PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni • »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 150 (13.980) Trst,, petek, 9. avgusta 1991 Potniška ladja Vlom jih je včeraj pripeljala v barijsko pristanišče izčrpane, žejne, omotične Na desettisoče obupanih albanskih beguncev beži iz domovine pred lakoto in skrajno bedo Italijansko notranje ministrstvo odredilo, da jih z letali in trajekti v treh dneh prepeljejo domov Noč je deset tisoč beguncev preživelo na barijskem stadionu, kjer je prišlo zvečer do hudih neredov BARI — Posnetki o albanskih beguncih, ki so se v živem mravljišču pripeljali z ladjo Vlora včeraj v Bari, so presunili italijansko javnost. Podobno kot v Brindisiju pred petimi meseci (v resnici je bil tokratni eksodus, zaradi velikega števila nesrečnikov in močne pripeke, veliko hujši) je na pomolih v Bariju zavladal nepopisen kaos (na sliki AP), ki pa so ga tokrat italijanske oblasti le uspele obvladati na kolikor toliko sprejemljiv način. Na ladjo Vlora se je uspelo strpati 10 tisoč Albancev, ki so v pomanjkanju drugega prostora viseli ob drogovih kot izgubljeni roji. Oblasti so dobro vedele, kaj bo zjutraj morje prineslo, zato so že ponoči sklicale krizni štab, v katerem so vsi pristojni ministri in Prefekti. Ti so se odločili, da bodo ladjo obrnili nazaj, vendar kapitan je bil Pod takim pritiskom, da je bil prisiljen prebiti varnostni obroč raznih policijskih čolnov in pristaviti ob pomolu. Med manevrom je kakih tisoč Albancev poskočilo v morje (en fant se je utopil, drugega je gneča dobesedno Pregazila, tako da so ga šele proti večeru našli mrtvega), preostalih devet tisoč pa je, izčrpanih od dolge vožnje v takih pogojih, prosilo za vodo. Nešteto jih je zaradi vročine in sonca padlo V nezavest, veliko je bilo tudi primerov srčnih napadov in slabosti. Po Prvih kolebanjih, kaj z begunci, je Prefekt odločil, da jih z avtobusi prepeljejo na bližnji stadion, kjer pa je Proti večeru nastalo zelo napeto vzdušje. Večje skupine Albancev so metale na policiste kamenje in vse, kar Jim je prišlo pod roke, druge pa so zaskrbljujoče pritiskale na izhode. Pomagati.jim skušajo vojaki, pripadniki eivilne zaščite, prostovoljci RK, vendar policija in karabinjerji imajo trdo delo. Albanci se nočejo vrniti v domovi-tj0. ki je zanje očitno mačeha. Ko so Ph novinarji spraševali, zakaj bežijo, s° odgovarjali z drugim vprašanjem: ”Ste že bili v Albaniji? Če še ne, pojdite vsaj dva dni: v Albaniji ni dela, ni kruha, ni nič.« Toda želja po zahod-nein življenju se jim tokrat ne bo izpolnila. Notranje ministrstvo je namreč že uredilo vse za njihov čimprejšnji odhod. Že sinoči je začel delovati “zračni most«, za katerega bodo upo-tabiii pet letal, ki bodo naenkrat lah-k° prepeljala v Albanijo 300 begun-E6V' po morju pa bo na progi Bari-rač vozilo pet trajektov in hitrih poviških ladjih, ki jih je ministrstvo za-®dglo. Na vsakem potovanju bo vsako Pmvilo lahko vkrcalo okrog tisoč po-mkov. Na notranjem ministrstvu računajo, da bodo na tak način v treh Puh rešili situacijo. k bm se jim ob prisilnem povratku ne 0 zgodilo nič, je zagotovil albanski Premier Ylli Bufi italijanskemu podaniku zunanjega ministrstva Claudiu Vitaloneju, ki se je včeraj odpravil v Tirano, da bi rešil kontingentno situacijo, a dobil tudi zagotovila, da se ti ciklični pobegi ne bi nadaljevali. Predstavniki albaske vlade so zagotovili, da bodo