73. sievilka. Ljubljana, sohofo 30. nmrca. XF. leto, 1878. Ilhajtt vsak daa, izvki'Uu& '■ ii«;iei|.to i» (Liovc jjc £?».!ui:&it, Uv volja po poJti (..nijoMiitn *a R7aU'o-gRerBko đetolc z* ćelo loto 16 ffld., sa pol leta 8pld., at cotrt leta 4 £■! požti prejemau za ćetrt leta 3 pld. — Za oznanila se plaćice od čotirisuipue peM-vrttsi H kr.. 4s *o OKCHuilo ookrat tisk.'i. r? kr., ia' ae >lvahr:U in 4 kr. ee »e tri- ali veSkrat tiska. Dopisi naj ae ■■ ■ i.nu.S. ■.-■■■rt, — U^knpt«! mi kc v*a£ajo. — Uroti utA tvoja v Ljubljani v Frunc Kolmiinovoj h!8i S1-. 3 „gledulifika stollm". OprHViiiBivn, na ki'.turo -,' ■• i^jtv.Uic oosuJjrtti nAJ^ni^iv trklAmacijo. '*nuntta, t. f, admiiuH^ntivne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej hiii. Telegrami „Slovenskemu Narodu". London 29. marca. Kraljica je aprejela ostavko (demisijo) lorda Der-byja, ka toro je ta vlo/il zarad toga, ker ee je rezerva sklicala. On ostane v uradu tako dolgo, da se njegov naslednik imenuje. — Obema zbornicama anglcškcga parlamenta je vlada naznani 1 a , da BO rezerve skličane. Dotična poslanica angleškc kraljice bode parlamentu došla v ponedeljek. London 28. marca. V spodnjej zbornici je angleska vlada poročila, da ruska vlada v svojem včerajšnjem odgovoru ostaje glede predloženja niirovnega dogovora pri svoj ej prejšnjej izjavi. — V zgćrenjej zbornici je lord Beaconsfield po-ročil, da je lord Derby odpovcdal se jninisterstvu, ker je rezerva sklicana. Rim 28. marca. Papcž je izdal alo-kucijo, v katerej naglaša žalostno stanje papežkega 6tola, ki, nasilno oropan svoje gvetovne oblasti, nema polne svobodne in neodvisne porabe svoje moči, Papež za-trjuje slovesno, da bode vse skrbi obračal v to, da varuje pravice cerkvene. Niši državni pjsianci. Z Dolenjskega [Izv. dop.] Z veseljem biiio ćital' v vašem li.-tu govore slovenskih potthtnctiv dr. Vušnjuka in Viljenia Pfeiierja. 0^1 prvoga smo uže Vfljtui brati, da pri vsakej priliki zavzdigue juvuo glas za narodne naše pravice; od dru zegu, od P fe i fe r j a, nas pa tako krepka in resniča beseda, kakor joje zadnjič go-voril v državnem zboru o naših okraj nih glavarstvih, tem bolj veseli, ker je g. Pfeifer ravno izvoljenec našega dolenjskega kota slovenske Krajino. Kuko moCno je g. Tfeifer s svojim govorom o okrajnih glavarstvih na Kranjskem (priobčenem v št. 67. in G8. „Slovenskoga Naroda*'.) pravo zadtl, v osir dregnil, to je doknzal ravuo tako dolg kakor neumen dopis iz Krškega v „L. Tagbl." — „Resnica v oči koljo" — ta pregovor se more rabiti kot ves odgovor na ono zabavljanje — zađe te ga kriškega dopisnika, kateri baš a tem, da podobne dopise za „Tagbl." kuje in slabe dovtipe v „Tagbl." prežiekuje, dokazuje, kako je Pfeifer prav imel, Če je o njemu podol-nih Ijudeh rekel, da nemajo n obenega p ra vega duševnega dela. Na govor dr. Vo^njakov se je bil pa oglasil lisjak Dežman sam in ga deinentiruti poskušal. Tuđi nesramno besedovanje tega polititnega Btartga gre^nika, renegata ali uskoka Dežnibiia, snio v „T;igbl." čitati slučajno priliko imeli, in zanimalo (sti in govori, da vse te pritozbe so nićeve, — kakor da bi se nam prav dobro godilo! Za železnico in druge obute se še nikoli zmenil nij t Iz državnoga zbora. Z Duuaja 28. marca. [Izv. dop.] V malo dneh, koncem tega meseca, po-teče začasni obrok, do katerega sta naš in rgerski državni zbor nagodbo bita podaljJala. Ker se v tem času nagodba še nij sklenila, predložila je vlada postavo za daljno podalj-^anje na dva meseca, do konca maja. Državni