1. Štev. V Ljubljani, dne 3. januarja 1914. Leto VI. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Prlvseletni Inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica 5t. 5. Rokopisi sc ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj poliljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani. V zadnji številki priložili smo za ob-novltev naročnine vsem dosedanjim naročnikom položnice. Kdor je med tein časom že plačal, naj jo odstopi komu drugemu, da se naroči. Z novim letom na novo delo. Kakšno naj bo naše delo v novem letu? Prva in glavna naša naloga naj bo, da ustvarimo srečno življenje sebi in svojim bližnjim. Srečo si pa ustvarimo, če delamo vsak dan na to, da se nam izboljša življenje. Ne zadostuje pa, če gledamo le na telesno in gospodarsko blagostanje, ampak naše delo se mora dvigniti višje. Živimo v ustavni državi, v kateri je, ali bi moral biti vsak državljan enako vreden. Vsakdo je torej tudi upravičen, da sodeluje pri onih združbah in korporacijah, ki v gospodarskem, socijalnem in zdravstvenem oziru odločujejo našo usodo. NaJm torej ne more biti vseeno, če je uprava takih korporacij pravična ali krivična, pristranska, ali nepristranska. Tudi v tem oziru velja pregovor: Kajkor si postelješ, tako boš spal. Če se sedaj vprašamo, smo li zadovoljni z upravo kranjske dežele? Tri četrtine prebivalcev bi takoj izreklo: Ne in ne! Predaleč bi se danes spuščali, ko bi le mimogrede hoteli omenjati »slavna« in »pravična« dela naše deželnozborske večine. Znana so nele po Kranjski, ampak no celi Avstriji kot nekaj posebnega. Vsakega poštenega deželana je torej dolžnost, da skuša odpraviti take vnebovpijoče razmere. Poskus se je že pri bivših deželno-zborskih volitvah napravil. Da ta poskus ni imel uspeha, je krivo temu pomanjkat-nje organizacije, nevedno tavanje in malodušnost v vrstah vseh onih, ki so nezadovoljni s takim gospodarstvom. Organizacija in korajža mora biti! Organizacija se bo sama od sebe natihem razvila. Naša naloga pa je, da ohrabrimo vse pošteno misleče ljudi za delovanje v, prid samostojne kmečke organizacije. Zavihajmo si rokave! Vsa malodušnost, vsak strah pred klerikalci in njih naravnimi zastopniki mora izginiti. Zadosti slabo za samostojnega kmeta, če ne dela tako, kakor je njemu prav; če se ne pokaže takega, kakor je v resnici. Ostani ti pri svojem delu, mene pa pusti imeti lastno prepričanje! tako naj vsakdo zakliče klerikalnemu agitatorju, bodisi župniku ali kaplanu. Če pride do ostrih nasprotij, se tudi teh ne ustrašimo. Brez boja ni zmage! Vse leto je »Slovenski Dom« vzpodbujal, bodril in klical na delo. Gotovo ima »Slovenski Dom« jako veliko zaslug, da se je misel za samostojno kmečko organizacijo tako prijela naših kmetovalcev in da je postala po zadnjih deželnozbor-skih volitvah zahteva vseh onih, ki so z glasovnico v roki tako obilno protestirali proti klerikalni vladi. Zato je pa potreba, da se »Slovenski Dom« razširi v zaldnjo gorsko vas, kajti časopis ustvarja prvo podlago organizacije. Iz zvestih bralcev »Slovenskega Doma« postanejo dobri agitatorji. Čim več torej bralcev našega lista, tem številnejša bo organizacija. Z zavihanimi rokavi, odločno in trezno se potegujmo za svoje pravice in če bomo malodušni, mora biti zmaga naša! Po novem letu. Ko smo lansko leto stopali v novo, ravnokar preteklo leto, smo si v srcu želeli, da nam bo to leto doneslo boljše čase, kot smo jih imeli dosedaj. A motili smo se. Kot že zadnjič, moramo tudi danes ponovno omenjati, da tako neugodnega leta kot je bilo preteklo, nismo irneli že več let nazaj. Ne le, da je celo leto vse ječalo in stokalo pod pritiskom, ki nas je tlačil, smo preteklo leto imeli mnogo razočaranj. Dogodili so se slučaji, katerih si niti v sanjali ne bi mogli misliti, vendar, ko so se stvari počasi razjasnile, smo vzklikali: pri nas ni ničesar nemogoče! Na kmetih smo preteklo leto dobro čutili. Koj v pričetku leta smo napeto pričakovali, kaj se bo razvilo iz vednega rožljanja z orožjem. Stari ljudje so pravili, da tako slabih časov ne pomnijo. Denarja nam je primanjkovalo na vseh koncih in krajih in kdor ga je moral imeti, je bil lahko vesel, da ga je, seveda proti visokim obrestmi, sploh dobil. Ljudstvo, same mlajše in boljše moči, pa se je lani izseljevalo kot še nikoli. Doma bomo pa: namesto, da bi svoja polja pošteno obdelali, imeli — nič! Naše, že itak zanemarjeno kmetijstvo peša leto za letom, sedaj pa, ko smo izgubili še toliko delavnih moči, bo pa še bolj. Poznam posestnike, ki so bili skozinskoz trdni, a prišlo je slabo lansko leto in pustili so kmetije svojim ženam, sami'pa se podali za boljšim zaslužkom v — Ameriko. Ni malo takih slučajev po celi deželi. Eno pa je, kar nas more preteklo leto veseliti. To so volitve, ki so se vršile v decembru v deželni zbor. 31.000 glasov samostojno mislečih volilcev proti 50.QOOO klerikalnim v splošni kuriji, to pomeni to^-jliko, kot to, da se je ljudstvo pričelo zavedati, da se ne bo pustilo več dolgo vleči za nos raznim pijavkam, ki pod krinko slovenske ljudske stranke sesajo naše ljudstvo. Zastonj vpijejo gospodje dan za dnevom, da je vse ljudstvo v njihovem taboru. Tudi kmetje bomo spregledali in še počasi otresli vpliva farovžev. Zato pa bo treba skrbeti za samostojno kmečko organizacijo, s katero bo treba pričeti tudi pri nas in potem se znajo v doglednem času razmere mnogo spremeniti. »Slov. Dom« je preteklo leto vršil popolnoma zadovoljivo svojo nalogo. Zato pa je bil tudi preganjan kot malokater drug list. To naj mu služi v novem letu v bodrilo, da bi še z večjo vnemo zastopal naše koristi. Zato je le želeti, da ga kar mogoče razširimo med jjudstvo in v to mu kličem: Delaj v novem jletu, v prospeh kmetskega ljudstva s podvojeno močjo! Vsem pa želim, da bi nam bilo letošnje leto mnogo boljše od lanskega! dovodom toafočitve »Slov. Doina« prosimo, da se Vedno zapiše, ako je pošiljalec nov naročnik ali star. RAZGLED PO SVETU. Črnogorska kraljica. Bolezen kraljice Milene je postala zelo nevarna. Bati se je najhujšega. Zarota proti carju Ferdinandu. Kakor poročajo »Daily telegraphu«, je bolgarska vlada baje svetovala carju Ferdinandu, da naj za nekaj časa zapusti Sofijo, ker je policija zasledila zaroto proti njemu. Poročevalec dostavlja, da lioče kabinet v