1 LetolOll. J Štev. 75	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 1. in 2. aprila 1959	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v opravi ali po pošti 10.— din. doitavljen na dom 12.— din. tnjina 25. — din	Cena din 1‘—
Ustvarjena je barikada
Pogajanja zahodnih in vzhodnih evropskih držav so rodila prvi konkretni rezultat: obvezno izjavo Anglije in Francije za takojšnjo pomoč Poljski, ako bi bila ogrožena — Enake pomoči bo deležna tudi vsaka druga država, ki se bo pridružila obrambnemu bloku in zaprosila za zaščito
LONDON, 1. aprila. Z včerajšnjo Chamberlainovo izjavo v parlamentu, ki je v angleški povojni zgodovini najvažnejši dogodek, je bila po tukajšnji splošni sodbi ustvarjena barikada, ki naj zajezi vsako nadaljnje ogražanje aH zavojevanje narodov v Evropi, Brez odpora vseh miroljubnih držav sveta ni mogoča nobena teritorialna sprememba v Evropi več. Obljuba pomoči Poljski je le prvo dejanje v tej akciji. Enake obrambe bo deležna, po zanesljivih informacijah tudi vsaka druga evropska država, ako se bo čutila ogroženo in bo zanjo zaprosila. V tem oziru obstajajo tudi že nekateri dokončni sklepi, zlasti glede Romunije, kateri bi stala v vsakem primeru na razpolago takojšnja pomoč Poljske, sledila pa bi takoj tudi pomoč ostalih miroljubnih siL
pa naj dodam, da me je francoska vlada pooblastila Izjaviti, da je dala tudi s svoje strani Poljski enaka zagotovila, kakor vlada Nj. Vel. kralja.«
SILEN VTIS V ZBORNICI Vtis, ki so ga izzvale te Charaberlai-
VZNEMIRJENOST V LONDONU LONDON, 1. aprila. Včeraj so se pričele širiti po Londonu alarmantne vesti, da korakajo nemške čete že proti poljski meji. Javnosti se je zaradi tega polotilo silno vznemirjenje, ki je zajelo tudi poslance. Že na dopoldansko sejo spodnje zbornice so prišli vsi, do zadnjega. Cham-berlainu so bila stavljena razna nujna vprašanja o resničnosti ali neresničnosti krožečih vesti. Chamberlain je na vprašanja odgovoril, da angleška vlada nima uradnih potrdil o resničnosti omenjenih vesti, 'da pa je njegova izjava že pripravljena, a prosi poslance, naj potrpe do popoldneva.
DVE SEJI ANGLEŠKE VLADE Že ob 10. uri dopoldne se je sešla angleška vlada k izredni seji. Udeležiti so se je poleg Chamberlaina in lorda Hali-faxa še lord Chattfield, sir John Simon, Macdonald, Thomas Inskip, sir Stanley, Morrison in Butler. Opoldne so se pa se-šfi vsi ministri k ponovnemu sklepanju. Pred to sejo ie imel Chamberlain dolgo posvetovanje z ruskim veleposlanikom Majskim.’Pred popoldansko sejo zbornice se je pa Chamberlain sešel tudi z ameriškim veleposlanikom Kennedyjem in zastopnikom nemškega veleposlanika v Londonu. Nato se je podal Chamberlain v spodnjo zbornico, kjer je malo pred 15. uro prebral med silno pozornostjo poslancev, diplomatov, in lahko trdimo, tudi vseh vlad sveta, dolgo napovedovano izjavo.
CHAMBERLAINOVA IZJAVA »Kakor sem že davi rekel, vlada Nj. Vei kralja nima potrdil o govoricah glede kakega nameravanega napada na Poljsko in jih zato ne mpremo sprejeti kot resnične. Zopet pa imam čast, obrazložiti zunanjepolitične smernice angleške vlade, ki stremi za tem, da se urede vsi mednarodni spori na miren način s svobodnim sporazumevanjem, ker meni, da noben spor ne more biti tako težak, da ga ne bi bilo mogoče spraviti s sveta z miroljubnimi pogajanji. Zato zavrača najodločneje vsako nasilje, ali celo že grožnjo z nasiljem, kajti le prvo je pravilen način za reševanje medsebojnih sporov. S tem v zvezi Izjavljam, da se angleška vlada posvetuje z vladami drugih držav zaradi ohranitve miru in preprečitve vsakega nadaljnjega napada.
OBRAMBA POLJSKE Sedaj pa mi je čast razglasiti tej zbornici sledeče: Ako bi bil med časom teh pogajanj izvršen kakršen koli poizkus ogražanja poljske neodvisnosti z napadom na Poljsko, ali ako bi poljska vlada S svoje strani smatrala kot potrebno storiti s svoje strani v ta namen vojaške ukrepe, se bo smatrala vlada Nj. Vel. kralja primorana, da proži Poljski nemudoma vso svojo pomoč z vsemi silami, s katerimi razpolaga. O tem sklepu je bila poijska vlada že obveščena. Prav tako
nove besede v vsej zbornici, je bil nepopisen, in vse je navdal občutek resničnega zadoščenja. Takoj po teh besedah je vstal poslanec Greenvvood In izjavil, da tako važne izjave, kakor je bila ta, angleški parlament že 25 let ni slišal. Nato je pa naslovil na ministrskega predsednika še nadaljnja vprašanja: ali je to le prvi korak v cilju, da se preprečijo nadaljnji napadi; ali je med državami, s katerimi se vodijo pogajanja, tudi sovjetska Rusija; aH so nadalje med temi tudi vlade vseh ostalih malih in srednjih miroljubnih držav in končno, ali ne bi bilo pametno, da se skliče mednarodna konferenca teh držav?
POGAJANJA SE NADALJUJEJO Chamberlain je takoj odgovoril in dejal, da je bila današnja izjava samo ukrep
za čas, dokler pogajanja o skupnem sodelovanju vseh miroljubnih držav še niso končana. Angleška vlada vodi taka pogajanja z vsemi miroljubnimi državami, vključno sovjetsko Rusijo, saj je imel z njenim predstavnikom, sovjetskim veleposlanikom še dopoldne dolg razgovor, med katerim se je pokazala popolna soglasnost obeh vlad. Ko pa prispe prihodnje dni še poljski zunanji minister Beck v London, se bodo ta pogajanja nadaljevala in pričakuje od njih, da bo dosežen maksimum sodelovanja obeh držav, vklju-čLvšI sovjetsko Rusijo, da se napravi enkrat za vselej konec vsem napadom na svobodo in samostojnost evropskih narodov. Vprašanje mednarodne konference je le vprašanje taktike.
NOBENIH IDEOLOŠKIH ZAPREK
Na nadaljnje vprašanje, ali obstajajo glede tega popolnega sodelovanja kakšni ideološki pomisleki, je Chamberlain odgovoril, da takih pomislekov ali zaprek med Veliko Britanijo In sovjetsko Rusijo ni. Chamberlain je nadalje naglasil, da so bile na pobudo angleške vlade o vseh pogajanjih in o današnji izjavi obveščene ter soglasne tudi vse vlade velikobritan-skih dominionov. Na vprašanje, ali mu je znano kako miroljubno približevanje Nemčije Poljski, je Chamberlain odgovoril, da mu o kaki taki gesti ni nič znanega. Parlamentarna debata o zunanji politiki bo pa v ponedeljek. Ob koncu je Chamberlain Izjavil, da le bila o vsem poučena tudi vlada USA. Pozno popoldne se je Chamberlain odpeljal v Checquers.
Razpoloženje na Poljskem
RESOLUCIJA VARŠAVSKEGA MESTNEGA SVETA. SEDANJA NEMČIJA NI VEC PREJŠNJA. ZVEZA ANGLIJE, FRANCIJE, POLJSKE IN
ROMUNIJE
VARŠAVA, 1. aprila. Varšavski mestni svet je sprejel resolucijo, v kateri pravi: „V trenutku, ko Prusija zopet iztega prste po ustju Visle, je nujno potrebna železna strnjenost vsega poljskega naroda, ki mora na vsak poizkus ogražanja njegove svobode in posestf odgovoriti tako, da si bodo še daljne generacije napadalcev zapomnile zadani jim udarec in si nikoli več ne bodo drznile segali po poljski zemlji/4 VARŠAVA, 1. aprila. „Express Po-ranny“ piše v zvezi z Betko vini potovanjem v London, da Poljska ne more prezreti dejstva, da je bil polj-skomemški pakt sklenjen z državo, ki je stala na narodnem stališču, ki
vrgla v korist imperializmu, iz česar morejo slediti nedogledne posledice. Toda za Nemčijo bi bila velika napaka, ako bi se vdala misli, da se interesi Poljske končujejo že na njenih mejah. Poljska je velesila, ki hoče voditi lastno politiko, brez tujega vplivanja. Zato bi se napaka krivega pojmovanja mej in interesov Poljske maščevala nad vsakomer, ki bi jo zagrešil.
VARŠAVA, 1. aprila. „Kurier Illu-strowani“ piše, da je ustanovitev zveze štirih, t. j. Anglije, Francije, Poljske in Romunije že sklenjena stvar in bo zadevni pakt v Londonu le še podpisan. Pridružijo se mu lahko še druge države, listina o zvezi
je pa z zasedbo Češke to stališče za- pa ne bo objavljena.
Konec kmetov v Španiji
FRANCOVA VLADA UKINILA AGRARNO REFORMO REPUBLIKANCEV TUDI ŽE RAZDELJENA POSEST SE MORA VRNITI PLEMSTVU IN
CERKVI.
PARIZ, 1. aprila. Španska nacionalistična vlada, ki je že prej ukinila vso avtonomijo Baskov in Kataloncev, in uvedla celo v vse urade in šole
zopet španščino kot edini državni jezik, je uničila sedaj še »agrarno reformo republike. Izdala je ukaz, da se mora vsako nadaljnje razdeljevanje zemlje, ki je bila prej skoraj brez
izjeme vsa v rokah plemstva in cerkve, takoj ustaviti, že razdeljena zemlja pa vrniti prejšnjim posestnikom. Ta. odredba je kruto zadela več milijonov ljudi, ki so za časa republike postali iz agrarnega proletariata kmetje. To je skrajno bolestno odjeknilo med vsemi milijoni prizadetih.	.
Maršal Cangkajšek
Iz Cungkinga prihaja vest, ki jo potrjujejo celo v Tokiu, da je maršal Cang-kajšek dokončal Še zadnje priprave za pričetek svoje velike, že več časa napovedovane ofenzive proti Japoncem. Ofenziva se bo pričela baje hkratu na treh bojiščih, na lunghajski fronti, iz Sianfuja proti južnemu Šansiju in Suijana proti Čaharju. Razen tega se bo stopnjevala tudi aktivnost gverilskih kitajskih čet za japonsko fronto. Cangkajšek razpolaga sedaj baje že z 2 milijonoma dobro izvežbanih m opremljenih vojakov. Japonci so hoteli prehiteti zadnja dva tedna Kitajce z lastno ofenzivo, ki se je pa končala brez pomembnejših uspehov. Sedanji voditelj Kitajcev, maršal Cangkajšek, je bil rojen 1. 1887. Ko je po svetovni vojni zmagalo knomingtanško (revolucionarno narodno) gibanje, ustanovljeno 1. 1912. po Sunjat-senu, je postal Cangkajšek njegov voditelj. Do 1. 1931. je bil šef kitajske vlade, od tedaj pa je vrhovni poveljnik vseh bojnih sil in tudi sicer dejanski vodilni mož Kitajske.
Vodje Slovaške v pariški luči
»Tiso je spadal k skupini politikujoČih slovaških duhovnikov, ki so že pod bivšo Ogrsko začeli svojo kariero kot madž^*-ski rodoljubi in ne kot slovaški narodnjaki. šele leta 1918. so iz najodločnejših Madžarov postali deloma najradikalnejši Slovaki. Previdni dr. Tiso se je pridružil hlinkovcem že iz cerkvene opozicije zoper praške »husiste«, bil pa je vedno na zmernem desnem krilu. Minister je postal, ker so ga imeli Čehi za poroka njim prijazne politike. Tuka je med slovaškimi avtonomisti gotovo najbolj izobražen in razumen. Leta 1918. je bil vseučiliški profesor v Budimpešti. V novi češkoslovaški republiki se je leta 1920. pri ljudskem štetju priznal za Madžara, še danes ne govori dobro Slovaški.« Tako list »Pa-riser Tageszeitung«.
Nizozemci o narodni svobodi
Amsterdamski dnevnik »De Nederlan-der«, glavni glasnik proti Nemčiji nezavarovane Nizozemske piše: Narod, ki pod pritiskom po odločnem odporu izgubi samostojnost, dokazuje, da ima še dovolj življenjske sile, da postane znova svoboden. Narod pa, ki se napadalcu vda brez odpora, čeprav je ta Še tako brezupen, ne zasluži, da znova postane svoboden.
StfriSetka v Turčiji
Kemalov duh tudi po njegovi smrti ni zamrl, napredek Turčije se nadaljuje. Zdaj je vlada pripravila štiriletni načrt, po katerem bodo zgradili 100 novih industrijskih podjetij, črpali prirodno bogastvo, postavili električne centrale ter povečali trgovino in promet.
Kje ste kemiki in tehniki?
Curiški list »Die Weltwoche« poroča o žrtvah letalske vojne v Španiji. Od letalskih napadov je bilo ubitih 4488 ljudi, na obeh straneh je bilo zrušenih 682 aero-planov. RačuU oč povprečno vrednost bombarderja na pol milijona dinarjev, znaša vrednost vseh uničenih letal 341 milijonov dm. Prištevši še stroške za šolanje, zavarovalnino pilotov in strelivo odpade na vsakega mrtvega Španca nad 200.000 din. Ali ni to predrago? se vprašuje list. Kaj delajo kemiki, pa tehniki, da si ne izmislijo cenejšega načina za ubijanje nedolžnih ljudi..*
Maribor, 1. aprila.
Ce se konec tega tedna »razgledamo po obzorju« — kakor se dandanes pregledu zunanje politike v diplomatskem jeziku reče — bomo opazili, da je veliko stvari krenilo na bolje. Tisti, ki so bili nerazpoloženi, dobivajo samozavest, ker vidijo končno le, da je pričelo v zahodnih demokracijah prevladovati pravilno spoznanje položaja in tudi potreba po prvih ukrepih.
Pri tem moramo gledati na konec španske republike le kot na nepomemben intermezzo v velikih dogajanjih sedanjega časa. To, kar je evropska javnost že zdavnaj slutila, se je uresničilo. Konec demokratske Španije sega že zelo daleč nazaj in nosi predvsem pečat francoske in angleške popustljivosti, ki pa ima svoje vzroke v takratni nepripravljenosti «>beh demokracij. V začetku španske državljanske vojne je čutila Anglija nesmisel nekdanje Macdonaldove politike še v taki meri, da je bila praktično popolnoma nepripravljena za vojno avanturo. Francija sama tudi ni mogla prevzeti rizika na svoje rame.
Danes je seveda drugače. V Angliji so že. za časa abesinske ekspedicije spoznali, kam so prišli in pričeli so se mrzlično oboroževati. Francozi so potrebovali zaradi globljih notranjih pretreslja-;ev dalje časa, da so pospešili svoje oboroževanje. Vendar je kritična lanska jesen, ko sta zahodni državi komaj, komaj dosegli svoje nevarne tekmece, že zdavnaj za nami. Od tedaj pa deluje v teh 'inančno uravnovešenih državah denar, ki, ga pri tekmecih zelo primanjkuje; iz samih bučnih besed do danes še ,n ih če ni znal delati topov.
Stvari so se v Španiji medtem že tako poslabšale, da ni bilo misliti na to, da bi Anglija in Francija pritekli republikancem na pomoč. Sedaj, po izdaji generala Miaje, ki je mogoče končno le dobra taktična poteza, stvari postajajo po mišljenju nekaterih jasnejše. Daleč od tega! Vprav do končne zmage generala Franca je bila situacija v* Španiji jasna; sedaj se bo šefe začela zamotavati in banski problemi bodo verjetno kaj kmalu postali »španske vasi« za mednarodno politiko.
Dokler sta' bHa v Španiji dva gospodarja, je vsak imel svoje pristaše v Evropi. Vsa zgodovina Španije pa priča, da se v časih, ko je bil en sam gospodar, slednji ni nikoli vezal samo na eno skupino držav v Evropi, marveč je po zgledu naših Dubrovčanov krepko vodil politiko ;>di sette bandiere«. Dosedanji podporniki generala Franca bodo verjetno kmalu opazili to zgodovinsko dejstvo tudi pri sodobnih Špancih. Kajti malo verjetno je, da bo edinstvena Španija hotela igrati vlogo vazala in bo »Caudillo« — vodja španskega naroda — hotel biti po-shršen »izvrševalec dolžnosti« tega ali onega diktatorja.
Zato sta Anglija in Francija tudi tako mirno prenesli poraiz republikancev, ker »ta inpli/pripravljen že popolnoma drug načrt. V Španiji »deluje« že dolgo časa dobro fundiran denar zahodnih demokracij, 'proti Ikateremu njihovi tekmeci !>ač lahko postavijo samo svoje slabe industrijske izdelke in tako imenovano »delovno silo«. To pa je veli'ko premalo za obnovitev razrušene Španije.
Važnejši dogodek od španske epizode je bil energičen govor predsedni-ka francoske vlade, ki se v nekaj besedah glasi: »Mi smo pripravljeni; če se upate, nas napadite!«
Cisto jasno in brez strahu, zavedajoč se težine svojih besed, je Daladier povoda!, da Francija ne odstopi niti pedi svoje zemlje in svojih pravic. Kdor je slišal govoriti predsednika francoske vlade, si je dejal: »Taiko govori gospod!« Francozi so toliko žrtvovali za Človeštvo in svoj imperij, da bi bilo nespametno misliti na kakšne koncesije. Največ, kar bi se lahko zgodilo, bi bil odstop še preostalih delnic neekonomične in nerentabilne abesinske železnice. Pa še to je Veliko vprašanje, in sedaj prav gotovo ni čas za take transakcije.
Drugo senzacionalno izjavo je podal predsednik angleške vlade. Chamberlain je izjavil, da bo Anglija v zvezi z drugimi silami branila Poljsko, če bo napadena. Kaj se to pravi, lahko takoj uvidi vsakdo, ki pogleda na zemljevid. Včerajšnja niegova izjava pa pomeni popoln pre-
Odmevi angleške izjave
NEMŠKI TISK JO OZNAČUJE KOT SMEŠNO DEJANJE — V ITALIJI SO REZERVIRANI, V FRANCIJI, POLJSKI IN AMERIKI PA NAVDUŠENI
BERLIN, 1. aprila. Nemški tisk je objavil Chamberlainovo izjavo o pomoči Poljski le v izvlečku in v zelo pomanjkljivi obliki, ki ne odkriva njenega celotnega
gledu kake razlike. Minister Morrison je naglasil, da bi bila danes Evropa čisto drugačna, če bi bila Anglija že pred leti zavzela tako odločno stališče. Samuel Hoare je omenil nedeljeno navdušenje od skrajne desnice do skrajne levice za Chamberlainovo izjavo. Sir John Simon je zagotovil, da bi se v primeru napada na Poljsko odzvale tudi Rusije in Amerika.
PARIZ, 1. aprila. Ves današnji francoski tisk pozdravlja včerajšnjo izjavo Poljski. »L’Oeuvre« proslavlja vrn tev idej zmagovitega miru kolektivne varnosti in Zveze narodov po štiriletni odsotnosti. Garanciji Poljski bodo sledile enake garancije Romuniji, Jugoslaviji in Turčiji, čeprav Chamberlain v svoji izjavi ni omenil Rusije, je njena pomoč izven dvoma. »Le Journal« naglaša h;storični po men včerajšnjega dne, ko je Anglija dala Poljski enostransko obvezo, da ji pride takoj na pomoč, čim bi jo Poljska od nje zahtevala, dočim Poljska formalno prav za prav ni obvezana priti Angliji na pomoč, če bi bila ta napadena. V edinstvenosti take obveze Anglije na kontinentu vidijo zaostrenost položaja. Berlin je sedaj obveščen. »Echo de Pariš« pravi, da so časi ustrahavahja minili. Beck se je upal zoperstaviti. »La Republique« podčrtuje, da je obrambna akcija na pohodu. Rusija bo vezala Japonsko na vzhodu in razbremenila zapadni velesili, da bosta imeli tako proste roke v srednji Evropi. Glede Italije pa naglasa, da se vrača v leto 1915. »L’Epoque« pravi: »LJst zgodovine se je obrnil, nova doba se je pričela, izjavo so sprejeli na Poljskem z viharnim Možno je, da se totalitarni državi umak-navdušenjem. Popoldanski tisk z zado- neta, ali pa sprejmeta boj združene Evro-ščenjem beleži, da je v Londonu in Parizu pe. Morda smo pred mirom, morda pa končno predrlo spoznanje o enakosti mi-; pred svetovno vojno. Napoleon je takoj ra tako na zahodu kakor na vzhodu udaril, čim je videl, da se zbira proti nje-Evrope. Zelo opažen je bil obisk vrhov- koalicija. Bodisi kakor koli, situacija nega poveljnika poljskih čet na francoski se je za nas v vsakem primeru odločilno fronti, generala Hallerja pri predsedniku izboljšala.
republike. HalJer je voditelj e,a- izmed, NEWYORK j, aprila, J AmerlSM tisk opozicionalmh strank.	,	~
LONDON, t. aprila. Takoj po Cham-Oeriainovi garancijski izjavi v angleškem parlamentu je več bivših in aktivnih mini strov v svojih govorih podčrtalo njen veliki pomen, Eden je izjavo z navduše-
pomena. Komentarji, ki so dodani, se glase v bistvu v vseh listih enako. Ti komentarji naglašajo, da je nerazumljivo, kako pride Chamberlain do take izjave, »vzete z jasnega neba«. Sicer pa da ne pomeni nič novega, ker obstaja med Anglijo in Francijo na eni in Poljsko na drugi že dolga leta zveza za pomoč Poljski. Zato je ta izjava le skrajno smešen poizkus, ustvarjati nemir in vzbuditi med narodi nezaupanje do Nemčije. Chamberlain se je s tem ponižal na žargon tona angleškega tiska. Toda s takimi izjavami se nemški, z jasnim ciljem zgraditve nove srednje Evrope določeni načrti ne dajo motiti. Ta poizkus je zato mogoče imenovati le smešnega. Vsa Nemčija pa pričakuje, da bo . Chamberlainu . odgovoril, danes Hitler v Wilhelmshavenu.
