, kjer lahko prekrivamo tako na linijah kot polnih površinah. Seveda pa v okviru ustreznosti rešitev igra pomembno vlogo tu- di vzdrževanje in kontrola skla- dnosti izhodnih naprav. Zato morajo biti te umerjene in ustre- zno vzdrževane, da dosežemo optimalne oziroma zadovoljive rezultate. S prekrivanjem seveda ne smemo pretiravati. Premočno prekrivanje povzroča nastanek opaznega in motečega roba okoli ti- skovnih elementov. Še zlasti pri mešanju čistih procesnih barv postane celo korektno izvedeno prekrivanje moteče. Zato v ta- kih primerih raje uporabimo prekrivanje rastrskih tonov; sličica desno. Založniki z lastno grafično pri- pravo se še vedno soočajo s pro- blemi prekrivanja, ki se pojavijo na izhodnih napravah. Ujemanje oziroma skladje dveh različnih barvnih površin na barvnih izvlečkih je v digitalnem načinu dela največkrat odvisno od ustrezne uporabe s filma in osve- tlitve plošč. Vsaka površnost po- veča možnost barvnega neskladja in nove zadrege s prekrivanjem. Pomembno pa je poznati tudi sposobnosti in zmogljivosti izho- dnih osvetlitvenih naprav, če v okviru omenjenih zmogljivosti sploh omogočajo natančno delo. To velja tudi za digitalno kopira- nje z različnimi vrstami osvetlje- valnikov oziroma tehnologije. Žal se pri prekrivanju rastrskih tonov še vedno lahko pojavi špranjavost. Zato je naj- bolje, da o tem skrbno premisli grafični oblikovalec in se napakam izogne z upora- bo skupnih barv v izvlečkih: v primeru na desni sličici je dodal 20-odstotni rastrski ton rumene v vso podlago in s tem ustvaril skupni barvni učinek s cian barvo. Ta trik docela prepreči vse zadrege s špranjavostjo. nadzora pa so se pojavljali vedno novi problemi. Elektronska priprava na tem področju ponuja kar nekaj pre- dnosti za primere, ko je ta pravil- no definirana in izvedena. Le s pomočjo te tehnike lahko zago- tovimo ponovljivo kakovost ti- ska in stoodstotno odpravimo slikovno neskladje. Tako kot v običajnih metodah se tudi tu uporablja prekrivanje s širjenjem in oženjem ustreznih tiskovnih elementov (spreading, choking). V primerjavi z običajnimi meto- dami pa nam digitalna tehnika priprave že v osnovi ponuja zane- sljiv nadzor procesov, kar v tisku minimizira možnost napak. Di- gitalno lahko prekrivamo tako znotraj posameznih delov slike kot seveda tudi v celi sliki. Prvi Metode prekrivanja Prekrivanje izvlečkov s skupni- mi barvami. Če si tiskovni ele- menti delijo skupne barve, pre- krivanje ni potrebno. Skupne barve prikrijejo slabo skladje. Prekrivanje izvlečkov brez sku- pnih barv. Tiskovna elementa, ki nimata skupnih barv, se mora- ta na stičnih robovih prekrivati. Kjer se elementa stikata, torej tam, kjer barvi mejita, dodamo v enem izvlečku tanek okvir, da dobimo novo, skupno barvo. Prekrivanje črt. Črte ali krivu- lje prekrivamo, kadar so na barv- nem ali črnem ozadju. Če so be- le, jih moramo razširiti. Pokrivanje črnih črt. Črne črte na barvnem ozadju večinoma pokrivamo. Stikanje brez prekrivanja. Ta postopek uporabite samo, če zna tiskarna sama zagotoviti primer- no predelavo barvnih izvlečkov. Širjeno prekrivanje. Kadar je ozadje temnejše od tiskovnega elementa nad njim, razširimo ti- skovni element. Oženo prekrivanje. Kadar je ozadje svetlejše od tiskovnega elementa nad njim, razširimo ozadje oziroma zožimo izrez v ozadju. Matic STEFAN Marko KUMAR LITERATURA 1. Brian P. Lawler An Introduction to Trapping Color Resource Complete Guide to Trapping San Francisco, 1992,1995 2. Adobe Od zamisli do tiskovine Pasadena, Ljubljana, 2000 TIPOGRAFSKO OBLIKOVANJE ZAŠČITNIH ZNAKOV Pri svojem delu se grafičarji po- gosto srečujemo z različnimi ak- cidenčnimi tiskovinami (vizitka- mi, dopisnimi papirji, oglasi ...) in drugimi grafičnimi izdelki, na katerih so aplicirani različni za- ščitni znaki. Pogosto lahko zasle- dimo, da se nedosledno upora- bljajo poimenovanja logotip, lo- go in zaščitni znak, pri čemer je pogostejša raba logotip. ZAŠČITNI ZNAK Znaki in njihove oblike vzbuja- jo največ pozornosti in so najpo- membnejši element celostne gra- fične podobe. Kakovost zaščitnih znakov ni vedno nujno nedvou- mna in razločna, ponavadi pa sta ti dve lastnosti povezani. Črke v logotipih so lahko tako nenava- dno oblikovane, da jih skoraj nihče ne obravnava kot črke. Ra- zlago, ki obravnava zaščitni znak kot deskriptivni, bi morda lahko kar pozabili in večini uporabni- kov prikazali zaščitni znak kot abstraktni. Znake uporabljamo dosledno. Zaščitni znak lahko sestavlja čr- ka, več črk in slika, kar pomeni, da ga lahko uvrstimo v dva razre- da. Ker si različni uporabniki ra- zlagajo isti zaščitni znak različno, pomeni, da lahko zaščitni znak razvrstimo na več načinov. Kdo, ki pripada drugi kulturi, bo predstavljal ali razvrstil vsaj nekaj zaščitnih znakov povsem druga- če. Zaščitni znaki ali gesla, ki so ra- bili istemu namenu, obstajajo vsaj 5000 let (1). Zgodovinske zaščitne znake so uporabljali, da bi potrdili družbeno pripadnost: kdo je to in kdo to pravi, lastni- štvo: čigava last je nekaj, poreklo: kdo je to naredil. Ti prvi poizku- si so bili slikovni, takrat še niso uporabljali črk. K zgodovinskim zaščitnim znakom lahko prište- vamo heraldične znake, mono- grame, žigosanje, keramične, prostozidarske in tiskarske zna- ke. Slika 1. Tiskarski znak Fusta in Schöferja. Kmalu zatem, ko je Gutenberg začel tiskati, sredi 15. stoletja, so tiskarji začeli označevati svoje iz- delke. Začetni znaki so bili vreza- ni v les ali kovino in natisnjeni na naslovni strani ali na koncu knji- ge. Barvi sta bili črna in rdeča. Kasneje so jih nadomestile ilu- stracije in znaki založnikov (1). Prvi znani tiskarjev zaščitni znak je par ščitov iz leta 1457, prika- zan na sliki 1, pripadal pa je Fu- stu in Schöfferju (2). Tiskar Al- dus Manutus je uporabljal zašči- tni znak, ki je prikazan na sliki 2 in prikazuje okoli sidra ovitega delfina. Kakovost in intenzivnost zašči- tnega znaka kot dražljaja sta od- visni od oblike, velikosti in med- sebojnih odnosov likovnih struktur, ki znak sestavljajo. Znaki imajo lahko neskončno oblik, barv in pojavnosti. Zašči- tne znake delimo na tipografske in slikovne. TIPOGRAFSKI ZNAK Tipografski znak je črka kot lingvistični znak ali pa sestavljen- ka iz več črk, lahko je monogram (1). Originalni grški naziv za monogram pomeni »enostavna črta«. Danes ta pojem razumemo kot obliko, ki jo sestavljajo zače- tnice osebnega imena. V zgodo- vini so jih pogosto uporabljali kot podpis, ker večina ljudi ni znala pisati niti brati. V srednjem veku so se podpisovali s križci. Nekateri notarji so vpisali nav- pično črto, podpisniki pa so do- dali vodoravno. Monogram so Slika 2. Zaščitni znak Aldusa Manutusa. začetnice imena podjetja, ki so izpisane z značilnimi črkami in so običajno izpisane svobodno, brez uokvirjanja (3). Monogram za svoje prikazovanje uporablja podjetje Lisca in je prikazan na sliki 3. Tipografski znak je tudi logotip podjetja. Izraz logotip iz- haja iz grške besede logos in po- meni beseda. Logotip včasih predstavlja daljše znake in lahko čitljiva