militarizirali vsa albanska pristanišča, da bi onemogočili dostop do njih, pa bodo postavili vojaške kordone. Premier Bufi vidi rešitev eksodusa le v ekonomskem razvoju Albanije, kajti le tako se bodo ustvarila nova delovna mesta, ki bodo Albancem povrnila zaupanje v njihovo državo. Bufi je pri tem jasno namignil na potrebo, da Italija in druge evropske države pohitijo s finančno pomočjo. S tem pogovorom se trenutni položaj prebeglih Albancev seveda ni rešil. Medtem ko jih devet tisoč bivakira pod milim nebom na barijskem nogometnem igrišču (sinoči naj bi z letali prepeljali domov že kakih tisoč), jih tisoč čaka na ladjah Tiepolo in Palla-dio pred Dračem, kajti albanske oblasti niso dovolile priveza. Nekaj sto jih čaka tudi pred maltsko prestolnico. Malta je namreč prepovedala privez, tiste Albance, ki so skočili v morje, pa so aretirali. Avstrija uradno vložila zahtevo, naj Varnostni svet razpravlja o hrvaško-srbskem sporu Na Hrvaškem traja krhko premirje Krizni štab KVSE o Jugoslaviji Hrvaški gardist je Izkoristil premirje za trenutek relaksa (Telefoto AP) ZAGREB Premirje na Hrvaškem je kar se da krhko. Z vsega območja, ki je zainteresirano, poročajo o občasnih manjših praskah, vendar pa do spopadov večjih razsežnosti ni prišlo. V Zagrebu je medtem predsednik predsedstva Stipe Mesič v pogovoru z novinarji poudaril, da se Hrvaška lahko pogovarja o čemurkoli, samo o odtujitvi lastnega ozemlja se noče in ne more pogovarjati. S tem je tudi odgovoril tistim v Beogradu, ki so včeraj pravili, da je Srbija v bistvu z akcijo srbskih upornikov že postavila svojo novo zahodno mejo. Omeniti je treba, da je Hrvaška včeraj sporočila, da je zamrznila gospodarske odnose s Srbi-jo. Z jugoslovanskim problemom, ki ogroža mir v vsej Evropi, so se včeraj ukvarjali na izrednem sestanku kriznega štaba KVSE, ki se je sicer sestal pozno popoldne zaradi zamude, s katero je prispela jugoslovanska delegacija. Predstavniki 35 držav KVSE bodo razpravljali o podpori pobudam evropske dvanajsterice glede krize na Hrvaškem, vključno z možnostjo ustanovitve posebnega zbora opazovalcev, podobnega tistemu, ki že deluje na ozemlju Slovenije. Opazovalci KVSE bi imeli najbrž večjo težo kot opazovalci ES, če ne drugo pa zaradi prisotnosti ZDA in SZ med njenimi člani. Medtem je včeraj Avstrija uradno zahtevala, naj Varnostni svet OZN razpravlja o položaju v Jugoslaviji. Avstrija je nestalni član sveta in poudarja, da je stanje v Jugoslaviji vir nestabilnosti za vse širše evropsko področje. Z avstrijsko zahtevo se je začel proces, ki ga najbrž ne bo več mogoče ustaviti, tako da bo prej ali slej Varnostni svet le razpravljal o Jugoslaviji, vendar bo treba prej imeti soglasje vseh stalnih članov VS, saj gre za razpravo o problemu, ki je še vedno notranja zadeva neke suverene države. Pri tem pa se sprašujejo, če bosta SZ in Kitajska dala svoje privoljenje. Se zlasti ostra v tem pogledu je SZ, ki ima že sama velike probleme s separatističnimi težnjami nekaterih svojih republik. Curcio bo morda prost še pred velikim šmarnom k^A THUILE — Predsednik republi-2a Cossiga je včeraj ponovno poskrbel . tznenadenje: v kasarni alpincev v kjer je na nekajdnevnem oddi-kat 6 sklieal tiskovno konferenco, na k je napovedal, da bo brigadist šrn 8t° čurcio lahko že pred velikim Rirp^n°m na sv°b°di. Cossiga se je na-f" Posvetoval s svojimi sodelavci in cjjjj 0VH. da bi v tem roku lahko