zbor je, nad čemer nij bilo dvomiti, postavo z veliko večino sprejel, a ne brez debate. Za postavo je govoril grof Koronini iz Gorice, ki je ćelo zgodovino Avstrije prednašal in svoje 0 razvoji človeškega dela. (NecUljtiko prcduvanji) goap. Karla Krizmana v Ij ubij. č>ta!nici) Govoreč o denašnjem svojem predmetu, ne bodeni razpravljal onili vzviienm idej, s kate-rimi so se bavili največji duhovi vseh Časov in narodov, idej, katere m blažile srce in um bturoduvniin Gtkom in K niljunom, iu po ka-ttrih liiepuiu vsi omikam ljuilje. Moje predavanje se bode sukalo okolo vprašauj, katera ee zdo velikim zelonavadua; vpražanja, o ka-terih inui>ikdo todi: „to je vse materijalistično, lo tare duh, ga odteguje idealizmu m vleče v prozaično mižljenje." HeKiiićuo je to. Premišljevanje o „člo--veakem delu i u njego veni razvoji" je xes bolj muterijulističuo, in cika na vsakdanjost, in idealisti o tem ničesa slišati nečejo. S tem ^anikanjeni pa se ta v^rašauja ne dade iz- rtuiti iz sveta, marveč v nuštm času zadobivaj o vedno večjo iu veejo veljavo, in ne zdi se mi pretiruno, ako I!uklty piše: vse, kar je človek dosegel, dosegel je s svojim delom. Itazen tega pa ima to preinišljevanje tuđi vzvišeni pomeli, ker ouo nam predočuje veli ktiusko borbo človeškega rodu s protivuimi uaravnimi elementi, ono nam kaže, kako se je človek vse svoje žive dni trudil na zemlji, kako se je niueil in kako je v potu svojega obraza jedel svoj vsakdnuji kruh. Nadejati se smein torej vsled tega, da je stvar sama vredua obče pozornosti. Ćloveško telo je sestavljeno iz vefi po-samezuih orgauov ali delov, katerih vsuk ima svoj posebun posel. PiMneruo delovanje orgauov človeškega telesa je življenje. Pri tem dclovanji pa vsak organ i/gubi svojo tvariuo, katero je treba nadoinchtiti iz naravnih stvarij. Nadalje mora človek svoje telo varovati napram mrazu in -vremenu; on se mora, ker je po naravi najslabeje oborožen z orožjem, braniti pred zverino in svojimi bovrstniki. Pridobljeuo hrano in orodje, katero je za več-kratno porabo pripravljeno, je tuđi treba varovati pred vnanjimi elementi. Tako je po vseh svojih potrebah človek navezan na vnanjo stvari, katere pa v pivot nem stanji ne ugajajo vsem tem potrt-bam. Nekatere so uicer zato sposobnu ; nekutere zopet ne. Banane, onuuc, divjad in druge živali dajejo hrano človeku, za drugo potrebe pa si mora človek še le pripraviti stvari, mora jih obdelavati, to je v tako stanje pripraviti, v katerem služijo njegovim potrebnm. Ta dejanju, s katerimi človek naravne stvari dela sposobne, da ugajajo njegovim po-trebam, imenujemo delo. Oloveško delo po tem takem nij prvoten poj em; temveč moramo v njem ločiti tri elemente. Prvić moraličuega; energija ali vstraj-nost je pogoj vsakemu dejanju, njegov bit-stveni del. Drugič moramo ločiti intelektualno stran, ker pri vđakeui delu mora človek vt»- misli tako obzirno razvija), da bo mnogi trdili, ka je to govor ministerskega kandidata. Grof Korouini je, in to mora v^ak priznati, skoz in skoz poštenjak, sicer pa za državnika pre poetičen in prevelik idealist. Proti postavi ata po tem Se govorila iluuajski demokrat Steudel, ki je zahteval personalno unijo, iu slovenski poslanec dr. VoSnjak, kuferi je doka/ul, da je ustavoverna Ki ranka z.ikrivilu ves nered v državi. Dualističen sistem se nior.i odpra-viti. rt'ttiajst milijonov uv.