foitntna plačan* v jrofW<*4
Stev. 12.	V Ljubljani, dne 20. marca 1930.
Poiamama Itav. Din Iva*
Leto XIII.
iipravntštvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128
Izhaja vsak ietrtek
Naročnina za tuzerastvo: Četrtletno > Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; za Ig*, zemstvo razen Ameriko četrtletno 12 Din, polletno 2* Din, celoletno 48 Dl», Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice t LJubljani, it 10.711.
Dobrih povesti nam ne zmanjka
Naš stari znanec Soteščan, ki se je s svojimi dosedanjimi povestmi izredno priljubil bralcem in bralkam »Domovine«, je zopet tu. Začeli smo z današnjo številko objavljati njegovo zgodbo
«Grob ljubezni« kot drugo povest,
Z dvema povestima bo še bolj ustreženo «Domo-vinarjem«, ki gotovo niso kaj mnogo mislili na drugo povest, ko so v večjih odlomkih dobivali v razvedrilo «Rokovnjače in Francoze«. »Rokovnjači in Francozi« se že sami hvalijo, za «Grob ljubezni« pa je porok
Soteščan, ki ga vsi dobro poznate,
da zna napisati zgodbe, ki sežejo človeku do srca. Pa ne pozabite sedaj napraviti zopet
malo propagande za «Domovino»,
da še pridobite kakšnega novega prijatelja v naš krog. Sploh ne smete nikdar pozabiti, da je treba za »Domovino« povsod in ob vsaki priliki dobre besede, da bo imel naš list enkrat tisto število naročnikov, ki bo dovoljevalo še povečanje lista.
Na plačilo naročnine tudi nikar ne pozabljajte,
ter ne ostajajte dolžniki, saj je naročnina malenkostna, a branje «Domovine» je obsežno, poučno in zabavno.
Čim bo ena sedanjih naših povesti končana, pride na vrsto
lepa Silvestrova povest «Na potih usode«.
Tudi Silvestra že poznamo iz prejšnjih let in ga bomo zopet cenili, ko bomo sledili razpletku njegovega romana.
Prijatelji naši, glejte, da boste vedno pravočasno odštevali naročnino ter nam stalno pridobivali novih naročnikov, a mi bomo skrbeli za to, da se z branjem «Domovine» ne boste prav nikdar dolgočasili.
«Mi za Vas, a Vi za nas!«
pa bomo vedno lepo in složno skupaj vozili.
Zlaganje zemljišč ni zdravilo za kmetijsko
krizo
Že dolga desetletja se piše o tem. Pri stikanju za vzroki vedno hujšega položaja naših kmetij je pravkar nekdo naglasil, da je tudi zlaganje zemljišč učinkovito zdravilo za zdravljenje današnje krize kmetovanja.
Kaj pa je zlaganje zemljišč (komasacija)? Če pogledamo naše kmetije, vidimo, da sestoje tako orna zemlja kakor travniki iz posameznih parcel, ki so razmetane, kakor bi jih veter križem raz-nosil. Nekaj brazd široka njiva se vleče brez konca, ob obeh straneh pa so široke meje s trdo kraševko. Zložba zemljišč gre za tem, da napravi po prostovoljnem pristanku posestnikov ene ali več vasi red v to zmešnjavo, in sicer tako, da nanovo razdeli vso pripadajočo zemljo in ima po zložbi vsak posestnik vse njive skupaj in spet vse travnike skupaj.
Zagovorniki zložbe naštevajo celo vrsto dobrih plati zložbe. Po zložbi odpade večina do-malega neplodnih poljskih mej, katerih površina je pri večjih kmetijah tolikšna, da obogati po zložbi orno površino za stotine arov. Mejni prepiri, ki tirajo dostikrat mejaše v drage pravde in celo na boben, se z zložbo znatno omeje. Prihrani se tudi na času, ko je vse zemljišče skupaj in ni treba romati po cele ure od njive do njive. Zloženo zemljišče laže obdelujemo s stroji kakor dolge jezike prejšnjih parcel.
Prav lepe in koristne so te blagodati. Zato se bo nemara kdo čudil, če rečem naravnost, da nisem kar brez nadaljnjega za zložbo. Zato hočem našteti tudi slabe plati zložbe zemljišč, na kar so njeni zagovorniki očitno pozabili, vendar pa je za končno presojo uspeha pred vsako namero treba pretehtati obe plati.
Prav resnično je, da je škoda plodne zemlje pustih meja, ki dado po zložbi kruha in krme. Vendar pa ni zložba edini način za odpravo res nepotrebnih mej. Drugod v naprednih deželah so
se rešili mej in jih pritegnili v obdelavo na preprostejši način. Mejo kar lepo zorjejo, vsak mejaš polovico, na obeh ožarah pa stoje mejniki prav kakor na travnikih, kjer nikomur ne pade v glavo, da bi ustvarjal mejo. Kje pa živina hodi in kolca tečejo? Prav tam, kjer hodi sedaj, saj ve vsakdo, da je tudi na lastni široki njivi, kjer je več vrst pridelka, po vpregi napravljena škoda neznatna, kadar pride pa razor (razgon) med nje, je pa sploh ni. Pred žetvijo se meja enostavno pretepta od mejnika do mejnika kakor na travniku. Seveda pa je treba predvsem vse srpaste in zlomljene meje, ki so kričeč znak naše trdo-glave zaostalosti, spraviti v pravilno obliko in tako olajšati tudi obdelovanje, da ne bomo več mučili sebe in živine z obračanjem sredi njive in z neštetimi «cruki». Sodim, da bi se dale tako meje brez nadaljnjega odpraviti in bi se rodna ploskev Slovenije povečala za lepe stotine hektarjev. Pri zravnanih mejah bi bili tudi mejni prepiri prav tako redki kakor so pri travnikih. Da se njive pravilnih oblik laže obdelujejo s stroji, je vsakomur jasno.
Na prihranitev časa, ki ga vložimo v pot od njive do njive, kar ne verjamem, saj vem, da
zaposli že mala njiva vso živinsko moč (vožnja gnoja, oranje itd.) in tudi ljudi za ves dan, jesti in spati je pa tako treba iti domov. Obratno pa vidim prav v zložbi težko izgubo na času večin« zloženih kmetij, ko ne bo mogla imeti vsa obsežna vas kar pred nosom celega posestva in bodo morali tako za vsako delo, celo v zelnik, hoditi nekateri kmetje prav daleč. Izguba na času bi bila za posameznike prva hiba zložbe.
Druga hiba je silna različnost kakovosti njiv, ki so nastale v dolinah večinoma iz naplavine. Vemo, da je tik dobre njive z globoko sprtenino prodnata njiva in bi bil lastnik dobre njive na slabem, če bi jo moral v zameno pustiti za sosedovo. «Saj se bo vse precenilo pred zložbo in se bo razdelilo zemljišče po primernem ključu, na primer 1 ha zemlje I. razreda = 4 ha II. razreda = 10 ha III. razreda itd.«, ugovarjajo na to zagovorniki zložbe. Prav tu pa se podre za naše razmere vsa umetna stavba te papirnate zložbe. S tako zložbo bi prejšnji posestniki slabih parcel kaj dobro odrezali, pač pa bi bili prejšnji posestniki dobrih parcel neizračunljivo udarjeni. Zemlja namreč ni mrtva obleka ali pa hiša, kjer moremo za dvoje slabših dobiti eno boljšo. Zemlja je živo bitje, kjer je pridelek v glavnem odvisen od kakovosti tal. V slaba zemljišča je treba vložiti več dela in denarja kakor v dobra, vendar je pridelek že v dobrih letih slabši, v slabih ga pa spjoh ni. Tu odrečejo vsa razglabljanja in vsi ključi.
Poglejmo tretjo hibo zložbe! Dočim je obdeloval napreden kmet svojo grudo z vso ljubeznijo, da je danes čista plevela in bogata sprtenine, je bil njegov sosed malomaren očim svojemu polju, ki je danes vse sestradano in zapleveljeno. In zdaj naj dobi kmet za svojo življenja polno njivo bolno sosedovo? Hudo je, če je bolezen v hiši, a neprimerno huje je, če oboli njiva (kakor pravi narod). Celo desetletje jo boš obdeloval in gnojil, ne da bi ti dala kljub splošni dobri letini kakega pridelka vse dotlej, da se zaredi v njej moS in da ozdravi.
Pa še četrta hiba obstoja. Znano je, da pada toča redkokdaj na široko, temveč pobije le na nekaj sto metrov širokih pasovih. Dočim uniči toča danes na raztresenih poljih le eno ali drugo njivo, bi po zložbi lahko uničila vse pridelke celih kmetij in bi lastnike silno udarila.
Pretehtali smo dobre in slabe plati zložb« zemljišč in smo videli, da se je izkazala zložba v naših razmerah kot neprimerno zdravilo za težke čase našega kmetovanja. Zložba je možna in uspešna le v krajih z enotno zemljo, ki je ni treba gnojiti, in za male vasi z velikimi kmetijami.	K
Najtežja zločinstva po jugoslovenskem kazenskem zakoniku
Naklepno storjena usmrtitev.
Če je kdo spravil svojega bližnjega ob življenje in je storil to dejanje premišljeno, zavedajoč se njegove strašne posledice, smo po imenoslovju starega avstrijskega kazenskega zakonika govorili o umoru. V jugoslovenskem kazenskem zakoniku pa ne najdemo nikjer izraza umor, ka-
| kor tudi ne izraza uboj ter težka in lahka telesna poškodba — kakor smo ugotovili že zadnjič. Vsa ta kazniva dejanja so v našem novem pravu urejena v poglavju «o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo«. Prvi paragraf (167.) tega poglavja govori o naklepno storjeni usmrtitvi in obsega potemtakem določila, ki bi jih po starem nazivali določila o umoru. Glasi se:
(Prvi odstavek); Z dosmrtno robijo ali robijo najmanj desetih let se kaznuje, kdor drugega usmrti.
(Drugi odstavek): S smrtjo ali dosmrtno robijo se kaznuje:
1.)	kdor drugega usmrti po zrelem preudarku,
2.)	kdor drugega usmrti s strupom ali na okruten način,
3.)	kdor drugega usmrti na način, s katerim Je ogroženo življenje več oseb,
4.)	kdor drugega usmrti iz koristoljubja ali zato, da izvrši ali prikrije drugo zločinstvo ali
5.)	kdor Je v povratku, ker je koga usmrtil po prvem odstavku tega paragrafa.
(Tretji odstavek): Zaradi poskusa usmrtitve iz prvega odstavka tega paragrafa se kaznuje storilec z robijo najmanj treh let, zaradi poskusa dejanja iz drugega odstavka pa z robijo najmanj sedmih let.
(Četrti odstavek): Kdor drugega na mah ubije, ker ga Je spravil ubiti brez njegove krivde v močno razdraženost z napadom ali velikimi žalitvami, se kaznuje z robijo ali zatočenjem do desetih let.
Smrtna kazen se izvršuje v Jugoslaviji z obešanjem, dočim so v Srbiji do 1. januarja 1930. na smrt obsojene ustrelili.
Pripomniti je, da ne spada pod to določilo usmrtitev novorojenčka po materi kakor tudi ne — četudi naklepoma storjena — usmrtitev človeka, če je ta privolil v usmrtitev. O teh dveh primerih govore namreč druga določila, ki za-grožajo znatno lažje kazni.
Dejali smo torej, da govori § 167. o naklepni usmrtitvi. Naklepoma usmrti zločinec takrat, kadar pri svojem ravnanju ve, da sledi iz njegovega ravnanja smrt tistega, zoper katerega ravna, in kadar istočasno tudi hoče, da ta posledica — smrt — res nastopi.
Iz gori dobesedno navedenega paragrafa izhaja troje vrst naklepne usmrtitve: 1.) sicer naklepna (prvi odstavek) usmrtitev, toda brez hujših okolnosti, kakor jih navajajo točke 1. do 5. drugega odstavka. 2.) ona usmrtitev, pri kateri se pokaže velika pokvarjenost storilca (drugi odstavek 1. do 5.) in 3.) usmrtitev (četrti odstavek § 167.), ki se razlikuje od prvih dveh po tem, ker je naklep nastal drugače ko v prvih dveh pri-
' merih. Do naklepa je namreč tu privedlo storilca
dejstvo, da je bil trenutek prej storilec napaden ' ali močno žaljen, toda ne po svoji krivdi. Razumljiva duševna razburjenost storilca usmrtitve se smatra kot nekaka ovira za njegovo trezno presojanje položaja. Ne sme pa seveda biti razburjenost tako velika, da bi postal storilec nevra-;čunljiv, ker v tem poslednjem primeru sploh ne bi bil kazniv. Akoravno uporablja četrti odstavek § 167. izraz «ubije», dočim vidimo povsod prej besedo «usmrti», ne smemo istovetiti kaznivega dejanja po tem odstavku z ubojem v starem smislu. Kaj bi danes smatrali za uboj, smo povedali že zadnjič. Ta usmrtitev po četrtem odstavku je torej prav tako naklepna usmrtitev kakor iz prvega in drugega odstavka, dočim pri uboju ravno tega naklepa za usmrtitev ni.
Z ozirom na te tri vrste usmrtitve vidimo tudi gori, da se vsaka vrsta drugače kaznuje, in sicer po drugem odstavku najhuje, po prvem odstavku manj ostro in po četrtem odstavku najlaže. Odstavek tretji § 167. pa določa, kako se kaznuje poskus prvih dveh vrst usmrtitve. — Zaradi I usmrtitve po prvem in drugem odstavku bo sodilo obtoženca senat (zbor) petorice sodnikov okrožnega sodišča, zaradi usmrtitve po četrtem
odstavku in zaradi poskusa usmrtitve pa senal trojice sodnikov okrožnega sodišča.
Usmrtitev na zahtevo.
Oglejmo si naslednji § 168.: Kdor koga usmrti na njegovo izrečno in resno zahtevo ali prošnjo, se kaznuje z zatočenjem do petih let ali z za« porom. (Prvi odstavek.)
Če Je tako usmrtil to osebo Iz usmiljenja z njenim bednim stanjem, se kaznuje storilec z za« porom do treh let. (Drugi odstavek.)
Po starem nismo poznali takega kaznivega dejanja. Moderni zakoniki pa brez izjeme dolo-čajo za usmrtitev na zahtevo znatno blažje kazni in se je temu načelu pridružil tudi jugoslovenski kazenski zakonik.
Prvi odstavek govori o zločinstvu take usmrtitve (sodi o tem senat trojice okrožnega sodišča) in se tu kaznuje tudi poskus. Drugi odstavek pa govori že samo o prestopku, ki se kaznuje z zaporom od sedmih dni do treh let, če je bil namrefi poleg izrečene resne zahteve ali prošnje podan tudi kot nagib usmrtitve sočutje ali usmiljenje z bednim stanjem dotičnika. O tem sodi sodnik po-edinec pri okrožnem sodišču. Če je v okolnostih' tega drugega odstavka kdo poskusil usmrtiti bližnjega, pa sploh ni kazniv. (Prihodnjič še kaj.)
Politični pregled
Zločinski atentati makedonstvujuščih v Pirotu, Krivi Palanki in Strumici so izbili dno potrpljenju ne samo v Jugoslaviji in v vseh miru željnih krogih v Bolgariji, temveč tudi
po vsem civiliziranem zapadnem svetu, ki enodušno obsoja zločinsko početje teh za-slepljencev
ter zahteva, da se že enkrat razženejo te tolpe, ki groze obstoju evropskega miru. Kot odmev tega razpoloženja je smatrati tudi nastop angleškega in francoskega poslanika v Sofiji, ki sta odkrito opozorila bolgarsko vlado na postopanje makedonstvujuščih ter jo pozvala, naj odločno nastopi proti njim ter v kali zatre vse nadaljnje 'poskuse kaljenja miru na jugoslovensko-bolgar-| ski meji. Sličen korak je napravil tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji Ljuba Nešič, ki je predložil
bolgarski vladi obširno noto, v kateri dokazuje, da so povzročili vsa poslednja krvoprelitja na Jugoslovensko - bolgarski meji makedonstvujušči.