imena. Včasih pa se logo nanaša na krajša imena, akroni- me ali okrajšave. Srednja šola ti- ska in papirja Ljubljana za svoje predstavljanje uporablja logo; okrajšavo sštp. Logo je prikazan na sliki 4. Tudi Narodna galerija Slika 3. Monogram podjetja Lisca. • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si TIPOGRAFSKI ZNAK Slika 4. Logotip Srednje šole tiska in pa- pirja Ljubljana. Slika 5. Logo Narodne galerije. za svoje predstavljanje uporablja logo; slika 5. Če oblika črk v logotipu pred- stavlja določeno podjetje ali izde- lek zaradi vizualne podobnosti ali vzporednosti, potem je logo- tip utemeljevalni znak, če gleda- mo njegovo vizualno podobo (1). Vimenu Golfin (slika 6) je o dvignjen, da bi ponazoril žogico za golf v letu. S to ikonizacijo za- ščitni znak izraža naravo dejav- nosti; Golfin je namreč skupina sedmih igrišč za golf. V logotipu, ki ga uporablja podjetje Aero- plan (letalsko podjetje), sta črki o in p v logotipu preoblikovani v znak za neskončnost (m), kar si lahko razlagamo kot zanesljivost oziroma neskončnost podjetja (slika 7). SLIKOVNI - SIMBOLNI ZNAKI Slikovni znaki so podobe. Deli- mo jih na deskriptivne, abstrak- tne, najdene (kar tako) in kom- binirane. Deskriptivni znaki so podobe ali posnetki stvarnega sveta. Na- mesto simboliziranja opisujejo to, kar reprezentirajo (1). Znak ribe, ki predstavlja ribjo restavra- cijo, je podoba. Lahko pa je to maska, ki je znak za gledališče. Deskriptivni znaki se nanašajo neposredno na objekt, podjetje ali določen izdelek. Odnos med simbolom in njegovim objektom je spodbuden. Deskriptivne zna- ke se hitreje naučimo in prepo- znamo. Njihove oblike so po- snetki realnega sveta, pomenska struktura je stabilnejša in težje spremenljiva. Prav zaradi tega so deskriptivni znaki manj fleksibil- ni (3). Na sliki 8 vidimo deskrip- tivni znak podjetja Kreuzeckhof, Milkcenter; podaljšana krava na- zorno prikazuje, da gre za pride- lavo mleka. Zaščitni znak spada med deskriptivne. Športno dru- švo Kostanjevica na Krki prav ta- ko uporablja deskriptivni znak, ki predstavlja športnika; znak je prikazan na sliki 9. Abstraktni znaki zbujajo razli- čen odziv ob dojemanju vsebine objekta, na katerega se nanašajo. So zelo pogosti in zaradi svoje oblike veliko bolj prilagodljivi (3). Z razvojem in spreminja- njem podjetij je lažje spreminjati pomensko strukturo abstraktne- ga znaka kot deskriptivnega. Ab- straktni znak podjetja, ki se Slika 8. Deskriptivni znak podjetja Kreuzeckhof. Slika 9. Deskriptivni znak Športnega društva. ukvarja z izdelavo športne opre- me Nike, je zelo prepoznaven. Zaradi svoje prepoznavnosti se lahko pojavlja brez tipografskega znaka (slika 10), vendar je podje- tje potrebovalo vrsto let, da smo si uporabniki znak zapomnili in se tako danes največkrat pojavlja brez tipografskega znaka. Tudi francosko podjetje za iz- delavo avtomobilov Citroen uporablja abstraktni znak, prika- zan je na sliki 11. Abstraktni zna- ki se najpogosteje uporabljajo v kombinaciji z logotipom, ime- nujemo jih kombinirani znaki. Znaki kar tako se nanašajo nepo- sredno na svoj objekt. Včasih so prepoznavni na način, ki v resni- G°lfin Slika 6. Logotip Golfin. aercolan Slika 7. Logotip Aeroplan. Slika 10. Abstraktni znak. A Slika 11. Abstraktni znak. ci nima nič skupnega s podjetjem ali izdelkom, ki ga predstavljajo (1). Zaščitni znak Shell, ki je pri- kazan na slik 12, lahko pojmuje- mo za znak kar tako. Znak za Shell prikazuje nekaj prepoznav- nega, školjko, ki pa neposredno nima nič skupnega z izdelkom podjetja, ki ga predstavlja. Posre- dno pa pomeni »čisto tehnologi- jo« v naftni industriji. Poznamo tudi kombinirane za- ščitne znake; to so kombinacije različnih vrst znakov, ki se zdru- žujejo v nov znak. Najpogosteje se abstraktni ali deskriptivni zna- ki kombinirajo s tipografskim. MICHAEL HUBER GmbH München Slika 12. Znak kar tako. Turistično društvo Kostanjevica na Krki uporablja kombinirani zaščitni znak, deskriptivni in ti- pografski znak (logotip). Znak je podoba Kostanjevice na Krki (slika 13), ki je otok, na otoku je tudi cerkev, kar je posnetek de- janskega stanja (4). Deskriptivni znak, kombiniran s tipograf- skim, uporabljen za svetovno pr- Slika 14. Kombinirani zaščitni znak. 5INERGY SHNERGY Slika 15. Zgoraj kombinirani zaščitni znak, spodaj logotip. Slika 13. Kombinirani zaščitni znak. venstvo v ribolovu za ženske (sli- ka 14), prav tako prištevamo h kombiniranim zaščitnim zna- kom. Podjetja lahko uporabljajo tudi dve različici za svoje predstavlja- nje. Podjetje Sinergy uporablja kombinirani zaščitni znak; ab- straktni, ki je v obliki kroga, v krogu sta črka i in tipografski znak. V drugi različici pa upora- bljajo samo tipografski znak (lo- gotip), v katerem je tudi črka i podobno označena; slika 15. IvaMOLEK Srednja šola tiska in papirja Ljubljana LITERATURA 1. MOLLERUP, P. Marks of excellence London: Phaidon Press, 1997 str. 15, 22,27,37,105,107 TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab SEDEŽ V LJUBLJANI SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) PANTONE® osnovne nianse HKS® osnovne nianse ROTO heat in cold set barve SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) ECO barve LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) pomožna sredstva FLEKSO barve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA d.o.o.f Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27 elektronska pošta: peria@sioi.net 2. MOŽINA, K. Knjižna tipografija Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibli- otekarstvo in Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilsvo, 2003, str. 50, 51 3. REPOVŽ, J. Celostna grafična podoba Ljubljana: Studio Marketing, 1995 str. 100,101, 102,103 4. MOLEK, I. Celostna grafična podoba Turističnega društva Kostanjevica na Krki Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, smer Grafična tehnika, Ljubljana, februar 2004, str. 45, 46 5. COMMUNICATION ARTS Design Annual 45, november 2004, str. 58-59 6. MORGAN, L. C. Logo, identity, brand, culture Watson-Guptill Publications RotoVision, 1999, str. 15,75 7. FRUTIGER, A. Signs and symbols: their design and meaning London: Eburg Press, 1989, str. 175-181,305-313,325-338 8. THOMAS, G. How to design logos, symbols and icons Cincinnati, Ohio: North Light Books, 2000, str. 9-13,15-19,70-73 9. LUBINIER, M. J. Global corporate identity Massachusetts: Rockport Publishers, 1994, str. 23,151. KNJIŽNO OBLIKOVANJE PRIHODNOST OBLIKOVANJA KNJIGE POVZETEK Skozi zgodovino - od prvih ročno izdelanih knjig do sodobne strojne serijske proizvodnje - zasledimo različne pristope k oblikovanju in izdelavi knjig. Proti koncu 20. in v začetku 21. st. je strojna oprema pospešila in poenostavila izdelavo, na trgu je dosegljivih vedno več različnih materialov, nove tehnologije pa omogočajo vse več možnosti oblikovanja knjige. S knjigo kot motivacijskim, izobraževalnim medijem se človek sreča že v otroštvu. Taktilnost knjig spodbuja njegovo željo po raziskovanju in odkrivanju njemu neznanega