BERLIN, 1. aprila. Današnji jutrnji tisk priobčuje silovite napade na Anglijo. Čini je bila včeraj znana Chamberlainova izjava, je zunanji minister v. Ribbentrop takoj povabil v zunanje ministrstvo italijanskega veleposlanika Attolica, s katerim je imel izredno dolg razgovor.
RIM, 1. aprila. Ital janski listi objavljajo Chamberlainovo izjavo večinoma v celoti, v splošnem brez komentarjev. V splošnem se pa da čutiti, da nemško-polj-ska napetost Italiji ni ljuba, ker veže Rim z Varšavo iskreno prijateljstvo.
VARŠAVA, 1. aprila. Chamberlainovo
Nova RocseveLova izjava
WASH1NGT0N, 1. aprila Iz neposredne Roosevellove okolice se je včeraj avtentično izvedelo, da ie prezMent Roosevelt, čim je bila objavljena Chamberlainova izjava, izjavil, da napadi zadnjih 14 dni s strani totalitarnih držav niso naperjeni samo proti Evropi, marveč proti vsemu svetu, zlasti pa še proti USA. V političnih krogih se ta Rooseveltova najnovejša izjava, ki ji pripisujejo ogromen pomen, tolmači v tem smislu, da pripravlja ameriško javno mnenje na težke dogodke, ki so v Evropi na vidiku.
Francije ter. naglaša, da b.o vojna izbruh-” niia le* če bi diktature izgube , razsodnost in bi napadle,
WASH!NGTON, 1. aprila. Državni taj-
njem pozdravil, čeprav je zmožna pri- nik za Zunanje zadeve Hull je včeraj iznesti srečo, vendar se napori za obrambo javil, da je bila ameriška vlada že dalje ne smejo opustiti. Zavračal je vesti, da so Časa obveščena • o vsebini včerajšnjs med njim in Chamberlainom V tem po-. Chamberlainove garanaijske izjave.
Številke in uspehi govore!
Bezjakove razredne srečke so zadele samo v zadnjem času sledeče dobitke: din 2,008.000.— srečka števi 68.326 din 1,002.000.— srečka štev. 59.971 din 301.000.— srečka štev. 83.526 din 200.C00.— srečka štev. 43.210 din 100.000.— srečka štev. 88.192 din 100.000.— srečka štev. 86.831 din 100.000.— srečka štev. 7.336 din 100.000.— srečka štev. 77.664 din 100.000.— srečka štev. 4.648
in mnogo dobitkov po 80.000, 60.000, .50.000. 40.000, 35.0G0, ;i0.000 dinarjev itd.
Dne 14. aprila t. I. se prične novo kolo državne razredne loterije
Kdor še nima srečke, se naj nemudoma in zaupljivo obrne na naso hišo'sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredhe loterije
banino poslovalnico BEZJAK
V MARIBORU, GOSPOSKA ULICA 25, TEL. 20 97
Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.-*.
Slovaška je kapitulirata
BRATISLAVA, 1. aprila. United Press poroča, da je končno dosežen sporazum med Slovaki in Madžari. Slovaška odstopi Madžarski zopet 1640 knr. Strokovnjaki že določajo na specialkah podrobno dokončno madžarsko-slovaško mejo na vzhodu.
Italija lahko čaka
RIM, 1. aprila. Včeraj je Mussolini v kratkem govoru, ki ga je imel v Costan-zi v Kalabriji, dejal, da ima malo dodati nedeljskemu govoru, da pa Italija misli desetletja naprej in lahko čaka, kakor vsak narod, ki ima orožje in pogum.
Ustvarjanje angleške vojske
GOVOR ANGLEŠKEGA VOJNEGA MINISTRA HORE-BELISHE O NALOGAH SLUŽBE IN OBRAMBE.
LONDON, 1. aprila. Vojni minister je včeraj v svojem velikem govoru v Batter-seaju otvoril kampanjo za novačenje v teritorialno armado. Naglašal je, da je še pred tremi tedni poročal o 19 kompletnih divizijah, pripravljenih za pohod na celino. Danes izjavlja, da mora k tem 19 divizijam ekspedicijske, izvrstno opremljene armade pristopiti nadaljnjih 13 divizij. Zato potrebuje 250.000 mož, »Tein
obrat v evropski politiki, ki bo gotovo imel dalekosežne posledice.
Pomlad prihaja v deželo in ž njo tudi prve nevihte. Ali bo človeštvo moralo doživeti še eno, preden dokončno ne bo zmagala pravica in pamet?,	Rr.
možem ne nudim ničesar razven zavesti, da morajo braniti svojo domovino, ki je ogrožena. Vsak vojak se mora zavedati klica: Stoj — niti koraka dalje! Občutek obupa in pobitosti, ki se je polaščal angleškega človeka, mora nadomestiti neomajna volja, braniti ideale svobode, pravice in neodvisnosti, občutek, da je treba napraviti izzivanjem konec. Zato pa: Prvih 250.000 mož naj nastopi!«
KANADA OB STRANI ANGLIJE.
OTTAWA, 1.' aprila. Kakor predvčerajšnjim kanadski ministrski predsednik, tako je včeraj tudi pravosodni minister naglasil, da v primeru konflikta Kanada ne bo ostala nevtralna*
Danes be spregovoril Hitler?
VVILHELMSHAVEN, 1. aprila. V svečano okrašeno mesto je že včeraj dospelo več tisoč ljudi, da prisostvujejo današnji splovitvi nove vojne ladje ,,Tirpitz‘\ 50 izrednih vlakov je pripeljalo tujce, Za sprejem Hitlerja so lia delu Stotinč ljudi. Z največjo napetostjo pričakujejo Hitlerjev govor. Drevi bodo od 19. do 20. ure oddajale vse nemške radio-postaje svečani potek splovitve. Šolska ladja KDF ,,Robert Ley“ je sinoči odplula na svojo prvo poučno pot. Pred odhodom je im£l vodja dr. Ley na moštvo in dopustnike na krovu * ladje ognjevit nagovor.
Po koncu Spailske vo*ne
MADRID. 1. aprila. V zasedene kra* je in vasi se vrača normalno življenje. Povsod so Francove čete poskrbele za dovoz prehrane. Danes so v Madridu že izšli štirje nacionalistični dnevniki. Raz hiš vise zastaive, v krajih, kamor Francove čete še .niso dospele, so prevzeli falangisti oblast v roke. Med Barcelono in San Sebastjanom vozijo redno vlaki, v kratkem bo popravljena tudi proga na Madrid.
BIZERTA, 1. aprila. V pristanišča je prispela španska nacionalna ladja, da pospremi republikansko razorože-no brodovje v domovino.
Francija, Romunija in Jugoslavija
PARIZ, 1. aprila. Danes se sestane, ministrski svet pod predsedstvom Le-bruna. Predmet sklepov bosta trgovinski pogodbi med Francijo in Romunijo ter Francijo in Jugoslavijo. Bonnet bo poročal o zunanjepolitični situaciji s'posebnim ozirom na Dala-dierjev govor in na Chamberlainovo izjavo.
PARIZ, 4. aprila. Včeraj je ob priliki podpisa romiinsko-francoske trgo-* vinske pogodbe romunski poslanik Tartarescii podčrtal nerazrušljivo fran-cos]ko-romunsko prijateljstvo.
BUKAREŠTA, 1. aprila. Davi je bila v Bukarešti s strani Francije podpisano naročilo za novih 700.000 ton petroleja za prihodnje leto.
PARIZ, 1. aprila. V Parizu je že re-digirana nova irancosko-jugoslovau-ska trgovinska pogodba, s katero se ho volumen več kakor podvojiL
POLJSKO-LITVANSKA POGODBA
VARŠAVA, 1. aprila. Poljska vlada je pripravila vse potrebno za podpis polj-sko-l-itvanske nenapadalne pogodbe.
Borza. Curih, 1. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.87, Pariz 11.803/* Ne\v York 4457/s, Berlin 178.80, Milan 23.15, Budimpešta 87.30, Bukarešta 3.37, Sofija 5.40.
Vremenska napoved. Spremenljivo, ponekod kratke padavine, bolj toplo, ponoči precej hladno.
Gospodarska osamosvojitev kmeta
Rudi Čačinovič
Pri nas se vse preveč poudarja siromaštvo slovenske zemlje in pretesen prostor, na katerem mora prigarati kmet sebi in svojim vsakdanjega kruha. Pogosto se pri tem pozablja še na mnogo drugih okoliščin, ki ovirajo, da standard slovenskega kmetskega življenja kljub temu ni višji in to morebiti celo mnogo višji, kot je danes. Poglejmo nekoliko po-bliže samo na vprašanje pomanjkanja vsake splošne in vsenarodne slovenske kmetske organizacije, ki bi predstavljala organizirano skrb za gospodarsko in socialno izboljšanje našega kmeta.
Tudi slovensko zadružništvo se je rodilo iz one velike in nesebične misli o »gospodarstvu, ki ne gradi dobička«, ki se je rodila v svetu, izmozgavanem po nasilnih in brezobzirnih profitnih metodah liberalističnega gospodarstva. Tudi njegovi ustanovitelji so poudarjali potrebo po nesebičnem m požrtvovalnem delu za dobrobit skupnosti. Vendar je bilo tudi pri nas zadružništvo omejeno samo na ozek krog članstva.
Poglavitna njegova slabost pa je bila, da se je vdinjalo političnim strankam in predstavljalo gospodarsko sredstvo za pridobivanje volivcev. Njegova največja zasluga v nesvobodni preteklosti je, da je omogočilo v težkih časih tujega gospodarskega in finančnega pritiska na slovensko ljudstvo, ohranitev slovenske grude pred sicer neizbežno odtujitvijo. Vendar se pa to za naš narod sicer važno d^Jo ni izvršilo v izključno dobrobit prizadetega kmetiča, temveč njegovega gospodarsko močnejšega slovenskega tekmeca — vaškega ali mestnega. To dejstvo je bilo krivo mnoge brezbrižnosti revnih vaških slojev za narodna gesla, ki so jih širili ravno njegovi srečnejši tekmovalci. Neredko je tako obubožan tudi zapadel odtujevalnim vplivom.
Najhujša posledica slov. zadružne politike pa je dejstvo, da je ustvarila oziroma omogočila nastanek dveh vodilnih slovenskih finančnih skupin, ki sta dobili popolno finančno in gospodarsko oblast nad neštetimi drobnimi slovenskimi zadružnimi ustanovami. Nastali iz prizadevanj, da bi predstavljali gospodarsko ogrodje dvema slovenskima političnima skupinama, sta jih počasi tudi sami usužnjili in take* spravili slovensko politiko obeh barv v popolno odvisnost od svojih ožjih finančnih in gospodarskih interesov. Vodstva osnovnih drobnih zadružnih ustanov so sicer imela vodilna mesta v krajevnih političnih organizacijah in možnosti, da izbijejo tudi zase nekaj privatne koristi, po usodni verigi pa so bila tudi sama v tesni odvisnosti. V tem pojavu je ključ slovenske neaktivnosti v najrazličnejših življenjsko važnih trenutkih in brezupne pasivnosti, v katero je pahnjen posebno mali vaški človek. Tu je tudi ključ, zakaj so vodile sicer kmetske zadružne ustanove svojo lastno politiko, ki je šla vse prerada svojo. kmetskim interesom tudi nasprotno pot.
Ob taki nekmetski zadružni politiki so jx>tekali slovenskemu kmetu dnevi vse do svetovne gospodarske krize, ki je tudi njega močno pritisnila. Pokazala je pa tudi z vso ostrostjo nerešene probleme, ki so viseli vse do tedaj nad njim in mu onemogočali razmah in višji življenjski standard. Med kmeti v naši soseščini je nastalo široko gibanje za gospodarsko osamosvojitev, ki bi naj povezalo vso kmetsko skupnost kot jedro naroda. Ta vsenarodna kmetska gospodarska ustanova je bila prosta vseh trgovskih opravil ter skrbela le za koordiniranje dela že obstoječih gospodarskih edinic, predvsem pa organizirala neposredne kmetske akcije in intervencije v vseh vsakdanjega kmetskega življenja ti-čočih se primerih. Gibanje je močno odmevalo tudi med slovenskimi kmeti In rodilo potrebno psihološko pripravljenost, ki bi poživila kmetsko dejavnost v boju za njegovo gospodarsko osamosvojitev. Ustanovila se je sorodna kmetska organizacija tudi pri nas. Zamorile so njeno upapolno delo neprijazne politične prilike. Kljub delni koristnosti in kljub političnemu večinstvu ni mogla postati vsenarodna gospodarska hrbtenica slov. kmetskega človeka. Ostala je Še vedno samo pomočnica v gospodarski politiki
ene izmed visokih slovenskih zadružnih skupin. Slovenski kmetje so dobili za tem oficielno ustanovo, ki bi jih naj predstavljala, kot predstavlja po imenu sorodna delavska ustanova delavstvo. Toda njen notranji ustroj in še mnogo drugih dejstev so jo naredili že od začetka za zgolj birokratski aparat, kjer kmetje niso prišli do izraza in ki tudi ni gradila na izključno njihovem sodelovanju.
Po uspehih navedenih kmetskih nadomestkov sodeč, moremo samo še odločneje potrditi bratsko spoznanje, da bo gospodarska osamosvojitev kmeta le izključno njegovo delo. Slovenskemu kmetu je vsesplošna gospodarska organizacija prav tako potrebna kot njegova večja politična aktivnost Napredovanje njegove rešitve m rešitve izboljšanja kmetskega položaja je v najtesnejši zvezi z
vprašanjem, kdaj bodo slovenske notranje razmere tako zrele, da bodo omogočile tudi širšo vsenarodno kmetsko gospodarsko organizacijo in da se bo kmet potegoval za boljše cene, višje mezde poljskih delavcev, za nezgodno, bolniško, starostno zavarovanje, za progresivni davek, proti previšku slov. dajatev in po tej poti tudi' za direkten izhod na morje in splošno narodno gospodarsko in finančno osamosvojitev — ne pa propadal za finančno in gospodarsko politiko te ali one ozke skupine. — Delo za gospodarsko osvoboditev slov. kmeta je tudi delo za gospodarsko osvoboditev našega naroda in pogoj njegove resnične politične in kulturne samostojnosti, zato mora postati delo vseh, ki tako narodno osvobojenje resnično želijo.
Kultura
Slovenska umetniška razstava v Milanu
Na izredno svečan način, v prisotnosti vojvode Bergamskega, milanskega kvestorja, podprefekta, zastopnika župana, tajnika fašistovske stranke, predsednika združenja bojevnikov, mnogih konzularnih šefov, zastopnikov taska, kulturnih in gospodarskih organizacij, osebja našega gen. konzulata s prijaznim g. konzulom Mikačičem na čelu ter ob navzočnosti slikarja Mihe Maleša, kiparja Franceta G o r š e t a, mnogoštevilnih članov jugoslovanske kolonije ter prijateljev Jugoslavije je bila odprta v torek popoldne tu prva naša umetniška razstava.
Razstavo, ki je prirejena pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena in italijanskega ministra za kulturo in propagando g. Dina A1 f i e r i j a, je odprl jugoslovanski generalni konzul v Milanu, g. Milan Stankovič, kot zastopnik g. bana, z izredno lepim govorom v italijanskem jeziku, za kar je ibil deležen prisrčnega aplavza vseh navzočih. Na široko je orisal pomen beograjskega sporazuma, ker je ravno minila druga obletnica, ter politično zbližanje in gospodarsko sodelovanje, katero naj postane čim tesnejše v interesu obeh držav. Poleg gospodarskega in političnega sodelovanja, je pa poudaril tudi veliki pomen duhovnega sodelovanja med narodi, in to zlasti med sosednimi, katerih prva dolžnost je, da se spoznajo čim globlje, posebno na kul-
turnem področju, od katerega edino od-visi trajno in koristno sodelovanje v duhu razumevanja in spoštovanja tudi na vseh drugih področjih. Naštel je celo vrsto kulturnih italijansko-jugoslovanskih manifestacij, ki so se pričele z nepozabno, impozantno razstavo italijanskih portretov v Beogradu, kateri so sledile druge take manifestacije, kot gostovanje milanske Scale v Beogradu, naša umetniška moderna razstava v Rimu, turneja Ivana Noča po Italiji, razstava italijanskih knjig v glavnih jugoslovanskih centrih in gostovanje beneškega gledališča Fenice po Jugoslaviji, želeč, da bi se ti tako koristni stiki nadaljevali in pomnožili ter zajeli „vsa področja kulturnega sodelovanja.
Po končani otvoritvi, si je vojvoda Bergamski v spremstvu g. Stankoviča ter umetnikov ogledal razstavo in so ga mnoga dela naših mladih umetnikov zelo zanimala. Tudi vsi ostali so si z zanimanjem podrobno ogledali razstavo in se pohvalno izrazili. Za razstavo, o kateri bomo še poročali, gre predvsem zasluga ge. Tei in gdč. Ivi B r-ščakovi ter priiaznemu sodelovanju italijanskih oblasti. Zelo na roko pa sta šla našim fantom tudi prijazni g. gen. konzul Stankovič z gospo ter g. konzul M i k a č i č, tako da se na konzulatu počutite lahko kot doma. Kakor ste že poročali je zastopan na razstavi Mariborčan prof. Ivan Kos. K-lč (Milan).
IZ ŽIVLJENJA MED VOJNO.
Dr. Avg. R e i s m a n je izdal kot ponatis iz »Delavske Politike« na 66 straneh brošuro »Iz življenja med vojno«. So to osebni spomini avtorja na vojna leta, ki jih je preživel kot visokošolec, sodni praktikant in koncipient v domačem Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, Mariboru, Pragi in Slovenski Bistrici. V njih nas seznanja z razmerami na kmetih in v mestu, zlasti pa na sodišču. Vmes nam predstavlja vrsto znanih in neznanih, pomembnih in nepomembnih ljudi in mnogo zanimivih dokumentov tedanje dobe, na katere smo v teh dvajsetih povojnih letih skoraj vse preveč pozabili. Marsikomu, ki tedanjih let in razmer ne pozna, se bo ob čitanju te brošure odprl zanimiv svet z mnogimi koristnimi spoznanji. Delo je zanimivo in zasluži pozornost že zato, ker imamo tako malo pisanih osebnih spominov na našo vojno preteklost v zaledju.	-r.
k Zdravniški vestnik, 3. V odlični reviji naših zdravnikov, številki za marec, so prispevali razprave dr. Hebein. dr. Rakovec, dr. Lavrič, dr. Kremžar, dr. Demšar, dr. Ferlan in dr. Mirko Černič, ki razpravlja zopet o zdravstvenem izrazoslovju. Ostali del izpolnjujejo razni strokovni prispevki.
: Rollandov »Valmy«. Znani francoski pisatelj Romain Rolland bo izdal v kratkem novo delo pod naslovom »Valmy«, v katerem obravnava probleme francoske revolucije, katere 150. obletnico slavimo letos.
k Basni rolniku. Češki pesnik Jan' Ča-rek izda v kratkem zanimivo antologijo sodobnih pesmi preprostih kmetov in de-
lavcev, ki jih je sam zbral med preprostimi avtorji. Kakor pri Hrvatih, ki imajo že celo vrsto kmetov umetnikov, je tudi pri Čehih ljudska poezija močno razvita. Ali ne bi bilo potrebno zbrati tudi pri nas taka dela?
k. Velika nemška umetnostna razstava 1939. Meseca julija bo odprta, v Monako-vem, v Hiši nemške umetnosti, velika razstava sodobnega nemškega slikarstva in kiparstva, ki se je bodo udeležili s svojimi deli umetniki iz vse države. Te dni je pa odprta v Monakovem razstava mojstrovin monakovskih umetnikov.
k Christmas Holiday. Znameniti angle ški pisatelj Somerset Maugham je izdal nedavno svoj najnovejši roman »Christmas Holiday«. V njem opisuje doživljaje mladega, bogatega Londončana z revne rusko plesalko iz zloglasnega pariškega zabavišča »Seraila«. V romanu se ne dogodi nič romantičnega, Anglež svoje prijateljice niti ne objame ali poljubi, dasl preživi z njo več časa, toda delo je kljub temu polno zanimivosti in globin.
k Michael Tsouloukidse: Die Ukraine. Gruzinec Culukidže je izdal v založbi Wilhelma Goldmanna v Lipskem knjigo o Ukrajini, v kateri skuša prikazati ukrajinski narod, njegovo zgodovino in položaj njegovega vprašanja. Delo je zelo informativno, toda v marsičem pristransko, ker avtor kot nasprotnik Rusov in Rusije ne more biti vedno tako objektiven, kakor bi bilo potrebno.