-trijskih Slovu nov zabteva u Itorno, da ne tuli njim daje poput na narodna ravnopravno-.t. Vlada iu ustavoverna stranka tuknj, Tisza in njegovi pajda&i onstrun, Litave naj se oilmaknejo, in delo, katerega ne morejo dognati, naj prepuste drugim ino-žem, itd. (Ceh govor prineseni© po utenogra-iičnih poročilih. Ur.) Nikdo ne verjame, da bi ae razpravu z Ogersko v dveh mesecih dognale, potem ven-dar druzega ne ostane, nego da se zafcasna nagodba na podlagi dozdanje vsaj na dvo uli tri leta Bklene. Urž, ko so to zgodi, odstopi definitivno tukajsnje ministerstvo, in prevzame, kakor se za gotovo trdi, grof Potočki bo-stavo uovega avstrijskega ministeratva. Proti cislejtanskemu kmetijskernu ministarstvu je v državnem zboru 18. t. m. gororil posla-nec Schbnerer prav resuitne besede. Ite-kel je: „Slabe strani v centralnem vodstvu tega ministerstva so sploh znane. Zdaj kakor prej Ho birokratje, ditetantje in ne-Btrokovnjaki v prvej vrBti odlofcujoči in prav dobro pomagajo ljudstvo patiti z dozdanjo ui-stemo državnih subvencij, ki ni jao nič druzega, nego podpiranja poskusov, ki jih delajo san -jači, ki pa ne morejo posrećiti se ... Ker je dalje pospeševanje poljedelstva večjidel doze 1 n a stvar, morala bi se propustiti de -ž elani in kraljestvom, torejjepri nas kmetijsko ministerstvopopolnem nepotrebno in bi ae njegovo delo lehko inej druga ministerstva razdelilo, kar bi ceneje bilo. A1 i mar naj pri nas zarad tega inesto po-Ijedelskega ministra ostane, da se more kak rojak-minister nastaviti ali da kak ao-rodniktedanjegaministerskega pred eednika vplivno me sto doseže? (Gibanje.) To točko som omenil, ker je v Avatriji navada, da pri oblastnijah na jednetn - iu istom kraji, na pr. pri kacein okrajnem sodiftči ali pri davkariji služece osobe ne sraejo sorođne biti si in vkup uradovuti; in ker slabi izgledi dobre nravi pačijo, mUlim, da bi se bilo tutli pri ministerskom svetu tega na-rela držati." Politični m/^lrd. TVotfrtiii)«' «!<'*(*■<-. V Lj ubij a ni 29 marcu Iz Pumijn, Ucrlna in iz Pariza ofkijalni časni ki potrjujejo, da ;ui i Hi'HcmmI M ;mtt vr, ki je zdaj na Dmiuji, n»»i/nii>rno važno misijo, pridobiti Avstrijo za Kusijo in otlriniti jo od An^lije. Upa se, da bode srečo imei, čeravno Mađari zopet vse žile natezajo, da bi naSo monarhijo pripregli v nesročno zvezo z An-gleži in v vojno ?, Rusijo. Vse avstrijsko slo-vausko časopisje Ignutievega prizadevunje z veliko simpatijo spretnija. V #/«.ij»of/***•«*/ zhnraivi držuvnega zbora je v budgetnej debati £*ovoril L'H. t. ni. Luo Thun in rekel, da se bližujo naSe umnice bankrotu. Finantni minirttur je svuril, naj »e Hnan*%uo stanje ne sodi preaangviuitno, ker s samim hranjevanjem se ne moro ravnovažjo v budgetu narediti, teinuč ho niorajo tuđi do bodki po viša ti. Vlada doseza ta cilj in ga bode tuđi dosegla, ako ne bode prisiljena za brani bo vol jave države novih žrtev naklada ti. In ćelo Se v tem slu^aji nij o bankrotu govoriti (dejul je fin. minister). VnttiiJ«* evca Curlija. Tihu " gomila krije v ranjkem Cirliju žrtev nenuvadno pridnosti. Žulibog i ndiidej slovenskoj lipi odpada veja za vejo in deti, kaj hoču se svojim delom doseći; on mora poznati stvari, katere obdeluje, in njih lastnosti; on mora vedeti, kako mu bodo njegovi pridelki koristili. Končno pa priđe v po -Btev tuđi mebanična moč, brez katere delo splob nij mogoce. Skoraj bi dejal, da je mebanična moč glavni faktor pri delu; saj člo-vek z delom druzega ne stori, nego pona-mezne stvari drugo z drugo združuje, uli pa jih loćeva; z eno tvarino vpliva na drugo, s tem pri objektih svojega dela paralizira one splošne lastnosti, katerih ne potrebuju, ostale pa