resnici samo kralja odstraniti, ker namerava vlada provzročiti sama državni prevrat. Garnizija v Varni se je baje uprla. Ruski konzulat v Pragi. Ruski zunanji minister je predložil dumi zakonski načrt, glasom katerega se pooblašča vlada, da kupi v Starem mestu v Pragi zemljišče, vredno 80.000 rubljev, kjer naj se zgradi ruski konzulat. Albanske razmere. Te razmere morajo biti strahovito nejasne. Prihodnji albanski knez bo našel kar pet vlad. In vse te vlade si leže v laseh. Kakor hitro se bo torej princ Wied hotel približati eni izmed teh vlad, ga bodo prijele že druge vlade za ušesa. Te vlade pa se tudi prokleto malo zmenijo za sklepe velesil. Vsaka ima drugega kan-didatai in si ne da dopovedati, da Albanci sami nimajo prav ničesar govoriti o tem, koga bodo dobili za kneza. Tako daleč so ubožci še zaostali v kulturi, da jim ne gre v glavo, da je njih prva dolžnost molčati. Zlasti neprijeten za kneza Wieda je baje sedaj pritic Fuad, ki se zabava sedaj v Parizu. Več albanskih deputacij ga je že šlo iskat v Pariz. Kaj pa potem, če pride princ Fuad prej v Valono, kakor princ Wied? Se bolj neprijetno za princa Wie-da» pa bi bilo, če se postavi albanski narod na stran princa Fuada. Italija se nikdar ni posebno ogrevala za princa Wieda, posebne simpatije za njega je kazala naša vlada. Ker pa ima naša vlada že pri vselr svojih podjetjih na Balkanu tako smolo, je pričakovati, da je tudi v tem vprašanju ne bo zapustila tradicijonalna nesreča in Italija se bo smejala v pest. Italijanska vlada se bojuje že danes precej odkrito proti avstrijski politiki, ki jo odkrito in. popolnoma upravičeno imenuje panger-malnsko. Da pa pridobiva Italija v Albaniji vedno vsč tal, to dokazujejo dejstva, ki jih ni mogoče ovreči. V Draču obiskuje n. pr. italijansko šolo 120 otrok, avstrijsko pa samo 7 otrok. Podobno je v Skadru in v Valoni, pa tudi otroci, ki so obiskovali avstrijske šole, znajo italijansko in so vzgojeni v italijanskem duhu, ker se vrši poduk v italijanskem jeziku. Princu Wiedu torej gotovo ne bo v Albaniji postlano na rožicah, za enkrat pa še niti ne ve, ali naj pošlje svojo krono, žezlo, prestol in druge vladarske utensilije v Valono, Drač ali Skader. SLOVENIJA. s Imenovanje deželnega glavarja in njegovega namestnika. Kakor poroča »Slovenec«, je dr. Ivan Šušteršič zopet iirnenovan za deželnega glavarja kranjskega, baron Lichtenberg pa za njegovega namestnika. Torej vendar! S tem imenovanjem se je klerikalcem pač odvalil težak kamen s prsi. s Dr. Ignacij Žitnik. Po dolgi bolezni je v tukajšnjem Leonišču umrl državni in deželni poslanec kanonik dr. Ignacij Ž i t-n i k. Pokojnik je stal dolgo let v javnem življenju in si je pridobil simpatije in spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. Svoje javno delovanje je začel d. Žitnik kot urejdnik »Slovenca«. Ob času prvega katoliškega shoda so nastopili klerikalci proti njemu. Najprej je hotel dr. Šušteršič pripraviti Žitnika ob mandat, potem ga je hotel škof Missija odstraniti iz Ljubljane in ga poslati na kmete. Žitnik se je z veliko težavo ubranil tega preganjanja. Šel je v Rim in tam na nekem cerkvenem zavodu napravil doktorat. Vrnivši se v Ljubljano, se je s klerikalno stranko pač poravnal, a kake večje vloge ni igral niti v stranki, niti v deželnem ali v državnem zboru. Kanonik je postal šele pred nekaj leti. Pokojnik je bil'zelo koncilijantnega značaja in je užival vsestransko spoštovanje. Vsi, ki so ga poznali, mu ohranijo prijazen spomin. s Dr. Ignacij Žitnik t. Šele 56 let star 'je moral dr. Žitnik umreti. Imel je raka v želodcu. Velike bridkosti, ki so mu jih prizadejali njegovi lastni pristaši, so njegovo bolezen gotovo kolikor toliko pospešile. Žitnik je bil klerikalcem vedno premalo klerikalen in preveč naroden. To so mu dali občutiti že na prvem katoliškem shodu, to je bil vzrok, da! ga je hotel škof Missia premestiti na kmete, vsled česar je dr. Žitnik takorekoč pobegnil v Rim in to Je bil vzrok, da se je hotel dr. Šušteršič že pred leti otresti dr. Žitnika in je poskusil preprečiti zopetno kandidaturo pokojnika v deželni zbor. Ni še posebno dolgo tega, da je med klerikalci in med dr. Žitnikom prišlo do jako ostrega konflikta. Dr. Žitnik se namreč ni hotel držati bojkota, ki ga je sklenila klerikalna stranka proti slovenskim naprednjakom. Klerikalci so nanj hudo pritiskali, a 'opravili niso ničesar, Žitnik je ostal na stališču, da je kot poslanec zastopnik vseh prebivalcev svojega okraja in da je njegova dolžnost, se poganjati za njih koristi; naj so zarij glasovali ali ne. Tega ni Žitnik nikoli prikrival, po tem se je ravnal in zato je imel tudi pi-i volitvi tako lepo stališče. Zaradi bojkota je torej prišlo med dr. Žitnikom in klerikalci do nasprotja in to je moralo biti že jako ostro, kajti dr. Žitnik je grozil, da izstopi iz stranke in da bo potem samostojno kandidiral, če stranka ne odneha od svoje zahteve, da se mora tudi on držati bojkota. Te grožnje so se klerikalci ustrašili in pustili so od tedaj dr. Žitnika v miru. s Iz deželnega odbora. Za nadaljne adaptacije v prisilni delavnici se dovoli, oziroma priporoča deželnemu zboru nov naknadni kredit 6000 K, ker prvotno v to svrho določeni kredit 20.000 K ni zadoščal. Oskrbnina za vzgojevališče se poviša za 20%. — Telefon na Završnici. Sklene se telefonska zveza Bled - Zavr-šnica - Jesenice - Lesce - Radovljica, ki se izpelje na brzojavnih drogovih državne železnice, ako se za to izposluje dovoljenje. Po mnenju referenta bo to pričetek splošnega gorenjskega telefona. — »Zadružni zvezi« dovoli večina za leta 1912 izvršene revizije izredno podporo 4000 K, »Gospodarski zvezi« pa za razstavno lopo 3500 K. — Občini Moste se dovoli za; novo šolsko poslopje preostanek dotičnega kredita za leto 1913 v znesku 1000 K. — Dr. Jakobu Šilcu, prefektu v Marijanišču se podeli vseučiliška ustanova letnih 1600 kron. — Proračun mesta Idrija se vsled pritožbe kaplana! Oswalda in rudniškega erarja proti glasu naprednega deželnega odbornika izdatno pristriže. Zlasti- se za prezidavo slavnoznane hiše št. 509 vpo-stavljeni kredit 40.000 K zniža za 20.000 kron, kredit za ceste od 8000 K na 3000 K itd. Tudi se sklene stroga revizija vsega občinskega gospodarstva. s Kamila Theimerjeva ter »Slovenec« in »Gorenjec«. Kakor znano, je obtoženi urednik »Slovenca« gosp. Mihael Moške r c preprečil zadnjo porotno razpravo, ki bi se imela vršiti na tiskovno tožbo gdč. Theimerjeve, v zadnji uri s tem, da jje predlagal delegacijo dunajske porote. Da onemogoči nadaljno zavlačevanje te tiskovne pravde, se je pa gdč. Theimer-ijeva temu predlogu pridružila, zaeno pa še zahtevala, da naj se tudi gosp. Janko Florjančiča, odgovornega urednika »Gorenjca!