Marffrorsfro gledališče
Sobota: »Pygmalion«. Red A.
Nedelja, ob 15.: »Vse za šalo«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: »Pygmalion«.
Kulturna in politična zgodovina Slovencev
Akademska založba v Ljubljani je izdala na 124 straneh tretji del »Kulturne in politične zgodovine Slovencev«, ki jo je napisal pokojni dr. Ivan Prijatelj. Knjiga, ki jo je uredil univ. docent dr. Anton Ocvirk, obravnava razdobje let 1860— 1868, dobo tako imenovanih Starosloven-cev, in sicer v prvem delu »program avstrijskega političnega okvira«, v drugem pa »slovenske kulturnopolitične zahteve in pridobitve« v tem obdobju. Kakor vsa Prijateljeva dela, se odlikuje tudi to po izredni znanstveni temeljitosti in analitični globini ter nam odkriva do dna vso opisano dobo naše zgodovine in podaja njeno pristno podobo, ki nam more služiti v razumevanje našega kulturno-poli-tičnega razvoja. Po knjigi bodo nedvomno segli vsi, ki bi se radi seznanili z vprašanji našega razvoja, zlasti pa vsi javni delavci.	—r.
»No, ali si poskusil/ zdraviti ženin glavobol po mojem receptu z elektriziranjem?«
»Ne, zadostoval ji bo bencin!«
»Kako to?«
»Kupil sem ji avtomobil.«
Doma^zaoislu
Polit.čna živahnost v Zagrebu
Središče vsega političnega zanimanja je zdaj v Zagrebu. V njem se zbirajo predstavniki vseh opozicijskih skupin na važna posvetovanja. Prihajajo tudi poslanci HSS. Dr. Maček se bo, kakor poročajo listi, po današnjem razgovoru z voditelji združene opozicije že jutri sestal s predsednikom vlade dr. Cvetkovičem, ki bo prispel v Zagreb.
Jules Sauerwein pri dr. Mačku
V Zagreb je prispel znani francoski novinar Jule s Sauervvein, ugledni uvodničar lista »Pariš Soir«. Včeraj je posetil dr. Mačka in druge prvake KDK. V Za grebu bo ostal še nekaj dni, nato bo potoval dalje po Jugoslaviji, da se spozna s prilikami v državi.
Shod Slovenske združenene opozicije v Ce ju
Slovenska združena opozicija, sklicuje za jutri ob 10. dopoldne shod v dvorani Narodnega doma. Govorili bodo magister Fedor Gradišnik, Albin Vipotnik, Jernej Stante, Martin Jošt, predstavniki prijateljskih političnih skupin ter gostje iz drugih krajev Slovenije in Zagreba.
Zakaj je šel dr. Grassi v Nemčijo
Senator dr. Grassi, vodja vojvodinskih Nemcev in poslanec Ham sta se vrnila iz Nemčije. Novosadski »Dan« piše, da sta nemška politika potovala tja, da se spoznata z razmerami, v katerih živi slovanska manjšina, tako koroški Slovenci kakor gradiščanski Hrvati, v Nemčiji.
Kdor neče brata za brata, bo .mel tu.ca za gospodarja
Življenje je borba. Sigurno je, da pri novi izgradnji države ne bodo več Hrvati na eni, Srbi na drugi strani. Pomešali. se bodo v sodelovanju in odgovornosti. Imeli bomo varno streho nad seboj. Z narodnim edinstvom in državnim edinstvom ter bratstvom operirajo ljudje, ki s svojim delom rušijo eno, drugo in tretje. Zdravi instinkt naroda zahteva, da pohitimo, da čimprej odstranimo zapreke. Po našem globokem prepričanju ni tako velikih razlik v idejni in prlncipiel-ni smeri, da bi jih ne bilo mogoče rešiti. Ko bi vsi pošteni ljudje imeli drznost nepoštenih, kje bi že lahko bil današnji svet!, zaključuje V. Vilder svoje poglede na hrvatsko vprašanje v »Novi Riječi«.
Papežev list in Hrvati
Od 13. stoletja dalje so se mnogi na-redii, močnejši od Hrvatov, porazgubili in pomešali z drugimi. Kje so danes Langobardi, Vizigoti, Normani, po krvi Hrvatom tako sorodni narodi, se vprašuje vatikanski »Osservatore Romano« (kje neki je vzel to krvno sorodnost?) in nadaljuje: Hrvati so prestali napade Frankov, Normanov, Arabcev, Saracenov, Mongolov in Turkov, boreč se z njimi za zvestobo svojemu zaščitniku sv. Petru, ki ni dovolil, da bi 'izginili s sveta...
Katoliki med seboj
V Sremu je kraj Jankovci. V njem bivajo tudi starokatoliški Madžari in Nemci ter prirejajo v svojih zadrugah in društvih tajne sestanke. Nobenega Hrvata ne puste, da bi se priselil v vas. Te dni je prišel k nekemu gospodarju Hrvat, da bi se mu vdinjal za hlapca. 40 Madžarov starokatolikov je šlo z vilami nadenj, piše »Hrvatska Straža«, pobili so ga na tla in premlatili do smrti...
Romunski petrolej v Jugoslaviji
Na donavsko pristanišče v Zemunu so dospele te dni velike količine romunske naft^ in bencina. Kakor poroča »Hrvat-ski fist«, so tudi v drugih rečnih pristaniščih iztovorili mnogo romunskega petroleja. Po vsej Jugoslaviji je urejenih deset velikih skladišč za bencin in nafto. Rezervoarji so zelo prostorni, po Večini pod zemljo. Vsak rezervoar ima po tri shrambe, v katere lahko spravijo 1500 vagonov nafte. Vsa skladišča skupaj lahko prevzamejo 45.000 vagonov tega dragocenega pogonskega sredstva
Movte
Šušmarstvo in celjski obrtniki
Ko sem obiskoval obrtnike v Celju in okolici, so mi tožili, da imajo v šušmar-jih največjega in najnevarnejšega sovražnika. Pravili so mi, da ni Celje nič na boljšem od drugih mest. Če ima Maribor kaznilnico, kjer se z obrtniškim delom škoduje legalnim obrtnikom, je pa v Celju šušmarstvo tembolj razvito. Sta-
tistika je porazna. Številke so menda med največjimi, kar tiče šušmarstva v Sloveniji. Zato bi celjsko in okoliško obrtništvo želelo, da bi nadzorna obrtna oblast še z ostrejšimi ukrepi zatirala šušmarstvo. Stroge kazni bodo kršitelje obrt niih predpisov gotovo izpametovale. -jg.
Obmejni avtobusni promet
Kakor smo nedavno posneli iz dnevne ga časopisja, nameravajo mestna občinska podjetja iz Maribora zboljšati avtobusni promet preko Slovenskih goric z mejo - Gornjo Radgono - Radenci - Mursko Soboto ter uvesti na tej progi še dve novi vožnji po znatno znižani ceni. To veselo novico je sprejelo obmejno prebivalstvo, ki se je doslej v vsakem oziru čutilo precej zapostavljeno od zaledja, z odobravanjem in zadovoljstvom na znanje. Brez dvoma je, da bo z uvedbo dnevnih voženj promet z našo severno mejo precej narasel in oživel. Tak poživ-'jen avtobusni promet so namreč naši sosedje onstran meje z mestom Radgona že pred več leti uvedli, le Gornja Radgona in Radenci so bili doslej zvezani samo z eno samo dnevno avtobusno vožnjo.
Želeti bi bilo, da bi merodajni činitelji pri uvedbi teh novih voženj upoštevali tudi razne upravičene težnje in predloge obmejnega prebivalstva. Predvsem bi bilo treba zlasti v času sezone od 1. ma-
j ja do 15. oktobra uvesti tudi nedeljske avtobusne vožnje kot svojevrstne izletniške vožnje, kakor je n. pr. železnica uvedla na več progah tako zvane izletniške vlake z ranim odhodom in poznim prihodom, seveda po znižani polovični ceni. Tako naj bi n. pr. odhajal nedeljski avtobus iz zdravilišča Slatina Radenci in Gornje Radgone takoj po 5. uri zjutraj s prihodom v Maribor tako. da bi imeli potniki zvezo na vlak v Koroško smer radi izletov na zeleno Pohorje, zvečer pa bi se naj ta izletniški avtobus vračal iz Maribora po prihodu zadnjega koroškega vlaka okrog 9. ure, iz Maribora s prihodom v Gor. Radgono okrog pol 11. ure in Radence okrog 5411. uro. Ta avtobus bi bil gotovo vsako nedeljo izredno dobro zaseden in torej frekvenca zasi-gurana. Obmejnemu prebivalstvu pa bi bila dana možnost do cenenih izletov zlasti na zeleno Pohorje, ki je doslej ravno radi slabih zvez z našo mejo med tukajšnjim prebivalstvom dokaj slabo poznano.
OKROGLO
65 tnilij. dinarjev
iznašajo dobitki predstoječega 38. kola državne razredne loterije, katere prve žrebanje bo dne
14. aprila 1939.
GLAVNI DOBITEK
2 milijona dinarjev
Že s yx srečke se lahko dobi 500.000 dinarjev!
Opozarjamo naše cenj. čitatelje na prilogo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in Iliča 15, ki je priložena celotni naši današnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno delo te kolekture je tako znano vsej naši javnosti, da jo tudi mi s svoje strani lahko priproročimo našim čitateljem.
o. Dva padca z lestve. Ker ji je spodrsnila lestva, je padla- s podstrešja 30-letna delavčeva žena Marija Mandelc iz Podove pri Račah. Po glavi in v notranjosti je dobila močne poškodbe, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — Enako je padel z lestve 54-letni posestnik Štefan Kotnik iz Frama; tudi Kotnik je dobil notranje poškodbe.
o. Avtomobil v posestnika. Na cesti v Socki pri Zg. Ponikvi je podrl osebni avtomobil posestnika Ivana Dolarja z Železnega pri Veliki Pirešici, ko je peljal les iz gozda. Zlomil mu je roko in nogo.
o. Požar v Lormanjih. Ogenj je v Lor-manjrh v Slovenskih goricah upepelil domačijo posestnika Josipa Koserja ter mu povzročil okoli 50.000 din škode.
o. Jubilj igralca. V torek zvečer bo proslavil v ljubljanski drami 25-letnico svojega odrskega dela priljubljeni igralec drame g. Emil Kralj. Igral bo naslovno vlogo Fedje Protasova v Tolstojevi drami »Živi mrtvec«.
Ceffe
c Fantovski prelep ali napad? Fantje so na cesti v Polulah poCakali in z golimi rokami pretepli nekega Vinka K., ki jih e prej žalil. Naslednji dan jc Vinko pri-avil policiji tri mladoletne, in sicer Karla i5., Franca J. in Alojza B. iz Celja, češ, da so ga napadli in mu ukradli denar in samokres. Policija je dognala, da denarja Vinko sploh ni imel, zadeva s samokresom pa še ni pojasnjena, c Umrla sta v bolnišnici 28 letna Macuh
| Marija, kurjačeva žena in 89-lclni občin-* ski revež Zvcglič Franc iz Letuša.
I c Iz bolnišnice. Avto je podrl v Sodski pri Zg. Ponikvi posestnika Ivana Dolarja, da si je zlomil roko in nogo. Dva vaška lanla sla napadla s koli in po vsem telesu poškodovala preužilkarjevega sina Kolariča Rudolfa iz Lopatce pri Pilštanju.
| c Nedeljski spori. Ob pol dveh bo prvenstvena podzvezna finalna tekma med Atlc-I liki in S K Bratstvom iz Jesenic na igrišču (pri Skalni kleti. Ob 3. bo na Glaziji prvenstvena tekma med mladinama SK Jfugosla-■ vije in SI\ Celja.
c. Dogovorjena tekma. Odbor S K Celja 'je na seji ostro obsodil vse vesti, da naj bi kaj vedel za dogovor med igralci SK Celja in Olimpa preteklo nedeljo, ko je po rezultatu 5:5 bila potisnjena Siv Jugoslavija na zadnje mesto, c šoferski izpili bodo za celjski, gornje-. grajski, šmarski in konjiški okraj (». aprila ob pol 9. na okrajnem glavarstvu.
c Cenjene naročnike, prosi uprava, da oprostijo, ker niso dobili lista v četrtek I in petek ob rednem času. Krivda ne leži | pri ^ nas. — Uprava prosi naročnike, da plačujejo redno list vnaprej in poravnajo event. zaostanke.
Ptui
p. Pojasnila o »Večemtkti« se dobe ua Vrazovem trgu št. 2. Tukaj se sprejemajo novi naredniki, poravnati se more tudi naročnina. Naročniki po raznašalki prejemajo list še isti dan od 17.—18. ure. Dostavlja se tu.di na Breg, v Budino in Vičavo in stane mesečno le 12 din.
p. jz bolnišnice. Bukviča_Ivana, 56-let-nega pos. iz Bedtije pri Žetalah je pri podiranju v gozdu zadek) deblo v hrbet
REKORDNA
bo
velikonočna
številka
it
Večernika"
Izšla bo v povečanem obsegu in nakladi. List s pestro vsebino bo 3 dni v rokah iitateliev, zato nai naši eenl. gg. inserenti pohite z oglasi, da bodo pravoiasno uvrščeni
in ga močno poškodovalo. — 16-letnemu pos. sinu Severju Janezu iz Drstele pri Sv. Urbanu se je pri plezanju na drevo izpodrsnilo. Obležal je z zlomljeno ključnico. Horvat Janez iz Nove vasi pri Sv. Marku si je pri padcu s kolesa zlomil levo roko. Umrl je 3-letni mizarjev sin Štumberger Alojz iz Sv. Barbare v Halozah.
p. Ptujski šahovski klub je priredil v
četrtek, 30. marca, v kavarni »Evropa« brzopotezni turnir. Zanimiva igra jc dala sledeče pomembnejše rezultate: 1. in 2. mesto gg. Schwab m Prelog s po 6 'A točke, 3. in 4. mesto gg. Marjan Čuček in Petek po 4 točke. — V sredo, 5. aprila, bo občni zbor Ptujskega šahovskega kluba ob 8. uri zvečer v kavarni »Evropa«.
p. Burko o jezičnem dohtarju \p ponovilo v torek, 4. aprila, v Mestnem gledališču ptujsko avantgardistično gledališče.
p. K»no Ptuj. Danes in jutri »Florenti-na«.
p. O najemninskem vinarju. Mestna uprava je obvestila hišne posestnike o npvem načinu pobiranja najemninskega vinarja. Odslej ga ne bo več pobiral mestni inkasant, temveč bo morah vsak hišni posestnik vsak mesec na občino, da plača za sebe in stanovalce najemninski vinar. S takim načinom pobiranja pa hišni posestniki niso zadovoljni!
p. Tatvina v cerkvi. Neka ptujska šivilja je nesla k svoj-i stranki novo obleko. Medpotoma se je pomudila v cerkvi sv. Pavla in Petra, kjer se vrši te dni sv. misijon. V gneči ji je nekdo izmaknil obleko.
n. V Splitu je vedno več tujcev. Zlasti nemških turistov je mnogo. Te dni prispe v Split nemški turistični parnik »General v. Steuben«, ki bo pripeljal več sto turistov.
n Kmet zgradil planinski dom. V Raški je na planini Goliji zgradil na lastno pobudo planinski dom kmet Tomo Ivanovič. Ko je bil odprt dom na Kqpaoniku, je odšel krnet tja za hlapca; pozneje pa se je vrnil na svojo domačijo visoko 1600 metrov, napravil načrt in zgradil v bližini vode in sredf najlepših sfhučarskih terenov planinski dom.
n Šah med kmeti. Kmetje v Komletin-cih na Hrvatskem živahrfo igrajo šah. Pri nedavnem turnirju je dosegel kmet Kuralec lep uspeh.
n Signalni znaki na Dravi. Od Osijeka do izliva Drave so zgradili pet avtomatskih signalnih svetilnikov, ki morejo svetiti nepretrgoma 80 dni.
n Spor med zagrebškimi mesarji in mestno klavnico. Zagrebški mesarji so zagrozili mestni občini, da ne bodo več klali živine v njeni klavnici, ako ne bo znižala previsokih davščin. Živino hočejo klati v privatnih klavnicah izven mestne občine.
n Ustrelil ženo, ker si je odgrnila obraz. V Skoplju je trgovski pomočnik Emrulo-vic ustrelil svojo ženo Šasino, ker se je pokazala odkrita pred nekim njegovim sorodnikom. Pomočnika so zaprli, njegova mlada žena pa se bori s smrtjo.
n Vihar in dež v Dalmaciji. V nedeljo zvečer je nastala v Splitu in Dalmatinskem primorju strahovita nevihta, ki je v kratkem času zalila splitske ulice, skladišča ter napravila orgomno škodo. Po okoliških planinah so obenem divjali hudi zameti, ki so zajeli smučarje. Blizu splitskega svetilnika pa je vihar obrnil J 'ahto s petimi potn'V! od katerih so našli trije smrt v valovih.
Manbor
NOVI ODBOR SPD MARIBOR
Mariborska podružnica SPD si je na občnem zboru izvolila odbor z dr. Jožetom Bergočem kot načelnikom, ostali odbor pa se je na včerajšnji seji konstituiral tako: podpredsednika dr. R o s i n a Igor in dr. Orožen Janko, tajnik G a j-šek Dore, viš. žel. kontrolor, blagajnika Janko Dekleva, blagajnik Posojilnice ' v Nar. domu, in višji žel. revident Ferdo Soršak. Gospodarji posameznih planinskih koč so: dr. Leo Kac na Mariborski koči, Vili Forstnerič na Klopnem vrhu, Drago Senica na Seniorjevem domu, Ludvik Zorzut pri Sv. Pankraciju. Vodstvo odsekov je bilo poverjeno Dragu Senici (Zimski šport), Lorgerju (Alpinistični odsek), Borutu Hribarju (Markacijski odsek), inž. Jelencu (Veselični odsek) in dr. Mešku (Aljažev klub).
DVOJNI JUBILEJ VRLEGA MOŽA.