sveta. Oblikovalci in avtorji si prizadevajo povečati priljubljenost in uporabnost knjig s tem, da s primernimi in učinkovitimi vizualnimi elementi predstavijo knjigo kot samostojni, estetsko oblikovani objekt, ki bralca razveseljuje, motivira, izobražuje... V današnjem, tako imenovanem elektronskem času se na vsakem koraku srečujemo z računalniško tehnologijo. Ta vedno bolj posega v naše življenje. Tako se nam po »invaziji«mobilnih telefonov, dlančnikov, digitalnih fotoaparatov v dobrih petih letih (po načrtih podjetja E-Ink) obeta elektronska knjiga (e-knjiga), kar še dodatno razširi oblikovne možnosti. KLJUČNE BESEDE: knjiga, izobraževanje, motivacija, oblikovanje knjig, taktilnost, internet, e-knjiga. ABSTRACT: FUTURE OF BOOK DESIGN Throughout history, from the first hand-made books to the modern mass production, there have been different approaches to the designing and making of books. At the end of the 20th and the start of the 21st century, the equipment for mass production made the production of books faster and cheaper. The market offers a variety of new materials and new technologies enable vast new the possibilities in the designing of books. Children come across a book as a medium for increasing motivation and education in the very first years of their lives. The tactility of books increases their desire for exploration and discovery of unknown worlds. The designers and authors try to increase the popularity and usefulness of books by using suitable and effective visual elements, thus making a book an independent, aesthetic object that motivates, educates and delights the reader. Nowadays, in the so-called electronic era, we come across computer technology everywhere. It influences our lives in different ways. After the»invasion«of mobile phones, handheld organisers, digital cameras and others, we can expect to see (according to the plans of E-Ink) the first electronic book (e-book) in about five year's time, which will expand the possibilities for design to a further limit. KEY WORDS: Book, education, motivation, book design, tactility, internet, e-book. 1 KNJIGA SKOZI CAS Knjiga ima za seboj že dolgo zgodovino. Prenaša znanje, razo- detja, jezik, izpovedi, je simbol modrosti in božanske skrivnosti ... Teksti so bili sprva pisani na papirusu, nato na pergamentu in papirju. Spreminjala se je po obliki, od knjižnega svitka do ko- deksa, od rokopisa do tiskane knjige itn. Knjiga je eden temeljnih nosil- cev informacij o zgodovini člove- štva, o življenju v posameznih obdobjih, o človekovem karak- terju, njegovih željah, vizijah in načinu razmišljanja. Je nosilec skupkov besed, risb, osnutkov, zaznamkov, opomb in podobno. Lahko je medij, ki bralcu razgalja avtorjevo dušo; mu daje možnost vpogleda v skrivnostna besedila, ki so bila nekoč dostopna le toč- no določenemu krogu ljudi; ga obvesti o napisanih zakonih izgubljene civilizacije ali pa opo- mni na stvari, ki so že dolgo ve- ljale za pozabljene. Knjiga ima za seboj že dolgo zgodovi- no. Prenaša znanje, razodetja, jezik, iz- povedi, je simbol modrosti in božanske skrivnosti ... Hišna postila D. Martina Lutherja, faksimile, DZS, Ljubljana 1995. Priljubljenost knjig, pa naj bo to Biblija, Shakespearov Hamlet ali Antoinov Mali princ, prehaja iz preteklosti v sedanjost. Knjiga omogoči, da avtor živi tudi po svoji smrti; njegova beseda je na- šla pot, da zaživi in se ohrani v večnem obnavljanju (ponatisi). Danes se na knjižnih policah vrstijo številne leposlovne, stro- kovne in znanstvene knjige, ki skrivajo poučno, skrivnostno, ganljivo, zabavno vsebino, na- menjene so učenju ali prostemu Prve knjige so bile narejene ročno in so izražale mojstrstvo in domiselnost posame- znikov, ki so prefinjeno združevali vsebino in material. Knjiga je bila umetniški izde- lek posameznikov, ki so si prizadevali za funkcionalnost in estetski videz posame- zne knjige. Hišna postila D. Martina Lutherja, faksimile, DZS, Lj. 1995. DOŽIVLJANJE KNJIGE času. Slikanice, pravljice, poezi- ja, romani, drame, berila, knjige z nabožno vsebino, knjige o umetnosti, o aktualnih politič- nih dogodkih, kuharske, šolske knjige in učbeniki so knjige, ki že desetletja spremljajo človeka od otroštva naprej. So nepogrešljivi mediji, ki spodbujajo domišljijo, razširjajo znanje, poučujejo, po- jasnjujejo, pripovedujejo. Bralec tako lahko izbira med knjigami, ki so si različne tako po vsebini kot tudi po zunanji podobi. Lah- ko izbira med tankimi ali debeli- mi, knjigami velikih ali majhnih formatov, vezanimi v trde ali mehke platnice, okovanimi, strukturiranimi, plastificiranimi in še mnogimi. Dolga stoletja so imele izredno pomembno vlogo. Polnijo knji- žne police in tako si tudi danes skorajda ne znamo več predsta- vljati življenja brez njih. Zdijo se nam nekaj uporabnega in samo- umevnega. 2 OBLIKOVANJE KNJIGE Skozi zgodovino zasledimo ra- zlične oblikovne rešitve, ki so v skladu s časom, prostorom in trenutnimi potrebami potrošni- kov oz. tehnološkim razvojem. Prve knjige so bile narejene roč- no in so izražale mojstrstvo in domiselnost posameznikov, ki so prefinjeno združevali vsebino in material. Knjiga je bila umetni- ški izdelek posameznikov, ki so si prizadevali za funkcionalnost in estetski videz posamezne knjige. Z industrijskim razvojem je knjiga izgubila svojo nekdanjo vrednost. Zaradi serijske proi- zvodnje, namenjene množici po- trošnikov, se je njena podoba standardizirala. Kot odgovor na industrijsko revolucijo v 19. sto- letju (po veliki razstavi leta 1851 v Angliji) je William Morris po- vzel pomembno vlogo tudi na področju oblikovanja knjig. Pred poznim 19. st. sta se obli- kovali dve ideji o oblikovanju knjig. Na eni strani je bila ideja o oblikovanju knjig, ki so bile pod pritiskom količine nadzorovane s strani industrije, pri tem pa se je zanemarjalo kakovost in lepoto. Na drugi strani pa je bila ideja svobodnega umetniškega navdi- ha in želja po lepih knjigah. Morrisovo gibanje, ki se je za- vzelo za oblikovanje knjig kot umetniških del, se je ločilo od monotone industrijske proizvo- dnje. Njegova ambicija po obli- kovanju in produkciji lepih knjig, vizualno in fizično, je vpli- vala na oblikovanje knjig tudi drugod po svetu. Oblikovanje knjige je tako po- stal samostojen projekt. Še nera- ziskano področje je ponujalo ši- roko paleto oblikovnih rešitev, oblikovalci pa so jih združili v novih estetsko oblikovanih knji- gah. Danes poznavanje sodobne tehnologije in skrbno izbrani materiali dajejo zasnovo za razvi- janje novih oblikovnih rešitev pri izdelavi vizualne in taktilne po- dobe knjig. Z uporabo perforaci- je, UV-laka, slepega tiska, termo- grafije in primerno izbiro materi- alov lahko ustvarimo zanimivo strukturirano površino. Z upora- bo moderne tehnologije in pri- marnih gradiv lahko oblikujemo knjigo, ki ima poleg vizualne tu- di taktilno vrednost. Način oblikovanja knjig, ki je viden in vabljiv že na prvi po- gled, presega konvencionalno oblikovane knjige. Uporaba so- dobnih tehnologij omogoča obujanje starega načina