«, prestavi pred dunajske porotnike. Že določeni porotni razpravi sta se morali vsled tega preklicati in spisi predložiti kasacijskemu sodišču. Kakor pa sedaj čujemo, je kasacijsko sodišče odklonilo vsako delegacijo, ker za to ni podan noben postavni razlog. Obe zadevi prideta torej v bodočem porotnem zasedanju na vrsto pred ljubljanskim porotnim sodiščem, s Pozor! Po mnogih sodnih okrajih na Kranjskem se poslužujejo sodnije županov za dostavljanje civilnih, kakor kazenskih spisov, in sicer brez odškodnine. Značilno pri tem je to, da dopošiljajo sodišča županom večinoma spise v kazenskih stvareh, dočim se civilni spisi dostavljajo potom sodnijskih slug. Torej: spise v kazenskih zadevah, za katere občine ne smejo pobirati nikake pristojbine, naj dostavljajo občine, oziroma župan, spise v civilnih stvareh, za katere se sme pobirati pristojbina, pa dostavljajo . sodišča sama! Kmečki župani dostavljajo taka dostavljanja večinoma sami, ker nimajo sredstev, da bi si najeli kakega slugo, letajo po občini gori in doli in to vse brezplačno, ker mislijo, da mora tako biti. — Raditega se vsem občinam in gg. županom naznanja, da občine niso dolžne dostavljati sodnijskih spisov. C. kr. upravno sodišče na Dunaju je dne 1. maja 1901 pod št. 3421 v imenu Nj. veličanstva cesarja razsodilo, da občine splošno niso dolžne dostavljati sodnijske spise v kazenskih stvareh, marveč da se morajo taka dostavljanja vršiti navadno po pošti, in le v izrednih slučajih se lahko zgodi, — če gre za kak nujni slučaj, — da se posluži sodnija občine za kako dostavljanje. Naša država ima dovolj denarja in je čisto nepotrebno, da bi se naš ubogi kmečki župan zastonj ubijal za državo. Če pd hoče katero županstvo še vnaprej opravljati sodnijsko dostavljanje v kazenskih zadevah, naj zahteva za to odškodnino, tisti g. župani, ki pa nočejo tega posla več opravljati, naj se sklicujejo na gori navedeno razsodbo c. kr. upravnega sodišča ter enostavno odklonijo nadaljnje dostavljanje. Mnogo časa zapravi marsikateri človek s tem, da toži in jamra, ako trpi vslsd trganja, bodenja, bolečin v križu ali lie-xenšusa. Mnogokrat se s tem preživi najboljša leta v življenju. In te bolečine je vendar tako lahko odpraviti, ako se rabi Kellerjev bolečine odpravljajoči zeliščni esenc - fluid z znamko »Elsafluid«. Mi smo se sami prepričali in priporočamo svojim čitateljem 12 steklenic za 5 kron franko naročiti, to pa od dvornega lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve odvajalne »Elsa-kroglice« 6 škatljic za 4 krone, naj bi bile vedno pri hiši. s Pijanec iz navade se pogosto izpre-obrne in preneha pijančevati, če mu daš nadomestilo za alkohol. Tako nadomestilo je lahko kava; seveda mora biti dobra, sicer ne bo dosegla svojega namena. Dobro kavo pa napraviš le, če ji prideneš Kolinske kavne primesi, ki je znana kot najboljši kavni pridatek, kajti kavi daje okus, vonj in barvo. Tako kavo pa vsak rad Pije. Kolinska kavna primes je poleg tega tudi edino pristno domače blago te vrste. Rrav toplo jo torej priporočamo. LJUBLJANSKA OKOLICA. Star prijatelj Ciril - Metodove družbe. »Slovenec« — obsojen. Na Viču še ni bilo Ciril - Metodove prireditve, da ne bi »Slovenec« oblajal podružničnih odbornikov. Pri zadnji veselici je vzel v obdelavo predsednika gosp. župana Oblaka ,in blagajnika Pekleta. Z lažnjivimi solzami pripoveduje »Slovenec«, da so skoraj ubili hčerko kovača! Jerasa, ker le - ta ni hotel iti na veselico. Proti »Slovencu« je bila vsled tega obrekovanja vložena tožba. Na Viču so bile od strani »Slovenca« za razpravo strašanske priprave. — Solnčev Janez je švigal kot telefon od eks-poslanca Ravnikarja k Jerasu, od Jerasa v farovž. Prišla je obravnava. »Slovenčevega« dopisnika ni bilo k sodniji, pač pa yie poslal dve, za »Slovenca« silno vneti priči g. kovača Jerasa in njegovo gospo soprogo. Sodišče je spoznalo odgovornega urednika Moškerca krivini in ga obsodilo na 20 K kazni in pa v povrnitev pravdnih stroškov. Približno 200K bo stalo »Slovenca« njegovo obrekovanje. Seveda župnik in eksposlanec bodeta še naprej obrekovala in pisarila, kajti župnik je v nedeljo sam pridigal: Če gre za božjo čast, potem se sme bližnjega blatiti in sramotiti. Podpiranje podružnice pa naj bo odgovor obrekovalcem! DOLENJSKE NOVICE. d Iz Hotiča. Vsem našim somišljenikom želim srečno novo leto! Bodimo vsi kmetje vstrajni in združimo se. Naročimo si tudi »Slov. Dom« in ga naročajmo tudi drugim. O. Rešetarju, ki je že 1 leto na dopustu in je posebno zdaj ob volitvah veliko opraviti imel ter pregovarjal može naj volijo tiste, ki radi svinjino jedo, ne da bi kaj delali, svetujem, naj pride v našo vas. Tukaj nam manjka žlic in rešet, zato boste napravili kupčijo. Ker ste tak čudodelnik, ki veste, kdaj bo kdo umrl, pridite v našo bližino, kjer boste povedali, če ste tudi v farovžu imeli tisto knjigo, ki kaže----. Pri nas je lepa prilika za postranski zaslužek, ki vam tako dobro diši. d Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Vsem prijateljem in naročnikom »Slovenskega' Doma« voščim veselo in srečno novo leto (in želim obenem, da bi še zanaprej prebiralo ljudstvo ta list, zato ne pozabite si ga naročiti v obilnem številu. Kot povsod tako se tudi pri na zaganjajo naši duhovniki v ta list, straše nas naročnike z neod-vezo pri spovedi, s smrtnim grehom, s peklom itd. Volitve v deželni zbor so minule; kot marsikje drugje, so zmagale tudi tukaj štampilje. Kar nas je neodvisnih od farovža, mlekarne in čukarskega doma, smo volili napredno in bilo nas je lepo število. Nismo se ustrašili ne prošenj, ne rjovenja in vpitja raz prižnico. Tega smo že vsega navajeni. Kakor nas je pričel župnik Mervec pikati, ko je prišel k nam, kalr poprej tega ni bilo, pika ljudi sedaj in pili bo do smrti. Znano pa je že, da rjove kaplan Strajhar, ker drugače pridigovati ne more. Čudno