V nedeljo bo srečal Abrahama poštni zvaničnik Franc Homec. Njegov rojstni jubilej je združen s 25 letnico marljivega delovanja v poštni službi. Rojen v Kamniku je služboval Homec pred vojno v Trstu, od tod je prišel v Ljubljano. V prevratnih dneh je mnogo pripomogel k organiziranju naše poštne službe v Radgoni, Murski Soboti in Dolnji Lendavi, od koder je; prišel v Maribor. Z vso vnemo je sodeloval tudi pri koroškem plebiscitu. Franc Homec je napreden mož, dobričina, ki se zmerom rad udejstvuje pri petju. Svoje štiri otroke je vzgojil v narodno zavednem duhu, z verno družico Marjano pa bo v majniku praznoval srebrno poroko.
m. Spremembe na policiji. K banski upravi v Ljubljano je prestavljen vodja policijskega komisariata v Mariboru g. dr. Alojz Trstenjak. Nadalje je prestavljen k ljubljanski policiji pristav g. Kazimir Kukovič. Iz Ljubljane pa je prišel v Maribor policijski svetnik g. Stanko Kos ter prevzel posle mariborskega policijskega^ komisariata. G. Kos je bil svoj-čas že uslužben pri mariborski policiji.
m. Za voditelja zemljiške knjige v 6. pol. sk. pri okrajnem sodišču v Mariboru je imenovan dosedanji pisarniški uradnik Ivan Rupnik.
m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, 2. aprila, OUZD zdravnik dr. Zakrajšek Karel, Maribor, Gregorčičeva 4/II.
m. Izlet obrtnikov v Milano. Zveza obrtnih društev v Ljubljani priredi ekskurzijo z avtobusom na milanski velesejem od 22. do 25. aprila. Odhod iz Ljubljane izpred nebotičnika v soboto, 22. aprila, ob 13. uri. Vožnja in prehrana je zelo poceni. Podrobne informacije pri Slovenskm obrtnem društvu v Mariboru, Vetrinjska ulica 11/1.
m. Velikonočne pisanke. Tudi v Mariboru se dobe letos pristne narodne pisanke, ki so jih napravila kmetska belokranjska dekleta in nosijo vse znake pravega domačega izdelka. Na prodaj so v raznih trgovinah po 4 din komad.
m, Propagandni teden za boj proti tuberkulozi, tej strašni morilki ljudstva, bo tudi v tem letu tekom meseca maja. Priprave za čim lepši uspeh protituber-kuloznega tedna so v polnem teku in bo naša agilna Protituberkulozna liga storila vse, kar je v njeni moči. Ker so naši podjetniki in delavci že v lanskem letu izrekli svojo pripravljenost, da bodo z vsemi močmi podpirali propagandne tedne za boj proti tuberkulozi, smemo pričakovati, da bo tudi letošnji protituber-kulozni teden rodil obilo uspeha v korist našega mestnega in okoliškega prebivalstva, ki prinaša jetiki leto za letom večje žrtve.
m. Ljudski oder ima drevi ob 20. v dvorani Zadružne gosp. banke krstno predstavo drame »Izgubljena pota«, ki jo je napisal Mariborčan France Filipič. Jutri, v nedeljo, ob 17. uri ponovitev.
ra. Orgelski koncert cerkvenoglasbene šole. Zvečer bo ob 8. uri v stolni cerkvi koncert III. letnika tukajšnje cerkveno-slasbene šole.
m. Umrla ie včeraj dopoldne v Mariboru 68-letna soproga šolskega upravitelja v pokoju gospa Marija K o d e r m a-n o v a. Pokojnica je bila iz stare ugledne Lešnikove rodovine v Št. Janžu na Dravskem polju. V mladih letih se je poročila s šentjanškim učiteljem Jankom Kodermanom, katerega je potlej spremljala na njegovi trdi življenjski poti na Marijo Snežno, na Zgornjo Ponikvo nad Savinjsko dolino in na Veliko PireŠico pri Žalcu. Rodila je šestero otrok, od ka-
terih ji je prvorojenca ubila italijanska granate pred Dračem. V Mariboru je bila že od 1925. Pokopali jo bodo v nedeljo ob pol petih na mariborskem pokopališču. N. v m. p.!
m. Poročili so se: Žitek Franc, indu-strijec, in Reiter Zofija; Meglič Oton, ključavničarski pomočnik, in Nemec Jo-sipina; Bratina Peter, tkalec, in Bedrač Neža; Anderluh Anton, šofer, in Mikša Marija, avtoprevoznica, oba na Teznem.
m. V Mariboru je umrl g. Alojzij Pečenko, kaznilniški paznik v pokoju, v 73. letu starosti. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17. na Pobrežju. N. p. v m.!
m. Avtobusna proga Maribor—Sv. Peter. Avtobus na tej progi bo znova začel voziti zjutraj ob šestih, vračal pa se bo ob pol sedmih.
m. Umrli so: Trček Jurij, čevljar, 28 let, Mlinska 21 (ustrelil se je na travniku v Meljskem hribu); Črček Feliks, trgovec, 32 let (avtomobilska nezgoda na Meljski cesti); Sošič Marij, uradnik drž. žel., 30 let, Trstenjakova 4; Dajčman Ivan, občinski revež, 77 let, Studenci; Kolarič Ludovik, delavec, 39 let, Pobrežje; Brus Marija, zasebnica, 53 let, Pobrežje; Mazgol Štefan, občinski revež, 31 let, Zg. Radvanje; Fišer Kurt, upravitelj, 47 let, Varaždin; Turk Ivan, vlakovodja drž. žel. v pok., 77 let, Franko-panova 29; Mordej Rudolf, čevljarski pomočnik, 28 let, Sv. Rok ob Sotli; Križan Engelbert, uradnik, 26 let, Dalmatinska št. 25. N. p. v m.!
m. Tatvina v železniških delavnicah. Pomožni delavec Ljuboslav Simčič je prijavil na policiji, da mu je nekdo ukradel iz zaklenjene omarice denarnico s 466 din gotovine.
m. Pretep v kavarni. V Rotovški kavarni je bivši natakar napadel natakarja Vinka Šoberja, ga udaril s stolom ter mu prebil s kozarcem ustnico, m. Tudi granitne kocke niso varne. V Dvofakovi ulici si je neki starec naložil v cekar granitne kocke ter jih nameTa-va'l odnesti, kar je pa policija preprečila m. Prevara s prevoznino. Posestnik Franc Kuster iz Zg. Dupleka je izplačal v neki pekarni na Meljski cesti znesek 357 din za prevoznino kostanjevega lesa iz Zg. Dupleka do Majšperga prevoznici F. iz Maribora. Ko pa je takoj nato vprašal telefonično tovarno v Majšpergu glede izplačila, je od tam izvedel, da so prevoznino za les prevoznici že plačali oni. Kuster je prijavil zadevo oblastem.
m. Marija Adam, ki je bila v procesu Koder-Pintarič obsojena na 2 mes. zapora, pogojno za tri lete, ni več žena šoferja g. Jakoba Adama, kakor smo pomotoma poročali, ker sta že dalj časa ločena.
m. Občina Studenci razglaša, da se bodo jutri v nedeljo, 2. aprila, dopoldne delile kolesarske prometne knjižice v občinski pisarni v Studencih.
m. Magdalensko predmestje je dobilo zborovalno dvorano. V magdalenski četrti se je že dolgo časa pogrešala večja dvorana, ki bi bila namenjena za zborovanja, koncerte, predavanja in podobno, Zadnje bo deloma odpravljeno v novi Starmanovi gostilni na Tržaški cesti, kjer se nahaja podobna dvorana.
m. Ljudska univerza. V ponedeljek ob 20. uri priredi mladinski pevski zbor iz Rač pod vodstvom učitelja Zorna Jožefa koncert slovenske umetne mladinske pesmi. Spored obsega skladbe Kogoja, Adamiča, Premrla, Tomca, Cvetka, Osterca in Pirnika. Isti dan ob 16. uri koncert z istim sporedom za šolsko mladino.
m. Sokol I. vabi vse svoje članstvo na predavanje, ki bo danes, 1. aprila, ob 20. uri v telovadnici kasarne kralja Petra I. Predava br. dr. S v e t o p o 1 k Pivko
0 zgodovini Češke, m Bele mačke v Studencih. Na železniškem plotu pri studenških zapornicah že nekaj mesecev strašijo bele mačke. Nekdo je sicer nad njimi zapisal »dob ali bele mačke se še do danes niso zganile ter še vedno čakajo.
m. Otrokova smrt zaradi vrelega mleka. V mariborski bolnišnici je podlegel smrtnim poškodbam 4 mesečni sin zidarskega polirja Ivan Tušek od Device Marije v Brezju. Otrok se je polil z vrelim mlekom in dobil hude opekline po celem
1 telesu.
m. Umetnostna razstava Cara-Černi-
goj v mariborskem gradu je podaljšana do nedelje, 2. t. m.
„CROATIA
ff
druga
Ustanovljena lete 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad četrt milila rde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja.
..CROATfA" zavarovalna zadruga prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6.
t
Bolniki
so povsod .Zato j e neobhodno po-trebno.da se pari na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odraslim In otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte rato pri za-ptrju le dobro odvajalno sredstvo
Oarme! se dobi*vseh lakirnih
* Opozarjamo cenjene čitatelje, da priobčimo kupon za odgovor k našemu nagradnemu razpisu v velikonočni številki »Večernika«. Zasledujte naše oglase! — King Shoe.
* Tombola v kavarni Grajski kino prične danes ob 20. uri zvečer!
Zavese novi vzorci najceneje pri
OBNOV F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
+ Tombolo, kakršne še ni bilo v Mariboru, pripravlja Rdeči križ za prvo nedeljo v juniju, kar naj blagovolijo upoštevati ostala društva, ki prirejajo slične prireditve.
Redni občni zbor Kreditne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg, se vrši dne 2. aprila t. 1. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek ob 8. uri zjutraj, dnevni red glasom razglasa, ki je pribit v poslovnih prostorih. Olani vabljeni.
Za »Putnikov« izlet na Dunaj (Ve- j lika noč) od 8 .do 10. aprila je na raz-!
ago še nekaj sedežev v avtokaru. Pri-! javite se takoj!
S hitrimi koraki se približujemo prvemu žrebanju novega kola Državne razredne loterije. Zanimanje za novo kolo je tem večje, ker se je baš v zadnjem času načrt igre spremenil zelo v korist udeležencev igre. Zato je priporočati, da si čimprej nabavite nove srečke v naši znani hiši sreče in glavni ko-lekturi bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25, kjer je že marsikdo začel novo, srečnejše življenje. Dostavljene srečke se naj čimprej vrnejo, ako jih prejemniki ne mislijo obdržati.
ZlatO po višji ceni kupuje
J. JANKO
Maribor, Jurčičeva 8
PRODAJA:
Kuhinjske ure od dlit 85’- budilke od drn 38'* Ročne ure od d,n 70 -2?pno ure od cin 34'«
Schaffhausen, Longines, Omega, Doxa itd.
NAJCENEJE!
urar,
draguljar
. * Ruska Matica vabi člane na letni občni zbor dne 15. aprila v prostorih knjižnice, Sodna ul. 9. Začetek ob 19. oz. 20. uri. Dnevni red: poročilo odbora in volitve.
* Opozorilo prebivalstvu. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici' Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od 10. do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri, onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Šola in dom« v Mariboru.
daita Masko fteciia
le od TEKSTIL ANE BOOEFELO T
* Tombolo z denarnimi dobitki prireja Glasbena Matica v Mariboru počenši od sobote, 1. aprila, dalje vsak večer od 20. do 24. ure v kavarni Grajski kino. Obiskovalci kina m kavarne, ne zamudite te ugodne prilike, da s par dinarji zadenete velik denarni dobitek Način igranja dopušča na en večer do 30 večjih ali manjših denarnih dobitkov. Skupna vsota dobitkov je 50.000 din.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Alek-sandrova cesta 1, tel. 21-79.
Kino
* Grajski kino. Danes, v petek, 31. marca, »Večna goljufija«, po znamenitem romanu »Gospa Sy!velin«. H. George, Manija pl. Tasnady, Pavel Richter.
* Kino Esplanade. Od danes naprej II. del »Olimpiade«.
* Kino Union. Od danes do vključno srede »Sužnji svobode«, veliki pustolov-ni šlager v nemškem jeziku.
* Zvočni kino Pobrežje 1. in 2. aprila velefilm »Zatočenci otoka smrti«.
* Namesto cvetja na grob pokojne Gi-zele Rojčeve darujeta Franc Polh, Ivan i Uršič, društvu Jadran din 100.—.
* Grič, avtoceste izgotovljena, avto-
garaža.
* Foto Japelj, Gosposka 28. Slike za poslovne knjižice od din 10 naprej. |
* Prodajam na drobno v plombiranih vrečah izključno samo trboveljski premog. S. Tičar, Jezdarska 19, tel. 27-15.
Sreča Vas čaka!
Novo žrebanje drž. razredne loterije že 14. aprila!
Nabavite srečke pri »VIRU SREČE«, PUTNIK-u, Maribor, Trg svobode-grad.
Uradna potovalna pisarna in ‘menjalnica, glavna kolektura dfž. razredne loterije.
Radio
Nedelja, 2. aprila Ljubljana: 8. Inslrumentalni dueti klavirja in harmonija; 9.15 Godba grcnadir-skc garde; 10 Prenos cerkvene glasbo; 11 Koncert zasebnih in drž. meščanskih šol; 12.30 Violina in orkester; 13.20 Koncert RO; 17 Kmetijska ura; 17.30 Koncert Sokola I.; 19.50 Celo solo; 20.30 Koncert RO; 22.15 Citraški dueti. — Beograd: 20 Narodne pesmi; 21 Plesna glasba. — .Sofija: 18 Lahka glasba; 20.55 Odlomki iz operet. —- Pariz: 21.30 Pester spored z lahko glasbo. — Varšava: 21.20 Lahka in plesna glasba.
* Proslava 20-letnice društva Jadran
se bo vršila v soboto, 13. maja t. 1., s svečanim koncertom »v Sokolskem domu. V nedeljo, 14. maja, pa se bo vršil slavnostni občni zbor tudi v veliki dvorani Sokolskega doma. Prosimo druga društva, da upoštevajo ta dva dneva!
• Javna licitacija. Dne 4. aprila 1938 pridne ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih postaje Maribor.
Borzna porotna
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2348.50 -2386.50, Berlin 1779.82-1797.58, Bruselj 744.25—756.25, Curih 995—1005, London 207.20—210.40, Nevv York 4408—4468, Pariz 116.95—119.25, Trst 233.05-236.15.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—470, 6 °/o begi. obv. 89.50 d., 6% dalm. agrarji 89.25—89.50, 7% slab. pos. 98.25 d., 7% inv. pos. 100—102, 7°/0 Blair 93.75—94. Delnice:	PAB 225—226,
Trbovlje 190—200.
Smučarska poročila
(»Putnik«, Maribor, 1. aprila.)
Seniorjev dom: —2, jasno, severni veter, 30 cm pršiča na stari podlagi 50 cm, smuka odlična. — Peca: —1, jasno, mirno, 90 cm osrenjenega snega, smuka odlična. — Koča na Smrekovcu: —8, jasno, mirno, 105 cm pršiča, smuka odhčna.
Zenski kotiiek
Velikonočni pirhi in pisanke
PRAVO SLOVEN-
NIKAR »INDUSTRIJSKIH PIRHOV«, AMPAK PIRHE S SKO ORNAMENTIKO!
ke, 1 pecivni prašek, lzavitek vaniljne-ga sladkorja, 20 dkg sladkorja v prahu, 5 dkg kakaa, četrl t mleka! dobro premešamo in počasi spečemo v kalupu za torte. Ohlajeno lorto prerežemo in namažemo z mezgo. Po vrhu potrosimo s sladkorjem in zarišemu z vročim kovinskim predmetom mrežo.
Prazniki so v zvezi z raznimi simboli. Kdo si ne želi za Božič vsaj smrekove vejice, na Novo leto prašička, četudi čokoladnega? Kako bi si torej zamislili Veliko noč brez pirhov? Še starejšega človeka razveseli lepo pisan pirh ali pisanka, kako ne bi otroka. Kaj je otroku potica. vstajenje, lepa obleka in druge velikonočne posebnosti v primeri z lepo pisanim pirhom. Nobena mati bi ne smela odvzeti otrokom tega veselja. Prvič mu s tem vzame spomin na lepe otroška trenutke, drugič pa zatre v ujem smisel za naše lepe narodne običaje.
Mnogo je načinov barvanja velikonočnih jajc. Končno je to .stvar okusa, časa, volje in spretnosti. Vendar mislim, da je najmanj privlačno jajce, poslikano s pihanimi papirji, ki jih kupimo v trgovini. Koliko drugače deluje na naše oko pirli, poslikan v smislu naše narodne ornamentike. S takimi pirhi imamo večje veselje, ker se zavedamo, da 'ie to ročno delo in naši lepi motivi.
7j narodnimi ornamenti poslikamo jajce na enostaven način s pomočjo voska. Imeti moramo komad trdega voska v posameznih loncih toliko raznih barv, kolikor jih mislimo na ornamentih upo-
, Drobljiva torla. Mešaj H dkg surovega
rabiti, pero (»rediš« ali navadno), gore- masla, priderii 2 rumenjaka in 2 celi jajci,
čd svečo ali špiritno svetilko ter čista *dkg sladkorja v prahu, 11 dkg olušče-
iaioa ki nimaio nreirlnrlko lunine	Nni- nih in st9^enm mandeljnov, limoninih lu-
jajca, ki nimajo pregiauKe lupine. i\aj - ic ju dk„ mf)kt. I)el t lesla daj v
prei s svinčnikom narišemo na jajce or- kalup za torte, namaži z mezgo ali vku-nament. To izvlečemo potem z voskom. hanim sadjem. V/. ostalega lesla napravi Pero segrejemo v plamenu, ga pritisne- mrežo. Povrh pomaži pečeno in ohlajeno mo rahlo v vosek in ko je vosek na Pe-	15	dk«
resu, vtaknemo pero ponovno v plamen,1 moke, 10 dkg masla,' 10 dkg sladkorja 2 da se vosek raztopi. Natp potegnemo hi- žlici ruma ter 4 jajca mešaj vsaj četrt ure. tro par črt po iajcu. Ko se vosek na pe- ^lo prideni 10 dkg sesekljanih ali zmlc-i	,	lih mandelinov ah orehov ter vse sku-
resu strdi, ga zopet razErejemo na pla- . dobro promešai. Zmes razgrni im menčku. Ko so vse črte prevlečene z eden velik ali dva mala pekača, približno voskom, damo jajce kuhati v rdečo bar-' pol prsta na debelo. Pri peki pazi, da sc. li vo. Vse, kar je prevlečeno z voskom, Pr.eve<\ 1U; sLrdi? ke.r sc SIC?? zdrobi. Vza-, i	, mi nato iz pečice m razrezi na podolgo-
ostane belo in tako dobimo na jajcu be- vaU> piofi£.ic.e.' Servirajo se h kavi, čaju ali lordeč ornament. Ce hočemo pridružiti koihpotu.	*
beli in rdeči še modro, rjavo ali zeleno | Kavni keksi. Pol. del črne kave, 23 dkg barvo, moraš pri prvem kuhanju </se one sladkorja in malo vanilje mešaj na ognju , ,	...	.	i *- dokler se..ne strdi. Nato dodaj sneg iz
dele jajca, ki jih hočemo pobarvati po- beljakov .pusli, da se ohladi, deni v obliki zneje modro ali z drugo barvo namazati kupčkov na- povoščeni pekač in peci, da z voskom. Vosek lahko pozneje obrišemo zarumeni.
in damo jajce kuhati v druEo barvo. Ne 1 hlj^^ak,j£ča'/ihd5! rumencu ^paj smemo pa pozabiti, namazati z voskom naci ognjem v kotličku za sneg, tako dol-vseh onih delov jajc, ki so že rdeči. Ra- go. da še masa zgosli kot krema. Odstavi zen tega je treba paziti, da tekom cele- ' pgnja. in j. stepaj •^•.dokjle.i*^ se • ne ^ohladi.
GIZELA UHLEN v Ufinem fihnu »Mož za možem«
ga kuhanja ne zbrišemo z jajca vosek, ki pokriva one črte.. ki morajo biti na gotovi pisanki bele.
Priprava drobnega peciva
Doma napravljeno pecivo mogoče res ni vedno tako lepo kakor ono, iki ga kupimo v slaščičarni, toda brezdvomno }e okusnejše. Ker je pa tudi cenejše, naj se gospodinja ne •straši truda.
Vedno naj bo pri hiši nekaj drobnega peciva, da boš lahko tudi nepričakovanemu gostu postregla. Pri pečenju pa upoštevaj teh par nasvetov, ki pripomorejo k cenejši in okusnejši izdelavi peciva.
Mandeljne ali orehe si prihraniš, če vzameš samo polovico predpisane težine, jih drobno narežeš in v ponvi zarumeniš. Tako dobe mandeljni in orehi močnejši okus nego »tpraženi, ti pa si lahko prihraniš polovico potrebne količine. Ko so mandeljni praženi, naglo popari z-vrelo vodo, odcedi in vrži v mrzlo vodo ter hitro olupi- sicer postanejo mehki, uveli in oljnati ter izgubijo na okusu.
Da se finejše pecivo Pri peki ne zlomi, moramo pekač namaza'i s špehovo kožo, maslcm ali voskom. Pri drobnem pecivu iz krhkega testa pa bi bilo potratno pekač mazali y. maslom, kajti pecivo je samo dovolj mastno, da oddaja na pekač toliko maščobe, d;i se ne sprime. Kadar pa se pecivo kljub
Nato primešaj 17 dkg moke. 1 dkg sesekljanega sladkega janeža. To maso daj v namazan in z moko potrošen pekač in | peci pri zmernem ognju. Ko' se ohladi. J razreži v podolgovate ploščice.
Pecivo s kukaom. 20 dkg masti, (J dkg kakaa, 12 dkg sladkorja in 3 žlice hladnega čaja zaitiesimo v testo, dodamo tudi j'pecivni prašek. Testo razvaljamo v de-semu lomi, ko ga jemljemo s pekače, si po- belini prsta in izrežemo okrogle ploščice, i.iagaimo s širokim, a tankim nožem, ki smo katere pečemo pri ^zmernem ognju. Ohlaje-ga poprej segreli.	I	ne. .potresinio . s sladkorjeni in poljubno
Kadar pečemo zelo	drobno	in fino	pecivo,' okrasimo z mezgo ali prevlečemo s čo-
daj na pekač oblate ali	navaden	beli	in	iia- ! koladno prevleko.	,	,
mazan papir. S papirja pecivo laže snamemo, j 1 omaranfcin liker. 7 pomaranč, tanko Da bo pecivo lepše, ga na pol pečenega po- olupimo da na olupkih m belega mesa. mažemo z rumenjakom in nato spečemo do Damo jih v steklenico z širokim vratom konca. Da rumenjak laže mažemo, mu do- m dodamo po dolgem prerezano vaniljo, daimo sladkoria v prahu in ga razredčimo vse zalijemo z tri celrl i vinskega zga-z ‘vodo	|	n j a. Dobro zamašeno, steklenico poslavi-
V slučaju, da se potica noče odločiti od mo za ,T, t> sdni na sonce, ali topel <pro-posode, v kateri smo jo pekli- nikar ne -tol- ! slor m dnevno pretresamo. Sesti dan kličimo po dnu posode, ker se lahko s tem po-, ha mo, tri čeri, kg sladkorja^ m tiča zlomi. Rahlo obrni posodo s potico, po
krij 7. mokro cunjo iii počakaj kakih 5 minut, nakar, z lahkoto odstraniš posodo.