izdelave knjig (unikatnost oz. majhne na- klade, uporaba različnih struktu- riranih materialov) in vključeva- nje sodobnih oblikovalskih zako- nitosti (sodobna ustvarjalnost z uporabo moderne tehnologije). Z uporabo primarnih gradiv (na- ravni materiali, gradiva lokalnih okolij) in tehnologije (različni postopki izdelave) se išče nove oblike ustvarjalnosti. Pri tem gre za nadgrajevanje, iskanje novih poti in rešitev. Združevanje tra- dicije in modernosti. Knjige kot funkcionalno-estet- sko oblikovani objekti vplivajo na človeška čutila. Odločitve bralca, katero knjigo si bo izbral, si ogledal, so večinoma podzave- stne, vendar ključnega pomena. Zaradi velikega vpliva oblikova- nja knjige na podzavestno odlo- čitev bralca je to velik izziv - kako predstaviti njeno vsebino z ustre- znimi in učinkovitimi vizualni- mi in taktilnimi elementi. Pri tem mora oblikovalec upoštevati ne samo dvodimenzionalne vizu- alne likovne elemente, temveč tudi tiste osnovne elemente, ki sestavljajo samo knjigo (papir, platnice, struktura površine). Dobro oblikovanje pomeni pra- vilno odločitev, kje, kdaj in zakaj uporabiti določene likovne ele- mente, katere tehnologije in ka- teri materiali bodo ustrezali spo- ročilnosti notranje vsebine knji- ge ter kako bomo poudarili bi- stveno sporočilo oblikovanega izdelka. Oblikovalci bi morali pri svo- jem delu upoštevati, da je vsaka knjiga unikatna - ima svojo vse- bino, sporočilnost. Oblikovanje knjige je čisto individualni pro- ces posameznika, zato je po- membno, da se oblikovalec ne osredotoča le na nekatere posa- mezne elemente (izbor tipografi- je, postavitev paginacije ipd.), temveč upošteva vse elemente, ki dajejo knjigi končno podobo (poleg oblikovnih likovnih ele- mentov vplivajo na bralca tudi barva papirja, material in način vezave, tisk). Oblikovanje knjige je podobno načrtovanju hiše. Upoštevati je treba zunanjo in notranjo (vizualno in fizično) podobo, saj se med seboj podpi- rata in dopolnjujeta, s tem pa tvorita nerazdružljivo celoto v interakciji s svojo okolico. 2.1 Taktilno oblikovanje Človek je taktilno bitje. Že pri otrocih zasledimo zanimanje za fizični svet, ki jih obdaja. Taktil- nost knjig (slikanice za otroke) v njih spodbujajo željo po razisko- vanju in učenju. Z vsem navdu- šenjem tipajo in spoznavajo tak- tilne elemente v knjigi. Tudi ko odrastejo, ta želja po taktilnem odkrivanju fizičnega sveta osta- ne. Zato je vsaka knjiga, ki je drugačna zaradi svojega fizičnega videza (vsebuje taktilne elemen- te), tako zanimiva, nenavadna in pritegne pozornost. Med bral- cem in knjigo se tako ustvari nov odnos vizualnega in taktilnega ugodja. Bralec taktilno oblikovane knjige ne do- življa le s pomočjo vida, temveč jo tudi občuti - doživlja jo skozi taktilno izku- šnjo, ko jo drži v rokah, ko s prsti drsi po njeni površini. »HAIKU«, oblikovanje in izdelava Tadeja Vidmar, 2001. ~27 S TRIDIMENZIONALNOST KNJIGE S pregledom razvoja oblikova- nja knjig skozi zgodovino zasle- dimo različne pristope k obliko- vanju in uporabo različnih vizu- alnih in taktilnih elementov. Pri tem je imela pomembno vlogo industrijska revolucija, ki je uka- lupila izdelavo knjig zaradi lažje in množične proizvodnje ter do- stopnosti čim večjemu krogu po- trošnikov. Knjiga kot vizualni in taktilni objekt ponuja številne oblikovne rešitve. Debelina knjige, materi- ali, vezava itn. obsegajo prostor- sko-časovno dimenzijo. Knjiga s svojo velikostjo, težo in taktilni- mi elementi predstavlja objekt, ki opozarja bralca na svojo fizič- no prisotnost. Namenjena je uporabi za daljše časovno obdo- bje - lahko jo beremo mnogo let po tem, ko je bila natisnjena, ali pa je shranjena na knjižni polici. Zato se je treba osvoboditi do- gmatičnega mišljenja in poiskati in razvijati nove oblike knjig. Pravzaprav narediti nekaj novega ni mogoče, je pa zato možno že obstoječe oblike združiti v novo podobo. Podobo, ki je vizualno in taktilno privlačna ter nima vrednosti samo zaradi svoje vse- bine, temveč tudi zaradi svoje ce- lostne podobe. Uporaba primarnih gradiv (pa- pirus, lan), novih materialov (plastika), modernih tehnologij (termografija) in sam postopek izdelave pripomoreta k temu, da končni izdelek (knjiga) vsebuje poleg vizualnih tudi taktilne ele- mente. Človek je izkustveno bitje. Svet, v katerem živi, zaznava s pomočjo čutil. Grafično obliko- vani izdelki so v večini primerov oblikovani dvodimenzionalno - prevladujejo vizualni likovni ele- menti, ki so razporejeni na dvo- dimenzionalni površini. Upošte- vanje različnih čutil (poleg vida npr. tudi tip) pri oblikovanju knjige podvoji izkušnjo bralca. Dobro oblikovana knjiga, ki vse- buje vizualne in taktilne elemen- te, prinaša informacije tako pr- stom kot očem. Taktilno obliko- vane knjige so lahko toliko bolj učinkovite in vabljive ravno zara- di tega, ker so neobičajne in red- ke. Bralec knjige ne doživlja le s pomočjo vida, temveč jo tudi ob- čuti - doživlja jo skozi taktilno izkušnjo, ko jo drži v rokah, ko s prsti drsi po njeni površini. Nekaterih knjig se ne prebira v smislu klasičnih knjig, temveč se jih gleda kot objekt, morda se jo pusti odprto na določeni strani z določeno podobo. V posame- znih primerih mora »bralec« po- dobo poiskati ali pa je podoba le vzorec v papirju. Končni izdelki Knjiga kot umetniški objekt, kjertridimenzionalnost knjige postane skulpturalna ra- ziskava materialov, teksta in oblike: levo Tadeja Vidmar,»...«, 2003; desno Tadeja Vidmar, KI ŽIVLJENJA I, 2002. predstavljajo knjige, ki govorijo, sporočajo. Predstavljajo svet vi- zualne in taktilne umetnosti. Knjige so objekti, ki jih imaš, gledaš, bereš, se jih dotikaš. 2.2 Knjiga kot objekt Knjiga je objekt. Objekt, ki ga opredeljujeta fizična prisotnost in estetika. Materiali in oblika knjige so osnovni nosilci oz. me- diji za prikaz podobe in ideje. Ta vidik popelje literarno delo v svet vizualne umetnosti. Pri nastajanju knjige se obliko- valec srečuje z različnimi izzivi: kako z oblikovanjem prikazati vsebino knjige, kakšne materiale bo izbral, kakšni bosta končna sestava in podoba knjige. Pri tem se odpira veliko možnosti. Sam proces oblikovanja knjige pa lah- ko oblikovalec jemlje kot: a) rutinsko neosebno delo, kjer knjigo predstavi zgolj kot for- malno, industrijsko izdelan objekt, brez notranjega ustvarjal- nega navdiha; b) osebni izziv oz. kreativni proces, kjer pride do izraza fleksi- bilnost oblikovalčevih idej, nje- govega razmišljanja in ustvarjal- nega navdiha. V prvem primeru se oblikova- lec pri svojem delu giblje znotraj že vnaprej naučenih pravil, eno- ličnih shem, po lastni izbiri ome- jenih možnosti. Končni izdelek pri bralcu oz. kupcu zbuja podo- ben občutek, ki se pojavi tudi pri vsakodnevnem praznjenju po- štnih nabiralnikov, prenatrpanih z reklamnimi letaki, ki jih niti ne preberemo, temveč končajo v košu za smeti. V drugem primeru oblikova- lec vzame pomen produkcije v svoje roke. Njegovo delo pred- stavlja sredstvo za svoboden pre- nos idej. Pri tem upošteva upora- bo sodobne tehnologije in