Končno zahteva ta nota od bolgarske vlade, naj razpusti makedonstvujušče in onemogoči nadaljevanje njihovega početja, ki ograža mir na Balkanu.
Bolgarska vlada Je pokazala, da Je pripravljena izpolniti obveznosti,
ki jih je prevzela s pirotskimi dogovori, ter V, resnici storiti vse, da se razmere med Jugoslavijo in Bolgarijo kar najbolj urede ter odstranijo za vselej škodljivi vplivi makedonstvujuščih, ki so zaglušili doslej s pokanjem svojih bomb še vse klice in sklepe po*izboljšanju odnošajev med Bolgarijo in našo državo. Bolgarski narod je sit
GUSTAV STRNIŠA:
Francozi in rokovnjači
(Dalje.)
Naslednji trenutek sta ga dva zvezala. Nekdo ga je prijel kakor otroka in Cene je spoznal strašne roke silnega Dondeža, ki so ga zadele na rame. Odšel je Dondež naprej. Osta'a dva s pištolami sta šla zadnja in zaklenila vrata.
Cene se je zvijal kakor riba na suhem, pa ni šlo. Zaslutil je dih smrti.
Rokovnjači so dospeli do svojih konj. Posadili so na enega konja Cenca, nekdo je sedel poleg njega in zdrveli so čez drn in strn.
Dolgo časa so jezdili. Ostali so naposled na samotni gmajni.
«Vidiš, Cene! Kar ves dan smo včeraj pripravljali zate živ grobek. Deset mravljišč smo znosili skupaj, da bodo imele mravlje tudi svoje veselje!® je dejal smehljaje se Dondež.
Cene je imel zamašena usta in mirno je moral opazovati, kaj počenjajo njegovi sovražniki.
Dondeževi spremljevalci so se držali resno in žalostno, saj so vedeli, kaj čaka Cenca.
«Pojdite! Čakajte me na cesti!» je ukaza! Dondež in ostal je sam z nesrečnim hljpcem.
Dondež je zgrabil Cenca za privezane noge In ga dvignil z eno roko nad mravljišče. Z drugo Je pa zadrgnil vrv okoli močne veje debele bukve, pod katero je bilo mravljišče.
«Strašna kazen te je doletela, ker si izlaja-lec!» je zavpil Dondež z debelim mirnim glasen in odšel.
Cene je začutil, da mu lezejo počasi mravlje po glavi. Vedno več jih je bilo. Pričele so ga
ščipati in grizti. Bolečina se je počasi stopnjevala in siromak je spoznal, da bo moral umreti najstrašnejše smrti.
Še danes pripovedujejo ljudje o rokovnjaških divjaštvih in navajajo bednega Cenca, ki je moral končati svoje življenje na mravljišču.
Kranjec je Francoza zibal.
«Predoselski ali suhi Jur je bil dolg kakor žrd», so vedno trdili ljudje, ki so ga poznali. Bil je krivogled in zakrknjen fant, nizkega ozkega čela in debelih ustnic.
Jur je imel na Rupi nad Kranjem svojo ljubico, tisto deblušno Telebanovo Katro.
Katra je dobro vedela, da je fant rokovnjač, pa ga je vendarle rada videla. Bila je precej trde glave. Ko je letala s podrencanimi krili po polju, je včasih kar zažvižgala in se zasukala kakor vrtavka sredi njive. Zato so jo ljudje smatrali za nekoliko prismuknjeno. Ona se pa ni menila za ljudi. Veselo je pela in mislila na svojega dol-gina. Saj se ji je tako imenitno zdelo, kadar je primotovilil k nji vasovat. Ker je bil tako dolg, je moral skoro klečati pod njenim nizkim oknom, ko ji je šepetal svoje zaljubljene besede.
Katrica je pa imela majhne možgane, a veliko in široko srce. Vsa vaška dekleta so bila zvesta svojim fantom in nobena ni pogledala še koga drugega. Katrica je pa bila izjema. Še nekomu drugemu se je rada zasmejala in še mnogo slajše kakor svojemu dogopetemu Juriju. Ta drugi je bil pač velik gospod in oblečen v krasno francosko uniformo. To je bil francoski vojak Tirbo. Bil je zal kmečki fant, črn kakor cigan in Ka-trici je bilo kar toplo okoli srca, če ga je videla.
Francozu se je zazdelo, da je punica vanj za« telebana. Ker so pa imeli vojaki strogo ukazano, da morajo paziti na svoj ugled in svojo čast, si fant ni mnogo upal. Gorje bi bilo tistemu, ki bi posilil kako dekle! Tirbo je to dobro vedel, ni pa vedel, da je punica precej omejena.
Ko je šel Francoz neki večer mimo njenega okna, ki je gledalo na polje, je slonela Katrica baš na oknu. Vojak se ji je približal. Smehljal se ji je in jo ogovoril. Režala se mu je kakor cigan belemu kruhu. Pristopil je. Dekle se ga je kar oklenilo. Tudi on jo je objel. Katra ga je gledala vsa blažena in se stiskala k njemu.
Mahoma je deklica prebledela in zacvilila kakor plašna miška. Kako tudi ne. Francoza so pograbile od zadaj krepke roke. Vojak se je urno zasukal in iztrgal. Pred njim je stal dolgo« peti Jur in ga srepo gledal.
Vojak se je obrnil proti poljski poti.
Ne še napravil sto korakov, ko ga je JuH dohitel z odprtim nožem v roki.
«To mi poplačaš, vrag!» se je zadri rokovnjač in navalil nanj.
Francoz je spoznal, da je v nevarnosti. Spreten kakor je bil, se je izognil Juriju, da je usekal mimo. Nato je pograbil krepkega dedca čez pas in oba sta padla v travo.
«Pes! Poginil boš!» je siknil Jurij.
Francoz ga ni razumel. Trdo je držal velikana čez pas in ga stiskal k sebi. Nekaj časa sta se valjala po travi.
Ko je Jur trenutek odjenjal, se je vojak pognal kvišku in potegnil svoj bajonet.
Jur se je zarežal. Zagnal se je proti nasprof« niku s svojim odprtim nožem. Francoz ga je ranil v roko. Zdaj je rokovnjač zarjul in pograbil
nasilstev makedonstvujuščih ter iskreno želi mirnega sožitja z Jugoslavijo. Zaradi tega odgovarjajo
X ukrepi bolgarske vlade, ki Jih je že in ki .r jih bo še storila proti makedonstvujuščim,
pravemu razpoloženju naroda. Tako je bila že izvršena aretacija vseh oseb, ki so bile osumljene na podlagi skupne preiskave jugoslovensko-bol-garske mešane komisije, da so izvršili atentat na naše državljane v Pirotu, ter so bile izročene sodišču, ki jih bo sodilo po bolgarskih zakonih zaradi umora, hude telesne poškodbe ter oškodovanja državnih interesov. Pričakovati je, da bo bolgarska vlada vztrajala pri svojih sklepih ter s tem doprinesla neizpodbitne dokaze za to, da si resnično želi tesnejših in prijateljskih odnoša-jev z Jugoslavijo, ki hoče
bratskemu bolgarskemu narodu samo vse najboljše
in ki je to svojo naklonjenost tudi dokazala na konferenci v Haagu, kjer so bili prav Jugosloveni oni, ki so se najbolj postavili za bolgarske koristi in se odrekli svojim pravicam do vojne odškodnine s strani Bolgarije, da bi pomagali Bolgariji ozdraviti hude rane, ki jih ji je prizadejala svetovna vojna.
V nemškem državnem zboru se ]e vršilo po dolgotrajnih pogajanjih glasovanje o S sprejemu Youngovega reparacijskega (voj-noodškodninskega) načrta in pol]sko-nem-ške pogodbe,
s katero se odstranjujejo vse posledice raznih spornih vprašanj med obema državama, ki so se vlekle sem od zaključka svetovne vojne. Proti tem zakonom so vodili nemški nacionalci, ki še vedno ne morejo pozabiti starih časov, ogorčeno borbo, v kateri niso izbirali sredstev. Vsi njihovi napori pa so bili zaman. Trezen razum nemškega naroda je zmagal nad zaslepljenostjo bivših Vilje-movih privržencev ter omogočil
sprejem Youngovega načrta.
S tem je dosegla Nemčija kljub vsem ugovorom nacionalcev velik uspeh. Saj je sedaj vprašanje reparacij posem gospodarsko vprašanje, ki ga bo
z levico ostrino bajoneta. Krvavel je, vendar je potegnil s silno močjo, ki jo je imel, Francozu bajonet iz roke. Pri tem je nasprotnika sunil, da je odletel daleč proč od svojega orožja. Vojak je urno skočil kvišku. Spet sta se pograbila.
Tirbo je čutil rokovnjačevo premoč. Ni se bal. Bedasto se mu je pa zdelo, da bi tu poginil radi take neumnosti, saj ni Katri ničesar storil in Scima je norela za njim.
«Zakaj naj se bi jeva? Ali ni bolje, da odnehava?« je vprašal vojak.
Rokovnjač ga ni razumel. Posrečilo se mu je za Francozovim hrbtom obrniti noževo klino proti vojaku. Zdaj ga je hotel samo še krepKo obrniti, da bi se fant sam nasadil na rokovnjačev nož. Če bi se mogla pomeniti, bi morda Jur odnehal, saj doslej še ni imel umora na vesti.
Francoz je spoznal, da rokovnjač ne bo odnehal. Vrgel se je nad rokovnjača in ga pograbil na vso moč za vrat. Jur je zdaj ležal spodaj. Roko je pa imel prosto.
Rokovnjač je bil prepričan, da ga bo zdaj Francoz zadavil. Sunkoma je zamahnil z nožem v njegov hrbet.
Zadel ga je v srce.
«Umiram!» je vzdihnil vojak v svojem jeziku in mrtev obležal.
Jurij je mahoma začutil v srcu strašno breme. «Kaj sem storil?* je vzdihnil. Spoznal je, da je postal morilec.
Vrnil se je h Katri:
«Katra! Nesreča se je zgodila. Nisem ga mislil do smrti. Žal mi je, da sem ga sploh napadel. Ta prokleta gorenjska hitra jeza!« je vzdihoval rokovnjač.
urejevala Mednarodna reparacijska banka, osi-gurana je izpraznitev Porenja, ki ga dobi Nemčija nazaj, in omogočeno je Nemcem, da se bodo zopet živahneje udejstvovali v svetovni politiki.
V	Franciji je
Tardieujeva vlada srečno prebrodila vse težave proračunskih debat in po izglasovani zaupnici dosegla, da je bil predloženi proračun z ogromno večino sprejet.
S tem pa še niso odstranjene vse težave za nadaljnji obstoj Tardieujevega kabineta, ki bo imel prihodnji mesec še dokaj težkih dni, ko bo prišel na glasovanje sprejem Youngovega reparacijskega načrta, proti kateremu so francoski desničarji prav tako nerazpoloženi kakor nemški, in to najbolj zavoljo tega, ker je predvidena po sprejemu tega načrta skorajšnja izpraznitev Porenja.
V	poljskem sejmu (narodni skupščini) je večinska opozicija izglasovala nezaupnico
vladi
v znak nezadovoljstva z govorom predsednika vlade profesorja Bartla, ki je v senatu zelo ostro napadel poljske poslance in jim očital, da izrabljajo državo ter da niso daleko dorasli svojim nalogam. Po nezaupnici je vlada podala ostavko, ki jo je predsednik republike Moszicki sprejel.
Tik pred padcem je bila tudi angleška vlada,
ki je doživela pri razpravi o premogovnem zakonu neprijetno presenečenje, da je ostala nenadoma v manjšini. Spravljivosti liberalcev in posredovanju Macdonalda pa je pripisovati, da je bila na prihodnji seji odklonjena nezaupnica, ki so jo predlagali konservativci. Tako je podaljšano življenje angleški vladi do velike noči, ko bo vlada predložila zbornici celo vrsto gospodarskih in socialnih predlogov. Takrat pa bo izrečena vladi najbrže nezaupnica, na kar bo sledil razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Mnogo skrbi povzroča angleški vladi tudi agitacija voditelja indijskih nacionalistov Gandhija,
«0, moj Bog! Zakaj ga nisi pustil pri miru? Nikoli ni silil za menoj. Sama sem se mu smejala, ker mi je 4>il pač všeč.»
«Katra, odloči se! Nazaj ne morem. Ali greš z menoj? Če me imaš rada, pojdi. Med rokov-njačarice te povedem in dobro se ti bo godilo, moja žena boš.»
«Ne, ne, ne grem! Nikamor ne grem! Kar poberi se! Poglej! Kri se te drži! Morilec! Morilec!«
Jur je povesil glavo in odšel v noč. *
Prav tisto noč je tovariš nesrečnega Tirboja, vojak Renad, doživel nekaj prijetnejšega.
Renard je bil bogat Francoz. Vedno zadovoljen mladenič se je najraje zabaval med veseljaki. Rad je zbijal šale in se še potem smejal, če se mu je kaj posebno posrečilo. Rad je pripovedoval svojim tovarišem svoje dogodke. Bil je prava dobričina.
Stari Kožarjev ded je bil dolg in motovilast človek. Bil je sorodnik rokovnjača Jurija. Imel je svojo bajto na Kokrici. Tiste dni je baš delal novo zibelko za svojega malega vnuka, ki so ga šele pričakovali.
Ko je Renard hodil po kranjskem polju, je prišel prav na Kokrico.
Med tem je stari Kožar zadovoljno ogledoval zibelko, ki je bila zelo velika in prostorna. Okrašena je bila z rdečimi naslikanimi rožami.
Starec se je sam veselil svoje umetnije. Govoril je sam s seboj:
ki zahteva popolno neodvisnost Indije ter je se-daj na protiangleškem agitacijskem potovanju po Indiji.
V Rusiji so komunisti tako naglo napredovali z nasilnim zedinjevanjem kmetijskega gospodarstva v skupnost,
da je pričelo to skrbeti celo sovjetske samosil-nike, ko so videli, kako pričenjajo odgovarjati ruski kmetje, ki niso več lastniki svoje zemlje, na to prisiljeno pokomunistenje s tem, da so začeli zanemarjati delo in uničevati premičnine. Zato so boljševiki izdali sedaj odlok, v katerem prepovedujejo nasilno zedinjevanje kmetijskega gospodarstva.
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
FO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS: LE ..DOMOVINA" JE ZA NAS!
kakor drugi ljudje. V tistih kratkih zibelkah smo stiskali noge, da bi že tedaj morali dobiti žuljel Zdaj sem pa sam napravil zibelko za svojega vnuka. Taka je, da bi še odraščen, srednje velik človek lahko počival v nji. Jutri jo pa ponesem k materi. To jo bo vesela! No, če ne bo kupila vnuka, temveč vnučico, ji bo baš tako prav prišla moja zibel. Hm, hm. Barva se mi zdi še malo sveža. Venkaj ponesem zibko, da se še na zraku malo posuši!« je govoril starec. Pograbil je zibelko in jo odnesel na travnik pred hišo.
Baš tedaj je prikorakal po travniku vojak Renard. Ko je zagledal tako veliko zibelko, se je pričel smejati in mežikati s svojimi drobnimi sivimi očmi.
«Zibka vam je všeč, kaj ne? Saj je tudi res zanimiva. Tako velike pač še niste videli. Nova je in prostorna, da bi vas lahko v nji zibal«, je dejal Kožar Francozu in ga smehljaje gledal.