Pečeno pecivo moramo polagati košček poleg koščka in pustiti, da se ohladi. Ako hočemo shraniti pecivo za poznejšo rabo, je najbolje, če ga damo v pločevinaste (kositra-ste) škatle. Med posamezne vrste pecivada-mo svilenega papirja in škatlo dobro zapremo. Na ta način lahko ohranimo .več časa drobno pecivo.
Velikonočna kuhinja
Velikonočni hlebčki. 10 rumenjakov 111 1(5 dkg sladkorja dobro zmešaj. Nato dodamo 60 dkg moke. 10 dkg raztopljenega presnega masla, 4 dkg vzhajanega kvasa, osminko> 1 anleka, desetinko 1 vina, soli in limoninega olupka. Testo precej časa gne-lemo in denemo na toplo, da vzhaja. Ko je lesla še enkrat toliko, napravimo okrogle. hlebčke, jih denemo na gladek papir, da vnovič vzajajo. h Nazadnje naredimo na vsakem hlebčku tri zareze v obliki
vode, tako dolgo, da je sladkorna voda čisla in prilijemo nato žganje, v katerem so se namakali olupki (precejeno). Nato napolnimo steklenice ih jih.. zamašimo. Ciin starejši je liker leni' boljši je.
Postna Jedila
Pečene morske rlhe. Očisti jih, in ako so velike, jim snami .kožo. Soliti jih ne smeš preveč, ker so že'od morske vode slane. Na zrezke narezano ribo (manjšo' kar celo) povaljaj V moki. jajcu in drobtinah ter speci na olju. Morsko ribo je dobro takoj po čiščenju popari.i"z vrelo slano vodo. da izgubi Dremoten duh po ribi in morski vodi. zvezde, jih namažemo z raztepenim jajcem Pečeni krapi. Ribo očisti, ji odreži glavo in pečemo .v zmerni vroči, pečici .1—1 ‘/2 in,, ako je zelo . velika« jo razrezi. Na kozi ure.	1	napravi do 2 cm globoke zareze in jo osoli.
Drobno krhko pecivo. 30 'dkg moke, 30 Povaljaj jo v moki, ka'eri si dodala popra dkg masla. 12 in pol dkg sladkorja in 110- ( (če hočeš, malo papr.ke). Peci jo v posodi ževo konico, pecivnega praška zamesimo v(z oljem, maslom ali mas k), in sicer v vroči testo, ga dobro pregnetemo in pustimo peČiči. Pridno polivaj s sokom, ki nastane, počivati. Nalo ga razvaljamo pol cm na 1 Riba z rižem. Ščuko ali katero koli drugo debelo in izrežemo poljubne oblike, lev ribo, ki nima preveč kosti, skuhamo, odstra-spečemo v zmerno vroči pečici	I	nimo kosti in razkomadimo. V skledo, ki ji
Torla brez jajc in masla. Cetrl kg mo- vročina ne škoduje, damo 2 žlici raz*opljene
masti, plast riža, ki smo ga opražili na.masti, potem ribje meso, zopet riž, na vrh čebjlc. Na vse to polijemo skodelico kisle sme'anc in pečemo jed v pečici približno če. rt tire. Ribo kuhamo v lahno slani vodi med nalaganjem v skcdelo pa jed opopramo.
Polenovka. Polenovko dobro potolčemo in namakamo 1—2 dneva. Nato jo operemo in kuhamo, dokler ni popolnoma mehka. Nato olupimo l kg krompirja (na pribl. 90 dkg namočene . polenovke), gii narežemo na tanku rezine ter naložimo v kozico izmenoma po 1 plast krompirja in 1 plast polenovke. Vsako plast potresemo sproti z drobtinami in česnom, osolimo in opopramo ier polijemo z vrelim oljem. Nato postavimo v pečico in pečemo tako dolgo, da postane krompir mehak. Polenovko serviramo z dušenim 'kislim zeljem.
Praktični nasveti za velikonočno kuho
Moka za ptice. Dobro je, če moka, ki jo rabimo za potice, poprej segrejemo, ker je potem izda nejŠa iti bolj mehka.
Posodo- v kateri pečemo potico* moramo namazati z nesoljenim surovim maslom. Ce je v maslu le. drobec soli, se potica prime posode.
Potice ne postanejo preveč rjave ha zgornji strani,‘če jih pokrijemo tedai. ko scuatli barva zdi primerna, s čistim- ovojnini papirjem in pečemo dalje.
Pekača za pecivo ni treba vselej, kadar ga rab.mo, umivati- ker se pecivo potem rado prijemlje. Lahko ga samo dobro obrišemo s čistim papirjem.
Dušenje riža. če hočemo rižu pri dušen.iu ohraniti belo barvo, mu dodajmo malo citroninega soka.
Kako moramo kuhati šunko? Ce hočeš imeti res okusno šunko, jp namakaj 24 ur pred kuho. da ji odvzame voda del soli. Kuhaj jo v velikem loncu, da bo plavala v ! vodi. Ce je lonec majhen, ne odsekaj kos ' šunke, nego si priskrbi večjega. Ko zavre, ' potegni lonec na stran, da vre~ počasi dalje. Za 1 kg težine kuhamo šunko približno 40 ! minut. Ko je kuhana, pusti- da se v vodi. v kateri se je kuhala, ohladi.
| Pri kuhanju jajca ne bodo počila, če jih pred kuhanjem namažeš z mas'jo.
Posode, v katerih smo kuhali ribe. izgubijo hitro duh po ribah, če skuhamo v njih ruski
ELAINE HAMILTON
70
DETEKTIVSKI ROMAN
Mislim, da vas ni treba dalje zadrževati gospodje.« je rekel Reynolds od vrat. »Hvala vam za vašo pomoč.«
>To je v redu, inšpektor,« je rekel vljudno Norrington. -»Imate pred seboj hudo nalogo in ni vzroka, da hi vam jo mi še otežkočali. Da, da ne pozabim, Ingramov glas še zmeraj ni popolnoma v redu. — Vrača se in izginja v presledkih.«
»Dobro bi storil, ako bi šel domov in fegel v posteljo, kakor sem mu rekel,« je menil Mansfield.
»Zakaj ne poslušate, kar vam svetuje gospod Mansfield, gospod Ingram?« je vprašal detektiv čudovito mirno.
No, storil bi to,« je hripavo odgovoril Ingram. 'Ampak gospa Seloottova nas je vse prosila, naj ostanemo. Noče biti tukaj sama in navzezadnje mi razen glasu nič ne manjka, kakor veste.«
Torej ostanejo tu vsi trije, si je mislil Reynolds. V koliko je bilo to zaradi že-»je gospe Selcottove in v koliko je bila temu vzrok želja, vzeti ob dani priložnosti žarnico iz tobačne vaze. to se bo liajbrže kmalu pokazalo.
»Morani poiskati gospoda Calhngtoua
Hunta,« je rekel ReynoIds kak siučajno. »Pozneje se še vrnem sem.«
»Callingtona Hunta!« je zagodrnjal Norrington. »Našopirjen tepec.«
»Meni se ni zdel tak tepec,« je smehljaje spomnil Reynolds.
-Počakajte, ko ga boste bolje poznali,« je svetoval Norrington. »Lahko mu daste brco za mene, inšpektor.«
»Bojim se, da je to nekoliko izven meje mojih dolžnosti,« se je suho nasmehnil Reynolds. »Mislite, da ga najdem v njegovem londonskem stanovanju ali pa v Melwoodski vili?« je spretno vprašal.
»Oh, gotovo v mestni palači! Ne mislim, da bi se danes peljal v Duhvich na svoje letovališče, kakor pravi,« je odro-voril Norrington. Povedal je to tako naravno, kakor da Huntov drugi naslov sploh ni nikaka tajnost.
Deset minut pozneje je vstopil Rey-nolds v Huntovo hišo.
»Povejte gospodu Huntu, da bi inšpektor Reynolds rad takoj z njim govoril. Važno!« je rekel slugi.
»Moj gospod je v kapeli, gospeni,« se je glasil odgovor.
»Potem moram počakati,« mu je odgovoril Reyno!ds. »Povejte mu moje ime in moje besede.«
Sluga ga je peljal v prvo nadstropje v prostorno spalnico. In kmalu je prišel tudi hišna gospodar, oblečen v škrlatno-rdeč kopalni plašč. Reynolds je veselo pogledal Huntov rdeči obraz in njegove noge. Sluga je govoril resnico — gospod Hunt je bil gotovo v kopeli in, sodeč po njegovi barvi, se je v njej-kar kuhal.
»Res, inšpektor, moram protestirati proti vašemu obisku. Sem vezan drugje!«
»Najin govor je bil prekinjen danes zve čer, gospod Hunt, in vi ste zapustili hišo neposredno nato, kakor sem izvedel,« je mirno ugovarjal Reynolds.
»To je bila vaša smola, ne moja,« je naduto odgovoril Hunt
»Ali vam je znano, zakaj so me poklicali od pogovora z vami, gospod Hunt?« je vprašal Reynolds.
Hunt je nejevoljen pogledal na uro.
»Nisem jasnovidec in nimam časa za ugankarske tekme, inšpektor,« je bil Huntov nestrpni odgovor.
»Gospod Richard Selcott je na naglem umrl danes zvečer, v ‘tistem trenutku,« je poročal Reynolds.
»Obžalujem, da čujem o tem. Toda zakaj prihajate zavoljo tega k meni? Nišem niti zdravnik, niti čudodelec,« je odgovoril Hunt, ne da bi vidno predrugačil svo-
je vedenje.
Reynolds je pogoltnil naval jeze.
»Prišel sem k vam, gospod Hunt, ker potrebujem vašo pomoč,« je sladko odgovoril. »Povedali ste mi. da ste temeljito študirali človeške značaje, in zato bi me nad vse zanimalo slišati vaše mnenje, ki ste si ga ustvarili o Karlu Ardeenu in
0 Richardu Selcottu. Na primer. Oba sta se poznala že pred dolgimi leti, kakor se mi zdi.«
Kakor je Reynolds upal, se je Hunt pri tem napadu na svojo domišljavost odjtt-žil. Vzvišeno je zamahnil z roko.
»Sedite, inšpektor. Vzemite cigaro.« je ponudil. »Da, srečala sta se v Riu de Ja-neiro. Ardeen se je nekega dne slučaino zarekel. Selcott je bil takrat navaden uslužbenec, mislim. Pričela sta realitet-no pisarno še z nekom skupaj — prodajali so zemljišča, no in — to bi bila zemljišča, ako bi bilo mogoče odvesti iz njih vodo,« se je Hunt "pomenljivo zasmejal.
Reynolds je pokimal.
»Vidim. In mislim tudi. da so bili ujeti. Zato je bil Ardeen zaprt?«
»Prepričan sem. da. Iti mislim, da Selcott obenem z njim. Tretji mož se je zvito izmuznil iz tega z vsem- kar je mogel pobrati, in izginil v času, ko sta od-sedevala svojo kazen.c
»To je bila trda za Ardceiia '111 Sclcot-
1 ta«, je opomnil Reytiolds
Našavas
Naše največje socialno zlo
PORAZNA SUKA O ALKOHOLNEM VPRAŠANJU, KI KOT NAJVECJE ZLO IZPODKOPAVA ZDRAVE TEMELJE NARODA
ZOBNI KAMEN
SARGOV
-odOkcL
Kdor še vedno nič ne stori proti nevarnemu zobnemu kamnu, katerega se danes lahko na tako preprost način odstrani, se ne sme čuditi, če se mu zobje s časom razmajejo in prezgodaj izpadejo.
Uporabljajte zato vedno Sargov Kaiodont! Ta izvrstna zobna pasta razkraja s pomočjo učinkovitega sulforicin oleata polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvorjenje. Samo tedaj, če varujete Vaše zobe od zobnega kamna, bodo ostali trdni in zdravi!
KALODONT
V okviru Tedna socialne vzgoje je predaval v mariborski Zadružni banki tajnik ljubljanske sekcije Unije za zaščito dece Vojko Jagodič o alkoholizmu kot našem največjem viru socialnega zla. Predavatelj je na kratko omenil protialkoholno propagando po časopisju, protialkoholno gibanje v drugih državah (Poljaki smatrajo alkoholno vprašanje kot narodno vprašanje) ter prišel do zaključka, da je tudi pri nas alkoholno vprašanje specialno slovensko vprašanje, če hočemo priti do pravega preporoda, pa moramo posvetiti pažnjo mladini. Kako?
Zgodovina protialkoholnega gibanja je prehodila pri nas več faz. Prvi alkoholni borci so napovedali »boj proti pijančevanju«. Borba je bila presplošna in neuspešna, ker je zadevala gospodarske interese posameznika. Tudi Slomškovo geslo v boj proti »demonu« alkoholu se ni obneslo. Tretja faza je pedagoški boj. Le zdrav narod si bo lahko priboril prostor na soncu; saj ima alkoholizem vpliv na naše kulturno, politično in socialno življenje.
Končno se je predavatelj omejil na alkoholizem med mladino na naši vasi ter na posledice alkoholizma pri telesnem in duševnem razvoju otroka. Predavanje so mu ponazorovale statistične tabele, ki so bile izdelane na podlagi ankete, ki je bila izvedena med 92.611 ali med 90°/o vse šoloobvezne mladine. Med temi otroci je 67% pivcev. Med sto dečki je med fanti povprečno 73 pivcev, med deklicami 60. Največ pivcev je v meščanskih šolah, zadnje pa zaradi tega, ker so meščanske šole bolj v podeželju. — V Sloveniji je 24.225 ha vinogradov ali 2,99% celotne
V nedeljo, 26. marca, so imeli absolventih kmetijskih šol iz mariborske okolice svoje zborovanje v prostorih Gam-brinove restavracije v Mariboru. Zborovanj je otvoril g. Vinko Drolc, inštruktor na Vinarski šoli, ter takoj predal besedo g. Doberšku, ki je v obširnem referatu obdelal vprašanje absolventov v okviru samouprav. Navajal je, kako se da rešiti v tem oziru vprašanje ustave, ter iz tega prešel na organizacijo stalnih kmetskih domov, navajajoč ame-
površine. Razmerje pitja alkoholnih pijač med mladino, v nevinorodnih — na pol vinorodnih in vinorodnih krajih je kakor 39%—60%—85%. Zanimivo je, da v vinorodnih krajih, kjer se lahko proda grozdje, ni razmerje tako obupno (ljubljanska okolica). V mestih pije 49% otrok, v trgih 59%, v industrijskih krajih 64% in na vasi 71%; v nevinorodni vasi 39%, v na pol vinorodni 64% in v vinorodni 88%. Od otrok uživa redno žganje 0,77% in vino 5,55%. In nadarjenost? V nevinorodnih krajih je 7% otrok manj nadarjenih, v na pol vinorodnih 11% in v vinorodnih 16%. Obenem je najti največ telesno zaostalih otrok prav v zadnjih krajih. Ugotovljeno je, da je večina otrok v vinorodnih krajih zanemarjenih in da zaradi pitja ne morejo logično misliti. So obmejne vasi, kjer otroci redno pijejo alkohol. Vsak četrti otrok v vinorodnih krajih težko uspeva. Iz teh krajev pride največ kriminalnega naraščaja; 80% mladine v vzgojevališčih je iz vinorodnih krajev. V nekem takem obmejnem kraju, v Pincah ob madžarski meji, je tudi največ madžaronov. Značlno je nadalje, da je v vinorodnih krajih spočetih 50% otrok od septembra do februarja, to je prav v času, ko se največ pije.
Slika, ki jo je orisal predavatelj, je porazna. Pokazal je pogubnost alkoholizma, vendar je treba še pri vseh teh statistikah povdariti, da ni nastala kriza pri nas predvsem zaradi pitja, ampak da so prav neurejene gospodarske razmere po večini vzrok pitja in z njim povezanega gospodarskega propada. Zadnje smo pokazali v eni zadnjih sobotno-nedeljskih številk.
riški nemški in nekdanji ruski stalni dom nazvan »mir«. Zavzemal se je za odpravo prevzemnih taks za posestva, katerih katastralna vrednost ne presega 50.000 din, ter predložil v odobritev druga nadvse važna določila poprave naših zakonskih določil, ki jih je podkrepil s stvarnimi predlogi in utemeljitvami na podlagi obstoječih zakonov.
Za njim je govoril inštruktor Drolc o re organizaciji našega kmetijskega šolstva, ter zahteval, da se pred izvedbo te or-
ganizacije skliče anketa vseh, ki imajo v tem oziru izkušnje, posebno pa absolvente kmetijskih šol, kajti baš ti najbolj vedo, kaj kmetijskim šolam manjka. Gg. T k a u c in Rajšp sta govorila o našem društvenem delovanju, agrarni reformi in trgovinskih pogodbah, g. Vogrin je pa podal obširno poročilo o našem društvenem delovanju, poudarjajoč predvsem slabo stanje naših obcestnih nasadov, ki so nam ob razvijajočem se tujskem prometu v sramoto. Mnogi obcestni nasadi sadnega drevja izgledajo kot stare vrbe, brez vsake strokovne oskrbe. Obcestni nasadi z lepotnih in vojaških ozirov morajo obstajati, toda to, kar najdemo ob naših cestah, je vse drugo kot pa sadno drevo, ampak divje razraščena rogovila z mahom in gnezdi škodljivcev, ki se od tu Širijo v druge sadovnjake. Absolventi iz Mislinja so pokazali na dejstvo, da mesarji kupujejo živino kot
III. kakovost, meso pa prodajajo kot I. kakovost. Pri tem trpe kmetje in oni. ki morajo meso kupovati. Predlagajo, da se naj uvedejo posebni potni listi, ki bodo to imeli v kontroli. Ta potni list, kjer bi že občina naznacila kakovost,. ki moral biti v mesnici pri dotičnem mesu na ogled. Spregovoril je še g. F r a n g e š opisujoč težave naprednega dela na vasi. H koncu je spregovoril par besedi o pomenu takih zborovanja še g. Dober-š e k, ki je zborovalcem prečita! zelo izčrpno izdelano resolucijo naslovljeno na kmetijsko in prosvetno ministrstvo in bansko upravo. Predvsem se je v resoluciji podčrtavala zahteva sprememfoe uredbe o činu strokovnih šol nasproti srednjim šolam in fakultetam, ter na podlagi zakona o uradnikih ustanovitev novih zvanj občinskih kmetijskih ekonomov in pomočnikov okrajnih kmetijskih referentov.
Zborovanje kmetijskih absolventov
ORGANIZACIJA STALNIH KMETSKIH DOMOV — ODPRAVA PREVOZNIH TAKS IN REORGANIZACIJA KMETIJSKEGA ŠOLSTVA
VACLAV PROKCPEK:	14
Žena in szemlfa
(Roman dvojne ljubezni)
Ce so poprej zapregali ob štirih zjutraj, so morali zdaj pred tretjo uro in so tudi za dobro uro kasneje prihajali domov. Konji so nosili globlje povešene glave. Pred Zapotokom so pozabili rezgetati, in v dir se tudi niso več spuščali. Zapotoški vozniki so se drugič zapisali Gorniku. Kaj naj storijo? Vedeli so naprej, da ne bodo mogli toliko naložiti, saj ne vozijo prvikrat. Toda obvezali so se mu do pomladi, tedaj bodo mogoče vendarle prišli na svoje, tudi če pri tem žrtvujejo konje.
Martin Podboršek vozi z njimi. In ozira se kolikor delj toliko bolj na svoji hirajoči kobilici.
Zapotoški vozniki, tudi ti zmagovit;, mladi, ti, ki so vpletali svojim konjem v grivo jasmin, postajajo prežalostna procesija. Konji se vlečejo s priprtimi očmi. kakor da bi se jim hotelo spati, mesta, kamor so padli udarci biča. se dolgo podajo in dlaka jim dolgo ostaja neporavnana. k vsej žalosti pa jim še popevajo •Šaljivo pesemco roji muh in komarjev; ti iih ne zapuščajo. Prespavajo z njimi v konjušnicah in hlevih, zarana jih budijo, in na poti jhn zopet igrajo brenčeče napeve. Konji se že ne branijo, samo z repom se včasih oplazijo, samo včasih stresejo z glavo.
Glave se jim nižajo kakor psom. Niti tedai iih ne dvignejo, kadar se. spuščajo s hriba in kadar jim komati zdrknejo
do ušes. Njihovi odprti žulji na plečih so dokriti, obadji mrčes se zleti nanje kakor na gostijo in konji samo tesneje privrejo oči in trpijo.
Ti zapotoški konji so bili vedno najboljši v teh krajih, danes pa so samo še upehane in zdelane razvaline. Samo žalost in globoka bridkost sijeta iz teh boječih oči.
Lachmanova vprega korenjaških žrebcev pa se kljub temu ne vdaja. Hodita nekoliko bolj topo kakor preje, toda če vendarle zarezgeta kateri od teh revežev, mu takoj odgovori eden od Lach-manovega para.
Ah, vidijo, vidijo zapotoški gospodarji svoje konje, ki se jim povešajo veke, koder hodijo. Toda kaj naj storijo? In dajejo jim ovsa. Konji pa kljub temu izgubljajo svoja telesa, rebra udarjajo vedno jasneje izpod kože, tako da jih je mogoče že prešteti.