obli- kovnih rešitev, ki jih ta omogoča, ter širok spekter materialov. Oblikovalec spreminja oblike in materiale, s čimer zadovolji svojo individualno vizijo. Končni izde- lek zbuja pri bralcu občutek estetskega ugodja, želje po razi- skovanju itn. Večja kot je oblikovalčeva osebna svoboda v ustvarjanju, večji je njegov prestop na podro- čje likovne umetnosti, kjer se združujejo slikarstvo, kiparstvo, grafika (book arts - knjižna ume- tnost). Knjiga postane umetniški objekt, kjer tridimenzionalnost knjige postane skulpturalna razi- skava materialov, besedila in oblike. V skrajnem primeru je knjiga rezultat le ene osebe (založnik, avtor, oblikovalec, tiskar, knjigo- vez - v eni osebi); vse faze izde- lave opravi umetnik oz. obliko- valec sam. Nadzor vsakega aspekta produkcije ustvari uni- katni in edinstveni izdelek, ki izraža osebno vizijo avtorja. Knjiga kot umetniško delo, ki re- flektira individualno umetniko- vo (oblikovalčevo) osebnost. Materiali so taktilni in pogosto predstavljajo metaforo teksta. Podoba, struktura in materiali predstavljajo vsebino knjige. Fi- zična prisotnost knjige, občutek, ko jo držimo v rokah, njen vonj, teža, proces gibanja skozi strani, govori naši najgloblji notranji senzibilnosti. Knjige postanejo osvobojene - postanejo vizualni, taktilni, tridi- menzionalno strukturirani objekti; objekti, ki jim je obliko- valec vdihnil življenje. 3 SODOBNO OBLIKOVANA KNJIGA Skozi zgodovino - od prvih ročno izdelanih knjig do sodob- ne strojne serijske proizvodnje - Brezžična internetna povezava. zasledimo različne pristope k oblikovanju in izdelavi knjig. Proti koncu 20. in v začetku 21. st. je strojna oprema pospešila in poenostavila izdelavo, na trgu je dosegljivih vedno več različnih materialov, nove tehnologije pa omogočajo vse več možnosti oblikovanja knjige. Komunikacija s pomočjo sve- tovno razširjenega medija - pa- pirja že dolga stoletja velja za ne- kaj samoumevnega, preprostega in funkcionalnega. Globoko za- koreninjeno tradicijo zgodovine »papirnatega« prenosa informa- cij pa čaka težka preizkušnja. Skokovit tehnološki napredek in težnja po čim hitrejšem prenosu informacij uvajata nove medije in nove rešitve, ki imajo priho- dnost v brezžični internetni po- vezavi. V današnjem, tako imenova- nem elektronskem času se na vsakem koraku srečujemo z raču- nalniško tehnologijo. Medtem ko vsakdanji uporabni predmeti dobivajo novo funkcionalno po- dobo, ta vedno bolj posega v naše življenje. Tako se nam po »inva- ziji« mobilnih telefonov, dlanč- nikov in digitalnih fotoaparatov v dobrih petih letih (po načrtih podjetja E-Ink) obeta elektron- ska knjiga (e-knjiga), kar še do- datno razširi oblikovne možno- sti. 3.1 Elektronska knjiga Današnji čas je prežet z raču- nalniki in sodobno tehnologijo. Predmeti z dolgoletno tradicijo se počasi umikajo novim sodob- nim tehnologijam in napravam. Papirnatim medijem se obeta nova »elektronska preobleka«, ki že danes omogoča brezžično po- vezavo s svetovnim spletom in s tem konstantno posodabljanje podatkov. Že razvite sodobne tehnologije omogočajo izdelavo ultratankega monitorja in elektronskega črni- la. Nadaljnji razvoj napoveduje izdelavo elektronskega papirja, s tem pa možnost izdelave elek- tronske knjige. Ker ima knjiga že dolgoletno tradicijo, si nekatera Elektronsko tiskarsko črnilo v elektronskem papirju (e-ink, e-paper). IZDELAVA orodij za izsek in zasek na lesu in ko term u OSTRENJE ravnih HSS nožev ravnih HM (vidia) nožev krožnih nožev za perforacijo PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV Iznašalni stroji za revije in brošure NAGEL vrtalni stroji vseh vrst spenjalni stroji "ena glava - dve glavi" M pIeIrIfIeIcItIa Schneidsysteme rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki POLYGRAPH Grathehm Garštm GmBH P kopirni stroji za plošče razvijalni stroji za plošče PRIBOR IN REPROMATERIAL vse vrste nožev za rezalne stroje v HSS in HM (vidia) kvaliteti podložne letve svedri za papir od 2-35 mm sponke za spenjalnike Nagel ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411 it » FEUX d.o.o. Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70 e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si ELEKTRONSKA KNJIGA RAZVOJ E-PAP1RJA podjetja (npr. Lucent Technolo- gies in E-Ink Corporation) priza- devajo izdelati elektronsko knji- go (e-knjigo), katere »listi« bi bili čim bolj podobni tradicionalne- mu papirju - po videzu, fleksibil- nosti in otipu. Njihov cilj je v elektronskem papirju združiti vi- dez navadnega papirja in visoko- resolucijskega zaslona, s pomo- čjo fleksibilne tehnologije pa bi izdelek dobil površino, ki bi zbu- jala občutek navadnega papirja. Rezultat nove tehnologije bi bila e-knjiga, ki bi prek brezžične po- vezave s svetovnim spletom omogočala bralcu izbor nove vsebine. E-knjiga bi tako postala prenosni, obnovljiv bralni medij. Leta 1998 je podjetje Xerox PARC (Palo Alto Research Cen- ter) objavilo svoje raziskave o oblikovanju elektronskega papir- ja, ki bi imel videz tradicionalne- ga papirja in bi bil hkrati fleksibi- len ekran z digitalnim tekstom. S tem projektom se ukvarjajo že od leta 1978, prehitelo pa jih je podjetje E-Ink s podobnim pro- jektom. Oktobra 1999 sta Lucent Technologies in E-Ink Corpora- tion objavila medsebojni dogo- vor, da skupaj prispevata k razvo- ju elektronskih knjig in časopi- sov s fleksibilnimi plastičnimi li- sti. Podjetji načrtujeta razvoj elektronskega papirja (e-papir- ja), ki bo prvi fleksibilen, plastič- ni elektronski ekran, narejen s procesom, podobnim tiskanju črnila na papir. 30~ E-Ink in Phillips sta aprila 2001 predstavila elektronsko čr- nilo. Nova tehnologija vsebuje milijon črnih in belih delčkov v mikrokapsulah, ki - ko so izpo- stavljeni električni napetosti - potonejo na dno ali lebdijo na vrhu kapsule, s tem pa oblikujejo podobo na nosilni površini. To črnilo je možno prevleči čez večje površine (plastika, kovina, pa- pir), ki so prek brezžične poveza- ve s svetovnim spletom, v enako- mernih časovnih intervalih poso- dobljene z novimi podatki. S pomočjo nove tehnologije so izdelali ekran oz. elektronski pa- pir, ki ga je mogoče zaradi njego- ve izredne tankosti in fleksibil- nosti sestaviti v obliko knjige (e- knjige). Papir je potiskan z elek- tronskim črnilom, ki je tri- do šestkrat svetlejše od refleksivnega LCD-zaslona, zato je tekst ber- ljiv tudi v slabih svetlobnih raz- merah. Septembra 2003 je podjetje Phillips predstavilo elektronski papir, na katerem je mogoče pri- kazati premikajoče se slike. Te so še enobarvne, vendar sta Robert Hayes in Johan Feenstra (izumi- telja v podjetju Phillips) napove- dala prikaz večbarvnih slik s po- močjo črnila, ki bo vsebovalo ka- pljice osnovnih barv (cian, ma- genta, rumena). Različna podjetja tekmujejo med seboj v izpopolnjevanju in odkrivanju novih tehnoloških rešitev. Elektronska knjiga pri tem pridobiva svojo novo podo- bo. Do njenega končnega videza pa bo vendarle preteklo še nekaj časa, saj je treba rešiti še marsika- tero tehnično vprašanje in ne na- zadnje spremeniti konzervativno razmišljanje in navade človeka o uporabi in prednostih novih oblik. 