se pa zdi, da je pričel še mlajši kaplan Polde bruhati svoje strupene besede raz leco. Do sedaj je bil vendar spoštovana oseba od vseh ljudi v fari. Pa njemu ne zamerimo, mlajši je in to je njegov kruh. Ali zapomni naj si duhovna gospoda šentrupertska: Dosti nas je, ki smo spoštovali vaše prednike in bili spoštovan ni od njih. V tem mnenju se ni nihče za )as izpremenil in vi nas imate za liberalce, brezverce itd. Ali mi nismo zaradi vas tukaj, tukaj ste vi zaradi nas. Cerkev pa so delali naši predniki in za katerega od vas ni tukaj, mu ie odprta pot, vam in zaradi vas in od vas se neodvisnež ne bo umaknil niti en korak. Veseli so bili klerikalci zmage dne 9. decembra, da so v vasi P. hoteli vso slamo požgati, šteli so to v slavo zmage. Če bi tamošnji gospodarji premislili pretečene, sedanje in prihodnje čase, kaj se jim lahko še vse prigodi, ne bi pustili s sežiganjem slame izzivati ljudi. Slama je gorela tudi na Bistrici, baje gre pa sedaj za to, čigava je bila. Škopo so žgali pri vasi Vrh. Ker so pa Vrhovci znani prosilci za podporo — strehe jim kažejo rebra — naj bi porabili škopo za strehe. Čujte in strmite! Vrhu vsega tega je pričelo v zvoniku na Veseli gori biti plat zvona. Volitve so minule in obenem je ponehala pešati vera do prihodnjih volitev. Ves ta blagor izhaja od S. L. S.; ona dela nemir v deželi, prepir v občini, sovraštvo med sosedi, nered v zakonu, strankarstvo med otroci. Srečna dežela Kranjska, obenem ti, kmet, ki boš še zanaprej redil ko-ritarje. Zahvaljevali so se duhovniki raz prižnice svojim zaslepljenim backom za srečen izid volitev in hvalili boga. Mogočni francoski cesar Napoleon I., sloveč vojskovodja cele Evrope je umrl v pro-gnanstvu na otoku Sv. Helene. Tako hitro lahko prepade tudi stranka ljudskih sleparjev, samo kmeta naj duhovščina pusti na leci in v spovednici v miru in ne pošilja svojih klečeplazcev in petoliznikov nadlegovat ljudi s štampiijami ob času volitev. — Nikaikor pa šentrupertska kaplana ne moreta tega pozabiti in »Domoljubov« dopisnik ne odneha pisati o Vodiški Johanci. »Domoljub« piše, da smo djudje naprednega mišljenja Johaničarji in govori, da smo mi klerikalcem vrinili Jo-hanco iz Vodic. Kdo jo je vrinil? Johanca Se bila vaša in je in bode za vselej. Od majhnega je hodila v farovž, črnila ljudi, kakor se tudi pri nas ne zmasnjka takih devic. Živela je v Marijini družbi in goljufala ljudi in če je bila naša, kdo jo je hodil gledat? Ali je morebiti kdo od naše stranke veroval vam, Strajhar, v vodiške čudeže ali vašim romarjem? Nihče in Če kdo stokrat reče, da ni Johanca vaše stranke in če bi bil Bundrov osel iz Št. Ruperta še živ, tudi ta bi ne verjel. Če jje bilal pa za klerikalce prezgodaj razkrinkana, vam ne moremo pomagati in sedaj, ko je ona shranjena med ljubljanskim zidovjem in je vas, vodiške romarje, sram, bi jo nam pa radi obesili. Kdo je razkladal iz prižnic o vodiškili čudežih? Svetujem vam, pozabite nanjo, da se vam ne bodo smejali ljudje in če bi bila ona vsaj 14 dni v Št. Rupertu, bi se vam vsi na srcu ležeči grešniki izpreobrnili. Sedaj pa povejte še svojim ovčicam, kako laže »Slovenski Dom«. Opazovalec, d Iz Ribnice. Dne 30. decembra je umrl v Leonišču v Ljubljani gosp. Fratic Ficek, trgovec in posestnik v Ribnici. Pokojnik je bil cel mož, kremenitega značaja, neustrašen naprednjak in splošno priljubljena oseba. Bil je več let v občinskem zastopu, do svoje smrti pa odbornik tukajšnje posojilnice. Med svojimi tovariši je slovel po svoji veliki izkušenosti. Trža-ni in okoličaini so ga visoko čislali; sploh -je bil spoštovan, kakor malokdo. O njegovem delu priča njegova lepo urejena trgovina. Ožaloščeni rodbini naše iskreno sožalje, vrlemu pokojniku pa bodi med nami ohranjen trajen spomin! d V Št. Vidu na Dolenjskem je 30. dec. umrl gosp. Ivan Kristan, posestnik in poštar v pokoju. Bil je daleč naokrog znan in povsodi splošno spoštovan. V političnem oziru je bil zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Pogreb je bil v četrtek ob 11. dopoldne v Št. Vidu. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! d Popotnik iz Prečine. Gosp. urednik, zdaj boste videli lepega vraga. Vrag navadno sicer ni lep, ampak Vi ga boste videli, če se bo vse posrečilo, kar se po naši fari zoper Vas kuje. Ko pridem v Dol. Ka-mence, izvem, da Vas bodo Skala - Ri-tušove punce tožile, ker ste zadnjič pisali, da se ne morejo omožiti, ker so njih bratje taki zagrizeni klerikalci. — Na Hudem me je železniški čuvaj Ajdič na vse svetnike rotil in zaklinjal, da, Vas bo tožil, ker ste zadnjič peli, da si je Ajdič v spanju oči pokvaril. Jaz sem ga tolažil, naj bo pameten in naj nikar ne dreza v to pesem, ker se mu sicer zna zgoditi, da! se ga bo na bolj resen način vprašalo, po kakšni poti je on prišel do pokojnine zaradi očes, ki si jih najbrže ni v službi pokvaril Vsem pa, ki hodite ob tej progi, svetujem, nikar ne hodite ob železniški progi, ker zdaj vsi trije železni zmaji prežijo na naprednjake. Tako Planinškovi punčari, kakor tudi Ajdiču sem v slovo povedal, da če imate odveč denarja in premalo blamaže, naj le tožita. Mislim, da sem jima prav povedal. — Ko sem prišel v Prečino, mi je pa župnik že naprej prijahal, češ, da mu je žrebe poginilo. Jaz sem Tonetal tolažil na vse pomagaje, naj se vda v božjo voljo, ker je moralo biti tako in nič drugače. Vsaj Kristus ni imel nobenega žrebeta, nobene živine, pa je bil vendar več kot prečinski župnik. Vprašal sem gai, zakaj ni poklical na pomoč našega patentiranega škofovskega »kuršmida« Rantla iz Bučne vasi. Če je celo škofove konje znal »skurirati«, bi bil tudi župnikovo žrebe spravil pokonci. Beži no, me Tone zavrne. Trpen-tinovo olje in kafra vendar ni za farov-škega žrebeta, drugega zdravila pa naš Rantel ne pozna. I, kaj pa, gosp. župnik, ko bi biti žrebetu Vi sami pomagali? S čem pa, me vpraša Tone radovedno. I no, saj pravijo, da imate črne bukve, s katerimi znate točo delati, pa bi žrebeta ne znali skurirati. Potem pa imate še toliko »žegnov« na razpolago, za katere naši kristjani nosijo denarje za sv. maše. Če žegni in maše drugim pomagajo, zakaj bi pa vašemu žrebetu ne? Če so ljudje neumni, pa za take reči nosijo denar, bodi vsaj ti pameten, je dejal Tone in izginil v farovž k svoji kuharici. d Iz Št. Petra