ure-vii Vse v zvezi s Curciovo pomilostit-• krep mora podpisati tudi pravo-s0 s* minister Martelli: kaj pravi on, Se^6 zanimali novinarji. »Pogovarjal hja« 86 Z niim' načelno se povsem stri- JO bil Gnscirrnx7 nrinn\mr TnrtA \7 bil Cossigov odgovor. Toda v Vztra' v®kko nasprotnih mnenj, so prob,^ časnikarji. »To je ministrov Če on ne bo podpisal, bo ostal v zaporu, sam pa ne na- £r°blem. Lurci0 meravam zaradi tega odpirati vladne krize ali zahtevati ministrov odstop«, je odrezal predsednik. Cossiga je svojo odločitev utemeljil s političnimi razlogi, češ da so se časi terorizma končali in da je država zmagala nad prevratniki. Pri tem je spomnil na Togliattija, ki da je fašistom in republikincem podelil amnestijo. Za Cossigo pa je pomilostitev očeta Rdečih brigad tudi ukrep, ki naj uravnovesi blago ravnavnje s skesanimi teroristi: »Je prav, da so ljudje, ki so ubili tudi več ljudi, na svobodi, Curcio, ki se ni umazal z umori, pa je že 16 let v ječi?« Cossiga se zaveda, da ne bo naletel na razumevanje pri sorodnikih padlih žrtev, vendar ga to ne odvrača od njegovega sklepa. Zaskrbljenost ob vesteh o jedrski oborožitvi jugoslovanske armade LJUBLJANA — Na včerajšnji seji slovenske vlade so med drugim obravnavali vprašanja nadzora prekinitve ognja na Hrvaškem in pripravili izjavo, v kateri ugotavljajo, da niso urejeni osnovni pogoji, ki bi zagotavljali njegovo trajnost in objektivni nadzor nad izvrševanjem - ta obsega tudi priznanje legitimnosti oblasti Republike Hrvaške na njenem celotnem ozemlju. Minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc je predstavil prizadevanja slovenske vlade za gospodarsko sodelovanje z drugimi jugoslovanskimi republikami. Konec julija so slovenski vladni predstavniki skupaj z direktorji šestih večjih podjetij iz Slovenije obiskali srbsko vlado in gospodarstvenike. V Beogradu so se dogovorili za medsebojno odprto sodelovanje na gospodarskem področju, boljše medsebojno informiranje, saj očitno srbski tisk ne posreduje resničnih informacij o razmerah v Sloveniji, ter za zagotovitev normalnega pretoka blaga in denarja. Glede grabeža slovenskega imetja v drugih republikah predstavniki srbske vlade niso bili dobro seznanjeni. Minister Rejc je dejal, da so srbski sogovorniki priporočili, naj oškodovana podjetja pripravijo tožbo in jo vložijo pristojnemu sodišču. V zvezi z izjavo ministra Janeza Janše, da obstajajo dokazi, da je jugoslovanska armada v skladišču na Črnem vrhu nad Idrijo med drugim hranila tudi taktično jedrsko orožje vzhodne izdelave, ki je po mednarodnih konvencijah prepovedano, prevladujejo mnenja, da so to orožje z omenjenega skladišča odpeljali, skladišča pa minirali zato, da bi na ta način prikrili dokaze. Tovrstno orožje naj bi bilo skladiščeno tudi v Postojni, Pivki in v Cerkljah, vendar pa so ga po zanesljivih virih informacij že odpeljali iz Slovenije. S tem je mogoče pojasniti skrivnostne eksplozije na letališču Cerklje, kjer po mnenju nekaterih oficirjev, ki so prestopili v teritorialno obrambo Slovenije, uničujejo skladišča, kjer so med drugim hranili tudi taktično jedrsko orožje. Bivšemu talcu je zaupala sporočilo za predsednika OZN De Cuellarja Islamski džihad osvobodil v Bejrutu britanskega novinarja Mccarthyja BEJRUT — Po petih letih jetniš-tva je Islamski džihad izpustil včeraj v neznanem kraju blizu Bejruta 34-letneqa britanskega novinarja Johna Mccarthyja. Iz