4 KNJIGA PRIHODNOSTI Prve knjige so bile narejene skrbno in ročno. Tako je vsaka knjiga odsevala delo mojstra, ki je v svoje delo vložil kar največ truda in znanja. Z industrijskim razvojem in množično serijsko izdelavo se je postopek izdelave knjig skrajšal, razširile so se obli- kovne možnosti, poleg tega pa se je povečala ponudba različnih materialov. Nove tehnologije in skokovit razvoj obetajo trgu novosti, ki bodo v prihodnje temeljito vpli- vale na obliko in način uporabe tradicionalno oblikovane knjige. Z razvojem e-knjige se odpirajo široke možnosti oblikovanja teh. Zaradi novih materialov bodo takšne knjige lažje in tanjše, z oblikovnega vidika bo možna uporaba različnih vizualnih efek- tov, ki jih danes že srečujemo na spletnih straneh. Računalniška tehnologija je ne- pogrešljivi element v današnjem poslovnem in vsakdanjem življe- nju. Z vpetostjo v svet interneta in nove tehnologije se oblikoval- cem ponuja nov izziv na knji- žnem področju oblikovanja e- knjig. Knjiga, ki bo omogočala brezžično povezavo s svetovnim spletom, daje ogromno novih poti oblikovanja. E-knjiga napoveduje širjenje oblikovnih rešitev, ki posegajo v svet zvoka, animacije, tridimen- zionalnih prikazov. Zamislimo si, da imamo v rokah knjigo, ki vsebuje liste, na katerih se premi- kajo animirani liki, ki nas spre- mljajo skozi vsebino knjige, ali pa tabelo, ki se spremeni z doti- kom prsta (touch screen). Knji- ga bi tako lahko postala prenosni medij, ki bi poleg napisanega be- sedila vseboval tudi virtualni prostor, dopolnjen z zvokom in premikajočimi se liki, s tem pa bi še dodatno podkrepil bralčevo izkušnjo in vplival na njegove ču- te: na vid, tip in sluh. Tridimenzionalna slika (japon- sko podjetje Sharp Electronics je februarja letos predstavil preno- sni računalnik s tridimenzional- nim LCD-ekranom) bi lahko dopolnjevala e-knjigo s svojim črkovno-animacijsko zasnova- nim imaginarnim prostorom, v katerem bi se bralec znašel ob prebiranju različnih vsebin. Tak- tilnost, ki bi jo dopolnil še vizu- alno-imaginarni prostor v tretji dimenziji, bi knjigo predstavila v povsem drugi luči. Kot je pojav interneta izrazito vplival na oblikovanje tiskanih medijev, tako lahko pričakuje- mo, da bo nova tehnologija v po- dobi e-knjige bistveno spremeni- la zakoreninjeno konvencional- no predstavo o knjigah, njihovi uporabi in videzu. Vsebina e- knjige je pravzaprav prikazana na fleksibilnem ekranu, na katerem bo možno zgolj s pritiskom na gumb spremeniti podatke (bese- dilo, grafikone ipd.). Tako bi se lahko e-knjiga uveljavila kot knjiga na enem samemem elek- tronskem listu. Že vrsto let uve- ljavljena splošna definicija knjige (definicija, ki omenja večje števi- lo trdno sešitih tiskanih listov) se bo zaradi redukcije obsega (vse- bina prikazana zgolj na eni stra- ni) morala popolnoma spreme- niti. Tadeja VIDMAR NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 5/2005 B NADALJEVANJE IZ ST. 3/2005, STR. 34 OBDELAVA IN OBSTOJNOST ETIKET Diagram 5. Vpliv umetnega staranja na Diagram 6. Vpliv umetnega staranja na Dosežene vrednosti za ( po metodi Bekk (diagram 6) so nekoliko višje pri vzorcu papirja 1 glede na vzorec 2. Vsi zaščitni premazi na obeh tiskovnih vzor- cih papirja so enako učinkoviti - dosežene gladkosti so višje kot 1000 s po Bekku. Pri umetnem staranju se glad- kost površine na vseh vzorcih ze- lo poslabša, kar kaže na razgra- dnjo polimernih sestavin v pre- mazu tiskovnega papirja kot tudi v zaščitnem površinskem prema- OPTICNE LASTNOSTI Dosežene vrednosti sijaja po metodi Lehmann so pri vzorcu tiskovnega materiala 2 precej viš- je (30-40 %) kot pri vzorcu 1 (diagram 7). Vse vrste zaščitnih premazov povišajo sijaj površine papirja. Pri uporabi zaščitnega premaza C smo pri obeh tiskov- nih vzorcih papirja določili naj- višjo stopnjo sijaja, to je 95-od- stotno vrednost. Postopek pospešenega umetne- ga staranja vpliva na znižanje si- jaja pri vseh testnih vzorcih. Naj- večje poslabšanje je pri vzorcu osnovnega papirja 2, kjer se sijaj zniža s 95 na 10 odstotkov; po- meni, da je prišlo na papirju do razgradnje sestavin v specialnem polimernem premazu. Uporaba površinskega premaza je pokaza- la ustrezno obstojnost na sijaj pri vseh zaščitenih vzorcih, ne glede na vrsto osnovnega papirja. Na vseh vzorcih papirja, odtisa in površinske zaščite smo določili belino v območju brez deleža UV- svetlobe in z njim, in opaciteto z deležem sipanja in absorpcije sve- tlobe po metodi Kubelka-Munk. Dosežene vrednosti za belino in opaciteto na obeh tiskovnih ma- terialih (diagram 8) ustrezajo že- lenim vrednostim glede na speci- fikacijo proizvajalca. Rezultati vrednosti za belino v območju z deležem UV-svetlobe in brez njega so pokazali, da oba vzorca spremembo hrapavosti površine. spremembo gladkosti površine. zu. Najbolj učinkovita površin- ska zaščita na obeh vzorcih mate- riala je dosežena pri uporabi po- vršinskega premaza C, pri kate- rem se gladkost pri umetnem sta- ranju ne spremeni. Zaščitna pre- maza A in B sta precej bolj ob- stojna na vzorcu papirja 2 kot na vzorcu 1, kar kaže, da je pri ume- tnem staranju potekel mehani- zem medsebojne povezave zašči- tnega premaza na površini papir- ja. Diagram 7. Vpliv umetnega staranja na spremembo sijaja. Diagram 8. Vpliv umetnega staranja na spremembo beline ISO. Diagram 9. Vpliv umetnega staranja na sipanje in absorpcijo svetlobe. Diagram 10. Vpliv staranja na barvnometrično obstojnost odtisa in zaščite. vsebujeta delež optičnih belil v papirju - vsebnost je nekoliko višja pri vzorcu papirja 1. Upo- raba zaščitnega premaza vpliva na znižanje beline (do 10 %) osnovnega papirja pri vseh vzor- cih premaznih zaščitnih sredstev - znižanje je največje pri uporabi zaščite A, kar potrjuje podatke iz literature, da ofsetni lak povzroča porumenitev. V postopku ume- tnega staranja se najbolj zniža be- lina pri vseh testnih vzorcih na papirju 1. Dosežene vrednosti za opaciteto so pri vzorcu papirja 2 višje v pri- merjavi z vzorcem 1. Sprememba opacitete glede na uporabo zašči- tnega premaza ni velika, spreme- ni se le za kakšen odstotek. Na obeh tiskovnih materialih se opaciteta v postopku umetne- ga staranja nekoliko zviša, kar pomeni, da pride do manjše ra- zgradnje polimernih snovi v pre- mazu, vendar vrednosti ostajajo v želenem območju uporabnosti, to je 85-95 odstotkov. Primerjalno (diagram 9) dosega vzorec papirja 2 precej višje sipa- nje svetlobe glede na vzorec 1, kar ustreza specialno obdelani površini osnovnega premazanega papirja 2. Ugotovimo lahko, da se pri površinski zaščiti precej zniža sipanje svetlobe predvsem pri vzorcu 1T/C in vpliva na zni- žanje opacitete izdelka; pri vzor- cu 2 je znižanje precej manjše. Umetno staranje ne vpliva po- membno na spremembo sipanja svetlobe in njenega deleža pri opaciteti (prosojnosti) papirja, odtisa in izdelka. Podobno lahko ugotovimo, daje delež absorpcije svetlobe in njegov vpliv na spre- membo opacitete majhen in ustreza želenim vrednostim iz praktičnih izkušenj. Med vzorce- ma papirja in odtisa ni večjih ra- zlik. Med površinskimi premazi pa so pri uporabi zaščitnega pre- maza A doseženi precej slabši re- zultati absorpcije svetlobe pri obeh vrstah papirja. Ker je za uporabnost končnega izdelka zelo pomembno, da do- sega visoko opaciteto, predvsem zaradi visokega deleža sipanja svetlobe, lahko na podlagi dose- ženih rezultatov ugotovimo naj- boljšo uporabnost glede na videz pri vzorcu papirja 2 in premazu B (disperzijski lak), pri katerem je dosežena visoka opaciteta predvsem zaradi visokega koefi- cienta sipanja svetlobe in nizkega koeficienta absorpcije svetlobe. 