Francoz se je nasmehnil, kakor bi bil razumel Kožarjeve besede, čeprav ni znal besedice slovensko. Prijazno je pokimal in se vedno bolj smejal, da mu je debeli trebuh kar poskakoval. Nato je segel v žep in prinesel na dan cekin. Pokazal ga je starcu.
«A, da bi zibelko prodal? Ne vem, kako bo. Jejhata no! Star sem in kar ves teden bom moral delati novo. Cekin je pa lep in rad bi ga zaslužil. Radoveden sem pa, zakaj vam bo moja zibelka. Zakaj? Hi, hi, hi!«
Francoz je menda slutil, kaj starec misli. Odkimal mu je torej z glavo, pokazal sebe in zibel ter zazibal roke, češ, naj ga očanec zaguglje.
LITIJA. Litijska gasilska župa bo praznovala na Florijanovo nedeljo 4. maja 20]etnicr svojega obstoja. Priprave vodi župno starešinstvo.
LOKE PRI ZAGORJU. Novo motorno brizgalno si je nabavilo agilno gasilno društvo na Lokah. Te dni so jo slovesno, vso okrašeno, pripeljali v novo adaptirani dom. Izdelale so jo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. — Na Holandsko bo v bližnjih dneh odšla večja partija delavcev za kruhom v ondotne rudnike. Okroglo 15 družin se bo izselilo. Za sedaj gredo samo možje, da si osigurajo potrebno delo in stanovanja. Eno zadnjih nedelj je bil objavljen pred cerkvijo razglas za večjo ekspedicijo naših delavcev in kmetov, ki se lahko izselijo v Francijo. Tako požira tujina naše ljudi.
SELCA. V nedeljo 23. t. m. ob osmih dopoldne bo v prostorih Bralnega društva «Ratitovec» v Selcih sestanek za ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije za Selca in okolico. K pristopu vabimo brez razlike spola vse, ki imajo zmisel za to lepo organizacijo, ki ima za svoje članstvo tudi razne ugodnosti, predvsem pri vojaščini skrajšanje roka, razne dopuste in hitrejše napredovanje v kadru. Upamo, da se našemu vabilu odzovete v čim večjem številu. Vrhovni stare-Sina te organizacije je Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter.
BOŠTANJ OB SAVI. Prejšnjo nedeljo zvečer je Sokol proslavil Masarykovo 801etnico. Sodelovala je tudi gasilska godba. Po oficielni svečanosti se je razvil prav prijeten družaben večer. — Na pobudo krajnega šolskega odbora priredi dravska banska uprava trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj, katerega otvoritev bo 1. aprila. Prijavljenih je že 18 deklet, vendar pa je še lest prostih mest. Tečaj bo zgolj kmetijskega značaja, zato našim dekletom udeležbo toplo priporočamo. Za marsikatero bo ta letni čas zaradi poljskega dela neugoden. Bodo pa dekleta v jutranjih in večernih urah bolj pridna, da bodo mogla čez dan v tečaj. Znanje, ki ga bodo pridobila v tečaju, bo daleko presegalo morjbitno zaostalo delo doma. Za stroške bo prispevala
vsaka gojenka 100 dinarjev ter v teku tečaja za približno 400 dinarjev živil, za kar pa ima seveda v tečaju hrano. Prijave sprejema in daje pojasnila župan g. Drmelj.
| OSELICA NAD ŠKOFJO LOKO. V par dneh bo že nastopila pomlad. Po vrtovih je že vse I ozelenelo. Zimo smo imeli letos tako milo, kakor , že dolgo časa ne. Lesni trgovci zelo pogrešajo [snega, ker je po dolini proti Savodnju mnogo lesa,katerega niso mogli spraviti po snegu naprej. Sedaj z vožnjo bo več stroškov in še cesta bo hudo trpela. Ledu tudi nismo imeli letos, niti toliko, da bi bili napolnili ledenice. — Pomladi, kakor se sliši, se prične z obnavljanjem ceste Trebija—Fužine, ki je porušena že od povodnji leta 1926. ter se ves promet vrši po občinski poti skozi vas Fužine. Zaradi velikega prometa se je ta pot silno obrabila, tako da je že skrajni čas, da se prične z delom obnovitve. Odprli se bosta tudi carinski cesti v Sovodnju in v Leskovici ter se bosta na teh cestah postavili novi carinski hiši, za kar se načrti že izdelujejo in se bo takoj pomladi pričelo z delom. — V Stari Oselici se s prihodnjim šolskim letom otvori enorazredna šola z vsakodnevnim poukom. Do sedaj se je poučevalo samo dvakrat na teden, ker so obstojale težkoče glede stanovanja in hrane. S pričetkom šolskega leta bodo tudi te zapreke odstranjene. — Pomladek Rdečega križa dvorazredne osnovne šole v Trebiji je 9. t. m. priredil malo prireditev, ki je v vsakem oziru dobro uspela. Igralo se je I nekaj krajših iger in prizorčkov, učenci II. razreda so zapeli nekaj pesmi, med odmorom je pa igral na harmoniko štiriletni Edo Proster iz Gore- ! nje vasi. Igrali so vsi otroci nad pričakovanje 1 dobro in tudi gmoten uspeh je bil zadovoljiv.
NOVO MESTO. Ameriški Slovenci v Cleve-landu so se spomnili našega najstarejšega Sokola, 801etnika g. Viktorja Niefergala, z lepim denarnim darilom. Posebna zahvala pri tem gre naši operni pevki gdč. Zori Ropasovi, ki je zadnje čase gostovala v Clevelandu in pripomogla k tej akciji.
TRŠKA GORA PRI KRŠKEM. (Smrtna kos a.) Na Trški gori pri Krškem je na svojem posestvu preminul major v pokoju gosp. Karel P e r h a v c. Star je bil šele 57 let. Pokojnik je bil že v avstrijski armadi zaveden in odločen
narodnjak, ki se je po prevratu takoj stavil na razpolago narodni vojski. Med vojaki 17. pp. je bil svoječasno izredno priljubljen, saj je govoril s slovenskimi vojaki vedno slovensko ter jih je tudi v slovenščini poučeval. Velik ugled je pokojnik užival med domačini Trške gore, ki obžalujejo njegovo prezgodnjo smrt. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU. Prostovoljno gasilno društvo v Šmihelu pri Novem mestu je priredilo v nedeljo 2. t. m. predpustno veselico v restavraciji g. Pleška v korist nabavi motorne brizgalne. Le-ta se je obnesla nepričakovano dobro, za kar gre hvala vsemu prizadevnemu članstvu. Izborna kapljica in dobra jedila s točno in vljudno postrežbo so zadovoljila vse goste. Ako odbor gasilnega društva vedno tako ustreže gostom, kadar priredi veselico, sme z gotovstjo pričakovati že v jeseni motorke, s katero bo cbliž-njemu v pomoč*. Posebna hvala pri prireditvi gre g. Plešku in njegovi soprogi, ki sta dala brezplačno na razpolago vse prostore, obenem pa tudi mnogo sodelovala. Najlepša zahvala gospem Lau-richevi, Mišjakovi in Pavčevi, vsem onim odbornikom, ki so nabirali darove, in pa darovalcem raznih stvari za pecivo. Nikakor ne smemo pozabiti tudi častitih sester iz samostana, ki so pekle pecivo, posebno ne častite sestre Nothurge: iskrena hvala vsem! Hvala še sosednim društvom, ki so se v obilnem številu odzvala našemu vabilu!
KAMNA GORICA. (Smrtna k o s a.) Tu je umrl na svojem posestvu po kratki bolezni v 77. letu starosti g. Adolf Kapus, pl. Pihlstain. Pokojnik je županoval nad 30 let v Kamni gor'ci. Bil je velik prijatelj prirode, znanosti in umetnosti ter je kot tak vzdrževal stike z raznimi odličnimi osebnostmi. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
SODRAŽICA. Naš Sokol je proslavil SOlet-nico predsednika češkoslovaške republike Masa-ryka najsvečaneje. «Masarykov teden» se je proslavil z nagovori članstvu in naraščaju pri vsaki telovadni uri. Glavna proslava se je pa vršila v nedeljo 9. marca popoldne v društveni dvorani pri br. Starcu, ki je bila okusno okrašena s slikami sokolskih delavcev ter narodnih mož, oder pa je bil v državnih in češkoslovaških zastavah s slikama kralja Aleksandra in Masaryka. Slav-
Soteščan:
Grob ljubezni
Povest i z vaškega življenja.
I.
Cvetež, samotno bribsko vasico, je oblivala sanjava mesečina. Po hišah so ugašale luči, ljudje so odhajali počivat. Ropotanje klepetca v Btarodavni vaški lipi in posamezni fantovski vriski med skovikanjem sov so bili edini glasovi, ki so kalili nočno tišino.
Zadaj za Tavželjevim hlevom je stala visoka hruška. Njeno od starosti in mraza razpokano deblo je bilo votlo in preperelo. Nekaj pedi od tal je zeval žlambor, skozi odprtino je lahko segla človeška roka. Ves hlevni zid je bil na tej strani poraščen z divjo trto, nanj se je naslanjalo več zelenikovih grmov. Med njimi je stala klopica, ki je bila vse poletje zavarovana s hladno senco.
Cim je pri Tavželju ugasnila luč, se je priplazil ob zidu mladenič čedne zunanjosti in pri-kupljivega obraza. Obstal je ob hruški in skrbno pogledal okrog sebe. Nato je segel v žlambor, kjer je otipal drobno pismo. Slastno ga je odprl, listič iz ovitka je obrnil proti luni, sijoči skozi vejevje. Na njem je bila zapisana ena sama vrstica, ki se je glasila: cPridem. Tvoja Minka.*
Sedel je oprezno na klopico, tako da ga ni mogel nihče opaziti iz hiše, ki je stala le nekaj korakov od hleva. Nemirno je gledal izza grmovja in napeto poslušal.
Neslišno so se odprla vezna vrata. Čez prag je stopila mladenka, njen deviški obrazek se je belil v srebrni mesečini. Po prstih se je bližala armičku v strahu, da jo bo kdo opazil.
<Albin!» je šepnila komaj slišno. - «Minka!» se ji je potihoma oglasil in stisnil njeno desnico.
cPrišla sem samo za trenotek. Olr, če bi me pogrešili!»
«Sedi torej*, jo je pritegnil k sebi na klopico. «Tako redkokdaj sva skupaj in še takrat se morava skrivati. Vsega tega je krivo tisto staro nesrečno sovraštvo.*
«Ako se sovražita najina očeta, midva nisva vendar ničesar zagrešila.*
<Midva se imava vzlic temu rada*, jo je potolažil ter ji položil roko okrog pasu.
<Zato mi je hudo ob misli, da najinih načrtov ne bova nikoli udejstvila. Tvoj oče bi se morda še dal pregovoriti, toda moj ga v sovraštvu do tebe nadkriljuje.»
<In vendar ne smeva odnehati. Kar sva se namenila, morava doseči, ako ne tukaj, pa v tujini. Kaj ne, da prideš za mano?»
<Kam?» je vzdrhtela. <Amerika in Kanada sta zaprti...»
<Argentina je odprta. Tam se bova naselila.* <Pravijo, da se tamkaj slabo zasluži, ker je težko dobiti stalno delo. Starši naju bodo preklinjali, nikjer ne bova našla sreče in blagoslova.*
cMinka, ali ne veš, da Bog ne blagoslavlja sovraštva, marveč ljubezen. Ta zavest naj te tolaži.*
<Bojim se kazni in maščevanja. Albin, pozabiva drug drugega in pojdiva narazen. Bolje ne moreva storiti.*
<Nikdar, Minka. Moje srce je ustvarjeno zate ter se ne d& ogreti za nobeno drugo bitje. Samo ti me še osrečuješ.*
<Oh, ko bi ne bilo toliko zaprek in trnja! Strah me je, kadar pomislim ...»
<Pri nas še nič ne vedo... Tako globoko je skrita najina ljubezen .. .*
«Ako bi se izvedelo, bi ne mogla obstati. Vsa vas bi hitela skupaj — saj poznaš našega očeta.* «Tudi meni bi bilo neprijetno — veš, zaradi tebe...»
«Zato pa pojdiva, da naju kdo ne opazi. Nekaj me neprestano opominja na nevarnost. Lahko naju kdo zalezuje.*
<Kdo?» se je skrivoma prestrašil. Tudi njega je zaskrbelo.
«Saj veš, kdo se mi neprenehoma vsiljuje.. .* <Nocoj sva brez skrbi, nikogar ni v bližini.. .* cHostarjev Jernej mi je vedno za petami. Očetu se silno prilizuje, vsaka pot ga privede mimo njega.*
«Midva pa se redkokdaj dobiva. Kar očitno se me izogiba.*
«No, vidiš, tudi to ni brez pomena. Varuj se ga, tudi jaz bom pozorna.*
<Nocoj ga ni doma. Odšel je s fanti na Planjavo.*
cJernej je zvit in prekanjen. Ako naju zaloti, bo takoj povedal očetu, kateremu se bo s tem seveda še prikupil. Odslej se ne bova več sestajala, vest mi ne dopušča.. .*
<Pa si dajva dopisovati. Ta žlambor je najin poštni nabiralnik, vsak večer bom prišel pogledat.*	i <Ampak skrivoma, Albin*, mu je svarilno po-žugala. «Nikdar ni človek dovolj previden.*
nost je otvoril tamburaški zbor z obema himnama. Brat prosvetar Jože Ivane je pa pozdravil navzoče ter obrazložil pomen proslave, na kar je brat starosta Jože Obrstar v obširnem govoru podal Masarykov življenjepis, katerega so vsi navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Pred-očil nam je njegove velike zasluge za človeštvo v boju za resnico in pravico ter za osvobojenje lastnega in jugoslovenskega naroda. Nato je v lepem govoru orisal Masaryka župan in društveni blagajnik br. Evgen Ivane. Pri proslavi so bili navzoči tudi predstavniki oblastev. — Zvečer je istotam priredil dramski odsek Sokola veseloigro v treh dejanjih «Poslednji mož», ki je bilo prav tako lepo obiskana. Čisti dohodek se je pa določil zletnemu fondu za Beograd.
METLIKA. Novomeška sokolska župa je imenovala tudi novo upravo našega Sokola, in sicer: za starosto Dako Makarja, podstarosto Slavka Pretnarja, prosvetarja Maksimilijana Vilfana, načelnika Leopolda Novaka, načelnico Marijo Ganglovo, odbornike: Janka Cerčka, Anico Ivče-vo, Ignaca Hočevarja, Ivana Drobniča, Ivana Malešiča, Slavka Rajnerja, Ivana Jerino; namestnike: Franca Krumesca, Vero Omerzlovo, Franca Guština, Julija Kopiniča, Vlada Tončiča, Slavo Gerbčevo. Novoimenovani odbor nam je porok, da se bo naše društvo s pomlajenimi močmi vrglo na delo v vseh pogledih na polju telesne in moralne vzgoje, kakor je naše društvo to že do sedaj izvrševalo.
RAČNA. V predpustnem času se je z uspehom igrala v Račni igra «Skapinove zvijače«. — Dne 11. t. m. je bil v Čušperku prvi pomladni sejem. Prignali so precej živine. Tudi kupčije je bilo še precej. — Po dolgem času nam je zopet ponaga-jala voda Šica. Zadnje dneve je namreč precej deževalo.
LAŠKO. Občinski kmetijski odbor se je na seji konstituiral takole: predsednik gosp. Josip Osolin, njegov namestnik g. Ignacij Pirnat, zapisnikar g. dr. Roš. Za delegata v sreski kmetijski odbor je bil voljen g. dr. Roš.