Samo ob sobotah gredo le enkrat. Že opoldne izpregajo. Kako lepo je razpravljati konje vprav kadar zvoni poldne! Šele tedaj so se zavedli, da prav za prav samo ob sobotah razpregajo opoldne, da ves teden puščajo konje čez ppldne vprežene v voz. Sramovali so se. Krmili so vedno v kamnolomu, v opekarni, v Vokšicah pri skladanju, z Zapotoku so samo napajali.
Pri Podborškovih je napajala Marija. Čakala je na Martinov povratek že z
dvema posodama vode s koščkom kruha in zdaj pogosteje s kocko sladkorja. Z odprto dlanjo jih je podajala kobilicama. In kako se je znala k njima skloniti, kako ju je znala pogladiti po njuni ubogi grivi!
.Martin je postajal ob takih trenutkih nekoliko vstran in samo gledal. Vedno si je želel, da bi mogel iti danes poslednjič.
Ne, Martin, ne ubraniš se tem potem! Treba bo vzdržati, pa naj bo kakor koli. Še nekaj dni in prišla bo jesenska setev, zopet boš pri svojem, zopet boš na svojih poljih.
Samo nekaj dni. Deset, štirinajst? Toda po setvi bo treba znova začeti voziti. Bila je sobota. Sonce se je sklanjalo h gozdovom na zapadu. Martin pušča te hleva kobili, toda ne vprega ju. Samo na povodcih jih vodi po dvorišču in okolici — k ribniku. Plavanje konj! Kakor da bi se bili danes dogovorili, vodijo kočarji svoje konje proti ribniku: vodijo jih v dvoje ali posamič, ne sedajo nanje, samo vedejo jih, skoro tako, kakor se vodijo stari vsi na vrvicah. Nekoč slavni sprevod se znova spreminja v tožno procesijo.
In v vodi? Iz vode se pojavljajo na površini ne žrebci, niti divje kobile, temveč bedna vozniška kljuseta. Ah, poglejte, to so zapotoški gospodarji, toda kako so utihnili in kako počasi negujejo svoje konje!
Po soboti je prišla nedelja. Ali prinese vsaj ta mir upehanemu gospodarju? Ali bo vsaj njena beseda priljudnejša k tem voznikom? Ah, govori s polomljenimi vozovi, potrgano vprego, pripoveduje jim z usti obrtnikov. Ti vsi čakajo
■nn—i m—umi uma iiiimi ■■■Biinmniuririr.
prav nedelje, da prinesejo oni denar od Gornika.
Gospodarji se niti ne jezijo na rokodelce, da jrh hodijo opominjati. V stajah ležijo konji, njihovi konji, s stegnjenimi nogami, z omahujočo glavo. Spominjajo bolj na mrhovino kakor na čile žrebce in kobile. Moraio jih dvigati, kadar jih hočejo napojiti in nakrmiti. Tedaj zapotoški gospodarji samo molčijo, toda to je zli mplk. V njih se prebuja sovraštvo in zorijo temne odločitve: Toda kaj morejo storiti? Saj so vendar vezani s pogodbo z Gornikom. Ta jih sili, da držijo besedo.
Za seboj imajo nekako polovico # dela. Drugo upajo končati do druge ali tretje nedelje meseca septembra. Drugače bi pustili pplje čakati na zrno in njihov skromni zaslužek, ki mu žrtvujejo konje, bi se spremenil v novo izgubo. — Lachmanovi konji se sicer držijo, toda tudi njim hromijo noge. Ce bi jih prodal, bi dobil komaj polovico vsote, ki jo je zanje dal. Voz kvari tudi boli ko ostali, saj nalaga več peska in opeke kakor drugi. On edini. Če pa zadostuje drugim voznikom pet litrov ovsa za eno krmljenje konja, jim mora Lachman nasipati skupaj šestnajst litrov.
Toda čemu govoriti samo o škodah in skrbeh. Morali bi jih videti, s kakšnim veseljem plačujejo svoje dolgove, kako se jim tresejo roke. kadar črtajo obresti. Konje so žrtvovali in bijejo z vsem, kar jim pride pod roke, če se spomnijo na Gornika — toda če vzdržijo, bodo res lahko preležali zimo za pečjo!
(Nadaljevanje v sobotonedeliski štev.)
Prekmurje
Sobota ima dobre igralce
V soboto in nedeljo, 11. in 12. t. m., je bila v Sokolskem domu igrana drama iz japonskega življenja »Praznik cvetočih češenj«. Napisal jo je japonski dramatik Takeda Izumo in je močno lirične vsebi-' ne. Dejanje se vrši v 10. stol. Režijsko (prof. J. Potokar) in inscenacijsko (prof. Rajko Šubic) je igra nad vse uspela. Uprizoritev je pokazala- da ima Sobota dovolj gledališke publike tudi za predstave domačih igralcev. Dvorana je bila pri obeh predstavah razprodana. V prvi vrsti pa je uprizoritev dokaz, da ima tudi Sobota izvrstne igralce, ki bi ji mogli dati stalen gledališki repertoar, odgovarjajoč tako narodnim kot umetniškim* merilom m zahtevam. Izredno uspelo so interpretirale svoje vloge ga.
O.	Ravnikarjeva (Kvan), g. M.
Brunčeva (Kotaro), ga. Elza Groznikova (Chiyo) in gdč. M. Gost i š a (Tonani). Najboljša moška igralska moč je sam režiser prof. J. P o t o k a r (Gen-zo). Izvrstrfi pa so bili tudi ostali: prof, V. Smolej (Matsuo), VI. Močan (Gemba), J. L i š k a. Hvala m Ravbar (starci). Dobro so igrale tudi dijakinje. posebno pri drugi predstavi. Tokrat sta bili primerni tako izgovarjava kot maskiranje. — Želeti bi bilo. da bi navadene igralce še večkrat videli na soboškem odru in da bi se jim pridružilo še več drugih igralskih moči. ki se skrivajo kje po društvih ali doma. in nam še večkrat zaigrali. V prvi vrsti bi bilo potrebno naštudirati nekaj slovenskih iger- kar bi imelo še poseben narodno propagandni pomen.
S sodišča v Murski Soboti
ZA ENO KOKOŠ PRED SENATOM |
»Nisem kure ukradla, nisem«, je trdila 78-lelna starka Keglova Marija iz Bun-, čanov pri Ljuto-meru. »Tisto ko so jo, našli pri Angeli, sem sama vzredila in jo prodala.« Niso pa AntoFčevi, ki jim je polagoma dihur odnesel že več kokoši, našli svoje pri Angeli, ampak pri trgovcu Hedžetu, ki je povedal, da jo je za 14 din kupil od Keglove. Spoznali so kuro za svojo, čeprav ni bila obročkana, saj se jo lahko loči, kuro od kure; vsaka pomota da je izključena, tako dobro jo poznajo, so povedali sodnikom.
Keglova je zaradi tega greha prišla I pred senat, kakor to določa naš kazenski zakonik za ljudi, ki so radi tatvine že bili kaznovani s strogim zaporom.
Morda ji bo po prestanih 3 mesecih strogega zapora sedaj na stara leta minila želja po zaslužku te vrste.
ŽALOSTEN KONEC AUFBIKSANJA
Vesela, morda malo vinjena sta prepevala Ružič in Smolko, mlada fanta iz Satahovcev, skozi Murske Črnce. Privoščila sta si tu pa tam tudi kak »auf biks«. Seveda so ju čuli domači fantje, ki so vasovali, saj je bilo komaj kaka 8. ura zvečer.
»To so satahovski«, je pridušeno izdavil iz sebe Ferdo in že odlomil od sosedovega plotu lato in skočil nasproti idočrma. Smolko je v strahu žalostno pobegnil, Ružiča pa je Ferdo nahrulil z lato po vratu, da je po 3 udarcih omedlel in sc zgrudil. Storilec je šel pozvat fante, naj gredo ž njim, da jim bo pokazal, kaj je naredil. Našli so na tleh ležečega, ki ga je Ferdo še klical, naj vstane, sicer da mu bo še tako zagodel, da se ne bo več dvignil. Toda Ružič je bil mrtev.
VS silobranom je hotel pregovarjati sod-
nike k milejši obsodbi, ker da je imel pokojni sesalko od dvokolesa v rokah in jo dvignil nad njega. Pa je bilo ravno nasprotno. da je oni sesalko oddal na poziv obdolženega Smolku. ki je žalostno ubral pot pod noge. namesto da b> se postavil skupaj s tovarišem v bran, da bi odbila nasprotnika. In priče so tudi povedale, da je še na tleh ležečega parkrat udaril z lato, najbrž ne v silobranu, ker ie bil oni že nezavesten.
V 5 letih. strogega zapora bo že gotovo premislil, da ni treba na vsak klic na korajžo, pa naj bo to celo »auf biks«, reagirati na ta način.
PONAREJANJE RAČUNOV
Palfi Emil, 28-letni natakar iz Čihečke vasi, je pred leti zastavil svojo zlato uro z zlato verižico kolegu Klementu Francu v Murski Soboti za posojilo 4000 din. Posojila pa ni v določenem roku vrnil, zato se je Klement branil, zastavljene stvari vrniti. Palfi ga je ovadil radi tatvine, da bi dosegel vrnitev. Dosegel pa je prav nasprotno. Pred mariborskim sodiščem se je izkazalo, da je oboje ukradel Ču-riču Josipu iz Beltincev. Poleg drugih deliktov so mu tudi za tega dali 7 mesecev strogega zapora in 1200 din v gotovini. —
Takrat je v dokaz resničnosti svojega zagovora, da je uro kupil na Iliči v Zagrebu, verižico pa pri urarju Ligctiju v Murski Soboti, predložil originalne račune, le s to razliko, da je račun za uro sam spisal s strojem, na drugega pa je na Ligetijev račun, pri katerem je kupil en prstan, pripisal še verižico iii k plačanemu znesku din 180.— še eno ničlo.
Urarja na Iliči v Zagrebu se ni našlo, da bi bil zaslišan radi ure. ker ta urar sploh ne eksistira. Ligeti pa je odločno povedal, da on tiste verižice, ki je ležala
pred njim na sodili mizi, ni nikdar imel v svoji trgovini, račun pa da je izstavil le za prstan za 180 din.
Seveda je bil v Mariboru po nedolžnem obsojen, ker daw vse priče lagale, celo pravi lastnik ukradene ure. le on govori čisto resnico, kajti on dobro ve. kaj ga za ponarejanje listin čaka. Urarja v Zagrebu se ni našlo, ker mu je kot kupcu najbrž dal potrdilo, ki bo morda laž-njivo, pa je le uro tam kupil, verižico pa pri Ligeti ju. Zakaj vse priče lažejo, pa ne‘ve, povedati..
Za vse to je Palfi prejel od senata trojice 1 leto in 4 mesece robije. za 2 leti pa,še izgubo častnih državljanskih pravic.
WSed tednom
Dela na Kolodvorski cesti v Soboti se bližajo koncu. Zastoj je povzročila nezgoda. ki se je pripetila parnemu valjarju. Ko je vozil na mestu, kjer vodi kanal pod cesto, so se zaščitne betonske'plošče nad kanalom vdrle in. je padal v kanal Komisija, ki je razpravljala o vzrokih te nezgode, je odkrila, da material za betonske plošče ni bil uporabljen po proračunskih predpisih. Zato bo morala tvrdka nove plošče zgraditi na svoje stroške. Podobna nepravilnost je bila ugotovljena tudi pri cestnih robnikih, ki jih bodo ponovno polagali. — Na Glavnem trgu so postavili vrsto novih kandela-brov. Trg sam pa zasipujejo in bodo na sedaj praznem središču, prostor' zasadili cvetlični park in nizko grmičevje ter postavili kjopi. Tako bo dobila Sobota namesto nekdaj toliko obžalovanih kostanjev nov zeleni prostor.
Igra. Dramatski odsek Sokola priredi
1.	aprila ob 20. zvečer v Sok. domu Ne-stroyevo spevoigro »Lumpacij vagabund«. Dirigent prof Ubald Justin.
Priprave za »Prekmurski teden« so v polnem teku. V sredo sta imela sejo propagandni in gradbeni odsek. Glavni pred met seje je bilo vprašanje uspešne organizacije propagande in proračuna za razstavne paviljone. Uredništva slovenskih listov bodo naprošena. da upoštevajo pomen »Prekm. tedna« in da gredo prirediteljem ha roko. »Trgovski list« bo izšel v povečanem obsegu na 32 straneh in v močno povečani nakladi ter bo imel vrsto člankov iz vseh področij prekm. življenja. Članke bodo prispevali najbolj znani strokovnjaki in poznavalci prekmurskih razmer. Izdelane bodo posebne značke in plakati za katere dela načrte ak. slikar prof.'Šubic. Gradbeni odsek ima težavno nalogo spraviti v sklad proračunske stroške z možnostmi najrazličnejših razstavljalcev. Kljub temu, da bodo na »Prekm. tednu« zgrajeni ,posebni paviljoni samo za razstavne dni, bodo stroški mnogo manjši, kot pri drugih podobnih prireditvah v ostali Sloveniji, kjer so predstavljali samo najemnino za že obstoječe in drugim ciljem na-
menjene prostore. Razstava v središču mesta na levi strani glavne aleje, ki vo-Idi iz glavnega trga proti gradu. Pri najemnim se bo še vpoštevalo socialno šibkejše razstavljalce (predvsem obrtm-■ ke) v kolikor bo to sploh mogoče. Natančne cene* in vsi pogoji za razstavljanje bodo v najkrajšem času izdelani ter poslani vsem interesentom.
Igra. Sokolsko društvo priredi v soboto zvečer in v nedeljo Ncslrovevo spevoigro „Lumpucij Vagabund*'. Režira Ferjan Milan, dirigent Justin 1'bald.
Koncert. Podružnica	Ciril - Metodov.•
družbe bo priredila koncert septela .bratov Živkov. Vršil si* bo 15. aprila v Sokolskem Umu. Cisti dobiček je namenjen narodno-obrambnim ciljem. Prireditev podpira tudi Meddruštveni odbor in je sploš-no-narodnega značaja .
Odhod sezonskih delavcev, h. aprila bo odpotovala iz Sobote prva skupina sezonskih delavcev. To bo transport 700 delavcev. ki gredo na delo v Nemčijo. Letos 1 bo šlo v Nemčijo 6500 sezonskih clelav-! cev. Oba okrajna načelnika v Soboti in ’ Lendavi ter šef izšel j. oddelka pri min. soc. politike so izdali poseben proglas na sezonske delavce, datiran 27. marca L. J.
| Proglas se glasi: Z ozirom na nekatere pri-! tožbe delavcev, kateri ne morejo bili spre-. jeti na delo in sicer zaradi zanemarjanja lastne zemlje ali dobrih premoženjskih razmer, mladolctnosli, nemoralnega življenja, zapravljivosti alt iz drugih vzrokov, sc pojasnjuje, da se vrši najemanje delavcev po navodilih ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, po katerih so morajo podrejena' oblaslva strogo ravnati. Ravnanje izseljevanja si je pridržalo mi-i nistrštvo v svojih rokah in ga vrši v smi-i slu pogodb z državami, v katere se vrši izseljevanje. — 27. marca se je vršil na soboški borzi dela sestanek med nemškimi delegati in zastopniki oblasti ter i izseljenskih organizaci j in ustanov. Prccl-. met razpravljanja je bija zaščita delavcev , in višina delavskih mezd.
Soboški občni zbori. -15. letna skupščina j Zduženjia obrtnikov v M. Soboti je. bila 125. marca. Izvoljen predsednik Sukič Šte-I fau. — SK Mura je imela občni zbor v petek, 25. marca. — Podružnica Kola jugo-slov. sester v Murski Soboti je imela 16. redni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da jc podružnica razvila močno humanitarno delavnost. Pri božičnici je bilo obdarovanih 130 revnih učencev, med njimi 18 dijakov soboške gimnazije. Predsednica je Mercedes Vatovec, talnica Marija Justin, blagajničarka Ana šmnenjak.
X Tikva kot navigacijsko sredstvo. Otočani Južnega morja so si že v davnini pomagali s tikvo. kadar so jadrali 300 km
in več daleč po Tihem oceanu. Bučo so napolnili z vodo, jo nad gladino te prevrtali na več krajih in skozi odprtine opazovali naklonski kot do zvezde Severnice. Ko sc je znani morjeplovec James Cook poslovil od poglavarja otokov Fidži in odjadral k Havajskim otokom, je presenečen srečal tamkaj istega poglavarja, ki jc s preprostim navigacijskim sredstvom, votlo tikvo, prišel že dva d ni pred Cookom tja, čeprav jc šele teden dni za Ihvnim morjeplovcem zapustil otočje Fidži.
X Pametna mačku. Neki segedinski trgovec je z avtomobilom v zaprtem zaboju prepeljal mačko v Budimpešto. Žival ni mogla videli poti. Prvo noč se je mačka v Budimpešti izgubila, a po enem dnevu se jc že pojavila na domu v Segedinu. Trgovec jo jc drugič poslal v Budimpešto, to pot z železnico. Po štirih dneh se je mačka spet. znašla v Segedinu.
MALI LORD DŽEF
Ameriška pisateljica Frances Barbour je napisala zanimivo zgodbo, ki jo je filmska družba Metro-Gold-wyn-Mayer posnela v Ulm z naslovom »Lord Jeff«. V tem filmu nastopata tudi znana mladinska igralca Freddi Bartholomew in Mickey Rovney. Vso zgodbo s prizori iz tega filma bomo prinašali v vsaki sobotno-nedeljski številki.
»Pojdi in prevzemi-vodstvo posadke«
S časom je pritegnil tudi Geoffreya športni duh šole. Polagoma se je popolnoma spremenil, in na splošno presenečenje je postal marljiv in sposoben učenec. Nekega dne mu sporočijo, da bo vodja čolna za tekmovanje. Začenjajo vaditi hi Geolfrey se odlično izkaže.
»Nobena stvar nas ne more zaustaviti...«
Prišel je dan velikih tekem. Dečki so v svečanih oblekah. Eden višjih častnikov trgovske mornarice, nekdanji učenec njihove šole, je poklonil nov pokal za zmagovalca. Tekme so se začele in vse je v najboljšem redu, tedaj pa Terrvja nenadoma zgrabi krč in on k-omaj Mesta.
»Danes ste pa res dobro veslali«
Kljub temu Geoffrey bodri svoje moštvo in jih pripravi, da veslajo kakor še nikoli dotlej. Pridejo do nevarnega ovinka, toda Geoffrey uspe, da preide v vodstvo in zmaga s svojim čolnom. Ob burnem ploskanju svojih tovarišev sprejme Geoffney nagradni pokal.
Safi
■3832238
SVETOVNO PRVENSTVO MOŠTEV.
Definitivno je sedaj določeno, da bo začelo svetovno prvenstvo moštev 20. julija v Buenos Airesih. Parnik, ki bo prepeljal evropska moštva^ v Južno Ameriko, ijo' odplul 15. junija iz Anversa. Po vesti angleške agencije Reuter iz Ne\v Yorka, mislijo, da bobo sodelovala moštva naslednjih držav: Anglija, Italija, Francija, Belgija, Holandska, Irska, Švedska, Norveška, Finska, Estonska, Nemčija, Brazilija, Čile, Urugvaj, Paragvaj, Bolivija, Peru, Ekvador, Venezuela, Costa Rica, San Salvador, Guulemala, Kuba, Puerlo Rico, Mexico, Ar-Mgcnlina, Kanada, USA, Palestina in Avstralija.
TURNIR V MARGATEI
Za velikonočni turnir v Margateu manjka še eno mesto, ki ga mora izpolniti tuj igralec. Američan Simonson in Bolvinik sta odpovedala udeležbo. Namesto njih bosta igrala Flohr in poljski mojster Najdorf.
Mednarodni turnir v Rigi
BENOM OBRAMBA (3. kolo v Kemeri)
Beli: Stahlberg	Crni: dr.	Hasenfus
L d4, c5 2. d5, e5 3. e4, d6 4. Sc3, g6 f4, Ld7 «. S13, Lg4 7. Lb5-j-, Sbd7 8. H—0, a6 9. Lxd7-;-, Dxd7 10. Ii3. Lxf3 11. Dxf3, b5 12. a3, 16 (Izsiljeno. Na Sf6 ali h(j sledi fxe5 in črni mora vzeti z d kmetom, kar prinese belemu prostega kmeta) 13. fxe5, l'xe5 14. Lg5 (S to potezo je beli zadal črnemu problem ,ki ga ni znal rešiti), Sh6? (Boljše bi bilo Sf6 in nato 0—0!) 15. Lxh8!, Lxh6 1«. DI6. Lg7 17. De6-{-» DxeG (ne De7 zaradi Tf7!) 18. dxc6, Ta 7 19. Sd5, ThfS 20. Txf8-f, Kxf8 21. < 3, a5 22. a4, b4 23. cxb4, axb4 24. a5, Ehfi 25. Tfl-b KcS 26. TJ'7, Txf7 27. cxf7-f-, Kd 7 28. Sb6-f, Kc6 29. 1)3, Kb3 30. Sc4, Lf8 31. Kil,	32. Ke2,	h5 33. g4,
Iixg4 34. Iixg4, Le 7 35. Kd3, Ka6 36. Sc3. Kxa5 37. Kc4, Kb6? in črni je po tej napaki takoj predal.