3.2 Obstojnost barvnometričnih lastnosti in mehanske odpornosti Barvnometrične lastnosti Medsebojno primerjavo barv- nometrične obstojnosti vzorcev po CIE-Lab sistemu (AL*, Aa* in Ab*) smo izvedli v skladu z mednarodnim standardom ISO 7724-1,2,3:1984Paints and var- nishes, ki predpisuje dopustna tolerančna območja AL* = 5, Aa* = 3, Ab* = 3. V postopku umetnega staranja je obstojnost barvnometričnih lastnosti glede na vrsto tiskovne- ga materiala in vrsto zaščitnega premaza različna. Barvni odtenki na vseh testnih vzorcih se bistve- no spremenijo. Večja in za upo- rabo nedopustna odstopanja smo izmerili na obeh tiskovnih materialih, kot je prikazano v di- agramu 10. Pri tiskovnem materialu vzorca 1 smo ugotovili največjo barvno razliko AE*ab pri cian barvi C, najmanjšo pa pri rumeni Y. Gle- de na lestvico dopustnosti barv- nih razlik je vrednost AE*ab bar- ve cian na vseh vzorcih tiskovne- ga materiala 1 in površinskih premazov izjemno velika (6- 11) in tako nedopustna za kako- vosten tiskani izdelek. Prevelike vrednosti AE*ab smo ugotovili tudi pri črni barvi, za- ščiteni s premazom B. Najvišja barvna razlika AE*ab je dosežena na vzorcu papirja 1 z zaščitnim premazom B, najnižja pa pri po- tiskanem vzorcu brez zaščitnega premaza 1T. Rezultati meritev obstojnosti barvnometričnih la- stnosti kažejo, da zaščitni pre- maz na tiskovnem materialu 1 ne izboljša barvne obstojnosti končnega izdelka, ampak jo pre- cej poslabša. Pri tiskovnem materialu vzorca 2 smo ugotovili največjo barvno razliko pri črni barvi, najmanjšo pa pri rumeni. Vrednost barvne razlike AE*ab za črno barvo je glede na lestvico dopustnosti barvnih razlik na vseh vzorcih ti- skovnega materiala 2 izjemno ve- lika (6-10) in nedopustna za ka- kovosten tiskani izdelek. Zelo vi- soke vrednosti AE*ab dosegata tudi barvi cian in magenta na vseh testnih vzorcih tiskovnega materiala 2. Izjema je le vzorec, zaščiten s premazom C, pri kate- rem so vrednosti barvne razlike AE*ab za cian, magento in ru- meno v dopustnih mejah. Na podlagi doseženih vrednosti lahko ugotovimo, da so dosežene vrednosti barvnih razlik izmerje- ne na tiskovnih vzorcih papirja 2, zaščitenih s premazom C, naj- manjše oziroma še na zgornji meji dopustnosti za tiskane iz- delke. Na podlagi zahtev, ki jih podaja standard ISO 11798:1999 Infor- mation and documentation -- Per- manence and durability of wri- ting, printing and copying on pa- per -- Requirements and test met- hods za obstojnost barvnih odti- sov, smo največje odstopanje ugotovili na rumeno-modri osi (b*) v barvnem prostoru, in sicer ETIKETE Diagram 11. Vpliv umetnega staranja na proti rumenemu obmo;ju. Pri vrednostih rdeče-zelene osi (a*) so odstopanja pri barvah cian in magenta, pri premiku proti zele- nemu območju. Na osi L*, ki opisuje svetlost, smo ugotovili odstopanje črne barve. Ugoto- vljen je bil premik proti svetlejše- mu območju. Glede na želene vrednosti je za ustrezno barvno obstojnost naj- bolj primerna vrsta zaščite ti- skovnega materiala pri obeh vzorcih papirja 1 in 2, pri upora- bi zaščitnega UV-premaza C. Mehanska odpornost površine Glede na praktične izkušnje po specifikaciji Fogra so vse izmerje- ne vrednosti mehanske odporno- sti površine določene s faktorjem drgnjenja po metodi Quadrant v območju želenih vrednosti. Predvsem vzorec papirja 2, poti- skan in površinsko zaščiten, do- sega zelo visoko odpornost, saj so bile vrednosti faktorja drgnjenja enake nič (diagram 11). V postopku pospešenega ume- tnega staranja se vrednosti pri nekaterih vzorcih, zlasti pri vzor- cih tiskovnega materiala 2, precej zvišajo glede na začetne, vendar še vedno ostanejo pod želeno vrednostjo faktorja drgnjenja 5, ki jo priporoča Fogra. Testni vzorci tiskovnega mate- riala 2 so bili po končanem ume- mehansko obstojnost površine. tnem staranju močno mehansko deformirani, kar pri testnih vzor- cih tiskovnega materiala 1 ni bilo tako opazno. Ugotovili smo, da je najbolj ob- stojen na mehansko drgnjenje vzorec papirja 1, zaščiten z UV- premazom C, to je vzorec 1T/C. Vrednotenje površinske mehan- ske obstojnosti po metodi odma- zovanja GFL nam je prikazalo vrednosti, primerljive z metodo Quadrant. Vse izmerjene vre- dnosti so v mejah želenih, glede na priporočila Fogre. Najboljša zaščita je dosežena s premazom C, ne glede na vrsto tiskovnega materiala. Nekoliko ugodnejše rezultate smo ugotovi- li pri testnih vzorcih tiskovnega materiala 1. Ob koncu lahko poudarimo, da dosega površinska zaščita s premazom C najboljše rezultate, vendar pa je nanos premaza glede na dosežene obstojnosti verjetno nekoliko previsok (je 10-krat ve- čji glede na premaza A in B). Pre- izkusiti bi bilo treba, kolikšen je lahko najmanjši nanos, da dose- žemo primerljive optimalne la- stnosti in obstojnost končnega izdelka. 3.3 Razmerje ekonomskih vrednosti Na podlagi doseženih rezulta- tov primerjalne analize kakovosti papirja, odtisa in površinske za- ščite ter barvne in mehanske ob- stojnosti vinske etikete lahko ugotovimo, da dosežemo opti- malno kakovost končnega izdel- ka glede na ceno pri uporabi vzorca tiskovnega papirja 1 in za- ščitnega premaza B, kot je prika- zano v tabeli 2. Papir - dosežene vrednosti po- sameznih lastnosti in obstojnosti papirja kažejo, da med vzorci pa- pirja ni večjih razlik v kakovosti, cenovno pa je razlika občutna. Zaščitni premaz - glede na barvno in mehansko obstojnost med premazoma A in B ni večjih razlik v doseženih lastnostih in končni uporabnosti, medtem ko je premaz C nekoliko boljši. To- da ker je nanos premaza C 10- krat večji, je primerjava kakovo- sti vseh treh nekoliko manj pri- merna. V praksi je treba poiskati nove tehnike in postopke optimalnega nanosa zaščitnega premaza, ki glede na podatke iz literature ne bi smel biti višji kot 2 do 5 g/m2. 