BRASLOVČE. Tudi v našem kraju smo na slovesen način proslavili Masarykov SOletni jubilej. Na Legantu se je zbralo mnogoštevilno občinstvo, zlasti mladina, iz Braslovč, Letuša, z Gomilskega in iz Orle vasi. Na gledališkem odru je stala vsa s cvetjem okrašena velika Masa-
v ♦
epsi zobje
SARGOV
rykova slika, obdana z našimi in češkoslovaškimi zastavami. Otvoritveni govor je imel šolski upravitelj, sokolski starešina br. Lovšin. Pevski zbor sokolskega naraščaja in dece je pod vodstvom učitelja br. Tomažiča ubrano odpel jugosloven-sko in češkoslovaško državno himno, «Lepo našo domovino« in «Gor čez izaro». V imenu šolske mladine je jubilanta iskreno pozdravila učenka 4. razreda, učenka 6. razreda pa je lepo dekla-mirala «Bratom Čehom». Sledilo je slavnostno predavanje župnega prosvetarja br. dr. Mejaka iz Celja, ki je v kratkih obrisih podal pregledno sliko o Masarykovem življenju in delovanju. Prisrčno proslavo je zaključil sokolski starešina br. Lovšin s pozivom na mladino, da sledi v svojem življenju velikemu vzornemu možu Masa-ryku.
KONJICE. Te dni je v našem trgu obhajal g. Andrej S u 11 e r, posestnik in gostilničar, pet-inpetdesto leto svojega nepretrganega poslovanja gostilniške obrti. Jubilant je splošno priljubljen mož zaradi svojega odkritega značaja, solidnosti in korektnosti v vsakem oziru. Kljub svoji visoki starosti 82 let se počuti g. Sutter še vedno telesno in duševno svež. Še mnogo leti
GORNJA RADGONA. Za vodnika orožniške postaje v Beltincih v Prekmurju je imenovan tukajšnji komandir narednik-vodnik gosp. Franc Skuhala. Služboval je pri nas dolga leta vestno in vztrajno ter bil splošno priljubljen. Na njegovo
mesto je bil premeščen dosedanji komandir orožniške postaje v Slatini Radencih narednik-vodnik gosp. Franc Retel. — Pri volitvah v sreski kmetijski odbor 9. t. m. je bil v občini Gornja Radgona izvoljen tukajšnji načelnik cestnega odbora in občinski odbornik g. Janez Lančič, za namestnika pa g. Franc Korošec. Za okoliške občine Črešnjevci, Orehovci, Zbigovci in Police je bil izvoljen g. Karel Korath, za njegovega namestnika pa g. Franc Šantl.
VELENJE. (S m r t n a k o s a.) V Velenju je umrla za jetiko upokojena učiteljica g. Mici S k a« z o v a v starosti 34 let. Pokopali so jo na šmar-škem pokopališču ob številni udeležbi stanovskih tovarišev, šolske mladine in mnogih prijateljev in znancev. V lepem govoru se je ob odprtem grobu poslovil od stanovske tovarišice upravitelj g. Vinko Stopar, velenjsko pevsko društvo ji je pa zapelo v slovo ginljive žalostinke. Pokojnici blag spomin!
MALA NEDELJA. Na Marijin praznik 25. t. m. točno ob pol štirih bo v Društvenem domu akademija v proslavo Materinskega dne. Petje, tam-buranje, govor, recitacija, krasna drama »Materinsko srce». Vabimo vse od blizu in daleč k obilni udeležbi.
VERŽEJ. Tukajšnji Sokol je priredil 9. t. m. lepo uspelo proslavo osemdesetletnice češkoslovaškega državnega predsednika Masaryka. Dne 30. t. m. pa bo priredilo imenovano društvo
pala. Oprezno je smuknila po veži v svojo sobico, kjer je legla k počitku.
Albin je stopal po prstih ob hlevu, na koncu se je ustavil in poslušal. Tam je zavil na kame-nito vozno pot, kjer so se šele oglasile njegove stopinje. Ni še dospel na sredo vasi, ko je začul za sabo tihe korake. Za njim jo je mahal mladenič, videlo se mu je, da ga hoče dohiteti. Radoveden, kdo je in kaj hoče, ga je počakal in nagovoril. Odzval se mu je Hostarjev Jernej, kratko in rezko mu je zvenela beseda.
«Kod pa hodiš tako pozno?> ga je vprašal brez uvoda.
«Pa ti?» ga je Albin nejevoljno zavrnil. cNič te ne brigajo moje poti...»
* «Toliko kakor tebe moje ...»
<Oho, prijatelj! Moje poti so poštene, ti pa kradeš prepovedano ljubezen ...»
cMolči, Jernej. Takih očitkov si ne dovolim.> cPotrpi, ako sem te razžalil. Ne govorim brea povoda, videl sem te, kod laziš. Ali se zavedaš, kaj delaš? Nedolžnost zapeljuješ.. .>
V Albinu je zahreščalo, komaj se je premagal, da ga ni udaril. Prav blizu njega je stopil, pogledal mu je v oči in rekel: <Jernej, ponovi, kar si govoril.*
«Zakaj pa ne*, se mu je postavil. «Ne bojim se te, čeprav sem mlajši od tebe. Ak) hočeš, ti dokažem... Ne boš mi utajil.>
«Jernej, ne utikaj se v moje zadeve. Nisem tt> naprosil.. .>
«Kar se godi na skrivnem, ni pošteno .. .> <Tebi nisem odgovoren...» «Pa si nekomu drugemu. Ali veš, kdo je Tav-želj na Cvetežu?*
Albin je vedel, koliko je ura. Predobro je poznal soseda, ki dvigne za vsako malenkost strašen krik, kakor bi se svet podiral. Ako izve, da se ukvarja z njegovo hčerjo, tedaj ga bo javno osramotil. Sam bi že še pretrpel, toda Minka bi ne mogla prestati.
Jernej je opazil, da je tovarišu zaprlo sapo. Zlobno se mu je posmehnil in rekel: «Oho, Tav-žlja poznaš, njegove hčere pa nočeš poznati.*
cFant, ali si ob pamet? Kakšne so tvoje be-sede?»
«Boljše kakor tvoje. Ti si kakor Peter, ki je Kristusa zatajil.*
«Nehaj. Sicer se bom izpozabil...* «Revše, kaj boš pa napravil? Tavželj bi te odri...»
«Ti mu boš povedal?*
«Tega prav za prav ne mislim. Marnjev ne prenašam.*
«A tak si, Jernej. Ze vem, kaj nameravaš .. .* «Nič še ne veš. Lahko se tudi mirno pogovoriva.*
«S tabo se ne bom razgovarjal. Ne zdi se mi potrebno.*
«Pa se boš kesal*, mu je zapretil. «Dalo bi se potilioma urediti.. .*
Ničesar si ni Albin bolj želel kakor to, da bi skrivnosti ne izvedel Tavželj, ker se je bal posledic. Jernej je njegov prijatelj ter mu bo takoj obesil na nos, ako se mirno ne pobotata. Najbolje je torej, ako se pametno pomenita. Vendar se mu je upiral ponos, težko se je bilo ponižati pred malopridnim sosedom. Starejši je od njega, pa bi se moral vreči na kolena.
«Napravi, kar hočeš*, je končno zmignil z rameni. «Ako bi te prosil, bi mi nalašč ne ugodil.i «Kdo pravi, da ne?* se je navidezno vzneje-voljil. «Zp uslugo mi posodi nekaj denarja. Ne prosil bi te, toda nujno potrebujem. Kar sem videl, bom pozabil.*
Albin ni vedel, kaj bi mu odgovoril. Studilo se mu je izkoriščanje, nekaj mu je reklo, naj mu ne zaupa. Vendar se mu ni upal upreti. Dobro bi bilo, ako bi molčal, posebno zaradi Minke, ki bo zavoljo tega največ trpela.
«Pa naj bo*, mu je počasi prilezlo iz grla. «Koliko pa zahtevaš?*
cKakih 100 dinarjev bi zadostovalo. Saj ti bom pošteno vrnil.*
«Naj bo, tu jih imaš.* Albin je odprl denarnico ter mu stisnil v roko stodinarski bankovec z občutkom, da ga ne bo nikoli več videl.
Jernej je hlastno spravil denar ter se kratko poslovil. «Kar sva govorila, bo ostalo tukaj*, mu je obljubil odhajaje. Obraz mu je razodeval, da ni resnice v njegovih besedah.
«Škoda denarja!* je vzdihnil Albin. «Samo, da bi kaj zaleglo * Polotil se ga je notranji nemir, noge so se mu tresle in šibile.
Ko se je vlegel, ni mogel dolgn zaspati. Premišljal je, ali naj bi povedal Minki, kaj se mu je pripetilo. Dozdaj ni bilo med njima skrivnosti, vse sta si zaupno razodela. Tega pa ji ne more zaupati, preveč bi jo zbegal:) in zabolelo. Ali naj 'ji napiše kratko pismo ter ga dene v hruško na dogovorjeno mesto? Ne, tudi tega ne sme storiti. Rajši bo počakal, kako se bo izteklo.
v dvorani gosp. Hedžeta pretresljivo rodbinsko dramo «Sin», ki jo je spisal podstarosta 5KJ En-gelbert Gangl. Žaloigra «Sin» jasno predočuje, kam zablodi mlad človek, ki ne posluša pametnega nasveta svojega izkušenega očeta. Poda se v svet, blodi v tujini, dokler ne zaide na nevarna in nepoštena stranpota. Vendar ga obupanega, strtega in preganjanega po dolgih letih privede pot pod domači krov, k očetu in materi. Ampak tudi tu ne miruje, dokler njegovi nastopi končno ne privedejo do rodbinske katastrofe, katere smrtna žrtev je stari oče. Drama «Sin» bo nudila posebno mladim ljudem resen pouk, kako naj mladina usmerja svoje življenjske korake, da se obvaruje moralne propasti. Naj torej igre nihče ne zamudi. Prosimo pa cenjeno občinstvo, da se drži točno napovedane ure, ker zapozneli gosti delajo neprijetnosti onim. ki pridejo ob pravem času. Začetek predstave bo t o č n o od treh popoldne, konec pa bo ob 5. uri. Dne 30. t. m. vsi v dvorano g. Hedžeta v Veržeju!
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. V soboto 8. t. m. smo imeli ustanovni občni zbor gasilnega društva. Zanimanje ljudstva je bilo izredno veliko, pristopilo je že takoj mnogo članov, dokaz, kako nujno smo potrebovali to društvo. Gasilska župa v Sv. Lenartu je bila zastopana po svojem načelniku g. Srečku Kranjcu in celi vrsti drugih članov. Zasluga za ustanovitev društva gre našemu staremu narodnemu delavcu g. Al. Senekoviču in pa učiteljstvu. — V nedeljo 16. t. m. smo zaključili kmetijsko nadaljevalno šolo— Prihodnjo nedeljo 23. t. m. bomo obnovili tukajšnjo podružnico Ciril-Metodove družbe. — Sv. Ana se je zbudila iz mrtvila in delo gre sedaj prav lepo od rok.
LJUTOMER. V ljutomerskem Sokolskem domu bodo domači gledališki igralci vprizorili 23. in 25. t. m., vselej ob pol tretji uri popoldne opereto «Grofico Marico». Sodeluje 6 pevcev solistov, 7 drugih gledaliških igralcev, velik moški in ženski pevski zbor ter orkester (godba) Glasbenega društva v Ljutomeru. Ta opereta se do-sedaj še ni igrala na nobenem odru na deželi, ker je njena vprizoritev za podeželske prilike zelo težavna, pač pa se igra po vseh večjih mestih po večkrat na mesec radi mične in zabavne vsebine in radi izredno učinkovite glasbe.
SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH.
Cigani so nas obiskali pretekli teden. Pet šotorov so si napravili v Rolovem lesu. Možaki so meše-tarili z mrhami, ženske pa so prosjačile in «šlogale» karte. V soboto zvečer sta dva cjgana pozdravila s strelom iz samokresa župana, ki se je vračal z botrine. Nato mu je eden nastavil samokres na prsa in mu rekel, da naj beži. Pa je moral župan še bežati, če si je hotel odnesti ne-preluknjano kožo domov. Zadeva je bila naznanjena orožništvu. Cigani so imeli slabo vest in so še tisto noč pobrali šila in kopita. — Zadnjo soboto nam je Matija Belec-Bolfanski prinesel srečo, pa še poln cekar jo je prinesel. Neverjetno gledate, kajne? No, povem bolj natančno. Matija Belec je izdal zbirko svojih povesti «Tiha sreča». Knjige razpečava sam. Pa smo Andražani nakupili «Tihe sreče» za večere in nedeljske popoldneve.
PREVALJE. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl po hudi bolezni župnik g. Franc Božič. Pokojnik je bil v nedeljo pokopan ob veliki udeležbi občanov. Blag mu spomin!
«DOMOVINA» it. 12	-a
telečje meso 18 do 25 Din, sveže svinjsko me?o
Kmetijski pouk
ALI SE IZPLAČAJO UMETNA GNOJILA.
To je prvo in glavno vprašanje pri umetnih gnojilih, ki je danes za nas toliko važnejše, ker se nam po eni strani tako ponujajo, po drugi pa se zahteva največja varčnost pri današnjem gospodarstvu.
Bolj kot kedaj poprej je treba danes gledati na vsak dinar, da ga prav obrnemo. Mnogo je stroškov v gospodarstvu, ki so neizogibni, imamo pa tudi take, kjer bi se lahko kaj prihranilo. Taki stroški so za marsikatero ročno delo, za nepotrebne stroje, za umetna gnojila itd. Če delamo z najetimi močmi,bi se dalo eno in drugo ročno delo ceneje opraviti, če bi ga opravili z vprego in pripravnim orodjem, dalje če bi sadili okopavine v pravilne vrste in bi jih lahko obdelovali z živino. Stroški za delo so namreč največji in bi se dalo tukaj marsikomu kaj prihraniti. Seveda je treba varčevati tudi pri strojih, da nam ne bodo ležali brez haska po naših kolnicah in drugih prostorih. Važno vprašanje nastane danes tudi za umetna gnojila. Ali so ti stroški upravičeni? Ali bi se dalo tudi tukaj kaj prihraniti?
Vobče se umetna gnojila izplačujejo, sicer bi jih ne rabili v takem obsegu. Danes rabijo umetna gnojila po vsem svetu in je prav tej porabi pripisati, ako so se naši pridelki v svoji vrednosti tako zvišali. Če se nam taka gnojila izplačajo, je tudi prav, da jih kupujemo. Toda to še ni vsa prednost, ki nam jo nudijo. Veliko vredno je tudi to, da nam z obilnejšimi pridelki znižujejo stro-ške za naše pridelke, tako da jih lahko prodajamo še zmeraj z uspehom, tudi če jim je cena padla pod pridelovalne stroške. Nižjo ceno pridelka odvaga namreč toliko višji pridelek, ki smo ga dosegli z umetnim gnojenjem. Naj to pojasni sledeči zgled:	•
Recimo, da znaša tržna cena za 100 kg krompirja 70 Din in da nas prav toliko stanejo pridelovalni stroški za 100 kg krompirja, torej tudi 70 Din brez umetnih gnojil. Če smo pridelali na
enem oralu brez umetnih gnojil 90 metrskih centov krompirja, s pomočjo umetnih gnojil pa 120 metrskih centov, potem imamo v prvem primeru (90 X 70 Din) 6300 Din dohodka, v drugem pa (120 X 70) 8400 Din, tako da znaša razlika na dobro umetnim gnojilom celih 2100 Din. Če smo izdali za umetna gnojila 800 Din, nam ostane še zmeraj 1300 Din dohodka, kar je vsekako lep uspeh.