uporablja v svoj prid. To so elementi človeškega dela; in njegova zgodovina naravsko mora tleliti se — v zgodovino razvoja teh posumeznih eleinentov. Vendar pa ne sniemo pozabiti, da ho sc ti elementi ob enem razvijali, da se to nij vršilo na ta način, da bi bil človek imprcdoval V inteligenciji in eneržiji, iizična moč pa bi bila ostala v prvotnem stanjij marveč je ra- stoča inteligencija tuđi misla ime fi^ičnu moči, | te so pomagale inteligenciji razSirjati svoje kroge, vsaka njihova pridobitev pa je množila človeSko eneržijo; tuko so se posaniezui ele nienti podpirali v svojem razvoji. Predno pa govorim o razvoji teh elemon-tov, moram čestito gospodo opozoriti na en samostalen moment, ki je bil največje važno- ! sti za razvoj človeškega rodu, to je na de-| litev dola in njegovo zriruževanjej (Arbuitstheilung und Arbeitsven.Mnigung). ' V prvotnem stanii hi je Movek, oziroma; posamezno gospodarstvo, potrebe z la.stnimi', i/.delki pokrival. Vaak gospodar je v.se, kar: je potrt-bovul, sam izdelal; u ti i/.delki so' bili zelo primitivni, okomi, in bo le za silo! zadostovnli; kajti, človek, kateri se buvi z raztiinii rečmi, le bolj na pol vsako reč naredi. Saj neniiijo vsi Ijudje enakili zniožtiostij, to si je lehko misliti, da so se v družmah, | katere so imele već udov, bodi si euukoprav- nib, bodi si hlapcuv ali suznjev, dela, kntera so se večkrat ponavljala, n. pr. klanje živine, i/.dolovanjo obleke, voz in drugoga oroiija, izro-čila enemu delavcu, kateri je jo najbolje umel. Tako so je užo v družinnh, katere so §e vodno HJitno ?a-se producirale, uže delo d e-lilo. Ko so ti delavci ustanovili nove družine, iu z njiini nova gospodarstva, gotovo so ostali pri priljubljenem Hi poslovanji, ponudili so putem izdelku, katorih sumi nijso vseh potrebovati, onim, kut eri enaciii produktov nijso imeli ; in ker jo tak producent boljše blago cenoje pro-diijul, ho so vsi tega poprijeli, in delitev ■dela je polagoma dosj>ela do dena^uje ato-I p'n.iu. j V prvoj dobi svojega obstauka narodi n© ' pu/najo do.sti to delitvo; čim bolj pa razvi-'jajo ^voju moči, tein liolj se/ačenja v roilbinah delo dcliti. Najprvo so se ločilu dela pridobitvu ia b. i i u o p o d 1 o v a u j e, katera bo se na- Tkomaj eaor na veke gubljeno btapjo srce, za mili slovenski narod vneto, pozabimo, u*e se je nam bati za drugo. Domaće stvari. — (V o 1 i t v o z a 1 j u b 1 j a n s k i m v r t n i zbor.) Narodni volilci so sniilejo v pouedeljek vefer ob sedmih v čitalničui dvorani, d* po-Btavijo kan lidate za mestne obnnske vofitve in bo dogovore o agitneiji. — NemSkutirji so »uže predvforanjem v kazini o tem govorili. — (Znan stre na predavanja.) Ka-kor ufce poročano, govori jutri v nedeljo ob 11. uri do p<5!u dno v ljubijanskej čita!ni ci dr. Zarnik znanstveno predavanje n\\ korist „narodne Solo" o novejSej zgodovini narodno zjedinjene Italije. Upati je, da bo lo : zanirriiv predmet, vest govornik in blug nanion v^top-nega dohorika privabili obilo obfinstva. — (Kranjski novi d e ž o 1 n i n a 6 e 1 -nik) g. vitez Kalina Re jo haje na pntu z Dunaja v Gradec prehladil, tako da zdaj bolan leži in priđe Se le jedva v sredi aprila v Ljubijano. — (Nerazjašnjeno) jo ostalo, kaj Re je godilo 8 tištim možoin, ki je bi) 10. t. m. po noti pred slonovo hi$o teSko ranjen na tleh Ieže-rofn, da je trun 23. marca me/ni pla/, veliko sUndo naredil Vff. dni.j je M snec, potetn je hitro pris^el jug. Z goro ne je zvnlil tak veli kansk snežni plaz v dol, da jo zeteznico na ;)0() nietrov da'eč 15 inetrov visoko zasul; najlopše drevje je lomi'a vakfa se vt'l'kansku snt'žnu fctpi, kakor bi bili Ulinrki. 