pri Novem mestu. Naš župnik'Vovko je v zadnjem času začel kar noreti, drugače si njegovega obnašanja nal prižnici ne moremo tolmačiti. Vse, ki bero napredne liste, psuje za hudiče, falote in druge take »častne« šarže. Posebno se je spravil nad otoškega mlinarja gosp. 2u-irata, ker je pri volitvah popisala nekaj glasovnic za Škerlja. Napada ga po »Domoljubu« in po »Dol. Novicah« ter mu med drugim tudi očita, da se najraje drži Jarčeve gostilne. Kako neprevidno od moža, o katerem vsi vemo, da je skoro več po gostilnah in po zidanicah, kakor pa v cerkvi. Njegov oče je po gostilnah zapravil skoro ves grunt. On sam vedno tiči pri Bojancu ali v gostilni ali pa v zidanici na 'Rupi. Sveti mož je že pozabil, kako je bilo takrat, ko so ga prišli njegovi tovariši iz Škofovih zavodov obiskat in kakšni so se vračali nazaj iz Bojančeve zidanice. Ni lepo, ampak kar je res, moramo povedati, kot svinje so bili vsi povaljani in blatni, ker so si ga v Rupi toliko naložili, da ga niso mogli na lepši način prenašati, pa so ga s svojim blagoslovljenim telesom vred »polagali« na zemljo in v cestno blato. G. Vovko, nikar ne sejajte vetra, sicer boste želi vihar! d Sv. Križ pri Kostanjevici. Pod gorenjim naslovom Čitamo v predzadnji številki »Domoljuba« več stvari, katere bodo gotovo naše cenjene somišljenike zanimale. Tako na pr. piše, da so ostali naši liberalni generali in vsi njihovi podrepniki osramočeni. Dalje, da so ti, — ne vemo pa, ali generali, ali morda samo podrepniki — razdelili polno tistih lažnjivih papirjev, na katere se ni upal nihče podpisati, ker bi sicer moral jesti »ričet«. — Omenja tudi, da so napravljali pobožne shode. Koliko neki jih je bilo? Skoraj gotovo prišteva tudi one »Marijinih devic in devičarjev«, pri katerih se je za božjo voljo prosilo, da naj nedolžne Marijine hčerke toliko časa prosijo in nadlegujejo svo-očete, dokler ne bodo zapisali ime klerikalnega kandidata. Mi vemo le za en shod, katerega je priredil naš kmetski kaindidat Matija Kožar in ta je bil v Sv. Križu v nedeljo pred volitvami kmečke skupine. Na tem shodu je govoril gosp. dr. Dimnik le o gospodarstvu dežele Kranjske, ni se pa spodtikal ob vero, kakor piše »Ložiljubov« dopisnik, katerega na tem shodu sploh ni bilo. Gospod govornik je le mimogrede povedal navzočim, kako se izkorišča cerkev in vero v agitacijske namene; da se straši ob takih prilikah raz |eco naše nevedno ljudstvo s peklom in večnim pogubljenjem. In ali ni morda to gola resnica? Ali ni znano dopisniku, kakšna je bila pridiga zadnji dve nedelji pred volitvami. Neki 701etni mož se je izrazil, da na dan Marijinega spočetja v svojem življenju še ni slišal take pridige kot letos. Ali ni to izkoriščanje cerkve in sv. vere v politične namene? Volilcev se ^e seveda vse to le malo prijelo, da niso bili na dan volitve agitatorji, na čelu njim seveda tudi oba kaplana, razpostavljeni tako, da niti en volilec ni mogel drugače na volišče, kakor mimo njih. Dozdeva se nam, da je bilo pri tem delu marsikaj storjenega, kar bi bilo kaznivo. Hvaležni smo lahko le nevednemu in dobremu ljudstvu. Če bi napredna stranka s tako silo delala za svoje kandidate, kot je delala klerikalna, se nam dozdeva, da ne bi preveč »mirjno praznovali svoje zmage«. Sploh se paj take navidezne zmage naj nikar preveč ne vesele. Dalje omenja nekaj o podporah. Občina ima danes od teh podpor jako malo ali nič. Da so pa kapnice na Brejzah in v Gradcu več kot polovico predrage, to ve danes vsak šolar, edino dopisniku se zdi to delo monda prepoceni. Tudi zgrajene so bile tako, da se je stekala v nje gnojnica jn druge tekočine, katere dajejo jako dober okus. To delo je bilo tudi šele takrat izvršeno, ko je imel skoro vsak posestnik svojo kapnico. Posestniki gorenjih vasi bi bili skoraj gotovo onemu dobrotniku, kateri je to delo izposloval, bolj hvaležni, če bi polovico tega denarja razdelil med nje, kakor pa!, ker jim je napravil kapnice 5 let prepozno. Podpore zasebnikom so bile pa strankarske. Sploh pa vprašamo »Domoljubovega:« dopisnika, ali mu ni znano, da si je izposodil deželni odbor 15 milijonov kron za popravljanje cest in vodovodov ter za druge potrebščine? Ali ni dopisniku morda znano, da je treba za to posojilo plačevati občutne obresti, — davke, vsled katerih je moralo skoraj polovico našega prebivalstva v Ameriko, katere so privedle naša posestva v dolgove? Dalje, ali je morda znano dopisniku, kdo je v naši občini dobil podporo? Ali so bili dotični v resnici te podpore najbolj potrebni? Taka stranka torej naj bo vredna zaupanja in ,ljubezni! Glede farovške hranilnice in napredne kmečke posojilnice pozneje. d Iz Škocijana. To bil je boj — za klerikalno najdvlado. Ponehal je zdaj po volitvah, toda le na videz, v resnici se pa borimo in ss bomo borili mi in oni še nadalje. Oni za nadvlado, mi za svobodo. Koliko lepše bi bilo življenje nam in onim, ko bi oni resnično skrbeli za poštenost na-iših in svojih duš, zal naše in svoje čisto življenje, za prebujenje bratske ljubezni med nami vsemi. Tako pa namesto, da bi nas imeli za ljubeče brate, hočejo nas imeti za pokorne sužnje, hočejo gospodovati našemu premoženju in našemu razumu. Cernu nam je dal Bog razum, da bi vam vse verjeli? Namesto da nam zatrjujete svojo cerkveno nezmotljivost, bi rajši priznali svojo zmotljivost ter bi nam dajali s svojim življenjem lepe zglede in mi bi vas spoštovali ponižne bolj, kakor vas spoštujemo zdaj visoke, ošabne; mi bi vas ljubili, mi bi vam privoščili blagostanje, toda hoteli bi zal to od vas le resen, znanstven pouk, včasih v žalostnih dneh tolažbe. Kaj nam koristi, ako verujemo vse natančno, kje, kdaj in na kakšen način so bili rojeni Kristus, Marijal ali kak svetnik, ako pa ne izpolnujemo zapovedi naše vesti, na primer: ne želi, ne stori nikomur hudega, ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe, in tako dalje. Kristusove nauke hočemo izposlovati, ker so lepi. Kdor veruje, naj veruje, kdor ne, ne obsojajmo ga, ako le živi po Kristusovih naukih. Boljšajte, čistite naše in vaše življenje, odvračajte nas od napak, izobražujte nas, trpite z nami, delajte z nami, to bi bilo prav in pošteno, toda ne bodite nestrpljivl, ako vam vsega ne verujemo. Niti največji učenjaki na svetu ne zahtevajo, da bi se jim vse slepo verjelo, ampak prepuščajo svoje trditve našemu lastnemu prepričanju. Le na ta način — da opustite vsako željo do nadvlade, do pravzaprav brezdelnega življenja, ostanete na svojem visokem stališču, sicer vam ^e padec zagotovljen prej ali slej. Če tudi se stokrat zmagate, naposled pride konec vaše nadvlade in začetek naše svobode. Kmet, zbudi se, spreglej! Veruj v pošteno življenje na zemlji, po smrti pa na mirno spanje po težkem trudu. Življenje je le eno, živimo ga pošteno! d Električna žica ubila konja. V torek je hlapec novomeškega trgovca gosp. Seidla peljal z vozom po cesti v bližini Cegelnice proti Prečini. Ko je dospel do mesta, kjer je napravljena električna napeljava čez cesto na polje, je konj prišel v dotiko z žico, ki je vsled teže snega počila in visela na tla. Konja je tok takoj ubil. ©©©©©©©© Razširjajte od hiše do hiše „SIov. Dom". 