Bejruta ga je sirska policija prepeljala v Damask, kjer je talca »prevzel« britanski veleposlanik Andrew Green. V Damasku se je Mccarthy udeležil tiskovne konference, na kateri je povedal, da se mu med ujetništvom ni dogajalo nič posebno hudega. »Moram reči, da so bili pogoji sprejemljivi, rekel bi celo dobri,« je povedal. Mccarthy je po petih letih jet-ništva logično izčrpan, vendar pri relativno dobrem zdravju in miren. Takoj je hotel pomiriti tudi sorodnike Terryja Andersona in Thomasa Stherlanda, ki sta še vedno talca Islamskega džihada. Mccarthy je povedal, aa je bil z njima še pred dvema dnevoma in da sta oba zdrava. »Prav to dejstvo, da smo bili skupaj, nam je dalo potrebno duševno moč, da smo kolikor toliko dobro prenašali jetništvo«, je še dodal. Johna Mccarthyja je šiitska organizacija ujela 17. aprila 1986 blizu bejrutskega letališča. V Bejrutu je bil pet tednov, delal pa je za neko britansko televizijo. Islamski džihad je že pred dnevi napovedal, da bo prek svojega" »posrednika« poslal predsedniku OZN De Cuellarju predlog, da bi globalno rešili vprašanje talcev. Za »posrednika« si je izbral Mccarthyja, ki bo pismo osebno ponesel v New York. Zaenkrat ni znano, kakšna je njegova vsebina. Islamski džihad obeležuje vrsta pridevnikov. Gre za ilegalno, integ-ralistično, proiransko, siitsko gibanje, ki si je v zadnjih petih letih prevzelo očetovstvo nad večino ugrabitev v Libanonu, je pa tudi odgovorno za najbolj krvave atentate od leta 1983 dalje. Njegov osrednji cilj je osvoboditev okrog 400 Palestincev in Libanoncev, ki so v zaporih v Izraelu in zasedenem Libanonu. Bolj kot za organizacijo gre za prostovoljno združenje muslimanskih šiitov, ki vidijo v Iranu svojo duhovno domovino. V njihovih rokah je še najmanj 12 zahodnih državljanov. Med njimi je šest Američanov, trije so britanski državljani, dva sta Nemca, eden pa Italijan. To je 71-letni poslovnež Alberto Molinari, ki je izginil v Bejrutu 11. septembra 1985. Poleg teh talcev računajo, da ima Islamski džihad v rokah še štiri Irance in deset Izraelcev. V Parizu umorili nekdanjega predsednika zadnje šahove vlade Šahpurja Bahtiarja Kraljevski oddih Angleški prestolonaslednik Karel, njegova soproga Diana in njuna otroka VVilliam ter Henry so včeraj postali na liparskem otoku Panarea nad Sicilijo. Modrokrvna družina je tako začela dvotedensko križarjenje na 50-metrov dolgi ladji Alexandra, ki jo je princu Karlu dal na razpolago bogati finančnik John Kluge. Križarjenje bosta Karl in Diana nadaljevala ob italijanskih in grških otokih. PARIZ — Neznani morilci so včeraj v kraju Suresnes v predmestju Pariza z noži pokončali nekdanjega predsednika iranske vlade 76-letnega Šahpurja Bahtiarja. Gre očitno za umor, ki so ga sicer izvedli v Franciji, katerega korenine pa je treba iskati na Srednjem vzhodu, v Teheranu, kjer je islamski režim v velikih težavah. O tem je prepričan tudi nekdanji iranski predsednik Bani Sadr, ki živi prav tako v izgnanstvu v Parizu in ki povezuje včerajšnji umor s požarom v teheranskem bazaru, s stavkami v tovarnah in s spopadi med demonstranti in oboroženimi silami v mnogih iranskih mestih. To je že drugi politični umor, katerih žrtve so predstavniki iranske opozicije v Parizu. Pred štirimi meseci so namreč prav tako z nožem ubili predsednika izvršnega sveta iranske opozicije Abdela Rahmana Barumanda. Da so tisti, ki so naročili oba umora vedno isti, ne more biti nobenega dvoma, kot ni dvoma, da gre za isto organizacijo, ki se je z noži znesla nad italijanskega in japonskega prevajalca Rushdiejevih Satanskih verzov. Bahtiarjev umor so ostro obsodile tudi francoske oblasti, ki so obljubile, da bodo uvedle zelo strogo preiskavo. 