1*1 »z snega se računi na pol inilijor.a kuhikmetrov. Želtiz-n:c:i je u^t.fivijena.________________________ i)utia,j3ka t-ijrzu 21) mnici rtM'ttni dr>,. (1 'lij v >mnkiiv('i»i . '0 «1<1. 40 k> '■'iTi^rit dri. 'iol^ v »ii'i»;»rii . '••! „ 40 k rAVA ro.it:* .... . " ! . if) ■ i'1) (Lv.. |nM»Hi.) . . 110 „ 7"i Vkftii'* uirola-* b;ta'te .... 7^S . - , rvr'"lituB uk>'.ija , . . ^ '.H.Tiim........ 122 iO Vip-i!.......... ' „ <1» '.. kr. •i-tUiui..... . T> r 74 „ Aruhro .......1**7 , *:> l>rJ.t^tii> m;\rk'» . . (S > p lf> Dve kočiji, <»•-«> cisto novi, Se prav mulo r-vliljoii, na pol pokriti, so prav v v. no prndan;t:i. — Poniuibo sprnjenui a-.hninistrucjja ,.8lov. Naro In". Naznanilo. Prva koruška inelian. prcdilnica v Trgu (Felclkirchon) n\ Koroškom, ]K>četknin t<'K.'i lef.'i v puluct.i đulu, pn7.i s tkalnico, v kittoroj no iydoluji) \n-.iv po i'eiii vst! siirovcjn«« ]il.tt'icno hia^o (n pr. vrcdn z,i o^ljo in žito, iii'prtiiDi'iiSnn šutnji1, |>latm> z;i »atoro, platnu za j;idr;t, piahlu in doiuučc; l»l;itnc)l. _ (1UI — 1) SP^F" Narofno st< lir/.o i»vr^Siijoio. V Tr^u (l'Vldkiu'lii'ir uiusnca luurca 1H78. vadno prepuščala ženskomu spolu. Star kro-nist nam pripoveduje, da so dvorniki in sprem-ljevalci nagovarjali kralja Froto 1IIM naj se oženi, da bode novesta pobila in uredila njegovo ra/.trgano perilo. Res lep posel za novo-oženjeno kraljico. la znan iraneoski pregovor se glasi: „v onih urečuih časih, ko je kraljica Borti še šivala". Dandones se inonda te vrste Iju(1 je ne bavijo z enacimi opravili. Potem se je jela produkcija tmina deliti V posumezne stroko; in dandenes ga mciula nij Moveka, kuteri za vse hvojo potrebo Kam skrbi. Končno so se jela pa zopet v teli pnsa-meznih obrtnijsUih strokah po.s:tmr/,na poslovanja deliti. Na Angloskoiu je na primer izde-lnvanje ur razdeljcno v 105 posame/nih po-slovanj, katerih vsuko po.seben i'lovek opravlja, oziroma nadzoruje, in nij ga v takih fabrikah delavca, ki bi znal vse dele jedne ure sam narediti. V nekaterih atrokah je dulo tako razdrljeno, da bi Movuk »koraj dvotntl, jo li to pretiranje koristim uli ne. J. Mili nam pripoveduje, da je videl kljuCarja, kateri j«1 uže deset let delul v fabriki, pa nij znal kljufa n rediti; revež je vts ta čas samo ključu pilil. Prinu'rna delitov dola uže s tem veliko koristi, da vsak flovek lehko dobi svojini zuiožnostim primerao jioslovnnje, in da se tlo-vek v enej stroki lažje in boljšo i zuri. Dclavi'eva izurjciiost pa jo važen fnktor pri vdiikt'in posloviuiji. A S 111 i t li pripoveduje o tom, da izurjeti kova«1, kateri navadito dela zrt'blje, napravi po 'J;!()D žrebljev, kovač p:i, kuteri lo včasi dchi /robije, 800-1U00, tak pa, kuteri jih be uikoli nij delal, komaj J do 300. Otroci, katvri pri sivankah dolajo u^esa, i/urijo se pri tem tako, da preotlijn najtatijsi las, in v to imijhtmo luk'ijicj dru^i las vileuejo. (Diiljt> priti.) V Trstu 23. mnrea: 44. 33. 17. 35. 51. V Li n ci 23. ui.uva: 55. 51. 2. 71). 35. V Pragi '27. marci: 1!). HO. 8. 8!). 6. Foljna, njivna in gozdna seniena, zniK'sljivo kaijiva, osob'to seme orjaške pese, franc. vecne detelje in ra/nih trav po n<{j>i/'čji/t aiuili protlujc trgovic in rkonoin v Ljubljani, (H7—2) v Kl-iliiliAkili tili«Mh "sr. 1. Centralni bureau trštvn z Map in jriiiilH! nuli za piidolke ^ospodarslvonc, olulske, ni (I nisko in ^ozduiško! Nakitjntjfi in />rix/aje .v<; hitnjo in tlešehii priđelki ZA pi'ckup't. zntot/t! ^n:sfnc predala?