00000030 GORENJSKE NOVICE. g Iz Poljan. Občni zbor tukajšnjega Kmetskega bralnega društva se vrši v nedeljo dne 4. januarja ob 3. popoldne v društvenih prostorih člana Gregor Peternela po običajnem dnevnem redu. Vabijo se vsi člani, da se polnoštevilno udeleže, ker se sklepa ob tej priliki o listih, ki jih naj ima društvo v letu 1914, in o nakupu knjig za društveno knjižnico. — Odbor, g Cerklje pri Kranju. Tudi duhovnikom ni vse dovoljeno! Kaplan Hrvat, znan pod imenom hudobni norec, obsojen je na 10 K kazni ali v slučaju neizterljivosti na IMurni zapor. Daleč je prišel ta maziljenec Gospodov. Do tega pripeljala ga je Kon-čkova druščina. Seveda Konček je jedel c. kr. ričet na mesece, kaplan pa dosedaj le na dneve. Govori se, da poročamo kma-jlu o novi kazni, katera še zadene kaplana. Najbolj zanimivo pa je, kar bi seveda moralo brigati tudi ljubljanskega škofa, da se ,ima| ta kaplan zagovarjati pred sodiščem radi poneverjenja in goljufije. Kaj takega pa še ne! Klerikalci, le tako naprej, duhovščina kaže lep izgled. Njih dela jih izdajajo, dal niso prijatelji ljudstva, pač pa nesramni sleparji. g Sovodenj. Odgovor na napade s prižnice na praznik sv. Stefana v Novi Oselici. Čutim se dolžnega in prizadetega kot člaln v odboru Kmetijskega izobraževalnega društva, katerega vi hočete uničiti. Omenili ste, da nekateri dopisi v »Slovenskem Domu« izhajajo od omenjene strani. Prosim, da se slavno uredništvo o tem izrazi. (Potrjujemo, da nam od on-dotnega izobraževalnega društva ni došel nikak dopis. — Uredništvo.) Kateri farov-£ki hlapci? To je oni Jaka, tisti grdi pijanec, obrekljivec in nekdanji brezverec, ki je hotel našega farnega patrona sv. Janeza; Nepomuka iz cerkve vreči, in tega človeka vi dejansko podpirate. On je hodil po štirih drugi večer po 1. decembru t. 1. Kaj je s tem mislil in na čegave stroške, meni ni dobro znano, gotovo je pa onemu dopisniku. Zaradi plesa je boljše, da molčite, zakaj prej pri drugih niste nikdar nič omenili in še sedaj ne vidite? Očitali ste podkupovanje volilcev z vinom, a sedaj ste zavili na šnops. Z dokazi na dan in sicer takoj na takem mestu, kjer se lahko vam odgovori, ako tudi v sodni dvorani, ker sramotite na javnem prostoru, in čast krasti, to je za vse kazen. Ali so vam znani slučaji iz Stare Oselice in iz Ledin? Rekli ste, da naše društvo razširja pohujšlji-ve časopise, zakaj se ne obrnete na državno pravdništvo, ako je to res? Nevedni ljudje seveda vam verjamejo. Da društvo nič ne dela in da ni ne enega izobraženega človeka tu. Ako društvo nič ne dela, pustite je, saj bo samo poginilo, toliko izobraženi so tudi, da vedo, kje se lahko popravi dopis v časopisu, ako ne piše resni- ce, da ni treba na prižnici, katera je pripravljena za verski poduk, a ne za politiko. Zahtevate mir, kdo ga vam kali? Da boste mogli drugod postopati, ako bo še enkrat kaj enakega. Da ste zmagali s sleparijami in nasilnostmi, to tudi jaz pribijem in lahko dokažem. — Kapito! , Fr. T. g Iz Ljubnega na Gorenjskem. Na dopis v »Slovencu« št. 295, katerega je po 20dnevnem gruntanju priobčil neki dopi-sunče kot odgovor na tozadevni dopis v »Slov. Narodu«, bodi naslednji odgovor: Dopis v »Slov. Narodu« ni bil noben napad na osebo g. Lampeta, pač pa smo povedali, da pridejo Lampetove podpore in zasluge v veljavo pri davkih in raznih dokladah, kar bomo gotovo občutili kmetje in obrtniki, ker vsak dolg mora biti plačan, pa naj ga naredi Lampe ali kdor hoče. Da je pa bilo imenovanje g. Lampeta častnim občanom v zvezi s »koritom«, ostane pribito, pa naj to korito potrebuje Peter ali Pavel. Da ne bo g. Lampe preveč vesel tega častnega občanstva, naj mu povemo na uho, da se nekateri odborniki, o katerih govori v »Slovencu«, da so soglasno izvolili in podpisali Lampetovo diplomo, sedaj iz Lampeta norčujejo, rekoč: »To ga znamo, namreč Lampeta, nas nič ne velja to 'imenovanje, on nam je pa takoj poslal inženirja, da meri pota itd.« Na napade na osebo g. Ambrožiča, da on še šteti ne zna, bodi omenjeno, da ima g. Ambrožič za njegove študije primerno več znanja, kot pa neki drugi, ki je v najožji zvezi z dopisnikom »Slovenca«, ker vzlic temu, da se je priribal do mature in dve leti dremal po Dunaju in Pragi, opravlja »šlibarska« dela, za katera je zmožen vsak penzijonirani feldvebel. Toliko v pomirjenje krvi. g Iz Smlednika. Naš duhovnik preganja vernike iz cerkve. Že pred enim mesecem je zahteval, da se moški ne smejo pod korom v cerkvi ustavljati ampak da morajo pred oltar. Moški ga niso ubogali, ker je že od nekdaj tu njih prostor, dočim 'je pred altarjem prostor za otroke in ter-cijalke. Na Štefanov dan je župnik prekinil pridigo in zahteval od moških, da morajo pred oltar. Ker se mu niso pokorili, jih je začel zmerjati s cigani, kosmatinci itd. Nazadnje je prišel s prižnice in začel od zadaj moške pred altar goniti. Nato so mot-ški raje šli iz cerkve in ko je to župnik videl, je tekel v cerkev po župana, ki je sedel v klopi in mu ukazal, naj gre župan (ljudi v cerkev gonit. Župan je re šel moške nagovarjat, a ni nič pomagalo. Župan jje moral torej biti za cerkvenega policaja. Kaj poreče škof k takemu početju? Obžaluje naj, da je izmed 14 prosilcev za to faro takega nevrsdneža določil, ki bo vernim in zvestim faranom zaupanje v vero 'in cerkev umoril. Ali hoče, da postane iz Smlednika drugo Ricmanje? Povemo pa župniku, da se od njega ne bomo pustili izzivati, ker mu moramo mi za vsak očenaš plačati in je torej on od nas odvisen in ne mi od njega. Povemo mu tudi, če pride še vdrugič med nas razgrajat, da bo dobil poštene klofute, ki so mu že od par fata-nov obljubljene. Ali ni sramotno, da se Kristusov namestnik tako obnaša v cerkvi? Zato zahtevamo od njega, da nas uči nauk in verske resnice, sicer pokažemo njemu in cerkvi hrbet; naj pa potem sam zase bere mašo. Smlednik je res srečna fara! Župnik nas preganja in nesramno zmerja, kaplan je pa strasten agitator in (ima povsod nos zraven, koder ga ni treba. Kaplan zahaja zdaj tudi v napredne gostilne in sicer najbrž zato, ker je vodiško Johanco fotografiral, in ima veliko zalogo Johančnih razglednic. Te razglednice bi najbrž rad naprednjakom prodal. Na Je-perci je neki ženski poginilo živinče, zato .)