In če bi imeli namesto po 70 Din za 100 kg prodati krompir samo po 60 Din, imamo v prvem primeru (90 X 60) 5400 Din, v drugem s pomočjo umetnih gnojil pa (120 X 60) 7200 Din dohodka, kar daje še zmeraj, če smo izdali za umetna gnojila 800 Din, 1000 Din uspeha (7200—5400 = = 1800—800), dočim imamo brez umetnih gnojil izgubo, ki bi znašala 900 Din.
Ta izgled nam kaže, da je poraba umetnih gnojil tudi pri nizkih cenah dobičkonosna, če umetna gnojila prav učinkujejo. Vsako opuščanje umetnega gnojenja pri sadežih, kjer nam očitno koristijo, bi bilo tedaj napačno. Cenejšo produkcijo je danes iskati v zvišanju pridelkov s pomočjo uspešnega gnojenja, kakor nam kaže pred-stoječi zgled pri krompirju.
Če imamo pa dosti pridelka pri krompirju, tako da ga ne kaže s pomočjo umetnih gnojil še povečavati, si pa lahko pomagamo tudi na ta način, da pridelujemo krompir s pomočjo umetnih gnojil na toliko manjšem prostoru in da porabimo ostali del njive za druge sadeže. Tako nam je na obe strani zagotovljen večji uspeh, če nam slaba letina ne prekriža računa. S to moramo pa tudi računati!
so
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem sejmu bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli 6 do 10 Din, biki za klanje 7-50 do 10 Din, krave H do 9-50 Din, mlada živina 8 do 9-25 Din, telice 12 do 13 Din. Mesne cene: volovsko meso II. vrste 16 do 20 Din, meso bikov, krav in telic 10 do 14 Din,
15 do 28 Din. Svinje so se prodajale za kilogram žive teže po 10 do 12-50 Din.
ŽITO. Cene žitu so zadnje dni na svetovnem, trgu zelo nazadovale. Na ljubljanski blagovni borzi so 17. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg): pšenico, baško, po 242-50 do 255-50 Din; r ž, baško, po 195 do 197-50 Din; t u r, š 6 i c o, baško, sušeno, po 162-50 do 165 ianj oves, baški, po 195 do 197-50 Din; moko «0» po 405 do 410 Din.
VINO. Zaradi neprevelikih zalog in dobre kako* vosti se cene vinu letos precej dobro drže ter so ;e mestoma okrepile. V Banatu se prodajajo pri vinogradnikih 9-5- do 10-5odstotna bela vina po 2,50 do 3-25 Din, močnejša do 3-75 Din, stara vina pa po 2-25 do 3-25 Din za liter. Sortirana vina se v Banatu trgujejo po 5 Din liter.
JAJCA. Zaradi precejšnjega povpraševanja bo cene jajcem večji produkciji čvrstejše. Pri nas e® plačujejo jajca v nakupu po 70 do 80 par za en komad.
Sejmi
24.	marca: Motnik, Mirna peč.
25.	marca: Metlika.
26.	marca: Horjul, Dobrova, Lukovica pri Domžalah, Dole pri Litiji, Ziri, Teharje, Vitanje, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Rakičan.
27.	marca: Dolnja Lendava.
28.	marca: Nadlesk pri Ložu.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v v a « 1 u t a h:
1 dolar za 56-20 do 56-40 Din; dne 17. t. m. v devizah: 100 francoskih frankov za 220-34 do 222-34 Diu;
1 dolar za 56-40 do 56-60 Din; 100 italijanskih lir za 295-38 do 297-38 Din; 100 nemških mark za 1348-75 do 1351-75 Din; 100 avstrijskih šilingov za 796-04 do 799-04 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-39 tlo 168-19 Din; 100 madžarskih pengov za 988-16 do 991-16 Din.
Istočasno se je trgovala Vojna škoda po 417 do 418 Din, investicijsko posojilo pa po 83-50 do 83-75 Din.
Kratke vesti
= Kmetijska šola na Grmu sprejme s 1. maj:m 20 učencev v pripravljalni gospodarski tečaj. Ti učenci bodo imeli dnevno po dve uri pouka v šoli, ostali čas se bodo uporabljali pri vseh delih na šolskem posestvu. Učenci bodo dobivali vso oskrbo na zavodu brezplačno in bodo pod stalnim nadzorstvom kot redni učenci. Tečaj bo priprava za vst.ip v redno šolo predvsem za one kmečke sinove, ki imajo slabo predizobrazbo iz osnovne šole. Iz tega razloga se opozarjajo vsi kmečki gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm, da v redno šolo, ki se prične v začetku novembri, ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil z dobrim uspehom vsaj štiri razrede osnovne šole, če ni prej obiskoval pripravljalnega tečaja. Učenci pripravljalnega tečaja bodo imeli po dovršenem tečaju tudi prednost pri sprejemu v redno šolo v šolskem letu 1930./ /1931. pred vsemi drugimi prosilci, in sicer na brezplačno mesto v celoletni šoli, ker se bo v šolskem letu 1930./1931. vršil pouk v celoletni šoli in v II. tečaju zimske šole. Pogoji za sprejem v tečaj so: 1. starost ne manj kot 16 in ne več kot 19 let;
2.	dovršena osnovna šola (če tudi le enorazredna)j
3.	telesna in duševna sposobnost. Prošnjam, kolko-vanim s kolkom za 5 Din, je priložiti kolek za 20 Din, krstni list, domovnico in zadnje šolsko izpričevalo ter jih poslati najpozneje do 15. aprila 1 9 3 0. ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto. — O sprejemu se obveste prosilci takoj po 15. aprilu pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
«= Sadjarski tečaji t Radovljiškem okraju. Radovljiški okrajni kmetijski odbor priredi dva celodnevna sadjarska tečaja: v nedeljo 30. t. m. v R i b n e m pri Bledu (v šoli) in v nedeljo 6. aprila na Brodu pri Bohinjski Bistrici (pri Mencingerju). Vsak tečaj se prične točno ob 8. zjutraj in bo trajal dopoldne do 12., a popoldne od 2. do 5. Podajal se bo teoretičen in praktičen sadjarski pouk. Ker v teb krajih dozdaj še ni bilo takih važnih prireditev, je želeti čimveč udeležbe. Udeleženci naj prinesejo s seboj cepilne nože, če pa teh nimajo, vsaj navaden oster nož.
=x Tečaj za odbore živinorejskih zadrug v Kranju. V Kranju se je končal z lepim uspehom dvodnevni tečaj za odbore živinorejskih zadrug. Poučevalo se je vse, kar spada v poslovni delokrog živinorejske zadruge. Vršila sta se tudi ogled in ocenjevanje plemenskih goved na bližnjih posestvih v Kranju in na Klancu. Tečaja se Je udeležilo blizu 100 zadružnikov iz kranjskega, radovljiškega in kamniškega okraja, in sicer odbori že obstoječih živinorejskih zadrug (Naklo, Predoslje, Zabnica, Stražišče, Selca, Smlednik, Hrastje, Šenčur, Gorje pri Bledu, Bohinska Bela Itd.). Razen tega pa so bili navzoči od začetka do konca tudi zastopniki pripravljalnih odborov za ustanovitev novih živinorejskih zadrug v kranjskem okraju (Voglje, Gorenja vas, Olševk, Cerklje, Sv. Katarina, Trstenik in Sorica). Predavali so gg. inž. Muri, kmetijski referent Sustič in dr. Mi-lavec. Tečaj, prvi te vrste sploh, je uspel v vseh ozirih dobro. Udeleženci so sledili predavanjem z največjim zanimanjem, si važne točke beležili in tudi pogosto posegali v strokovno debato, ki se je razvila ob koncu vsakega večjega poglavja. Banska uprava, ki je priredila tečaj, je storila s tem precejšen korak naprej za napredek živinoreje.
■= Občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo bo v torek 25. t. m. v Žalcu ob 9. dopoldne v Roblekovi dvorani. Glavnega občnega zbora se smejo udeležiti vsi člani Hmeljarskega društva, vendar pa imajo glasovalno pravico le delegati. Na dnevnem redu bo med drugim omejitev hmeljskih nasadov v svrho ublaženja hmeljske krize.
*	Dopisnikom! Prosimo ponovno, da opuščate grde osebne zadeve, ki jih ne moremo objavljati. V zadnjem času smo prejeli več takih dopisov, ki so romali, seveda, takoj v koš. Opozarjamo tudi, da paragrafi ne poznajo usmiljenja. Zelo smo veseli stvarnih dopisov o domačih dogodkih. Pa še nekaj: Kdor kaj piše, naj se z vso vestnostjo drži resnice. O domačih občinskih, kmetijskih in drugih zadevah pišite le, kadar zadevo, ki nam jo poročate, temeljito poznate. Ni vsako prazno besedovanje za tisk, kar je menda vsakomur jasno. Dopisnikov, ki nam pišejo jasno, kratko stvarno in razumno, smo nadvse veseli. Takih dopisnikov si želimo iz vseh krajev naše ožje domovine.
*	Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani.
Vodstvo Vodnikove družbe v Ljubljani poroča, da bo letošnji občni zbor v četrtek 3. aprila ob 20. v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazina, II. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: poročilo odbora, računski zaključek za leto 1929. in poročilo nadzorstva, proračun za leto 1930. in določitev članarine za leto 1931., določitev književnega programa za leto 1931., volitev nadzorstva, samostojni predlogi in slučajnosti.
*	Bolezen škofa dr. Jegliča. Škof g. dr. Jeglič je pred dnevi prav nesrečno padel po stopnicah škofijske palače ter se močno pretresel. Te dni zjutraj pa mu je nenadoma postalo slabo in škof je opazil precejšnje otrpnenje jezika. Poklicani zdravniki so odredili, da mora takoj v posteljo. Zabranjeno mu je vsako delo. Zadnje dni se je stanje g. škofa zopet zboljšalo.
*	Devetdesetletnico svojega življenja obhaja! stojne. Dolgo vrsto let je bil na Sušaku zaposlen letos g. Jakob Kidrič, kateremu je tekla zi- kot kočijaž, v zadnjih mesecih pa je ostal brez belka v Rogaški Slatini in prebiva od leta 1865. službe zaradi svoje starosti. Zašel je v veliko v Mestinju. Ni bil le skrben in previden gospodar, bedo in gladoval. Iz obupnega položaja ga je re-deloval je tudi v javnem življenju od mladih let šila prostovoljna smrt.
kot običnski odbornik, župan, odbornik krajnega j * Slovenska šola v Chicagu. Na neki srednji šolskega sveta, načelnik tega; imel je važno be- j goli v Chicagu (Amerika) je bil otvorjen prvi sedo pri cerkvenozakladnem odboru ter opravlja tečaj našega jezika, ki ima namen, podajati našim še danes že nad 40 let službo zapriseženega ce- j rojakom podlago našega jezika, obenem pa jih nilnega moža. Starost ga ni strla, nego je mož tudi seznaniti z življenjem, zgodovino in kulturo še vedno dobre volje in vedrega duha. Naj nam Slovencev v domovini. Vsak v Ameriki rojeni Bog ohrani prijaznega, gostoljubnega in priljub- Slovenec ima sedaj priliko, da se dodobra se« ljenega jubilanta še dokaj let!	znani z jezikom in domovino svojih staršev. To
*	V kočevskem rudniku še vedno praznujejo je prvi tečaj slovenskega jezika na ameriški in se še ni začelo z rednim delom. Praznuje se srednji Šoli. Pouk prvega razreda vodi g. Andrej poleg nedelje še vedno v ponedeljek. Kakor se j Kobal. Direktor šole je obljubil, da je vodstvo govori, nameravajo rudnik zapustiti še ostali Li- šole pripravljen uvesti slovenski jezik me<J čani, ki jih je v rudniku še približno 20.	I redne učne predmete, če bo dosti zanimanja in
*	Dražba kož divjačine bo 25. t. m. v prostorih uspeha v tem prvem tečaju.
velesejma v Ljubljani. Vsi, ki so v posesti divjih * Ogenj na Rezani pri Gomilskem. Te dnj kož in jih žele ugodno vnovčiti, naj svoje blago ob pol petih zjutraj je zažarelo nebo v Savinjski takoj, najkesneje pa do 23. t. m., pošljejo na na- j dolini. Žrtev ognja je postalo novo gospodarska slov <Divja koža> v Ljubljani, velesejem. Ta : poslopje gospodarja Karla Sajovica na Rezani dražba bo zadnja v tekočem letu in naj lovci nikar P" Gomilskem. Sajovic je nameraval baš tistega ne zamude te ugodne priložnosti.	jutra iti s konji po les ter je zato vstal bolj zgodaj,
*	Trgovcem In javnosti. Bližajo se velikonočni. Nakrmil je konje, pripravil voz in odšel v hišo prazniki in z njimi lep običaj, da si sorodniki, zajtrkovat. Ni še popil kave, ko so se razsvetlil« znanci in prijatelji voščijo praznik vstajenja. Tudi | okna. Poleg vse krme za živino so mu zgoreli v našem narodu je ta običaj močno ukoreninjen in i tudi gospodarski stroji, dalje vse gospodarsko leto za letom prodajajo trgovci in kupuje naš na- j orodje in nad 1500 kg hmelja. Živino so k sreči rod velikonočne razglednice, žal, po večini le tuje, rešili. Vprašanje je, kako je nastal požar. Ljudje, slabe, čeprav imamo mi Slovenci toliko lepih do- ki so prvi prihiteli na lice mesta, so našli na mačih razglednic. Letos je izdala Jugoslovenska zgornjem koncu prislonjeno lestvo, katere go« Matica deset novih zelo lepih velikonočnih raz-,spodar ni postavil na to mesto. Lestva je segala glednic, ki so umetnina naših strokovnjakov ter do odprtine za zračenje, kjer se je nahajala naših tiskarn in ki jih prodaja Jugoslovenska Ma-! slama. Prav na tem mestu je začelo goreti. Kakor tica v korist svojega narodno-obrambnega dela. vse kaže, je zažgala zločinska rolca, katera ima Pozivamo našo javnost, da povsod zahteva in ku- na vesti najbrž že več podobnih zločinov. Oblastva puje samo te razglednice, naše trgovce pa prosimo,, naj tem vednim požarom posvetijo vso pozornost, da si naročijo pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani,. zakaj ljudstvo je zelo vznemirjeno, ker se požari Želenburgova ulica 7/IL, za prodajo potrebno jim |v Savinjski dolini že nekaj let neprestano množe, število teh razglednic. Cena razglednicam je 1 Dir, j • Požar v Žebljarski zadrugi v Kropi. Pred za razprodajalce znaten popust. Razglednice bodo , dnevi je nenadoma nastal požar v Žebljarski za« naprodaj tudi pri vseh podružnicah Jugoslovenske 1 drugi v Kropi. Zgorela je izdelovalnica zabojev Matice, v Ljubljani pa po vseh knjigarnah in tra- in poleg nahajajoče se skladišče lesa. Le veliki fikah.	i požrtvovalnosti gasilcev iz Krope in Kamne go-
* Ekspozitura javne borze dela v Kranju. Javna rice se je zahvaliti, da se je posrečilo še rešiti borza dela v Ljubljani nam je poslala: Glede na drugi del istega poslopja, kjer so izdelki in kjer poseben položaj Gorenjske, kjer se industrija ■ bi bil požar napravil ogromno škodo. Rešili so stalno razvija, se je v Kranju otvorila ekspozitura j tudi velike sklade oglja in premoga, ki so se javne borze dela. Urad posluje v bivši Mayerjevi ■ nahajali v neposredni bližini gorečega poslopja* pivovarni, sedaj v stavbni zadrugi <Delavski • Smrtna nesreča. Nad železniškim viadukt dom» poleg mostu. Pod njeno področje spadata tom na Kette-Murnovi cesti v Ljubljani se je pri* okrajni glavarstvi Kranj in Radovljica, odnosno ! petila te dni ponoči strašna nesreča. 301etni pre-ekspoziture Kranj, Tržič in Jesenice. Poslodajalci j mikač Anton Jarc, pristojen v Mirno peč, stanu-in delavci označenega območja se opozarjajo, da j joč v Ljubljani, je pri sklapljanju vagonov prišel se v vseh zadevah posredovanja dela obračajo na- p0d kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi tik pod ravnost na ekspozituro javne borze dela v Kra-. trebuhom. Ponesrečenca so takoj odpeljali v boli
nju, a ne več na centralo v Ljubljani, ker so se vsi posredovalni posli za gornjo Savsko dolino s 1. t. m. prenesli na ekspozituro v Kranj. Ekspozitura je opolnomočena v vseh zadevah posredovanja dela, dočim bo prošnje za brezposelne podpore za enkrat odstopala v rešitev centrali, ker sama za to nima proračunskega kritja.