*' r t/atnrini; r» k:i!:.ivn vi «ja |n»(lv/.>'( ju ju ii;i r;i/p ilii^ mjii obilno iKtlo-iita/a i/riitaja, ! jit li m> utoru invjrin.'iti ^'utuvo in točfio. fihčittt Iri/ttrskit ntiiiii»i zrezami '/. \-B>d I. lH,r> i). Pcisobni odtls!8k človekoljubnemu zavodu za u radnike in v viajo službe za oba spola. a*ssr- Iščoče službe, rsw3 V tnjitrttkvj, tefttiifmj, i/uzjiti(/'s/itj stroki — olu-li Hpolov, V •/ititisjoj tuđi k /.icmjiMit ji'zikov, fn'tja in »mcike, pri-poi'Oi3;iitio in oHkrluijviiio užu nm. ^o let h |>ri/,n,ino Holidnostio iti Htink.iviijauivoiii re-ttittm ^oNpodotn jiriiicifHtloin, tihr/nikom, z /.adovoljno.st mi t)L'c/.p!:u*ui); pri lom in; ^tcd.iino, lift su •/. liciitirii'in okoristimo, nc^o to opravljamo /^olj \i. (■lonko/jn/inih iijo lnnnaniio uvrho. W*v& E55na). DevrJk'lno bolezen v želodci, ćutniško bol od|H'. ju-tiiia Is77 v. kr. dvonii uskrhuviiK'c. %. Ivan lloll'v H<-rlinii, glavnu x:il»£ti iu lovitriitt 7.1» AvNt<8j«> In <^^or».K«» iiu 1>iiiiii|I, 4-ral>t'ii< Hi'ikuu«'i>tlritNNt«j boU'/.ni v žilinli'i /.iislndil no.u na-ponlod v Vaauiii /.dr.ivilnoin pivu ->d n'ail'u^ii i/.vlurUa ]iravo /.dr.-iviio, k.n >im tu i jo o,hvi»-hndim iKUL-nili niojili lmlij. Drisko s-ni \/,-^w-li I, vi'oiiina jo oiliwiij.-i!!i, bolni jc/ik jo /.ailrar l'-korittf, ona krrjii rittnia1 iu bhulni prsiti Imnftani pret/unjajo kitšelj j><> pirlttndti fer itjsajo vrlo /ifjttrnr bole*ni. V Ljubljani pri <«al»i*. H*Jc*i-oli, | K kama „jni an^olju varim1* na dunujskoj ci'Sti. Proti plači na mesečne obroke! tiljiioburvnic \hhUIw iu ojjuutc slike, kot: podobi; svctnikov iu m'iire-j>o«lol>o, poUnijirie, lovake tslike i in portrete v kii»ih zla tih okunli V vrednosti tul i"O /y/ fjltl, „ „ i? f/td..... I Onim, ki \rs kuji j»n ftj pkić ij" \ fgot«»vitil9 mo ceni pri-Iifino zniia. Tudi Iclavirji, gos!*, gitare in citre 80 prnd.ijajn proti /.uicniiin plaćani na obroke pri (343—r.) Ira Jt ft (* ioitfinijtf Javna zahvala gospodu Franji VVilhelmu, lekarnarju v Neunkirchenu, izumitelju Williolmoveya antiartritionu[ja antirevmatićnega kri ćistilnuga oaja. Kri čistilon proti trganju in revmatizmu. Ako utopnni tu v javnost, Hloriiu zaradi te^a, ker Hi Atejnn nnjprej v (lol/noHt, f^oppodii \V i I h c I m u , Irkuriiarjn v Nciioiikir-elirini, svojo iiujlskrciieJHo /.alivalo i/ivkati na uslišali, katne, mi je m'iiiil nje^a kri eistileti raj v innjc-j bolestnej ruvinatienrj bole/.iii, u potler, da tmli drit^e, katerili bi se tu Mra.šiio zlo hitilo, opo/iiritn na tu i/.vrsten ('aj. Nikakor 110 inomu popisati liiueiltiili holrein, katere, Kilu va la tri trla po n\ <»Jfli uiiili rutitu, kadar koli h<> jr \ leme iz-\ piviueiiilo, in katerili nir nij noliedrn luk nm^cl ozdraviti, niti Hanu; žvi'plji'iit! kupelji v 1 Sjliltin pole^; Ditnaja, (Vio dol^e noc'i Hein se obranila urni tcr tija po po.nlelji, :i nijscin unišla zatisnili ni m'esa, jesti ni1 mi nij /ljubilo, /.ininiin ulabfli! mu u izgledala in pojeniale ho mi uh*. telesne moći. Ko hciii puk I tedne pila tfori imenovani raj, nijseni Naum bolrein liila pnpoliiein prosta, ni'^o muti m; /daj v»a zdrava, ko uže <> tednov ne p i | • 111 nolu-dnc^u raja, vse moj i- U'leano zdravji; no ju vrlo podravilo. l'reprieana srni do i'ela, da hode vnak, ki trpi hIh'iio bole/.en tor jamo piti ta raj, tudi izumitelja iijogovepi, ^ospniUv Franjo \Villielmn, povelii-aval, knkur #11 ja/,. Odličnim potito-vanjeiu (■irofleu ltii4lNin>Mtr«'itfVlil, sopro^a ])ot]]K»]kovnikti, na Diinaji, v Vcrinžkcj ^lavnrj ulici. (ij|i»---1>)______________ Jedino i>i-ii,*vi priicja Franjo Wilhellll, Ickarnar v Neunkirchenu. SRnvitt'k, rax«l«'l|«>tt v H vu>nik«v. prircji'n po /.dnivnikn Z!i|K)Vc-vi:/.:ivaiijo 10 kr. S-^7-a,rilo. Varovati ho j») Tiakiipu piiTiarcjniij tor naj zatoivj vHiik xaliti;\ii veilno li! „Wilhelmov aiitiartritircii HiitiruviiititiOun kri i'-iHtilcn čaj, kcu- k<> priicdki, ki hIiijo Harno pod Ijih-ihhd untiiirtritićnih jintirt!Viiiati«"nili kri rintilnili rjijuv, jedino ])»tiarta ii^odini p. t. oliriiintvu, poHlal hciii in iinnjo jnavi M'IIIk'I- | iiiov uiitiartrlti^cu »utire« mitUlcu kri flNtileii *»J tudi i IJiil»lj»na: l*oi<>r lwi*«Mitili ; I Ituljak: M»t. l'iirst; liiirffii: Josip JMlam'ni, Ickurnar; Ururk na. , Muri: Alhvrt Laiujtr, li-kuruar; Kolca 11: J<'i nar; B r u 11 v. <• k : ./. /'. Muhi; llnloviir: Kud. Sirotmla, litkarnar : I Itrikurn: Lnm/utnl Stuub, Ickaniar; Crlju: itiniiuhm'lt-uvn lo-, karna in l''nniji> li'aunr/wr; 1'o 1* in o iih : llenm'n (\nlalini, Ickarnar ; ' t'idovi!«: Jinrl Jšlruirnrit1; (!o rti liti: ^. tUtmbiuz-i; Dcutscli-' Ij a n d a li o 1' g : Millfcr-jv.\i dvilici; \'\ h u k : J. ('. vidi IHvmn, leknr-! nar; Josip 1'ithitAij, lekarnar ; I1' ii r h 10 11 fc I d : A, SrliriiAni/'uss, \v-' karnar ; F r o li 11 I <■ i f. e 11 : I'. IH uma utr ; V x i tj h a c \\ : l>. li'unsfuitu, h-kiirnar ; A. Aichini/er, Ickaniar; 1«' t) I d b 11 <■ li : Josip liihiit/, lekar- , nar; < \t o ) j u : Josip Mtilich; (ittHpic: Vuluttin l'oiic/,; Irluu mir ; < • r jt I'o 11 d o r t': Jusi/t h'uisrr; U v r 111 a ^ u r : J»s. M. 1,'ichlrr, Ickariiur ; Hali (.Tinilnko) : l.i-np. um Aivhiiujtr, lekarnar: .J u (I v, ti 1» ti r jj: /•'. Ktnvkoritach; I 11— \ 11 i (;li on J. Slap/', lekarnar; ItiiHt: Vilj. Jh-utsc/t, It-kariini-; 1 vit- , u i v, : Etl. 'J'olhuir, lekarnar; Knrlovuc: ./. Jtvnit1, Ickurnar ; A. K. • h'tilh-ic, lekiiniar; Kinillicrj;: ./. JuirinćtV; leknrnur; Kapfuu-'t U »! r u : Turim-, jekaruai'; K 11 i 11 <; 11 i'n I (1: Vilj. I 'im-ftuvr, lekarnar; , Kranj: Kuri Šuinil,-, Ickiirnar; Linč: Franjo jit. h'r/urli, lekarnar; > litiolicn; han l'tjirsvhit, Itkariiar ; Maribor: Aloi* (Juuiufvst ; 't IM c t I i k u : At/ral Muthr, lekarnar; Al ii r /. z u hi; li I a # : Intu J)w. HLzotli, ; l«-kai-imr ; Nm 111 a r k t I (Štajerskoj: Juni Mtthj, lekarnar ; (> t. o ('• a c : , l:il» 'Jbuitii/, lekarnar; 1'otu. ojna: Josip Jutjt/\rs<-lunitit, lekarnar; > I'et «'f \v a r d t; i n : L. V. Jutii/ini/cr ; J'lihor^: ha ti Xcu«str, le-; k.-irnar: l'o/e^a: Ani. j'l. ihgvtiilN, Uikarnar; J'rusHluir^; 7™i , Tribia-; J't, nj: C. (Urod, ajioiektr; lf n t 11; u 111 a 11 11: Franji* X. II- • h'tuj, lekamar; li'overedo: Jlirharti 'J'halts, lekarnar; Samobor: /■'. Sc/urar;, h'karnar; Sclir nic«: j'c/cr J'nm.s, lekarnar; SI o v. M i h trica; At/um j.l. J'utkint .s7.-/; S J 0 v. (jritdin:: f«. Jioniil;, W-kamtir; Jon. Jialiijarittnii, lekanmr; >S t r 11 h h h u g : «/. I'. t\>r(j>rrt ; .S t a i 11 z : l'uftuliii Tiiiuiumliik; S v luli ti: 1>. Jottnnuvic2-'A 'sin ; Spljot: Veniith j>l. J'ra~io, lekarnur; S rh I im ilc r«: Jt. M'iiratl, lekarnar; T nit : Jak. Scrutullu, lekarnar; Tri uii t: Aut. Sanluni; Trhiž: Kinjen FJnrlin, lekarnur; Vitli o\ ar: A. Jiruictnniln, lekarnar; V i 11 k d v 111! : J'iitd. Jhr^iij, le-kainar; Varaždin: J'r. A. /Inltcr, lekarnar; Za^ritli: $innaj:i. — H tornado iz iVIov rn. L(iuy i/. iMinaJH. l'ri !tlM(l«l! ScIkiii-, KN»iii^iT, Sfliioier, llano-\IJai ni^ na Miirijinciii tr(;uf polt'g fraiK'i.