13 Madžarov umrlo v prometni nesreči v Avstriji DUNAJ — Trinajst ljudi je umrlo, ko je avtobus z madžarskimi turisti zgrmel v 100 metrov globok prepad pri kraju Tri-eben, nedaleč od Salzburga v avstrijskih Alpah. V avtobusu je bilo kakih 40 oseb, vse so bile bolj ali manj hudo ranjene. Nekatere so še vedno v smrtni nevarnosti. Policija si za sedaj še ne zna razlagati, kakšna je bila dinamika nesreče. Dejstvo je, da je avtobus popolnoma uničen, enajst potnikov je bilo pri priči mrtvih, druga dva sta potem umrla v bolnišnici. Ranjence so sprejeli v šest različnih avstrijskih bolnišnic. Krvavi obračuni na Jugu Italije NEAPELJ Obračunavanje med kriminalnimi tolpami v južni Italiji ne pozna predaha. V kraju Casalnuovo blizu Neaplja so karabinjerji včeraj odkrili trupli 36-letnega Giuseppa Rocca in 29-lethega Domenica Sarmina. Morilci so ju s številnimi streli pokončali v parkiranem avtu. Po informacijah policije je Rocco bil eden od najtesnejših sodelavcev Carmineja Alfieri-ja, mafijskega prvaka, ki »nadzoruje« področje okrog Nole. Tako Rocco kot Sarmino sta že imela opravka s pravico zaradi združevanja v mafijske namene, posesti orožja in drugih kaznivih dejanj. V Taverni blizu Catanzara pa je bil včeraj ubit 51-letni delavec Francesco Comito. Pod streli je padel, ko je stopil iz nekega bara. Tudi on je že imel opravka s policijo. O ozadju umora 38-letnega Franca Tomasellija, ki so ga včeraj zjutraj ustrelili v samem središču Catanie, pa preiskovalci še nimajo jasnih informacij. Da gre za obračunavanje med mafijskimi tolpami, pa je jasno za 32-letnega Luigija Vincentija iz kraja Surbo pri Lecceju, čigar truplo so odkrili včeraj zjutraj na pokrajinski cesti. Njegov oče in stric sta že naredila podoben konec. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh. drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Čudna vozila avstralske policije Na ulicah avstralskega mesta Perth so se zadnje čase pojavila taka čudna policijska vozila. Zmorejo do 20 km/h in so opremljena z modrimi utripajočimi lučmi, napisi itd. kot vsi drugi policijski avti (AP) Kristjanski Arabci v izraelski vojski TEL AVIV * Čedalje več kris-tjanskih Arabcev se zadnje čase javlja prostovoljno v izraelsko vojsko, eden od teh kristjanov, 21-letni Husam Huzan pa je prvič v zgodovini izraelske vojske napredoval v častnika. Po zadnjih podatkih služi trenutno vojaški rok v izraelski vojski kakih 400 kristjanov, drugih 300 pa je vložilo prošnjo za sprejem. Poleg Židov služijo vojaški rok v izraelski vojski trenutno še druži, Čerkezi in Beduini. Arabci, bodisi muslimani kot kristjani, so bili doslej oproščeni vojaške službe, predvsem iz varnostnih razlogov pa tudi zato, da ne bi ustvarjali problemov vesti,'če bi morali poseči proti svojim sonarodnjakom. Ko bodo dokončali vojaški rok, bodo tudi Arabci deležni vseh ugodnosti, ki jih imajo bivši izraelski vojaki. Prav v tem je najbrž tudi iskati vzrokov tega, pojava. O čem piše jugoslovanski dnevni tisk Objavljamo pregled pisanja najpomembnejših slovenskih, hrvaških in srbskih dnevnikov, ki ga je pripravila STA SLOVENSKI TISK