*	Ne hodite v Kanado! Iz Tržiča pišejo: V prvih dneh marca je odrinilo v Kanado zopet nekaj naših ljudi. Opaža se, da ne zaležejo prav nič svarilna pisma domačinov iz Kanade, ki govore o bednem življenju tistih, ki so se dali zapeljati lepim predstavam o dolarskem bogastvu. V Kanadi se marsikdo namesto delu pridruži sto-tisočeri množici brezposelnih in gladujočih.
*	Novice iz Julijske Krajine. V Nabrežini je umrl v starosti 67 let industrijec gospod Valentin Radovič, znan kot dober in značajen mož. — V Budanjah na Vipavskem je usahnila stara korenina, izdihnil je Jože Krasna v visoki starosti 92 let. Do zadnjega je bil zdrav in vesel. — Idrijski rudarji Fran Kokalj, Filip Kumar, Ivan Gnezda in Italijan Giovanni Schiavi so bili pred nekaj dnevi v Rimu pri državnem podtajniku v ministrstvu za korporacije Alfieriju, kateremu so predložili razne želje rudarjev. Podtajriik je obljubil pomoč. — Na Sušaku se je te dni obesil 72 let stari kočijaž Josip Polšk, rodom iz Po-
nico, kjer je podlegel strašnim poškodbam. Ponesrečenec se je šele pred mesecm poročil.
*	Požar na Polzeli. V nedeljo 9. t. m. zvečer je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Aloj« ziju Predovniku z vso krmo, mlatilnico, slamo-! reznico in žitnim čistilnikom. Požar je zanetila iskra iz lokomotive savinjskega vlaka, ki vozj mimo ob pol desetih. Proga je oddaljena od poslopja komaj deset metrov. Ko so se domači prebudili, jim je gorela že streha nad glavo. Gasilcem s Polzele in Pariželj se je posrečilo obvarovati hišo in je ožgana samo ena stran.
*	Smrt v vlaku. Ko se je ustavil te dni jutranji vlak iz Zidanega mosta na glavnem kolodvoru t Ljubljani, se je začul iz enega vagonov obupen jok mlade ženske. Takoj nato se je izvedelo, da joka spremljevalka mlade bolnice, ki je med vo&i njo iz Trbovelj v vagonu umrla. Pozvana policijska komisija, zdravnik dr. Avramovič ter nadzornik g. Florjan sta ugotovila, da gre za 181etno Albino Vojetovo, služkinjo, doma iz Retij. Imenovana je bolehala že dolgo časa za jetiko in je umrla med prevozom v bolnico za oslabljenjem srca.
*	Pri atentatu v Strumici, ko so makedonstvu-jušči vrgli med ljudi bombe, sta bila ranjena tudi dva Slovenca. Geometer Bogomir Brdnik iz Polj-čan je zelo težko ranjen. Drobci bombe so se mu
zarili v meso in kosti tako, da so mu morali odrezati obe nogi. Drugi ranjeni Slovenec, geo-meter Franjo Kovač iz Sodražice, ima le neznatne rane.
*	Kočevska orožniška četa razpuščcna. Kočevska orožniška četa je končno razpuščena. Obstojala je v Kočevju že 25 let. Včasih je združevala v sebi vse orožniške postaje kočevskega, novomeškega, litijskega in črnomeljskega političnega okraja, do zadnjega pa le še kočevski in logaški srez. Naprej bo ostal v Kočevju še vod. Ali bo priključen k ljubljanski ali k novomeški četi, še ni znano. Komandant kapetan II. ki. g. Kazimir Grozdanič je premeščen v Novo mesto.
*	V duševni zmedenosti se je ustrelil 14. t. m. z lovsko dvocevko posestnik Janez Leber iz Pla-carskega vrha pri Janeževcih. Strel s šibrami ga je strašno razmesaril po obrazu. Kljub temu nesrečnik še ni podlegel poškodbi. Prvo zdravniško pomoč mu je nudil g. dr. Potrč iz domače občine in tudi takoj odredil njegov prevoz v ptujsko bolnico. Zaradi hudih ran pa je bila vsaka pomoč zaman in je nesrečnik podlegel poškodbam. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
*	Utopljenca so našli v Pesnici pod železniškim viaduktom med Lajteršbergom in Pesnico ter spoznali v njem 501etnega Josipa Weissa iz Gač-nika pri -Jarenini, katerega so že dlje časa pogrešali.
*	Samomor na Muri. Lesni trgovec na Muri, Siletni Franc Skazedonig, ki se je lani pri neki vožnji z motorjem težko ponesrečil, si je pred dnevi sam pretrgal nit življenja. Pokojnik je bil agilen športnik.
*	Samomor v Radečah. Dne 14. t. m. so našli, na Čebel inki v Radečah na drevesu obešenega i mestnega ubožca Franca Strgarška. Samomor je je izvršil baje v vinjenem stanju. Našla ga je neka gospodinja, ki je šla zjutraj na tamošnji studenec po vodo.
*	Smrtna nesreča mladega slovenskega letalca. Pri Mostarju se je te dni smrtno ponesrečil komaj 261etni letalec narednik Franc Zalar z Iga. Obenem z njim je pri padcu letala izgubil življenje njegov tovariš Hrvat Ivan Kolarevič. Predzadnjo sredo je ves Mostar spremil njune posmrtne ostanke do železniške postaje, odkoder so bili prepeljani v domači kraj. Cerkveni obred se je opoldne vršil v katoliški cerkvi. Ob pol eni je sprevod krenil proti kolodvoru. Za križem sta korakali vojaška godba in častna četa vojakov T.zrakoplovnega polka, na čelu ji g. Savo Poljan ec; za četo pa so vojaki nosili 11 vencev. Za krsto z Zalarjevini truplom sta šla njegova roditelja oče in mati. Bodi pokojnikoma ohranjen blag spomini
*	Nesreča pri cirkularki. V Mozirju je bil zaposlen na cirkularni žagi 381etni ža^ar Ivan Hri-j bernik. Med delom je po nesreči zašel z desnico preblizu žagine plošče, ki mu je popolnoma odrezala tri prste.
*	Žalostna usoda siromašnih deklet. 171etna Lizika, brezposelno kmečko dekle iz okolice Šmarja pri Jelšah, se je že kakih 14 dni potikalo po Celju in iskalo službo, katere pa nikakor ni moglo najti. Hranilo se je z izprošenimi ostanki, prenočevalo pa večinoma v kolodvorski čakalnici., Pred kratkim jo je okrog polnoči prijel službu-' joči stražnik, ki jo je odvedel na policijo. Tu je povedala svojo žalostno usodo, v katero je obsojenih toliko naših podeželskih deklet. Ponoči se je zglasil na policiji Lizikin oče in odvedel dekle domov. Je pač imela še srečo, da ni zabredla na kriva pota.
*	Roparski napad. Te dni sta napadla dva mlajša možaka £0 let starega Franca Fornarja iz Gomilic v Prekmurju, ki se je vračal iz vinograda. Starček jima je v strahu izročil ves denar, nakar sta roparja zbežala v gozd.	I
*	Zagonetka napada na poštnega sla. Kakor , znano, sta nedavno napadla dva maskirana roparja v gozdu pri Prosenjakovcih poštnega sla Janeza Horvata ter mu vzela poštno vrečo s preko 26.000 dinarjev. To vrečo so sedaj našli v istem gozdu z vsem denarjem. O roparjih še ni sledu, i
*	Zagoneten umor pod Rožnikom. Ime umor-jenca pod Rožnikom, o katerem smo že poročali, je Milan Zastavnikovič. V Ljubljani je živel že dlje časa pod napačnim imenom Ivana Štefano-viča. Umorjeni je bil po poklicu trgovski potnik in je bil pristojen v Zagreb. Beograjsko <Vreme> piše, da so ga najbrže usmrtili komunisti, ker je bil pokojnik svojčas tudi vnet komunist, pa je komuniste zapustil, zaradi česar so se njegovi bivši tovariši krvavo maščevali nad njim.
*	Zaradi vlomov y železniške vagone je bil obsojen pred malim senatom v Ljubljani samski delavec Vinko Škerjanc, rodom iz D. M. v Polju, na 18 mesecev in 14 dni robije (težke ječe) in v izgubo državljanskih pravic za dve leti.
*	Aretacija sumljivega obljubovalca dobrih služb dekletom. Orožništvo iz Braslovč je aretiralo nekega srbskohrvatslto govorečega moškega, ki je v okolici Polzele poizvedoval za dekleti in jim obljubljal službe v raznih južnih krajih naše države. Orožništvo je naletelo nanj, ko se je mudil baš pri družini nekega železniškega delavca ter vabil domačo hčerko v službo. Pri njem so našli delavsko knjižico na ime Dragotin Perucki, rodom iz okolice Osijeka. Ker se je možak pri zaslišanju zapletel v razna protislovja, so ga orožniki odvedli v Celje in ga izročili v tamošnje zapore. Skušalo se bo ugotoviti, ali ni možak opravljal umazane trgovine z belimi sužnjami.
*	Obsodba vlomilca. Na šest let robije (težke ječe) je bil obsojen pred ljubljanskim malim senatom 331etni France Vilfan, rodom iz Bukovšce,1 občina Selce nad Škofjo Loko, zaradi številnih vlomov in tatvin.
*	Predpustna zabava s slabim koncem. Iz Konjšice pri Zagorju nam pišejo: Na pustno nedeljo sta sedeli v gostilni pri Brezovarju v Konj-šici dve skupini fantov. Ena skupina je bila že precej okajena in je izzivala drugo. Naenkrat je fant Jože D. iz prve skupine začel vihteti nož, s katerim je ranil dekle Pepco K. v roko. To je razburilo drugo skupino, ki je opozorila Jožeta, naj miruje. Ker ni bilo miru, je vzel Dolančev fant revolver in udaril z njim ob mizo. Revolver se je po nesreči sprožil in ranil Ivana Brenka. K sreči ga je krogla le malo opraskala po licu. Zadevo imajo sedaj orožniki v rokah.
*	Zasledovan nevaren tat. V gostilno Marije Modičeve v Gorenji Straži pri Toplicah je prišel pred dnevi mlad moški in prosil za delo. Modi-čevi so se neznanca usmilili in ga res zaposlili nekaj dni. Neznanec pa se je izkazal zelo nehvaležnega. Ze v noči 11. t. m. je mladega delavca zmanjkalo. Modičevi pa so zjutraj opazili, da je bil izvršen v teku noči v eno izmed sob vlom in da je bil ukraden lesen kovčeg. V ukradenem kovčegu se je nahajalo razno perilo, razne obleke in knjiga z raznimi čevljarskimi vzorci.
*	Obsodba morilca Janeza Ruparja. Pred deželnim sodiščem je bil v torek obsojen zaradi umora svojega sina Pavla 681etni prevžitkar Janez Rupar od Sv. Andreja, občina Zminec pri Škofji Loki, na 10 let robije (težke ječe). Kakor znano je Janez Rupar svojega sina 5. decembra lani zvečer skozi okno domače hiše ustrelil z lovsko puško. Šibre so zadele nesrečnika v levo sence in je obstreljenec čez eno uro umrl.
*	Vlom v Limbušu. Eno zadnjih noči so neznani vlomilci vlomili v gostilno posestnika in gostilničarja Julija Robiča v Limbušu, vendar niso imeli posebne sreče. Dobili so samo dva manjša denarna zneska, steklenico slivovke in več manjših stvari. Orožniki so vlomilcem baje že na sledu.
*	Izgnana je iz Ljubljane za nedoločen čas 24-letna Ana Zidarjeva, bivša sobarica, rojena v Hambornu v Nemčiji, pristojna pa v Šmarje pri Jelšah. Imenovana se je v poslednjem času pajda-šila z raznimi sumljivimi ljudmi in zagrešila več nerednosti.
*	Obsojeni kvartopirci. Te dni je stala pred mariborskim kazenskim sodnikom pestra družba kvartopircev, ki je nedavno kvartala v neki mariborski gostilni. Kvartopirci so bili mesarji in mesarski pomočniki. Istemu sloju so pripadale tudi priče. Obtožence je spravil pred sodišče
kvartopirec, ki je sam kvartal in potem, ko je začel izgubljati, šel na policijo. S policije so potem poslali v gostilno stražnika, ki je našel na mizi 1500 dinarjev denarja, ga tudi zaplenil in napravil zapisnik, po katerem je neki kvartopirec izgubil v kratkem času nad 6000 dinarjev. Mesar, ki je ovadil, pa je izgubil 1500 dinarjev ter pripovedoval, da so najprej samo «šnopsali», potem pa «ferbrali». Po starem kazenskem zakonu bi izpadla sodba ovaditelja tako, da bi bil on oproščen in še dobil za nagrado eno tretjiio zaplenjenega denarja. Novi kazenski zakon pa ni več tako radodaren kvartopirskim ovadite-ljem. Sodnik je obsodil vse štiri kvartopirce z ovaditeljem vred, ki so dobili po 1500 dinarjev globe. Denar, ki ga je zaplenila policija, pa zapade v korist državnega fonda za zgradbo kazenskih zavodov.
*	Ponarejalci 20odstotnih bonov. V ponedeljek je bilo zaključeno plačevanje davčnih zaostankov z 20odstotnimi kronskimi boni. S tem je pa tudi konec ponarejanja teh vrednot, zaradi katerega so oblastva zadnje dni zaprla več po-narejalcev. Tako so zaprli nekega Viljema Hribarja, rodom iz Trsta, ki je prodajal ponarejene bone g. Khamu v Ljubljani. Iz istega vzroka so prišli za mreže trgovski potnik Leopold Pirnat, rodom iz Homca pri Kamniku, brivski mojster Anton Turk rodom iz Čabra, in tesarski mojster France Brezec, rodom iz Studenega pri Postojni, pristojen v Planino na Notranjskem.
I * Dognana istovetnost vlomilcev t kočevsko pošto. V začetku februarja sta vlomila v kočevski poštni urad dva mlada vlomilca, ki so ju prijeli na Grosupljem tamkajšnji orožniki. Ptiča sta navajala razna imena, izmed katerih ni bilo nobeno pravilno. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je te dni dognal njuno istovetnost na podlagi poizvedb: prvi, ki se je izdajal za Simčiča, je Rudolf Kristalčič, rojen 1. 1896., drugi, ki se je izdajal za Švigla, je pa Ludovik Čuperin, rojen 1. 1902. Oba sta Primorca.
*	Proga Medvece—Pragersko odprta za javni tovorni promet. Kakor javljajo, se bo otvoril na privatni progi Medvece—Pragersko za javnost tovorni promet.