^kftiiskoga mosta. Ti priznavajoči olupini ho najboljni dokazi u izvrstnili nčinkih Wilhelmovega snežniškoga zoliščnoga alopa. VAi'gor. SltsP- I1'r a 11 j i W i 1 li u 1 111 11 , lekarnarjii v NVimkirelmu. V 15 ali 11 ča li pri Lti^ošu, 1<». feltrnarja IH77. Izvolite ini priponlali He poHtnini pov/ela£nnHtjo ! Užo pred (>. luti Hein uti lo 21 letim deželon atrolcc so litulo , preliladii pri (ialJHOj nrožnej vaji ter si tako nakopal strasno bolu-činu v piHih. Tišc'nlo me ju v jnHib, tedko Hein otiavijalo oaobito v josoni tor npouiladi in nžn «0 zdravniki oltupali nad mojim o/.diavljetijem. l Kar ini v jeHeni laimke^a leta naHvtMiiju n;«fi ^o.h]io,| Hodnijski ! idravnik oHkiiHiin Van HlavTioznatii U'illiolmov Htit/nirtki /elim'ni alop; povžil min ^a 10 utrklenic in ^ledi čudo, l jiiihIu niJRCni nikdar već hrnlial krvi, nijm-in imbeden l moj izvrstni 1 HnoŽninki zebačni alop, ki ga užo od lota lH;j.r> napravijam, naj vsulej jasno s&abtovajo , Willieluiov snežnuski zeliščni alop. 1 Samo tedaj moj izdelek, ako je na Htukleniei ta moj pečat. Kdor to zavaro-vulno marko pona-redf, boilo klizno- van po zakouu. Narod se pritfothijc rsakej steklenici. Zapcciitona orl|;iiiiiluit Htt'klcnltut volja 1 fioM. 25 kr. tor so uioro vaolej uvoza dobili pri l/.iiolatolju sainoni Fr. %Wlllicklili9 lokarnar v Ncunkircknu, Mižj e A vtitrijako. Povoznvimjii računalno •/. 20 kr. Pravi VVillu linov Hiiežiiiaki zelišcJni alop su dobiva nuuio pri mojih goupodih jcuialcib: lijubljaiia: l*oUir lwi.HMiiiK; lici jak: Fcr«l. Neliul/, lokarnar; II o l e a n : K. Wal(lniiiller, lokar-nar; lf o r g n : .Ion. lieltaniiii, lekarnar; ltrunitck: .1. (i Mali I ; lt rikHoti: lj(Minlianl Stauli, b karnar ; C 0 Ij t: : ltaimilmeho va lekaina in F. Hauselici1: Kn»ek: ,1. (!. v. l»it>iu>H, lokarnar; I1 mli nltti-ttin: Vimnu illuinaiirr; V 1 1 e h a . li: Anton Aicliin^er, lekarnar; V 0 1 (1 b a c li: .Ion. Kiini^, lekarnar ; (iratl o e.: \\end. 'l'ink(H'/y, lu-kattiar; . V. Aieltin^ei', bkaruar; lncmonl: Fraitc. \\ iiiklt'r, lekarnar; 1 11-ii i r li c 11 : .). Nlapf, Jekamar; Ivanić: Kd. Tolbivie, lekarnar; .J a ti k a : AlekN. llcr/ir, i- karnar; Cnliivnc: Ivurel Ivleiih'iieif ; K a r I o v u c : A. K. Katkir, lel;;unar ; K n p r i v 11 i c a : Ma.\. \\«. ili, lekarnar; Kranj: Karei Sa\nik, nkai nar ; K n i t I 111 f e- 1 d : \\illi. \ i.srliiK'i1; K i n il I) <■ 1 ^ : ,1. N. Karinrić; L i 11 c : i'rane v. Kriaeli, k-kai itur ; M a r i U o 1 : A loj/.ij K\ainle»t; M o r a n : \\illiolin v. 1'ern vverlli, lekamar; Al a 1 b : liiiil. 1'iill, lekarnar; Al n r a u : Jau. Slojl'ci'; N o v o 111 e u t o ; Holu. lii/./nli, lekarnar ; J'luj: ('. (iirod, ktkatuar; l'dol uj 11 a : .1. A. kiijilfi >< hinidt, lekainar ; l'o I 01 \s a 1 d i> i 11: li. lle<»ilji(ii\ i dedici; 1; a it ^ o n a : Caesur K. Altdricii, lekarnar ; lio-v i-1 e d o : liiduild llialeN, bkaruar; »S i u v. (iiailec: U. Kunlik, lekainar; 'i r b 1 /.: l.li^cn llkerlilt, tikainar; T r b t: ('. Zaitclli, lu-ki.mar; \ u k o v a r : A. Krait'suvit'S, lekarnar; Vinko veo: r'rinh'Hfli Jlei'/i^, lekainar; V a 1 a i. «i 1 11 : 1>1'. A. llalter, Ickaruar; Vj a k r 0 1»: Ni^. jMilllliacli, leki.nuii1; Z a d e r : iN. Ainlruvić, lokarnar. (loHpodju, ki želć provzoti kako zalogo, naj ho izvolijo obr-tiiti do niciie. V Muunkirchiiu polog Ditnaja (Nižjo AvHtrijsko). (ii81—li) Jr''#*«»j«» II illivlin, lokarnar. Izdaleij ux muiiuih JobJp JurCic. Lttacuuia iu Uba aNuroduu tiukurue°.