DELO: Lažni mirovniki — Vse kaže, da v zveznem predsedstvu, domnevnem vrhovnem poveljstvu, katerega člani se komajda pozdravljajo med seboj, sedijo - lažni mirovniki, piše v Temi dneva Goran Moravček. Svojo oceno podkrepi z dejstvom, da dogovora z Brionov ne spoštujejo, na dveh »mirovnih« sejah pa je predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, ki kot kaže, ne zavezujejo nikogar. Sprašuje se, komu sta v prid kršenje sporazumov in sklepov o prekinitvi ognja. Ob tem pravi, da bolj ko se pogovarjajo o miru, več je žrtev na Hrvaškem, imena umrlih so postala samo statistične številke, številna trupla ležijo na slavonskih njivah ali pa so jih pokopali v množične grobnice v Dalju. DNEVNIK: Blage besede in težka palica — Branislav Miloševič v komentarju obravnava zadnje srbske poteze in odnos Evropske skupnosti do srbskega režima. Pravi, da je na četrtem bližnjem srečanju s trojko ES, politika srbskega vrha doživela čelni trk s hudimi posledicami. Na srečanju z evropskimi ministri sta Miloševič in njegov črnogorski poslušnež Kostič pokazala svoje prepričanje - da so argumenti sile vedno močnejši od počasnih političnih sredstev. Sankcije, ki bodo doletele Miloševičev režim, sicer ne bodo dovolj za ureditev vseh tistih problemov, s katerimi se srečuje Jugoslavija v času svojega razpadanja. Z izolacijo in nevtraliziranjem destrukcije, ki jo srbski režim širi po Jugoslaviji zato, da bi se obdržal, bodo šele ustvarjene možnosti, da bi s političnimi sredstvi in ne s silo odpravili probleme, zaradi katerih država razpada in zaradi katerih so pravzaprav tudi postali možni autoritarni režimi v njej. SLOVENEC: Srbske preobrazbe V uvodnem komentarju Manka Kre-menšek med drugim piše, da se sodobni balkanski Neron v podobi Slobodana Miloševiča odeva v mirovniška oblačila. S taktirko, ki že dolgo določa takt zveznemu predsedstvu, poskuša dokazati, da ima sam dovolj vpliva in moči, da zagotovi mir v Jugoslaviji in da mu Evropa s svojimi varovalnimi mehanizmi in internacionalizacijo ni potrebna. Medtem pa v Evropski skupnosti še vedno obstajajo trenja med različnimi koncepti reševanja krize na Balkanu, francoskim in nemškim, težave s predpisi, ustavami, morebitno intervencijo NATA in Zahodnoevropske unije v tem delu Evrope, kar ponovno dokazuje, da so evropski mirovni mlini vse prej kot hitri- ZAGREBŠKI TISK Vjesnik in Večernji list v današnji številki še vedno največ pozornosti namenjata uresničevanju premirja ter odmevom na jugoslovanska dogajanja v svetu. O Sloveniji poročajo v zvezi z umikom vojske iz Slovenije ter v zvezi z včerajšnjo tiskovno konferenco treh slovenskih ministrov. VJESNIK: Prekinitev ali prevara Aleksander Miloševič v uvodniku precej skeptično piše o premirju na hrvaških bojiščih in pri tem poudarja, da je bilo že doslej jasno, da se pre' mirja ne spoštujejo, posebno, če o njih dogovori predsedstvo države. Dogodki na Hrvaškem to samo še potrjujejo-Zato je dovolj razlogov za previdnost-Eden izmed njih je tudi dejstvo, da premirju manjkata politična dimenzij3 in navodila, kako se naj to premirj® uresničuje, posebno, kar zadeva JLA; če vse to vemo, je jasno, da je »srbsk četverec« v predsedstvu SFRJ izsih premirje, da bi si pred Evropo resi čast. BEOGRAJSKI TISK Politika in Politika ekspres, ki izšli 6. in 7. avgusta ter Borba in čeme novosti z dne 7. avgusta najvp pišejo o dogajanjih na hrvaških boj is čih. Posebno