4. SKLEP Rezultati primerjalne analize kakovosti dveh vrst etiketnih pa- pirjev in treh vrst polimernih premazov za površinsko zaščito etikete so na podlagi pospešene- ga umetnega staranja pokazali ustrezno želeno mehansko ob- stojnost površine in nekoliko slabšo barvno obstojnost konč- nega izdelka. • Med vzorcema papirja 1 in 2 so dosežene manjše razlike v gra- maturi in debelini. Gramatura površinskega premaza C je precej višja od premazov A in B. Vzorec papirja 2 dosega višjo volumino- znost v primerjavi z vzorcem 1, ki pa se po tisku in površinski za- ščiti ne spremeni. • Mehanska odpornost obeh vzorcev papirja je zelo visoka, izraženo s sposobnostjo prepogi- banja in raztržno odpornostjo. Dosežene vrednosti so ustrezne za uporabo obstojnejših vrst končnega izdelka. Med vzorci papirja, odtisa in površinske za- ščite ni večjih razlik. • V spremembah površinskih lastnosti se po končanem stara- nju pri obeh vrstah med seboj primerljivih tiskovnih materia- lov ne kažejo večje spremembe v pH vrednosti, kažejo pa se pred- vsem v znižanju gladkosti oziro- ma povečanju hrapavosti površi- ne. Obstojnost površinskih la- TABELA2. RAZMERJE EKONOMSKIH VREDNOSTI Tiskovni material Papir 1 Papir 2 Vrednost 100 170 Površinska zaščita A B C Vrednost 100 105 140 POVRŠINSKO OPLEMENITENJE stnosti lahko povečamo z učin- kovitim zaščitnim premazom C. Izdelke, natisnjene na tiskovnem materialu 2, pri katerih ne priča- kujemo dolge uporabe, lahko za- ščitimo s premazom B ali A. V nasprotnem primeru bo površina papirja postala bolj občutljiva na delovanje zunanjih dejavnikov. • Optična neobstojnost obeh tiskovnih materialov po konč- nem postopku staranja se kaže predvsem v zmanjšanju sijaja in beline. Sprememba opacitete je odvisna predvsem od povišanja deleža sipanja in absorpcije sve- tlobe na končnem izdelku. Pri zagotavljanju obstojnosti sijaja smo najboljše učinke dosegli z nanosom premaza C. Nekoliko slabšo obstojnost sijaja dosežemo tudi s premazoma B in A. Če pa v oceno optične obstojnosti vklju- čimo še vrednosti za belino, nam zaščitni premaz B na tiskovnem materialu 2 zagotavlja zadovolji- vo obstojnost in ugodno razmer- je med sijajem in belino. • V postopku umetnega stara- nja je obstojnost barvnometrič- nih lastnosti glede na vrsto papir- ja in vrsto zaščitnega premaza ra- zlična. Barvni odtenki na vseh te- stnih vzorcih se precej spremeni- jo. Večja nedopustna odstopanja smo izmerili na obeh vrstah pa- pirja. Medtem ko na vzorcu pa- pirja 1 vrsta zaščitnega premaza skoraj nima vpliva na barvno ob- stojnost, tiskovni material na vzorcu papirja 2 najbolje zaščiti premaz C. Rezultati barvnome- trične obstojnosti na osnovi standarda ISO 11798 izkazuje- jo, da z zaščitnimi premazi na obeh tiskovnih materialih ne za- ščitijo dovolj potiskanega izdelka in s tem ne zagotovijo zadovolji- ve barvne obstojnosti. Barvni prostor se spremeni, barve oble- dijo in barvni kontrast upade. • Po praktičnih izkušnjah Fo- gre so izmerjene mehanske ob- stojnosti površine po metodah Quadrant in GFL v območju do- pustnih. Na vzorcu tiskovnega materiala 1 so dosežene ugodnej- še vrednosti pri metodi Qua- drant. Najbolj učinkovita zaščita je dosežena s premazom C na obeh tiskovnih materialih. • Glede na ekonomsko vre- dnost vseh uporabljenih materia- lov bomo pri etiketah, pri katerih ne potrebujemo visoke stopnje zaščite za površinske in optične lastnosti, na tiskovnem materia- lu 1 verjetno raje uporabili vrsto zaščite A. Lahko izbiramo med boljšimi optičnimi lastnostmi z zaščito B in še boljšimi površin- skimi lastnostmi z zaščito C. Lahko pa pri vseh zaščitah izbe- remo tiskovni material 2, ki omogoča večje navzemanje za- ščitnega premaza na tiskovni ma- terial. Pri tem je sloj površinske zaščite debelejši in vpliva na ve- čjo površinsko odpornost. Slaba stran pa je, da tako v etiketo vgradimo za 70 % dražji tiskov- ni material. Rezultati so pokazali razliko v uporabi posameznih premaznih zaščitnih sredstev. Glede na do- seženo kakovost papirja, optično in mehansko obstojnost površin- sko zaščitenega tiskanega materi- ala, ekonomsko vrednost upora- bljenih materialov in končno uporabnost izdelka, se precej laž- je odločimo o izbiri in vrsti ti- skovnega materiala ter vrsti in načinu površinske zaščite konč- nega izdelka. Meta ČERNIČ LETNAR Inštitut za celulozo in papir Marko KOS KVM Grafika, ribnica LITERATURA 1. KOS, M Vpliv površinske obdelave na obstojnost vin- ske etikete za nepovratno stekleno embalažo Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Naravoslovno-tehniška fakulteta, smer Grafična tehnika, Ljubljana, januar 2003 2. THOMPSON, B. Printing materials: Science and technology Pira International, Surrey, 1998, str. 118-136,371-375. 3. OITTINEN, P., SAARELMA, H. Printing Helsinki University ofTechnology, 1998, str. 151-155 4. ČERNIČ, M., VODOPIVEC, J Trajnost in obstojnost dokumentov na papirju - Zahteve in testne metode 2. zbornik s področja arhivistike, dokumentalisti- ke in informatike, Radenci 2003, str. 183-192 5. The nobel art of offset inks (interno gradivo). Akzo nobel inks AB, Trelleborg, October 1996 6. TESCHNER, H. Offset Drucktechnik Fachschrieften Verlag, Fellbach-Öffingen 1997, str. 13/11-13/12,17/15 7. HOSTMANN, S. Dispersionslacke im Offsetdruck Echo 14, Huber Gruppe, München, str. 33/2-33/3 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2005 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Tomaž Perovič Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4600 SIT. Posamezne številke po ceni 990 SIT dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne Naslovnica foto - oblikovanje Staša Pihlar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definici- jami v objavljenih prispevkih. GRAFICAR -4/2005 10 let, 60 številk Kodak I Graphic Communications Group je vodilni ponudnik rešitev za grafično komuniciranje na svetu. V svojem programu ponuja sisteme za zajem slik in filma, sisteme za zajem dokumentov z visoko hitrostjo, kapljični tisk, poskusni izpis, programske rešitve na področju barvnega upravljanja in poteka dela, termalne naprave za osvetljevanje filma, plošč in poskusnih odtisov, visokokakovostne reprodukcijske medije, sisteme za barvni ali črnobeli tisk na zahtevo, sisteme za hranjenje podatkov ter profesionalne storitve. Skupina Kodak GCG združuje bogato tehnološko dediščino petih podjetij: Kodak Polychrome Graphics, NexPress, Kodak Versamark, Encad in Creo. Kodak Polychrome PfGO 'graphics m ^^ ^^ uradni distributer: Grafik d.o.o. | Letališka cesta 3211000 Ljubljana telefon | h.c. - tajništvo 01 548 32 001 računovodstvo 01 548 32 041 uvoz in logistika 01 548 32 141 prodaja 01 548 32 241 prodaja iz skladišča 01 548 32 32 faks I h.c. - tajništvo 01 548 32 101 uvoz in logistika 01 548 32 201 prodaja 01 548 32 301 prodaja iz skladišča 01 548 32 401 e-pošta I gratik@grafik.si internet | www.grafik.si People & Print Izvirno kot original Ko so skale v hribih še posebej Lepo hrapave, nebo sijoče modro, vi pa se počutite Ledeno mrzlo, potem je prospekt, ki ga opazujete, verjetno natisnjen na ofsetnem stroju KBA 74 Karat. Noben tiskarski stroj ne upodobi finejših prelivov in bolj sijočih barv kot digitalni ofsetni stroj z integriranim delovnim procesom in barvnimi sistemi Gravuflow. In to v dinamično rastočem segmentu nižjih naklad v barvah. Z minimalnim osebjem za digitalizirano tiskanje CTPress, definirano kakovostjo in kratkimi proizvodnimi časi ste konkurenčni tudi v tržnih vrzelih. Vas zanima? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Karat KBA Digital