HOLANDSKA OBRAMBA.
(5. kolo v Kemeri.)
Beli: Bogoljubov.	Črni: dr.	Hasenfus.
f. dl. c6 2. Sf3, i5 3. g4!? (Bogoljubov se še na s ara leta rad spušča v avanture. Ta se je zanj končala zelo tragično, dočim mu včasih uspe. da s takimi sunki premami svojega nasprotnika). fxg4, 4. Se5. Dh4 5. e4? (To je menda le nekoliko preveč ter sc oči-tuje kot podcenjevanje nasprotnika), g3! 6 Lg2, gxf2-|- 7. Kil, Sc6 8. Sxc6. bxc6 9. c4, S.'6 10. e5, Sd5! 11. Lf3 (seveda ne cxd5 zaradi La6-1- in izgube dame), La6 12. b3, Le7
VELIKANOC SE PRIBLIŽUJE!
VSAKDO Sl ZELI VESELE PRAZNIKE Z DOBRIMI VELIKONOČNIMI POTICAMI USPELE BODO VEDNO Z
13. Kg2, 0—0 14. Tfl, Txf3 (prav lepa žrtev kvalirete, ki prinese črnemu zmago) 15. Dxf3, Taf8 16. Dd3. Dg4+ 17. Khl, Sb4 18. Dg3. Dxd4 19. Sc3 Lh4 20. De3. c5! (grozi Lb7+) 21. Dxd4, cxd4 in beli preda, sa.i mu tudi v tej poziciji ničesar drugega ne preostane.
FRANCOSKA OTVORITEV.
(6. kolo v Kemeri.)
Beli: Koblenz.	Crni: Stahlberg.
1. e4, e6 2. d4, d5 3. Sc3, Sf6 4. Lg5. Le7 5. e5. Sfd7 6. Lxe7, Dxe7 7. f4. a6 8. Dd2. c5 9. Sf3, Sc6 10. dxc5, Dxc5 11. Se2, 15 12. Sd4, Sxd4 13. Sxd4, De7 14. Sf3. Sc5 15. Dd4 in remis. Fopolnoma v stilu »velemojstrskih remijev« !
INDIJSKA OBRAMBA.
(1. kolo v Kemeri.)
Beli: Bezručko.	črni: Mikenas.
1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sf3, Lg7 4. Sc3, d5 5. Lf4, 0—0 6. Db3, c6 7. e3, Da5 8. Le2, dxe4 9. Lxc4, b5 10. Le2, Le6 11. Dc2, b4 12. Da4, Db6 13. Sbl, c5 14. Sd2, cxd4 15. Sxd4, 4d5 16. 0—0, Sbd7 17. Sdf3, Sc5 18, Db5. Sfd7 19. Lg3, Tfc8 20. Tfcl, e5 21. Sc2, b3 22. Sb4, Lxf3 23. gxf3, a5 24. Sd5, Dd6 25. e4, a4 26. axb3, Tcb8 27. Dc4, Sxb3 28. Sc7, Tbc8 29. Sxa8, Txc4 30. Lxc4, Sxcl 31. Txcl, Dd2 32. Tcal, Sc5 33. Ta2, Dcl-f- 34. Kg2, Dxc4 in beli preda.
š. Celjski šahovski klub jc priredil mesečni brzoturnir. ki se ga je udeležilo 12 igralcev. 1. mesto je zavzel z vsemi možnimi točkami g. prof. Gabrovšek, 2. in 3. VI. DiehI in Dobrajc z 9. točkami. — V nedeljo 2. aprila bo gostoval klub v Trbovljah in odigral prvenstveno tekmo s tamkajšnjim klubom.
š. Britansko prvenstvo bo od 14. do 25. avgusta v kopališču Bournemouth. Jubilejni turnir v kopališču Bath bo verjetno od 9. do 16. septembra.
š V angleškem univerzitetnem prvenstvu jc zmagalo moštvo cambridgeske univerze pred southamptonsko univerzo.
š V Subotici je v teku turnir za prvenstvo mesta. Po 12. kolu vodita L ulic in Starčevič z 10 točkami.
š Kombinirani leam oxfordskc in cambridgeske univerze je z 12 7* proti 6l/a točke premagal šahovski klub londonskih zavarovalnic. Isti team je z 8 */s toč-te remiziral proti reprezentanci šahovskih klubov zahodnega Londona.
š. Cambridgeska univerza je v 63. srečanju premagala Oaxfordske. V 63 letih je Cam bridge zmagal 29krat, Oxford 26krat, 8krat pa je bil remis.
š. Cambridgeska univerza je premagala šahovski klub Athenaeum z 8H proti 5‘/s točke.
Fllatellla
Memel
Nedavno priključeno klajpedsko ozemlje se lahko ponaša z bogato filatelistično zgodovino. Po vojni je bilo najprej pretiskanih 17 vrst znamk z nemškim napisom »Memelge-biet«. Julija 1920 so to zaloge pošle, in nadomeščene so bile z znamkami s pretiskom »Memel«. Leto nato so izšle tudi prve letalske znamke, ki so bile preko dotedanjih pre-tiskov znova pretisnjcne z napisom »Flug-post«. Teh letalskih znamk je izšlo 31. Francozi so v treh letih zasedbe pretisnili 120 raznih znamk. Litvanci so za to ozemlje tiskali vedno posebne znamke, vsega skupaj 23. Razen teh je izdala Litva razen omenjenih še 117 znamk. V dobi pripadanja Klajpedc Litvi je torej izšlo 237 znamk, od katerih jih je bilo 214 z raznimi pretiski.
»SLOVENSKY ŠT AT 1939«.
Po proglasitvi slovaške samostojnosti je siovaška vlada izdala uredbo, da se zaloge dotedanjih češkoslovaških znahik pretisnejo z napisom »SIovensky štat 1939«. Ko bo zaloga te zasilne izdaje pošla, bodo dane v promet slovaške znamke s portretom Andreja Hliu-ke.
AMERIŠKA USTAVA.
Zanimiv članek o tem kako prihaja do izdajanja novih znamk, priobčuje »Weekly Phi-latelic Gossip«. Predsednik odbora za pripravo proslav 150-letnice ustave USA se je s posebnim pripisom obrnil na vrsto poslanikov v Washingtonu, da bi njihova država počastila ameriško ustavo z izdajo spominskih znamk. Seveda je dal v ta namen na razpolago propagandni material, dobre foto-graiije in predloge. Njegovemu predlogu jc doslej sledilo že 12 držav, ki so izdale v celoti dva bloka in 48 znamk. Predsednik ie prepričan, da se bodo nove države priključile še ta mesec. Znamke v proslavo ameriške ustave bi tvorile same zase v tem primeru zanimivo celoto.
z. Filatelisti bodo plačali popravilo Rubensovega muzeja v Bruslju. Belgijska vlada na merava izdati serijo osmih Rubensovih znamk, ki se bodo prodajale z neznatnim dodatkom. Čisti dobiček jc namenjen popravilu Rubensovega muzeja.
z. Ob 75-letnicI ustanovitve Rdečega križa
bo izdala francoska poštna uprava novo ‘dobrodelno znamko.
Mlada profesorica v medenih tednih: Duša moja, ali veš, da me že teden dni nisi poljubil?«
Profesor (raztreseno):	Moj	bog.	koga
sem pa potem poljubil?«
V‘.VV^W.V,yVYYYYV\
Konzerve se same segrevajo. Velika tovarna konzerv v Kaliforniji izdeluje konzerve, ki ije same segrevajo. Posodo s hrano, ki se mora použiti topla, leži v večji posodi, ki je razdeljena na dva povsem ločena dela. Konzerva se segreje, če se predre pločevina med tema dvema deloma. Voda steče s prvega dela v drugi, kjer je apno, tako da proces gašenja apna segreje hrano, essas Križanka
Vodoravno:	1.
del pohištva; 4. pom. glagol; 5. površina; 6. plevel (domači izraz); 8. jeza (narobe!); 9. del žitnega klasu (rnnož.): 10. igralec.
Navpično: 1. ljubek; 2. zastor: 3. prebivalec Arabije; 4. začetnice znanega društva; 7. razprava (tujka): 9. ploščina (narobe!).
Kvadrat
XIV *	- ! 5
6' ' ‘' < ■■	
»VečerniH«
sa mladi
L«!« '	Maribor. 2. aprila 195»	Stav.	14
 .............i  ...
V areni
SVaši mali
Pomlad
Spesnil Friček Skače j. Pride vigred v deželo, polje znova oživi, ptičke zapojo veselo, dosti rožic zacveti.
Trobentica trobenta v -širni, daljni svet in pomlad naznanja speči zemlji spet.
Ptičice sesilke k nam se vračajo jn pomlad cvetočo s petjem polnijo.
čebelica v panju se prebudi, v naravo tjakaj odleti, k cvetki vsaki prileti	s
ter ji dober dan želi.
Deca se vesela na travnikih igra. tudi v mlada srca je pomlad prišla.
Za mtade znanstvenike
14. vprašanje.
V stanovanju gorijo vse žarnice. Ko pa prižge nekdo električni štedilnik, pregorijo vse varovalke, če sc pa najprej prižge električni štedilnik in šele nato žarnice, varovalke ne pregorijo. Zakaj ne?
Odgovor na 13. vprašanje.
Jadrnica ni nikoli pri miru, vedno se pregiblje Med jadrnico in čolnom je neprestano vodno valovanje, to valovanje pa se zaradi ozkega prostora med čolnom in jadrnico zoži.' Vsako /.oženje struje pa povzroča prVa most, M.cd parnikom in čolnom na ne nastane zoženje toka ker stoji parnik mirno na svojem mestu.
Vodoravno in navpično:
1. plevel
2. nočna ptica
3. prebivalec iz-imrlcga naroda
4. teža
Reiitev križank*
Vodoravno: I. Vera: 5. Metod: 8. oseba; 7. Rim; S. os; 10. ropar.
Navpično: 1. ves; 2. eter; 3. robida: 4. Adam; 5. motor; 9. so
Rešitev okvira.
Navpično in vodoravno: 1. veter;. - petek: 3. pesem; 4. jesen.
E. Miiller,	,
Hrušč in trušč tisočglave množice ie stalno naraščal. Ogromna, z rde-če-žoltim peskom posuta arena se je pretvorila v bobneč tn hrumeč ognjenik. Po lesenih potili galerij je korakalo stotine nog in tisoče rok je razburjeno krililo po zraku.
•— »Al Carlore! Al Cadore!«
Praznično oblečeni gledalci so besneli od navdušenja. Po dolgih in neskončnih vrstah je bilo na pretek kričanja in ploskanja. Nad obokanim in z rdečo zaveso zagrnjenim vhodom v areno, se je pojavilo pet trobentačev. Jasen in čist zrak rogov je pretrgal ozračje. Tišina. Ko so še enkrat zapele trombe, se je odgrnil zastor nad vhodom; v areno je prijahal plečat in stasit mladenič; rahlo je brzda! vranca. Bil je odet v bleščečo opravo in z ramen mu je padal škrlaten plašč. Za trenutek je vse onemelo, hh) kasneje pa je krog arene zabučalo,
»Al Cad<Ve! Živel, Al Čadom!«
Veliki bikohorec ie jezdil ponosno okoli arene. Končno je obrzdal konja ter obsjal podoben negibnemu in bronastemu kipu sredi silnega, okroglega prostora. — Polagoma je ponehal krik in vik. Znenada so se odprla vrata in na borišče ie pridrvelo pestro oblečeno krdelo prlgamačev. A torero sredi arene je dvignil roko — zagoreli, bradati pomagači pa so
se razpostavili vzdolž galerij. V naslednjem trenutku so se odprla okovana vrata na koncu borišča in z divjimi skoki je planil v areno silen, črn andaluzijski bik. Nekajkrat je ob dirjal areno ter sopeč in grčajoč obstal nekaj sežnjev pred nasprotnikom. Ali torero je čepel v sedlu hladno in mirno.
Tišina...
Bik je pihal, oči pa so mu begale.
Pod kopiti vranca je zaškripal žolti pesek. Zašumelo je ... Ai Cadore je bliskovito pograbil rdeč plašč, ga razvil in zamahnil po zraku. Bik je povesi! silni tilnik ter nastavil ogromne rogove na jahača.; Izpod kopit živali je prsnila zemlja. Vranec se je zasukal in obstal na zadnjih nogah — ali črna gmota .se jc rjoveč zagnala mimo. Trenutek kasneje se je zadrlo torerovo kopje v vrat 'zverine. Bik je pobesnel, Obrni! se je ter se začel zaletavati1 V nasprotnika. Od bobnenja kopit in zamolklega tuljenja se je treslo ozračje. Množica gledalcev je pritojno šepetala. Zakaj se slavni torero-tolrko časa poigrava z podivjano zverjo? Ali ji ne more do živega?! Bikovo telo je bilo polno štrlečih osti zlomljenih kopij.
Cadore je začutil utripanje srca: po žilah in senceh triu je razbijala kri. Prvič v življenju je začuti! neko negotovost.
Ljudstvo na galerijah je hotelo krvi. Torero je dvignil desnico z zadnjim kopjent.
A	A	A	A
A	A	O	O
R	H	S	S
		v	V
4
č*«'	-
1
•"■im*
Film
Skrivnost najsrečnejšega filmskega zakona
Rodbinsko življenje Garyja Coooerja, njegov odnošaj do žene — bivše filmske igralke Sandre Shawove — in majhne hčerke Marije velja v Hollywoodu po vsej pravici za nenavadno in izjemno. Njegov zakori traja že pet let in vendar še ni bilo ničesar slišati o kaki ohladitvi ali ločitv. namenov. In to je v filmskem mestu, tako bogatem na obrekovanju, zelo edinstven primer.
Na nedavnem evropskem potovanju je dala Cooperjeva žena intervju zastopniku lista -Pariš Soir«. Njene besede so bile tako prepričevalno in iskrene, da je izključena misel na kakršno koli reklamo — ki pa bi bila tudi odveč, kajti Gary je bil v Londonu in Parizu sprejet z velikimi ovacijami.
Gospa Cooper navaja šest pogojev srečnega zakona in trdi. da njihovo ?trogo izpolnjevanje tvori vso .skrivnost, kako je mogoče živeti srečno tudi s tako popularnim možem kakor je Gary. 1. Žena si mora znati ohraniti spoštovanje svojega moža; 2. Mora mu stoodstotno posvetiti svoje srce in svojo svobo-bo; 3. Mora zelo skrbno urediti družinsko življenje, tako da bi bilo za moža vedno privlačno in mikavno:	4.	Imeti morata neko
skupno zanimanje in žena mora z njim preživeti počitnice: 5. Kar najs'rož.ie mora re-
•spektirati njegova razpoloženja, mora se pa tudi strogo varovati svojih; 6. Skrbeti mora za vzgojo otrok.
»Moj mož gleda na svoj filmski poklic kot na neizogibno delo, ki je osnova njegove eksistence. To je celo njegovo pojmovanje iilmske kariero in na njem počiva najino skupno življenje. Najin dom je namenjen izključno le nama. V njem se izogibava vsega, kar bi spominjalo na aetlje. O filmu govoriva zelo malo. Nedeljo navadno posvetiva najini hčerkici. Gary je vanjo naravnost zaljubljen. Posveča ji vsako prosto minuto in njegovo posebno veselje je, da io neprestano fotografira. Vzgajava jo tako. da vidi v svojem očetu samo človeka, ki ima mnogo dela in ie le po naključju zaposlen pri filmu.
Oba sva prepričana, da je lastna disciplina temelj skladnega sožitja. Samo takšno življenje in miren dom lahko nudi otroku-pravo vzgojo. '<
Tako ie govoril^ žena slavnega moža pariškemu novinarju. Zdi se, da je Sandra Sha-wova posTaIa ob Garyju umerjena, harmonična osebnost, kajti ta intervju se bistveno razlikuje od banalnih izjav, ki jih navadno dajejo filmske zvezde o svojih kratkotrajnih zakonih.
Eddy, drugi je bil Robert Taylor in tretji Clark Gable. Po tem izsledku je očito. da se okus avstralskih žena po ničemer ne razlikuje od okusa žena v Evropi.
f. Rene Claire režira »Senzacionalno poročilo«. Nov film režiserja R. Claira, ki v zadnjih časih dela izključno za angleško filmsko produkcijo, je »Senzacionalno poročilo«. Film uvaja na platno dve veliki zvezdi, Jacka Bu-chanana, eminen nega angleškega preds’avi-telja in pevca Mauricea Chevalierja. Že ta
dvojica jamči, da bo nov iilm Reneia Blaira vsestranska mojstrovina, tembolj, ker je režiser celi dve leti.iskal prikladen motiv za ta. film.
f. Od gramofonska plošče tio filma. Cilenška pevka Rosita Serrano.. ki ie znana iz mnogih gramofonskih plošč, je zdai angažirana pri »Ufi«. kjer bo nastopala v glavnih filmskih vlogah.___________~
Daruit<> ta az ns sklad P«L!
Pravni svetovalec ..Veeernika'
NOVO DELO FILMSKE TEHNIKE
O novem francoskem filmu „Zapor brez rešetk" (Prison sans Barreus) se izraža lisk zelo^ pohvalno. Jedro filma tvori pogled v žensko poboljševalnico, kjer stara, zakrknjena ravnateljica in njene pomočnice brezsrčno postopanje z ženskami med katerimi so tudi mlada dekleta. N'a zavod pride nova, zelo izobražena ravnateljica, ki spremeni poboljševalnico v pravi ženski pensionat. Med njo in zdravnikom se razvije ljubezen, vanj se skrivaj zaljubi tudi njegova pomočnica Nelly. Neka zlobna pokvarjenka odkrije tajno ljubezen, nastane škandal, katerega posledica je, da ostane ravnateljica v zavodu, mlada Nelly, očiščena zablod se vrne srečna v življenje. Film na zgovoren način prikazuje propadle ženske, ki se po preudarnem postopanju spet ozdravljene vračajo v moralno življenje.
PADEC ANGLEŠKE FIMLSKE PROIZVODNJE
V minulem letu je angleška filmska produkcija občutno padla. Številčno ie bilo predloženo cenzuri sicer več filmov kakor zadnji dve leti, toda velik del tvorijo kratki filmi, ka:erih število se je dvignilo na 547 proti
<VyVVWVY\VWVYVVVY\\VWVVA^^WV^\^^^WYV^•VVV■V\•VVV\\^^\^VV'
397 v letu 1937.. izdelali so pa okoli 150 fil-m.Ov za cel večer manj. Tudi kulturnih filmov in tednikov je bilo predloženih znatno manj. Cenzura je .zabranila vsega 4 filme (9 leta 1937.). Zanimivo je, da so Angleži leta 1938. izdelali še dva nema filma.
FILM IZ JUGOSLAVIJE NA SVETOVNI RAZSTAVI V NEW YORKU
V Splitu in okolici posnemajo strokovnjaki filmske družbe »Artistic« razne zanimive motive za velik kulturni film, ki bo predvajan na svetovni razstavi v New Yorku. Operaterji iilmajo predvsem različne zgodovinske in druge zanimivosti, nadalje splitski Marjan in Meštiovičev atelje na njem. Film bo dolg 400 metrov, spretnjala ga bo glasba Gotovca, Tijardoviča m drugih dalmatinskih skladateljev. Film bo končan v Dubrovniku. Na svetovni razstavi v New Yorku bodo nadalje predvajali filme iz Hrvatske. Primorja. Bosne in Hercegovine, Crne gore, Južne Srbije in drugih pokrajin Jugoslavije.
f. Najpopularnejši filmski igralci sveta. Nai-večji avstralski ženski list *Women« je priredil anketo med svojimi čitateliicami o tein, kdo je po njihovem mnenju najpopularnejši filmski igralec na svetu. Zmagal ie Nelson
F. 1). v Sv. K. št. 08. Ce hoče Vaš sin vstopiti v državno službo kot orožnik, paznik ali služitelj sodišča, mora tozadevni prošnji priložiti listine, iz katerih je razvidno, da je samskega stanu, in ne več kot 30 let star, da je prost vojaščine da še ni bil predkaznovan, da ne teče proti njemu nobeno kazensko postopanje m da ni v stečaju, ali prisilni poravnavi ali pa pod skrbstvom. Prošnjo za služi-telja mora vložiti pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, prošnjo za paznika pa ^ri upravi moške kaznilnice v Mariboru,
i nato predloži prošnjo na ministrstvo pravde v Beogradu, oddelek za kaznilnice.
61
F. D. v Sv. K. Sl. 68. Na drugo vprašanje iz Vašega dopisa z dne 26. marca t. 1. Vam odgovarjamo, da imate pravico, pri sodišču zahtevati sodno odmero stroškov. Lahko pa se tudi zglasite pri svojem zastopniku in ga prosite, da vloži pri sodišču predlog na odmero stroškov proti lastni stranki. Sodišče bo prepis tega predloga Vam dostavilo in Vam dalo možnost, da se izjavite o lem predlogu. Višina stroškov Vam bo nato s posebnim stroškovnim sklepom naznanjena.