pozornost posvečajo o hodu evropske misije iz Beograda, tem, da energično branijo Srbijo, B° ba je pričela objavljati politični felJt0 o Slobodanu Miloševiču, avtorja 6 voljuba Djukiča. POLITIKA: Različna podtikanja Glavni in odgovorni urednik Aleksa der Prija komentira napad Evorpe Srbijo in pri tem citira De -ta- in Petra Jankoviča. Pri tem izjave i lijanskega zunanjega ministra oce J ^ je kot največje podtikanje v zve manjšinami v -Jugoslaviji. Avtor P 0 mizira tudi z Jankovičevo izjavo, a „ notranje jugoslovanske meje do čne. POLITIKA: Poraz pravice Pr^g-sor pravne fakultete v Beogradu odrag Jovičič v dveh številkah r® ^jt-lja o slovenskem predlogu o raz .-a vi. Pri tem trdi, da si je Slov oCj. uzurpirala dve pravici: pravico z. cepitve in pravico do suspenza nih zakonov na svojem ožemi] ^ ti dve pravici sta nezdružljivi s lizmom. Liberalno demokratska stranka o manjšini in odnosih z Italijo KOPER — »Lepe možnosti so, da se finančni in gospodarski odnosi med Italijo in Slovenijo nadaljujejo ne glede na jugoslovanske dogodke: pozitivni signali v to smer so prišli ravno zadnje dni.« To je povedal poslanec Liberalno demokratske stranke Slovenije v ljubljanskem parlamentu Franco Juri po vrnitvi z obiska v Rimu, kamor je pospremil vodjo stranke Jožefa Školjča. Na raznih sestankih sta poskušala pridobiti politično podporo za vnovično vzpostavitev takšnih finančnih tokov med Italijo in Slovenijo, kakršni so obstajali pred 26. junijem. Slovenija se nahaja v tem trenutku v hudem položaju finančne in gospodarske osamljenosti tako navznoter kakor navzven, saj jo imajo na jugoslovanskih tleh za tujko, v inozemstvu pa za sestavni del Jugoslavije, je nadaljeval Franco Juri. Po eni strani ima opraviti z bojkotom Narodne banke Jugoslavije, po drugi strani pa s trgovskimi klavzulami tujih bank, ki praktično prepovedujejo kakršen koli odnos z vojnimi območji. Zaradi tega sta si Školjč in Juri prizadevala za tvoren dialog ter za alternativne rešitve z namenom, da se tovrstni stiki ponovno obnovijo. Juri je naglasil, da sta naletela na popolno razpoložljivost vseh sobesednikov, sicer tako krščanskega demokrata Flaminia Piccolija, ki predseduje komisiji za zunanje zadeve pri poslanski zbornici, kakor vsedržavnega tajnika liberalne stranke Renata Altis-sima pa še člana vsedržavnega vodstva Demokratične stranke levice Giulia Ouercinija in člana vsedržavnega vodstva socialistične stranke Gabrieleja Renzullija. Naš cilj je ta, da dosežemo paritetične odnose z vsemi sosedi in ne samo z enim, zaradi česar se nam zdi prisotnost v gospodarskih odnosih z Italijo še prav posebno važna, je pojasnil Franco Juri v intervjuju za reško glasilo v italijanskem jeziku La Voce del popolo. Sicer pa sta Školjč in Juri med rimskimi razgovori poudarila tudi potrebo po ohranitvi enotnosti italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in Hrvaški oziroma nujo po enakem ravnanju z vso manjšino ne glede na to, kje živi; izrazila sta spoštovanje do suverenosti Slovenije in Hrvaške, toda nasprotovanje možnosti, da bi postavili mejo med njima. Med stvarne pobude, za katere so se domenili v Rimu, gre uvrstiti tudi delovno zasedanje o deželnih avtonomijah in manjšinah, ki naj bi bilo letos' jeseni ob dejavni udeležbi italijanskih, slovenskih in hrvaških liberalcev in na katerega nameravajo povabiti nemške in jugoslovanske liberalce. Dalje imajo v načrtu