*	Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, slabem spanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna <Franc Jožefova* grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se «Franc Jožefova» voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. cFranc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
* Narodna kultura se ceni po porabi mila. A ne samo po količini, temveč tudi po kvaliteti! Za napredno hišo pride v poštev samo Fellerjevo Elsa-milo zdravja in lepote v 7 prekrasnih vrstah: milo iz lilijinega mleka, iz lilijine kreme, žuman-četa, glicerina, boraksa, katrana, brivsskega — eno boljše od drugega, a vsa neškodljiva! Dobiva se po pošti iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360.
*	Delo t gospodinjstvu je naporno. Olajšajte si ga! Kako, to vam pove današnji oglas terpen-tinovega mila Gazela.
Naše gospodinje rabijo vedno pristno
in
REDILNO KAVO
IZ POPOTNIKOVE TORBE
S puškami oborožena tolpa vdrla v trgovino
Semič, marca.
Kaj podobnega naša vas še menda ni doživela. Kakor da se nahajamo kje sredi albanskih skal, te nam je videlo v noči od 12. na 13. t. m. V tej noči je pridrla v vas tolpa s puškami oboro-lenih razbojnikov in vlomila v trgovino trgovca g. Josipa Zurca. Ker so roparji pri svojem poslu povzročali precej ropota, so se domačini zbudili ter začeli klicati na pomoč. Roparji, ki jih je bilo menda sedem, so pograbili puške ter streljali vse križem, da se je slišalo kakor v mali bitki. Tedaj go tudi domači začeli streljati, nakar so razbojniki zbežali iz trgovine v temno noč. S seboj so odnesli za kakih 10 do 12.000 dinarjev blaga. K sreči so bili pravočasno pregnani, sicer bi ople-nili vso trgovino. Tudi je res le srečno naključje, da pri vsem streljanju ni bil nihče ranjen.
Ta vlom je bil v teku enajstih let že četrti v Zurčevo trgovino. V vseh primerih so ostali tatovi neizsledeni in tudi za ta primer ni mnogo upanja.
V	isti noči sta bila izvršena še dva vloma, in eicer v vinsko klet g. Matije Severja, odkoder so tatovi odnesli 40 litrov žganja in 75 litrov vina, ter v vinsko klet Matije Sepaherja, kateremu so ukradli suho meso od dveh svinj ter 20 litrov iganja.
V	zadnjem času je bila pri nas izvršena sploh le cela vrsta vlomov in tatvin, a oblastva zlikov-cev še niso mogla najti. Na vsak način bi bilo dobro pomnožiti pri nas orožništvo, kajti samo dva orožnika ne moreta mnogo storiti proti številni oboroženi drhali.
cam tega lista, ki je tudi nam najbolj priljubljen. Tukaj nas je dosti Slovencev naseljenih. Zaposleni smo v rudniku niklja. Prav posebno dobro se tu ne počutimo, saj vedno kaj žalostnega doživimo. Decembra meseca smo spremljali k večnemu počitku dva naša rojaka, Franca Lovšina in Alojzija Sitarja, ki sta bila priljubljena moža. Oba zapuščata ženi in otroke. Upajmo, da bo letošnje leto bolj srečno kakor je bilo lansko. Želimo vesele velikonočne praznike vsem bralcem in bralkam »Domovine«: Ludovik Saje (Št. Lovrenc) in Jakob Praznik (Laverca pri Ljubljani).
PREKMURSKI GLASNIK
La Machine (Francija). Od nas malo pišemo v »Domovino«, čeprav je mnogo Slovencev tukaj zaposlenih pri premogokopni družbi Schneider. Preteklo leto smo si ustanovili Podporno društvo jugoslovenskih delavcev, kakršnih društev je po Franciji že več. Po poteku desetih mesecev smo imeli dne 16. februarja občni zbor in so poročila funkcionarjev izkazala lep uspeh v tem kratkem času. Zbor je otvoril in pozdravil navzoči g. Karel Weber. Potem so podali svoja poročila: tajnik g. Ivan Gajšek, blagajnik g. Pavel Anzelmi, podpredsednik g. Ivan Godec in g. Anton Kovač. Preglednik računov g. Jože Marčen je izjavil, da je našel vse v najlepšem redu. Občni zbor je sklenil, da se ustanovi mladinski telovadni odsek, da se bo mladina telesno in duševno lepo vzgajala in da tako ne bo zašla na kriva pota. Nadaljnji sklep je bil, da se ustanovi knjižnica, za katero smo najeli sobo pri g. Jerneju Kapelarju. Mladina se zanima tudi za pevski odsek, a žal nimamo pevskega voditelja, ki bi ga zelo potrebovali. Zelo bi si nadalje želeli godbeni odsek. Pevski in godbeni odsek bi nam prav služila pri naših prireditvah. Oktobra lani smo imeli vinsko trgatev, ki je prav dobro potekla in prinesla lep dobiček za društvo. Bila je to prva naša prireditev. Drugo smo priredili na Silvestrov večer. Na to veselico pa niso prišli samo Slovenci, nego tudi Poljaki in Francozi, tudi višji sloji, ki niso mogli prehvaliti naše prireditve.
Moncieulles (Francija). Slovenci se nahajamo tukaj že od leta 1923. Vseh nas je kakih 30 delavcev in od teh deset z družinami. Nahajal se je tukaj tudi Jakob Simonik, doma iz ptujskega okraja, ki je izvršil samomor. Ustrelil se je z revolverjem v glavo. Takoj poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. Peljali so ga sicer v bolnico, pa je med vožnjo umrl. Bodi mu lahka francoska zemlja!
Regulacija reke Mure
Dolnja Lendava, marca.
Svoječasno smo že v <Domovini> pisali o nujni potrebi regulacije reke Mure in povedali, kje je regulacija najnujnejša. Nevarnost preti zlasti nekaterim občinam v dolnjem delu Prekmurja.
Regulacija Mure se vrši polagoma v gornjem toku, kar je vsekakor razveseljivo. Delalo se bo vzdolž reke in se bo regulirala reka po vsej dolžini. Delo pa napreduje zelo počasi in bati se je, da na nekaterih zelo nevarnih mestih pride prej do katastrofe, preden bo prišlo do regulacije v teh delih.
Največja opasnost preti Dolnji Bistrici in Ho-tizi. Mura je tu prekopala že na stotine oralov najboljše zemlje. Sedaj pa je nevarnost, da voda uniči celo vasi. Pri Dolnji Bistrici že teče tik vasi. Pri Hotizi pa jo loči od stare, nekdanje struge le še par metrov širok pas peščene zemlje. Ako udara voda z vso silo v staro strugo, bo udrla v vas, ker teče stara struga sredi vasi. Nevarnost bo na obeh krajih tem večja, ako bo voda velika.
Nujno bi bilo, da se v obeh krajih prične zasilna regulacija, da se odstrani največja nevarnost. Reka napravlja namreč velike ovinke, krivulje, zato bi bili potrebni prekopi, da se uredi tok vode v ravni smeri. Delo ne bi bilo pre-ogromno in tudi ni potrebna večja vsota denarja. Prizadete vasi pa bi dale radevolje tudi ljudsko pomoč.
Kakor nam je znano, je občina Hotiza vložila prošnjo za takojšnjo regulacijo Mure na najbolj nevarnem mestu. Kraj je pregledal g. sreski načelnik dr. Farčnik in je obljubil, da bo uradno poročal o dejanski nevarnosti za vso Hotizo. Ker je nevarnost v resnici velika za obe omenjeni vasi, je pomoč nujno potrebna in upamo, da se bodo v letošnjem proračunu zasigurali potrebni krediti za prvo pomoč.
Carinske ceste na Madžarsko. Kakor smo po-| učeni, se s 1. majem odprejo naslednje ceste na Madžarsko kot carinske ceste: Dolnja Lendava-Pince, Genterovci—Redič, Dobrovnik—Kobilje. Po teh cestah se bo otvoril promet z Madžarsko ter se bodo lahko ocarinili predmeti, ki spadajo pod carino. Narod si obeta od otvoritve teh cest živahnejšega gospodarskega življenja iu je sprejel to odločitev z veseljem.
Agrarna komisija je obiskala pretekli teden nekatere občine v dolnjelendavskem srezu. Pri banski upravi se je nakopičilo toliko pritožb iz posameznih občin, da se je morala sestaviti posebna komisija, da na licu mesta ugotovi dejanski stan. Največ pritožb je vložila Agrarna zadruga v Crensovcih, ki se je pritožila celo proti županoma v Bogojini in pod Lipo. Neštete pritožbe in prošnje za agrarno zemljo so znak, kako nujno potrebna je končna ureditev agrarne reforme na ta način, da preide zemlja s kupnjo v last delovnega in pridnega kmeta. Vsi drugi postranski interesi posameznikov ne smejo biti nobena ovira temu.
Primeri pasje stekline. Vkljub temu, da je odrejen strog pasji zapor, se pojavljajo novi primeri stekline. Tako se je te dni klatil po vaseh lep lovski pes, ki je kazal vse znake stekline. Na
Hotizi je ogrizel več psov. Najhujše pa je, da je ogrizel sedemletno Kristino Kelenc s Hotize ter ciganko Rozo iz Crnelavcev, ki je slučajno prišla na Hotizo. Pes je zelo nevaren in je napadel celo na cesti v voz vprežene kobile. Primerov pasje stekline je več, zaradi tega je priporočljivo, da imajo lastniki psov te privezane. Potrebno je tudi, da se zapor kar najstrožje izvaja, da ne bo več ljudskih žrtev.
ŽENSKI VESTNIK
Mala redkvica
Pozna jo vsak. Je priljubljena jed pomladi s svojim prijetno rezkim okusom; tudi je zdrava, ker pospešuje prebavo.
Redkvica je enoletna rastlina, ki jo čez leto lahko sejemo večkrat. Oblika gomoljev je ali okrogla ali podolgovata, barve je pa rdeče ali bele. Najboljše so rdeče redkvice.
Za hitro rast v topli gredi rabimo okrogle redkvice z majhnimi listi. Bela redkvica, ki jo posejemo v istem času, dozori za teden dni pozneje, ostane pa delj sočna in sveža. Podolgovate redkvice niso tako priljubljene kakor rdeče, so pa priporočljive, ker so bolj rodovitne.
Redkvica zahteva prav dobro in rahlo vrtno zemljo. Že marca meseca jo sejemo na prosto na kaki južni strani. Pridelamo jih pa lahko tudi tako, da jih posejemo v cvetlične lonce in potem presadimo na grede. Pred slano jih je treba zavarovati s slamo. Da pa imamo skozi dlje časa dovolj redkvice, jo sejmo vsakih osem dni. Tudi pozneje poleti jo lahko še posejemo med zelje, karfijolo, ohrovt in drugo tako zelenjavo.
Za kuhinjo
Jajčji zvitek. V skledi mešaj pol ure štiri rumenjake, deset dek sladkorja, sok pol limone in malo naribane limonine lupinice. Ko si dobro mešala, dodaj štiri žlice mrzlega mleka, sedem dek moke, četrtinko pecilnega praška, pet dek orehov ali mandeljnov in sneg štirih beljakov. Vse skupaj nalahko, a dobro premešaj. Bolj veliko in plitvo pekačo (pleh), ki pa ima rob, dobro namaži in posuj z moko, na kar stresi gor testo, ga enakomerno razravnaj in deni peči v ne prevročo pečico. Ko je zlatorumeno zapečeno, namaži s temle nadevom: Četrt kile domačega sira dobro razdrobi, dodaj deset dek sladkorja in dva rumenjaka ter dobro zmešaj, potem prideni malo limonine lupinice, in če je sir zelo suh, dodaj po potrebi žlico ali dve smetane ali mleka, pest rozin in sneg dveh beljakov. Ta nadev namaži na pečeno pogačo in napravi zvitek. Povrh posuj malo sladkorja.
Praktični nasveti
Gobo za umivanje je treba tudi včasih očistiti. Položi jo za nekaj časa v slano vodo, na kar jo v mlačni vodi dobro izperi.
Pri pristno barvastem blagu odstraniš oljnate madeže z vročim lugom ali mlekom. Nazadnje je treba še dobro izprati v vroči in nato mrzli vodi. Iz podloge obleke pa lahko spraviš oljnate madeže s tem, da jih najprej potreseš s suho glino, pustiš tako nekaj ur, nato pa dobro izpereš y vroči vodi.
Madeže od olja, ki se rabi za avtomobile in kolesa, spraviš iz volnenih nogavic in drugih volnenih reči s tem, da jih osnažiš s čistim terpen« tinom, nato pa dobro namiliš, zmencaš in izpereš v topli vodi.
Listnica uredništva
Loka pri Frankolovem. Ni podpisa, pa tudi 4 paragrafi je v navzkrižju.	—
Sv. Jernej pri Ločah. Ne vemo, po kakšni krii vulji smo pismo šele prejeli. Dopis objavljen. Slika se mora še napraviti. Torej brez zamere! Želeli bi stalnega poročanja iz tamošnjih krajev. Prosimol 1
X Smrt bivšega španskega diktatorja Prima de Rivere. Bivši predsednik španske vlade in diktator Primo de Rivera je zadet od srčne kapi nenadoma umrl v nekem hotelu v Parizu, kjer je stanoval že več dni ter se pravkar pripravljal, da odpotuje v Nemčijo. Našla ga je mrtvega njegova hčerka. Primo de Rivera je že dalje časa bolehal za sladkorno boleznijo, ki si jo je hotel iti zdravit v Frankfurt. Star je bil šele 59 let. Kakor znano je njegova vlada baš pred nekaj tedni padla. Z njegovim padcem se je nehala tudi huda vojaška diktatura v Španiji, ki je trajala od 1.1923. po Mussolinijevem vzorcu. Diktatura v Španiji ni pustila ugodnih posledic.
X Novo zvezdo so odkrili. Ameriški zvezdo-slovci so odkrili novo zvezdo, katero so nazvali Transneptun. Že pri odkritju Neptuna leta 1846. je francoski zvezdoslovec Le Verrier ugotovil, da so v gibanju Neptuna gotove nepravilnosti, ki bi se dale pojasniti samo z drugim planetom blizu Neptuna. Ker se premika Neptun zelo počasi, kajti za pot okrog solnca potrebuje 164 let 287 dni, zvezdo-slovci niso mogli v kratkem času točno ugotoviti, kakšne so nepravilnosti v njegovem premikanju. Toda kometi, vrteči se okrog solnca daleč za Neptunovo potjo, pričajo, da mora biti za potjo planeta Neptuna še en planet. Ameriški zvezdoslovec Pickering je že leta 1919. izračunal približno kraj, kjer bi moral biti ta planet. Naključje je hotelo, da so zvezdoslovci blizu dotičnega kraja res odkrili neki planet. Pozneje pa so spoznali, da spada to novoodkrito nebesno telo med planete neznatne velikosti, ki krožijo med Marsom in Jupitrom. Šele te dni so ameriški zvezdoslovci odkrili nov planet za Neptunom. Opazili so ga iz neke zvezdarne v državi Arizona. To je deveti planet v vrsti velikih planetov in je večji od naše zemlje. Podrobnosti o njem še niso znane.
X Cigani na Češkoslovaškem si bodo izvolili
kralja. Po volitvah ciganskega kralja na Poljskem, ki so se vršile preteklega meseca, se je tudi med cigani na Češkem začelo živahno gibanje, ki gra za tem, da si tudi oni izvolijo »kralja*. Že dobra dva tedna potujejo številne ciganske rodbine na sever Češke, kjer se bo ob koncu tega meseca na svečan način vršila volitev «kralja>. Tudi iz sosedne Bavarske prihajajo številni cigani. Tisti, ki nimajo potnega lista, prekoračijo državno mejo aa skrivnem. Volitve kralja bodo nekje v Sudetih. Cigani vedo za kraj, toda pred oblastvi ga taje. Verjetno je, da bo za ciganskega kralja izvoljen cigan
sreče, je rdeči diktator brzojavil ravnatelju tifli-ške policije, naj dotičnega šoferja takoj ustrele, kar se je tudi zgodilo.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Danijel Ružička, ki slovi med cigani kot najuglei- j nejši mož, čeprav ima kakih 100 večjih ali manjših kazni za seboj.