(. Seemann, Sommerfeli) 84 (Bez. Frankfurt Oder.) a pošlje obočitvi t»ar || otrebna zdravd-u Pnajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, izogib vsem carinskim neprilikaA.m 6 jte slovenila zgoivin it Kralj Matjaž. Cena 2 K, po pošti 20 vin. več. Opatov praporščak. Cena 180 K, po pošti 20 vin. več. Obe knjigi se dobivata v Narodni knjigarni v Ljubljani. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 27. decembra 1913. Line: 64, 56, 32, 44. 38 Dvignjene v sredo, dne 31. decembra 1913. Trst: 15, 20, 46, 43, 69. Irm cene v Ijubljani 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 » ii n h- n l „ „ n HI* ii • 1 „ telečjega mesa..................... 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1....................... (prekajenega) 1 „ koštrunovega mesa . . . Prašiči na klavnici .... 1 „ kozličevega mesa .... 1 kg masla............................. 1 „ masla surovega..................... 1 „ masti prašičje.................... 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 „ slanine prekajene .... 1 „ sala .............................. 1 „ surov, margarlnskega masla 1 „ kuhan, margarlnskega masla 1 jajce................................ 1 l mleka.............................. 1 „ „ posnetega.................. 1 „ smetane sladke.................... 1 ,, „ kisle ................. 1 kg medu.............................. 1 „ čajnega surovega masla . . 1 piščanec,............................ 1 golob................................ 1 raca ............................... 1 gos................................. 1 kapun ........................... 1 puran................................ 100 kg pšenične moke št 0 . 100 „ i, t, ii 1 * * 100 ,, I, n ii 2 . . 100 n n ,i ii 3 . . 100 n n ii i, 4 100 n .| n n 5 100 ii ,j n ii 6 100 n ii i, n 7 . . 100 ii n n n 8 . 100 „ koruzne moke . . . . 100 „ ajdove moke . . . . 1. 100 „ ajdove moke . . . .11. 100 . ržene moke...................... 1 l ilžoia............................ 1 graha................................ 1 „ Teče.............................. 1 „ kaše .............................. 1 „ ričeta............................. 100 kg pšenice........................ 100 „ rži............................. 100 „ ječmena......................... 100 „ ovsa ........................... 100 „ ajde............................ 100 „ prosa belega.................... 100 „ „ navadnega . . . 100 „ koruze ......................... 100 „ činkvantina..................... 100 „ krompirja....................... Lesni trg Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu les 7‘— do 8— K Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena ................. „ slame . ... •i etelje................ „ detelja .... cena od do K h| K I h 1 60 l| 80 1 40 1 1 60 1 20 11 40 1 80 2? 1 2 — 2 j 1 SO 2 20 1 40 i! 50 1 00 i 24 0 — oj — 2 6J 2 80 3 00 3 20 1 80 2 00 1 60 1 80 1 9J 2 — 1 76 1 94 2 40 0 2 60 3 — — 10 0 — 20 22 — C9 — 10 — 90 1 00 1 40 1 60 3 20 3 60 1 00 1 30 — 40 — 60 2 20 0 — 7 00 0 — 0 - 0 — 0 - 36 30 - 35 80 — 35 00 — 33 90 — 32 8o — 31 80 — '0 70 — — 27 00 — 16 00 — — >4 — — - 50 — — 44 — — - - — — — - 32 — — — — — - 32 — — — 32 — — — 26 — — 22 — — — 18 40 — — 16 80 — — 18 60 — — 24 Oj — — — — — 19 — — 18 50 — — 22 CO — — 5 00 5 8 00 4 09 6 00 0 00 0 — 0 00 0 — »t ii Hitro staranje mnogih ljudi, ki bi morali pravzaprav stati šele v »najboljših letih« je gotova posledica zanemarjanja zdravja. Mnogo dlje ostanemo sveži, zdravi in mladi, ako se potrudimo samo toliko, da vsako zmanjšanje svojega dobrega počutenja takoj odstranimo. Iz bolečin v križu, bodenja v straneh, trganja, bolečin v hrbtu in drugih bolečih trpljenj prehlajenja se tekom let razvije protinsko in revmatično trpljenje, ki nas predčasno napravi okorele, sključene in stare. Imeli smo pa večkrat priliko se prepričati, da se take nadloge s Fellerje-vim rastlinskim esenčnitn fluidom z znamko »Elsafluid,« dajo preprečiti in celo pri zastaranih boleznih odstraniti. O tem piše g. dr. M. David v Silniawi pri Jaroslavu: »Zahvaljujem se vam najtopleje za vaš Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«, ki se je pri vseh na revmatizmu slonečih bolečinah sijajno obnesel. Priporočani Fellerjev fluid, kjer ga je treba, najtopleje.« Tudi naši bralci naj bi se poslužili tega nesebičnega migljaja in si dali za 5 K franko poslati tucat malih ali 6 dvojnatih steklenic tega staropreizkušenega, bolečine blažečega domačega zdravila. Pri bolečinah, ki pridejo iz želodca, gorečici, tiščanju želodca, kislem vzpeha-vanju in pri telesnem zagatenju jemljite Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice«, ki jih našim bralcem po lastni izkušnji resnično lahko priporočamo. 6 škatljic od tega pošlje za 4 krone franko ravnotako kakor »Elsafluid« lesarnar E. V. Feller, Stubica, Elzin trg štev. 318 (Hrvatsko). dux. Aškerčevo poslednje delo: Atila v Emoni. 1 Cena broširane knjige 140 K, vfizane 240 K; po pošti 20 v več. Naroča se v Narodni knjigarni v Ljubljani, S /as tri a tovarna ur v Švici m j® /ahteva je znamka za Ml (U! Dr. pl, Trnk6czyja Sladni čaj je praizvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravje. Za dolenčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh olrok. Za vsakega bolnika izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zajuterk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstvu 50°/o na denarju, 2/s na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. 