še sestanek na naj višji ravni med slovenskimi ter italijanskimi (zlasti severnoitalijanskimi) finančnimi in gospodarskimi strokovnjaki, ki ga bo organizirala (italijanska) Krščanska demokracija. Franco Juri je nazadnje še povedal, da se bo liberalno demokratska stranka Slovenije udeležila zasedanja Liberalne internacionale, ki bo 6., 7. in 8. septembra v Luzernu, in da bo-tedaj osrednja tema prav vprašanje narodnostnih in etničnih manjšin. Menjalnice osvojile novi dinarski režim TRST, SEŽANA — Kar so nam praktično najavili naši sobesedniki onkraj meje v sredo, se je zgodilo. Od včeraj so vse slovenske menjalnice osvojile novi režim mednarodne kotacije domačega denarja na Ljubljanski borzi: po novem dobiš za 1.000 lir '28,373 dinarja, od česar pa je treba odšteti 3 odstotke provizije. Dejansko se torej suče novi tečaj pri 35,24 lire za en dinar, medtem ko je bilo treba odšteti zanj še v sredo 60 lir, kar pa še zmerom velja na Hrvaškem. Novi tečaj se odraža seveda tudi na ceni bencina. V Sloveniji stane liter bencina super 22 dinarjev, kar bi moralo ustrezati lirskemu znesku 775,28 lire. Pri hrvaških servisnih postajah ponujajo liter bencina super sicer po 19 dinarjev, vendar pa ob pravkar omenjeni menjavi 60 lir za en dinar. 3,5 milijarde lir za odstranjevanje odpadkov v deželi TRST — Deželna vlada je namenila 3 milijarde in 535 milijonov lir štiriinpetdesetim občinam oz, konzorcijem in gorskim skupnostim za nabavo materialov, naprav in opreme za zbiranje, odvažanje in tretiranje odpadkov. V tržaški pokrajini bodo ustrezni prispevek prejele tržaška, zgoniška in devinsko-nabrežinska občina, v videmski pokrajini med drugimi občine Ratenj, Sovodnje in Trbiž ter Gorska skupnost za Tersko dolino, v goriški pokrajini pa tudi Ronke, Vileše, Folj an-Sredipolj e in Krmin ter Konzorcij za odstranjevanje odpadkov v Gradišču. DSL: Preveč hudih nesreč na deloviščih TRST — Hude nesreče pri delu (tudi smrtne) so v Furlaniji-Julijski krajini vse bolj pogoste in po njihovem številu je ta dežela prva v Italiji, prav zato pa je treba nujnostno ukrepati. To je smisel interpelacije, ki sta jo naslovila predsedniku Dežele Biasuttiju svetovalca DSL Augusta De Piero Barbina in Renzo Travanut. Deželnemu odboru gre prizna-H, da je v drugem zdravstvenem načrtu namenil izdatna sredstva službam za Preprečevanje delovnih nezgod oziroma za zagotovitev prave varnosti na deloviščih, toda zdaj je treba nastopiti učinkoviteje, menita svetovalca, in sicer je Potrebno nemudoma pomnožiti za te Probleme zadolženo osebje; le-tega je odločno premalo in na to so že večkrat -na žalost zaman - opozorile tudi krajevno zdravstvene enote ter multiconski Prezidiji za prevencijo nesreč. ^hPOMOČ SLOVENIJI V sodelovanju s slovenskimi denarnimi zavodi v Italiji in tremi deželnimi bankami se nadaljuje akcija POMOČ SLOVENIJI '91. Sredstva bodo P° sklepu solidarnostnega odpora namenjena ublažitvi posledic vojne v Sloveniji. Tekoči računi pri sloven-skih denarnih zavodih: TRŽAŠKA KREDITNA “ANKA (Sedež Trst, Agencija D°mjo, Agencija Rojan) ol.6560/54 HRANILNICA IN posojilnica OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSO-J LNICA NABREŽINA (Sedež g.^Prežina, Filiala Sesljanj — kmečka banka gori- . (Sedež Gorica, Filiala Kr- min) — 61001 tttxANILNICA in POSO-uiICA DOBERDOB — 1720 m x ANILNICA in POSO-Lt5a SOVODNJE 23/7 R a xV,2 A Š K A. KREDITNA C=d„d - računotne ®