X Iz življenja boljševiškega diktatorja. Bivši boljševiški ruski državnik Besedovski je priobčil v pariških listih zanimiv članek o boljševiškem diktatorju Stalinu. Stalin je rodom Gruzin in še zdaj ne zna dobro rusko. Ruščino govori s kav-kaškim naglasom. Stalin ne stanuje v Moskvi, temveč v njenem predmestju v isti hiši, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja Lenin. Vsako jutro se pelje v diktatorsko palačo (Kremi) z avtomobilom in spremljata ga dva policijska agenta. Njegovemu avtomobilu sledi avtomobil, poln policijskih agentov. Ko je prišel na krmilo, je Stalin zamenjal ženo. Pa tudi za drugo ženo nima časa, tako da celo svoji poroki ni mogel prisostvovati. Stalin se drži čez dan v palači in šele pozno ponoči se vrača v spremstvu varnostnih organov domov. Stalinova posebnost je, da pogosto preživi večer v družbi komunistične omladine. Kako odločen je boljševiški diktator, priča zgodba z njegovim sotrudnikom Pjatako-vim. Pjatakov je preveč pil in kadil in ko so se pokazale posledice, je Stalin naročil zdravnikom, da mora biti Pjatakov v dveh tednih zdrav. Zdravniki so s temeljito naglico odstranili znake zastrupljenja, toda Pjatakov je bil živčno tako uničen, da je kmalu umrl. Ko je postal neki Stalinov tovariš v Tiflisu žrtev avtomobilske ne-i
Dve papigi.
Dva mlada poročenca dobita v dar od stare pobožne tete papigo. Kmalu po poroki se začneta mlada prepirati. Papiga v kletki nad vrati posluša dnevno moža, ki kriči nad ženo: <Da bi te vrag vzel!>
Po par mesecih pride k mladima zakoncema pobožna teta na obisk. Ko odpre vrata, zakriči papiga: <Da bi te vrag vzel!»
Pobožna ženska se zgrozi in zahteva pokvarjeno papigo nazaj, češ, da ima doma še eno papigo, ki je prav pobožno vzgojena in ki bo s svojim lepim vedenjem spet poboljšala pokvarjeno papigo.
Kmalu nato sta mlada poročenca obiskala pobožno teto. Ko mlada žena odpre vrata, se oglasi hudobna papiga: »Da bi te vrag vzelb, a pobožna papiga vdano pristavi: «0, Bog te usliši!>
Na smrtni postelji.
«Jakob,» stoka žena na smrtni postelji, «kmalu bo po meni. A komaj bom mrtva, boš vzel drugo in čez eno leto ne boš več vedel, da sem bila tvoja dobra, zvesta žena.>
Žalosten mož pa odgovori: «Najprej umri, potem bova govorila dalje !>
Obisk.
Mlada žena pokaže dvema starima zakoncema drevo, ki ga je mladi mož vsadil, ko sta se prvič sprla.
«Glej,> pravi starejši prijatelj svoji ženi, <če bi bila mi dva tako ravnala, bi imela zdaj že cel gozd.>
Neprijeten duh.
Sedita v kupeju žid in Janez. Žid leže na klop in zaspi. Čez nekaj časa se zbudi in reče sopotniku: «Gospod, saj mi ne boste zamerili, če se-zujem čevlje, ker mi je noga zaspala.*
«Prosim, izvolite*, reče Janez.
Zid sezuje čevlje. Kmalu nato začne Janez vihati nos in se obrača proč od Žida.
«Čujte,» reče končno Janez, «meni se zdi, da vam noga ni samo zaspala, nego že tudi poginila in začela razpadati...»
Študentovsko pismo.
Bolte študira v Ljubljani. To se pravi, ne študira ne preveč, pač pa potrebuje mnogo denarja. Zato piše očetu: «...Razen tega Vas prosim za denar in za klobuk, ker imam hlače že tako strgane, da hodim bos.*
Med otroci.
Mimica (gleda razšvedran avto): «Zakaj ima ta avto kolesa tako na ,o'?»
Jankec: «Najbrž so premladega učili voziti.* Pri zdravniku.
Zdravnik: «KoIiko ur spite na dan?*
Kmet: «Na dan? Prav nič!*
Zdravnik: »To je nemogoče!*
Kmet: «Kaj, nemogoče! Ponoči spim vedno po 12 ur, podnevi pa za spanje ni časa...»
Postrežljiva žena.
A.:	«Ti ne veš, kako dobro in postrežljivo ženo ima sosed! Še čevlje mu sezuva.»
B.:	«To je že res, a samo takrat, kadar hoče iti v gostilno!*
Zaletelo se ji je.
K starejši gospodični pride berač in jo poprosi za obnošeno moško obleko.
«2al, v mojem stanovanju ni nobenega moškega*, odvrne Valpurga, ki si pa hitro domisli, da bi berač lahko skušal ponoči vlomiti, ker zdaj ve, da je njeno stanovanje brez zaščite močnega spola; zato hitro dostavi: »Ponoči pa je vedno kakšen pri meni...»
Strah pred ženo.
Jakob Skromnik je po nesreči padel v vodo. Ker ni znal plavati, so ga koj zagrnili valovi. Še z zadnjo silo je dvignil glavo iz vode in zaklicaj nekemu znancu na obrežju: «Reci moji ženi, da me ne bo h kosilu, da se ne bo po nepotrebnem razburjala...»
Pri ušesnem zdravniku.
Zdravnik: »Tako, tako, vaš sluh se je toliko izboljšal, da vas lahko odpustim.*
Gluhovec: «Kaj?»
Zdravnik (kriči): «Vi zopet čujete!*
Gluhovec (nastavlja uho): »Da, sedaj zopet boljše čujem. Koliko stane zdravljenje?*
Zdravnik (kriči): «Dva tisoč dinarjev.*
Gluhovec: «Tri tisoč dinarjev?*
Zdravnik (kriči): «Da, Gospod Gluhovec...».
V vaški šoli.
Nadzornik inspicira. Učiteljica vpraša Nežico, koliko je pet manj štiri. Nežica ne ve. Nadzornik ji skuša pomagati, dvigne roko, skrči štiri prste in pokaže palec.
»Nežica (uslužno): «Gospodična učiteljica, gospodična učiteljica, gospod nadzornik hoče ven.*
Pomoč je lahka.
Odvetnik je dobil pravdo za svojega sorodnika.
»Ne vem, kako naj ti poplačam tvoj trud*, beseduje sorodnik napram odvetniku.
«No, to ne bo tako težavno,* odgovarja odvetnik, «odkar je iznajden denar, si s takimi zadevami ni treba delati skrbi...»
SEMENSKI OVES
češki, prvovrsten, dalje grahorico, čebulček in
vsa druga semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
Najceneje
se oblečete, ako kupirete narejene moške in deške obleke domačega
izdelka pri JOSIP OLUP, Ljubljana, Stari trg 2
ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo.	80
PRIJATELJ!
Zakajj so francoske linije najkrajše in naiboljie v Severno in Južno Ameriko?
Z.ito ker je francosko pristanišče Le Havre najbližje New-Yorku in L u tl.ani, ker velikanski brzoparniki ,lle de France', ,Pariš* itd. vozijo samo 5 dni čez morje, ker je na parnikih tabavno in udobno potovanje, iibotna pos rešba, okusna domača hrana in fBo»do* vino brezplačno pri vsakem obedu.
Najkrajša pot v južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15
dni v Argentino.
Cie. Gle. Transatlanfique Chargeurs-Rčunis, Sud-Atiantique, Transporti- Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, L'Ubt|ana, Kolodvorska u!.35
DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej
r > najlažjega in najmodernej-
tovnih tovarn. Otroški vo-^^ 2i£ki od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni •troji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
.TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, KarlovSka cesta štev. 4.
Barve, lake, firnež in drugo nudi
najbolie in najceneje
„LUSTRA" V. LAZNIK. Ljubila*.
Gospoavetska c. 12 (poleg restav. Novi Svet)
41
Prekmurska Posojilnica i Murski Soboti r. z. z o. z.
vabi
na
IX. redni občni zbor,'
ki se vrši v nedeljo, dne 30. marca 1930 o 10. ari dopoldne v mali dvorani Sokolsk^a < " v Murski Soboti.
Dnevni red:
1.)	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.)	Poročilo načelstva o poslovnem in računskem zaključku za leto 1929.
3.)	Poročilo nadzorstva o pregledu poslovanja in računskega zaključka.
4.)	Sklepanje o odobritvi računskega zaključka in podelitvi absolutorija.
4.)	Sklepanje o dodelitvi čistega dobička k re-»ervnemu zakladu.
5.)	Sprememba pravil v § 18.
6.)	Volitev načelstva.
7.)	Volitev nadzorstva.
8.)	Slučajnosti.
Murska Sobota, dne 14. marca 1930.
Načclstvo.
JVIII^O
ZABAVA
Vsaka beseda SO par. Najmanjg znesek T Din. Zenftnl oglasi dopisovanja Id trgovski oglasi vsaka besed« 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek Je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. LluMlana. Prešernova ulica tt.4.	Telefon St3492.
je potrebna vsakemu človeku. Brez dvoma igranje na raznih instrumentih tvori zelo lepo in koristno zabavo. Radi tega se še danes obrnite na veletrgovino Sfermecki, Celje, ki Vam bode poslala veliki ilustrirani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastonj.
Harmomka enoredna Din 250, 315, dvoredna 360, 450, troredna 995, gramofoni 280, 345, 520, otroški 110, vijolina (gosli) 142, 315, 545, škatla za vijolino 155, lok 49, mandolina 160, kitara 270, citre 380. Samo najboljši proizvodi svetovnoznanih tvornic.
Naročila preko 500 Din poštnine prosta. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar.
Trgovski dom R. STERMECiil, Celje št. 97
Dravska banovina.
šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. 134	sprejme takoj Frane Kokol, čevljarski mojster t Laškem. 135
	Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 93
Čevljarskega vajenca sprejme Novak Ivan, Tacen št.4, Št.Vid nad Ljubljano. 141	
Novost za krojače, šivilje! Da mi bo mogoče še pred pomladno sezijo nuditi učencem novosti za leto 1930., sem posetil dunajski velesejem. Ogledal sem vse modele svetovnoznanih tvrdk, ki jih bom v novem tečaju poučeval. Pričetek 28. marca. Da bodo udeleženci tečaj čimprej dovršili, bo trajal celodnevno 14 dni. Učnina je znižana na polovico. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. Izdaja modnih listov. 133	Službo dobi Po vseh krajih iščemo moške in ženske, ki Imalo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek do 250 Din. Prijavite se: «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. in priložite znamko za odgovor. 30
	Vrt z malo hišo kolarsko delavnico, shrambo za les, ob cesti, v mestu Radečah se zaradi preselitve takoj proda. Ferdo Laznik.
Čudežni balzam! Zahvaljujem se Vam za Vaš Radio-Balzam, kateri je res pomagal, da so kurja očesa izginila v treh dneh. Priporočam ga tudi drugim. Z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni M. Svetec v Žerjavi, p. Črna pri Preva-ljah. — Rešite se tudi Vi kurjih očes, trde kože, bradavic itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 po povzetju pošlje R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška cesta št. 10 a. 138	
	Hiša z gostilno in vrtom ob državni cesti na prometnem kraju se odda takoj v najem. Le ustna pojasnila pri lastnioi Kati Matič, Moste pri Žirovnici, Gorenjsko.
	Za Veliko noč in birmo kupite najceneje razno manufakturno blago za moške, žen ske in birmance samo v trgovini ANTON SAVNIK-A, ŠKOFJA LOKA. '43
Kupim malo posestvo. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod «Po-sestvo». 139	
	Kovači! Najboljši trdi In mehki koks In kovaški premog Vam nudi družba »Ilirija*, Ljubljana, Dunajska cesta št 46 telefon št. 2820. ^
Trgovskega učenca poštenih kmečkih staršev in z dobrim šolskim spričevalom sprejme Franjo Štumberger, trgovec, Sv. Barbara v Halozah, 140	
Zahteva|te brezplačni CENIK
U dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar
Elegantna
plitka, dobra in cenena ura
Din 99-
3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi
Din 120'-
5letno jamstvo. 343
Razpošilja se le proti povzetju.
Moje
delo
Stran 11 ■■ 1 —=
je lahko
ker perem po načinu Gizela. Vodo najprvo omehčam z navadno sodo, s čemur je učinek mila če enkrat bolj izdaten. Poskusite tudi Vi in ne pozabite pri tem na pravo terpentinovo milo Gazela.
St. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje, 3 letno jamstvo. — St. 105, ista, 19 cm visoka, Din 64*20. — St. 106, ista z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. — St. 120, kovinska žepna ura z dobrim kolesjem,pooljena in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. — Št. 121, ista z radijskim urnikom in kazalci, Din 58.
Katalog gratia in franko!
S T T W JE2	Ljubljana 5
Prešernova ulica št. 4 ppotokolipana tovarna u p
Lastna
v S v i o i
Neprijeten duh ust
Je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče jChlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri uporabi zobčaste ščetke, ki Cisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito Odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane
Ž Din. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke četine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modrozelenem omotu z napisom Ghlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo. — Tvornica lat o rog, oddelek Chlorodont, Maribor 55.
g
POZOR!
najceneje « Vam nudi nakup vsakovrstnih športnih čepic na drobno ia debelo krznarstvo A. L A M P I Č Ljubljana, Vidovdanska c. 2	42
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena j« s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbiko pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenju, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape-njanju goved in ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčaricl, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju • popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
^ešernova ulica 54 (nasprotiglavne pošte)



' »
ZA POKRIVANJE
-—ITRIH— ZA OBLAGANJ S
IT EN-
ZA ELEKTRIČNE
-IZOLACIJE-
-CEVI ZA-1
kanalizacije
Velikonočna prodaja
.STANDARD"
čevljev
Je ie ▼ teka ln opozarjamo naie oenjene odjemaloe, da ne zamude ugoden nakup najnovejših lepih pomladanskih čevljev po tovarniški oenl. Oglejte al našo ogromno zalogo,
nakup neobvezen
Otroški v raznih barvah ln lak
Dinarjev od 40 do 50

Ženski črni ali rjavi	od	100	do	120
Ženski na špango, komb nsnje	od	150	do	170
Ženski razni, moderna oblika	od	160	do	180
Koški polčevljl, črni	od	140	do	160
Moški polčevljl, rjavi ln komb.	od	150	do	180
Moški razni, moderna oblika	od	170	do	190
Poleg teh pa še razne drage vr« ste po NAJNIŽJI CENI. Izdelava GOJZERC po švioarskem tipa, tudi po meri. VSE TO VAM je zmožna nndltl SAMO naša
DETAJLNA TKOOVINa s čevlji
tov. Carl Pollak, d. d. v Ljub Jani
na Dunajski cesti št. 23. na dvorišču
flho me jezijo solnčne pege
sedaj enostavno vzamem Fellerjevo Eisa-Crerr.e-pomado ter si z njo na tenko zjutraj
in zvečer namaiem obraz. Pege izginejo in z njimi tudi vse ostale napake, a obraz ostane čist in voljan.
Postopajte tudi Ui tako.
Za lase pa vzamem samo močne Elsa pomade za rast las.
Po pošti 2 lonca ene ali po i lonec vsake Elsa-pomad« stan« 40 Din franko, če s* denar pošlje naprej; po povzetju 50 Din. Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri:
M V. ffUER, lekarnar, Stublca Donja, Cisatrg 360