'U kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko. Glavne zaloge so v lekarnah Trnkticzv: na Dunaju, Josefstadterstrasse 25, Radetzkyplatz 4, Schonbrunner-strasse 109, v Gradcu, Sackstrasse 4, v Ljubljani, lekarna Trnk6czy zraven rotovža. — Zena lastnika te lekarne je vzgojila svojih 8 zdravih otrok s Sladinom. m st Edina SLOVEJSTSIEfZ-A- crožna tovarna ! g PUŠK ARNA „P. WERNIG j!:: BOROVLJE - KOROŠKO PIŠITE PO: CENIK 1013 61 PUŠKE STREUIVO POPRAVILA Najboljši češki nakupni vir. [eno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 3 K, bolj Sega 2 K 40 h, prima polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; bolega, puhastega 6 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega G K 40; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, linega 10 K, najiinejSi prsni puh 12 K..— Kdor vzame 6 kg dobi Iranko. Zagotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni* koma, vsak 80 cin dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K; 14, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 18—, K 14 70, K 17 80 in K 1-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki K 4*60, 6 20 in K 5 70; podpernica iz močnatega ritastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Široka, K 12-S0, K 14*80. RapoSiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se vrne denar. „ 63 S.BenlschjDešenice, št. 953, Češko. IV Bogato llustrovan cenik zastonj In Iranko. ~VMB Danes rdeč — jutri mrtev! se bi lahko opravičeno trdilo z ozirom na stotero sredstev, ki se jih danes v časopisih naznanja, da jutri zopet iz pozorišča izginejo. Tu ut pomaga nobena reklama ko sredstvo samo ne drži, kar naznanilo obljublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno in brez vsake reklame na dva sredstva, ki sta se že od zadnjega stoletja sem kot popolnoma zanesljiva izkazala in sicer: 1. Izborni Fellerjev zeliščni fluid z znamko ,,Elzafluid'1, kateri — kakor smo se sami prepričali — odpravi bolečine mu-skeljne in kite, vpliva vživljajoče in poveča opornost, prepreči mnogo revmatičnih in lahkih bolezni, ki se jih dobi vsled prepiha ali prehlajenja. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici franho 5 kron Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, pečenju (sodbrennen), teži v želodcu, nagonu k plu-vanju, slabostim, kovcanju, napenjanju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspehom rabi Fellerjeve odvajalne Rabarbara-krogljice z znamko ,,Elza-krogljice“ 6 škatljic 4 krone franko. In vedno čujemo zopet reči : Ničesar ne grč čez dobroto obeh Fcllerjevih preparatov z znamkama Elzafluid in ,Elza-krogljice‘, ali pazi naj se pred posnemanji in naroči naj se ju pristno s tem, da se natančno naslovi na: E. V. FELLER, lekarnar v Stubici, Elzaplatz št. 318 (Hrvatsko) i Sifilitiki! Pojasnilno brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerleld 84 (Lausitz). 94 3» Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica Stev. S., lastna hiša. Obrontji«\iog6 na knjliloe s 43400 v tokofiem računu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovplačanl delnISkl kapItai 8,000.000 kron in 1.00.000 kron rezervnih fondov ponuja najvedjo varnost za ve* tuji denar. Promet na leto 6dz 1400 mlllonov kron. Preskrbuje vse denarne zadeve najku.antneje. 6 POMke V SplitU, CelOVCU, Mil, SardJeVO. GOttl Ifl Celjll. ----------- Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. ..... j VV* priporočamo našim Kollll$ko Cikorijo j Ji * K gospodinjam k k iz C9IJTC slovenske tovarne v Ijubljani. 3 <-T.2» 2 o * d •Bi=>O g > o. to .S. ug *y rr o <3 +3 'ra § > u g “ " ~T C o H a d il "S E-* (/) TD C 5 c -C C3 — u » - N Nx: — rs c r u. u ! BT3 C N */) _ — iO o p 00 JAfl&sl •S S -* E O C N N E^Si« •c S-° ftoS^ .S, 0-ž £..«* rt ° ’n 5i «1 'd‘2 OJ >M E£ T3 00 fl) ><3 s -S ~ .«2 2 .SSj.3 (0 S 0) >N w C/3 jD K/) O ISŠg’0* j- N > c — s^Trt a> ■3> tT-55^ . ■g1?« « E 5 D.C> c/) .S-5 — «2 S ?Sj D 3 T3 o -* . C/J OJ S >N JS rt ^ rt Z o. Samo 5 dni iz ■iSSBSsč E»1W- * Brzoparnikl: 13 France, La Provence, La Savoie, La Lorraine, La Touraine, Roshambeau. s Samo pet dni! : vozijo francoski brzoparnikl, najkrajša in najcenejša vožnja. Veljavne vozne listke (šifkarte) za Ameriko in vozne liste iz Amerike nazaj v domovino po najnižji ceni - izdaja edini —: Ed. Šmarda oblast, konces. potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18. » hiši Kmetske posojilnice, nasproti ,Figovca1. Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti moški oslabelosti? Velezanimiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska 94 Ir. med. H. Seemann. Sommerfeld 84 (Ffo.). Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse, mogoče (aparate, krog-Ijice, metode, praške takozvana ojačila itd), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov. lovljena leta 1831, Ustanovljena leta 1831 ISTaivsčia zavarvalnica a-srstrO- Ogrslre države. i m m m m mmmtfo ^ w ■......... mn\m i i Trsta Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta it 2, v lastnem doma. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbe zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912 zavarovalo se je 21.380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1100 miiijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron. ———— Ustanovljena 1881. rri«»iir.|iuM.Br. ai.9tH.4wH. Pr, ogr. pod«, hran. št. f0.804. r. z. z n. z. I n N n N v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18 v lastnem zadružnem domu. Žiro-konto pri avstro-ogrski banki. Obrestuje hranilne vloge po 43/4% brez odbitka rentnega davka, katerega pla&uje posojilnica sama za svoje vložnike. —— Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ■■■ ■■■ ves denar pri njej popolnoma varno naložena ■■■ C3-ospcd.a.rstTro posojilnice •vodijo grospodje: Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Len6e, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani. Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški. Franc Jarc, posestnik v Medvodah. Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani. Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani. Rezervnega zaklada kron 800.000. Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.—4. Ob sob atah In dnevih pred ornzntki od 8.—1. popoldne. Tisk »Narodne tiskarne« v LjuDljani.