62 *
F. R. v O. Vašo dopisnico z dne 28. marca 1939 smo sprejeli in se informirali pri onem gospodu, ki je bil svojčas pri Vas in ki ima baje v rokah občinski zakon iz leta 1912, ki je po Vaših trditvah za Vašo občino še sedaj v veljavi. Imenovani pa je izjavil, da mu je zadeva zaradi dedščine nepremičnega premoženja v milijonski vrednosti popolnoma neznana. Sicer pa bi se v zadevi tudi ničesar ne dalo več napraviti, ker je od onih dob minulo že 31 let in je torej stvar zastarana. Ker si pa ne moremo predstavljati, da ste si stvar naravnost izmislili in ker tudi ni izključeno, da se motite le v osebi dotičnega funkcionarja, smo seveda rade volje pripravljeni, zadevo natančno preštudirati in Vam dati tudi zanesljiv poduk, toda le pod tem pogojem,
da nam pošljete bolj natančne in zanesljive, tozadevne podatke, katere bomo v zvezi s sedanjimi informacijami pretehtati in Vam takoj odgovorili.
Pravni svetovale e „Veiernika“
Odrezek št. 12 1.-2. amila 1939
Križanka št. 26
Vil
vni
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. priimek; II. hladilna pijača; III. moško ime; IV. žival s krili; V. žensko ime; nikalnica; VI. žensko ime; VII. moško ime; žensko ime; VIK. slaščica; mesto v Srbiji; IX. zaimek, predlog; nikalnica, X. znana opera; razbojnik.
Navpi-čno: 1. zelo lepa lastnost; 2. evropska prestolnica; moško ime; 3. posnemovalec; 4. kotlina; ime znanega pevca: 5. enota; ime; 6. vežba; pritrdilnica; čakavska vprašalnica; 7. žensko ime; bivš« prestolnica; 8. kraj primeren za govore, pa tudi za obešanje.
■VvWWV/\'
^VWV7WA'VVVVVV.W/VW".V\V.'VV'AIWVW,A
Ali bo zadel? Pred očmi se mu je temnilo. Potegnil z levico preko oči ter dvignil smrtonosno ost. Galerija je utihnila. Zablisnilo je m kopje se je do ročaja zabodlo v bikov tilnik. Zver se je opotekla. Zadnjič je zbrala moči, zarjovela ter se pognala naprej. Al Cadore je zgrabil za vajeti, ostroge so se zadrle vrancu v ledja, da je šinil kakor pšica naprej... a prepozno! Hip kasneje sta se valjala torero in konj v mlakuži vroče krvi. Končno se je bil zvalil zraven svoje žrtve. Krik groze je preletel galerijo.
Nad areno se je bočilo svinčeno težko južno nebo, v pramenih popoldanskega sonca pa je ležalo sredi borišča okrvavljeno, raztrgano te M, odeto v razcefrane, pisane cunje, ki so se lesketale v zlatu m kristalu.
Zgodba o hudem petelinu
Vida Mlačeva.
Stara sem bila štiri leta. Doma smo imeli hudega petelina, o kate-
rem so pripovedovali, da je štajerske pasme. Nihče ni bil varen pred njim. Pa se je zgodilo, da me je maima poslala k račkam, da jim nasujsm zrnja. Ali — nisem še bila dobro na dvorišču, komaj na prag sem prišla, ko je že bil petelin v meni. Skočil mi je na glavo. K sreči je zaslišala moje vpitje mama. Prihitela je, da me reši. Nazadnje je pa še ona morala be-' žati pred njim. Največ zato, da se ne bi dogodila še kaka nesreča, smo petelina prodali. Zadnje je storila mama — čeprav bi ga jaz rajši videla pečenega na mizi.
Pomenki z mladino Pohitite s prispevki za mladino! Zadnji rok za oddajo rokopisov Je podaljšan do ponedeljka. Velikonočna številka bo izšla na 8 straneh.
Vida Mlačeva, 2. razred nar. šole.
— »Zgodbo o hudem petelinu« boš brala. Napiši še kaj! Urednik je vedno vesel prispevkov najmlajših.
— Trojica. Oglasite se za velikonočno številko.
Banja Luka — srce vrbaske banovine
Slavko From.
ZahvaMl sem se. Sokolski dom me se je posebno mikal. Na mogočni zgradbi je razširjal svoja krila kip sokola. Vstopil sem v marmornato vežo, ali vrata dvoran so bito žati-bog zaprta. Edino po naslovih na vratih sem lahko skleipal na velikost doma in na delavnost naših sokolskih bratov. (Velika in mala dvorana, lutkovni in fflmski odsek ter garderoba.)
Za sokolskim domom sem si ogledal še novo stavbo zdravstvenega doma in poslopja banjaluške bolnišnice.
Popoldan sem odšel z očetom m nečakom Milanom v banove dvore. Palača je lepa in razsežna. Nad glavnimi vrati razširja krila velik orel. Po stopnicah pa so pregrnjene dragocene m težke preproge. Poslansko zbornico krasita sliki kralja Aleksandra I. Zedinitelja in Nj. Vel. kralja Petra II., obe sta izdelani od domačega umetnika. Pogledali smo še nekatere druge sobe, nato pa krenili iz poslopja. — Zatem simo odšli v moderno palačo Hipotekarne banke. Poslopje krasijo: dva velika spomenika, ki predstavljata delo: kmeta in kmetico ter 11 zidnih reliefov, ki predstavljajo naše narodno gospodarstvo (trgovino, kovaštvo, zidarstvo itd.)
Pogled V stratosfero ’ atmosfer ter dobil ko jeklo trdo plo-
, ščo. Jeklo pa je postalo pod istim pritiskom prožno ko kavčuk. ’je je postalo pod tem pritiskom tako trdo. da so lahko z njim rezali steKlo.
osšas
Neki profesor je objavil razpravo, v kateri trdi, da je ozračje v stratosferi sestavljeno enako kakor pri tleh. Nad višino 16 km šele začne nar^ati količina helija, dočrm pada količina kisika; nasprotno temu pa narašča količina ozona do višine 20 do 25 km. Iz spektrov severnega sija je razvidno, da vsebuje ozračje 100 do 120 km aktivni dušik, razen tega nahajamo tam kisik in vodno paro, toda nič vodika. Kar se tiče temperature, je podoba takšna: do meje med troposfero in stratosfero temperatura pada, potem je do višine 30 km konstantna, do 50 km se znova dviga, od tam pa pada nekako do 100 km.
Prožno ko jeklo In trdo ko kavčuk
Gornji naslov ni nikaika šala, ampak resnica. Strokovnjak James Bas-set je dal kavčuk pod pritisk 6000
Milam, oče, sestra in jaz smo odšli na aerodrom Banjaluškega letalskega društva »Naša krila«, kjer je Milan pilot. V bližini aerodroma so ve-žbali vojake rz tamkajšnje vojašnice. Nedaleč od ceste se je pasla čreda ovac. Oven - vodnik je ponosno stal na čelu svoje družine, mežal na eno oko ter nekajkrat uporno stresel z glavo. V ravnino se selijo črede iz bližnjih planin, zaradi mraza. V mični hišici nasproti hangarja izdelujejo letalsike modele in vzgajajo letalce.
(Se bo nadaljevalo.)
Navadna muha zamahne v minuti 330 krat s kriK.
Kako so močne živali in kako je močan človek? Kadar govorimo o moči, pravimo, da je ta ali oni močan kakor konj ali slon. Ti dve živalr in vola smatramo v navadnem življenju za najmočnejša živa bitja. To pa -ni res; kajti najmočnejše živo bitje na svetu je majhna strigalica. Kako to? Angleški učenjaki so s poizkusi dognali, da more premakniti človek največ desetkrat težje breme, kakor je težak sam. Gosenica pa more potegniti za sabo 25krat težje breme, kakor je sama težka; nekatere vrste muh 170krat. strigalica pa 530krat. Tako je najmočnejše živo bitje na svetu žuželka. Konjska smrt lahko drži 10 minut lOkrat težje breme, kakor je sama težka, nekatere druge žuželke 20—30krat, strigalica pa 204 krat težje breme.
Ali ste že kdaj opazovali mravljo?
Nevarni »zmaji«. Spuščanje zmaja je pri Japoncih najpriljubljenejša zabava. Vsako leto vasi tekmujejo med seboj, katera bo napravila večjega zmaja. Nekateri zmaji merijo po površini do tisoč kvadratnih metrov ter so težki po 500 kg. Tak zmaj mora držati za vrv do 200 ljudi. Zgodi se pa tudi, da vaščani ne morejo obdržati takega velikana ter da jih odnese s seboj v zrak.
Najboljše zdravilo. Najboljše zdravilo proti mnogim boleznim je mirno in higiensko urejeno življenje. Kdor živi zmerno in se drži higienskih predpisov, se nehote obvaruje tudi onih bolezni, za katere še ni obolel, ki pa grozijo njegovemu telesu.
a
3
Zanmvosti
Razbojnik Samore - strahovalec Zahodne Afrike
Napori francoske ko oniiacije
— Pustolovec in krvolok s telesno stražo 14.000 vojakov in 120.000 sužnji — Krvava drama  __________—____________________________ v	pragozdovih	—	Sinovi	junaki	v	francoski	armadi
Pred 41. leti se je moral muslimanski razbojnik Samory, ki je bil 25 let absolutni gospodar rodovitnih ravnin francoskega Sudana, umakniti pred francoskimi kolonialnimi četami v pragozdove Zahodno Afrike. S seboj je odpeljal 12.000 pešcev in 2000 konjenikov, svojo osebno, dobro oboroženo vojsko. S to vojsko je zajel 120.000 sužnjev, žensk, otrok in mož.'Namenil sc je, zamenjati jih za orožje in municijo ter prodati za denar. S seboj je gnal tudi 20.000 glav živine, kar pa je bilo mnogo premalo za prehranitev tolikšnega števila ljudi. Nepremagljivega krvoloka je preganjala majhna
četa 9 Francozov in 212 anarnitskih strelcev. Vsak je nosil s seboj 150 nabojev in riž za 14 dni. Poveljnik čete je bil kapetan Gouraud. eden | izmed poročnikov pa Charles Mangin. Oba junaka sta pozneje postala .
generala francoske vojske m se posebno odlikovala v svetovni voj-
I	krvolok in čital koran,
I muslimansko sveto pismo. Ko je opazil ' francoske vojake, je prestrašen kakor za-(jec skočil in hotel pobegniti. Kmalu so mu omagale noge, bil je ujet! Častnik mu je naperil
revolver na čelo,
rekoč: »En sam strel tvojih vojakov in izgubil boš življenje!« Samory je takoj I ukazal stražarjem, naj odložijo orožje. Nato je zaprosil, za tri stvari: da ga ne bi. nihče gledal pri jedi 4n telesnem čiščenju ter dovoljenje, da
odreže svojemu sinu glavo. Njegov sin Sarankegny-Mory je bil
njegovih žen, lepo sužnjo Peuhle. Ko mu poveljnik francoske čete tega ni dovolil, se je vdal v usodo. Razen velikega zaklada so zajeli Francozi vso Samoryjevo družino, 1.800 vojakov in 50.000 sužnjev — ostali so pomrli v pragozdovih.
L. 1915. je bil general Gouraud poveljnik francoskih čet v Dardanelah. Nekega dne ga je zaprosil eden izmed Senegalcev. da ga zasliši.
Bil je Samoryjev sin.
Drugega dne je padel, zadet od sovražnikove krogle. Še pet njegovih bratov je padlo v svetovni vojni v vrstah francoske vojske, šesti se je tako odlikoval, da namreč ljubavno razmerje z eno izmed je postal podporočnik. Najlepši primer,
kako si je znala Francija pridobiti srca podjarmljenih narodov je nudil najstarejši Samoryjev sin, ki je bil v Parizu, ko ::e njegov oče še strašil po Sudanu. Po vojaški paradi 14. julija v Parizu se je sin vrnil k očetu v Sudan in mu dejal: »Nehaj se boriti proti Francozom, preveč so močni!«
Zaradi teh besed, ki jih je smatral ža veleizdajalske, ie Samory dal lastnega
sina'zazidati v hišo,
kjer je od gladu umrl...
Francija je sprejela Samoryieve sinove v svojo vojsko. Postali so njeni prijatelji — celo umirali so zanjo.
Naše obzorje v primeri z vesoljstvom
Z NAŠIM MERILOM NE MOREMO DOUMETI PROSTORNOSTI VSEMIRJA
Pojdimo na izlet — v vesoljstvo. Letimo s hitrostjo 300.000 km na sekundo! Po preteku ene sekunde smo že mimo lune, po osmih minutah mimo sonca. V
ni. Gouraudova četa ni imela, konj, pot njčijh štirih urah smo že na meji našega skozi pragozd je bila izredno težka.1 sf)nčnRg.a Svetovia
Ogromna drevesa so ležala na poti. Deževalo' je nepretrgoma in če bi zemlja moče ne vpila, bi se nateklo
6 metrov visoko vode.
sončnega svetovja.
In potem? Dalje, zmerom dalje, nov svet se odpira pred nami. Na najbližje sosedno sonce potrebujemo že leta. Tja do Oriona je naše življenje prekratko, da bi Patrulja je ujela Samoryjevega konje-'ga mogli doseči. 540 svetlobnih let nas nika. Povedal je, da je črni glavar samo loči od njega. Tn eno svetlobno leto po-še tri dni hoda daleč. Pot je postajala |---------------------------------------
poti, je smrdelo daleč naokrog. " Toda Z revolverjem mora duhovnik na prižnico
Gouraud je ukazal, da je treba takoj na pot. Ponoči so bele
meni že več kot devet bilijonov km poti!
Do sonc v Rimski cesti, ogromnega organizma, ki šteje približno 47 milijard zvezd, bi prišli v navpični smeri po 5500 svetlobnih letih!
Toda vesoljstva tudi tu še ni kraj. Spiralne megle tipa Delta Cephei, katerih jedro je 270 milijonkrat večje od našega sonca, so odmaknjene 870*000 svetlobnih let od nas! Približno 17 milijonov let traja njih vrtenje v vesoljstvu, ki mu še daleč od tod ne bi mogli dogledati mej.
častnike napadli črvi,
V UPORNEM Čl TA GONGU NE SME EVHOPEC IMtEZ OROŽJA IZ III SE
„Ako izgubimo Indijo, propade naš
ki iirso našli dovoli hrane na mrtvili črn- .""P®1'1' na«; poskirtstvc na svetu ,o c*. Naprej, brez prestanka, kdor bi ostal |ko“an,° ,	"T	s’	T
zadal, bi padel kot žrtev Ijudožrcev. M	“	paz.,o	An-
1 glezi z budnim očesom na vsako gibanje v tej zemlji domačinov. Muslimanski policisti, ki strastno mrzijo Hinde, so jim pri tem najboljši pomočniki.
Med nemirnimi indijskimi mesti prednjači zloglasni Čitagong v Bengaliji. Tu
so napadali celo opešane žive črnce in
jim
rezali meso s telesa.
Prišli so do Samoryjevega taborišča, ki ga je krvolok zapustil malo pred prihodom francoskih vojakov. Mrtvi in umirajoči sužnji so ležali vsevprek in tisti, ki 90 še bili pri moči, so kričali: »Mia, koroko!«, t. j.
»Oče, lačen sem!«
Franeozi niso mogli rešiti nesrečnežev, morali so dalje: Samory ni bil več daleč! Taborišče je imel na majhnem griču,
ni Evropec nikoli varen življenja, vsak belec, pa tudi ženske morajo na ukaz policijskih oblasti nositi orožje pri sebi.
V Čitagongu mašuje ali pridiga duhovnik z revolverjem a bližini, vsi športni prostori so med igro Evropcev strogo zastraženi. V primeru potrel>e prepove varnostna oblast vsem mladeničem domačinom do 30. leta starosti za več dni dostop na ulico.
Pod Himalajo so žene najsrečnejše
IMAJO DO PET' MOŽ, M’ POZNAJO PREPIROV IN LJUBOSUMJA
Pod mogočnimi vrhunci Himalaje, na južnih in severnih obronkih ter v Tibetu žive plemena, kje si vzamejo žene po okoli sebe še mnogo izstradanih in trud- (tri, štiri in celo pet mož. Zakoni so baje nih vojakov. Kapetan Gouraud je izdal zelo idealni, brez nesoglasij ih Ijubo-povelje: »Napadli bomo z dveh strani, [sumja. Žene se vdajajo ljubezni, po potret jina čete bo ostala v rezervi! Brezosebnem redu, tako da ni noben mož boja Samoryju ne smemo dati prilike, da prikrajšan.
bi pobegnil!« Poročnik Jaquin seje s| Preproste žene pošiljajo svoje može svojim vodom približal pustolovčevemu na delo na polje ali s čredami v planine, šatoru. Pred vhodom je sedel črni 'Kadar se*ljubezni željan zakonec nena-
Blaženo pozabljenje...
l ik pred svetovno vojno se je ravnale! j mete;; ~!oš!.ega zavoda v Washing-lonu, Marington, poslovil od žene in po uradnih opravkih odpotoval v New York. Poslej je izginila vsaka sled za njim. Devet let kasneje ga je žena našla v bolnišnici za duševno bolne v New Jer-seyu, kjer so ga zdravili kot bolnika štev. <X, neznanega iinena. Našli so ga v Iren tonu, ko je zapuščen begal po ulicah. Pri sebi ni imel listin, ni se mogel spomniti, kako sc piše in kje ima stanovanje.
Šved Gustav Dunnor, sin vseučiliške* ga profesorja v Upsali, je kot prosio-voljec vstopil \ angleško armado in se (• 191" boril na francoski fronti. Tu ga je zasula granata in ko se je kasneje v bolnišnici zavedel, se na noben način ni mogel spomnili na prejšnje življenje. Ker so našli pri njem listine padlega anuM-;stotnika Montalta, so mu dali ta priimek.
Ko je ozdravel, je šel Montah kot letalec /nova na fronto. Imel je smolo, šrapnel jo zbil .letalo na tla, izpod raz valin so potegnili težko ranjenega pilota *,Monta)t“ je postal invalid s polno pen-
zijo in se poročil z Angležinjo.
Nekoč je sedel v londonski kavarni in cul pri sosedni miz,i švedsko govorico. Šel je na švedsko poslaništvo. V čakalnici je brskal po spisku švedskih pro-> fesorjev in naletel na ime Dunnor. Na-mah se mu je vrnil spomin na mladost, povprašal je v Upsalo, če morda pogrešajo sina. Oče je odgovoril pritrdilno, izgubljeni sin sc je po 13 letih spet vrnil na dom.
Tudi v samoti opeša človeku včasih spomin. L. 1912 je pripeljala angleška trgovska ladja „Miss Mary“ čudnega potnika, nekega škotskega mornarja, s seboj. Ta je 1. 1884 doživel brodolom in sc rešil na samotni otok sredi Tihega oceana. Trideset let je živel kot Hobin-zon na otoku, izgubil je spomin in dar govora. I.e po listinah so ugotovili, kdo je in kje jfc doma.
V pariških kanalih je 18 let živel čudak in se hranil z odpadki sadnega trga. Ugotovili so, da je strašilu podoben čl<
povedan vrne in najde pred vrati ženine spalnice palico ali v podboju zasajen nož, ne sme n stopiti. Zanj še ni prišla ura ljubezni...
Čitaite, naročite se na
»VEČERNI K«!
Za ceno 10 din na mesec dobite po pošti najcenejši slovenski dnevnik »Ve-čemik«, za 12 din mesečno vam ga raz-našalec dostavi na dom. Naročniki sobotno - nedeljskih številk plačajo le I din na mesec.
April je tu, pomlad prihaja v deželo, ž njo kopica dogodkov in vprašanj, ki mo rajo zanimati vsakogar. Ne pozabite, ako še niste med našimi naročniki, poslati naši upravi dopisnico z naročilom, da vstopate tudi vi med tisoče in tisoče naših naročnikov, ki hočejo biti vsak dan po »Večerniku« nepristransko in točno poučeni o vsem, kar se dogaja doma in na tujem!
»Natakar, na vsakem krožniku se poznajo odtisi vašega palca. Kaj res ni mogoče- brez tega?«
»Moje odtiske lahko vsak vidi. Moja-vest je cista.«
Včeraj sem našel >a č.rn las. To je :
Gost natakarju: juhi rdeč,- danes svinjarija!'
Natakar: ..Oprostit«*, gospod! Poslej silo ne bo več zgodilo. Gospodar je pravkar namestil kuharja, ki je popolnoma plešast."
V trgovino slopi že priletna ,darilu in zahteva nogavice. Kar so ji prinesli, ji ni bilo všeč.
.,Želim nogavice, ki J>i bile povsem sli« -, ne kožni barvi.c'
Trgovec pomočniku:	Hitro
nekaj sivega
pri nesi Iv
Krvoločno ženitovan^e afriških divjakov
V PRAGOZDOVIH KONGA JE LJUDOŽERSTVO ŠE ZELO RAZPASENO.
Kongo je po dolžini peta, po gonilni sili vode druga reka sveta. Ponekod je veletok 15 km širok in 50 m globok. V notranjosti porečja, ki zavzema štiri petine Afrike, so raziskovalci naleteli na divja plemena Ijudožrcev.
Divjaki žro svoje ostarele roditelje, da bi si prisvojili njih kreposti in očuvali plemenski duh. Ujetnike pojedo iz narodnostnih razlogov, ubite sovražnike pohrustajo zamorci plemena Dzom in
Palmin zato, da nasledijo njih hrabrost m vojaško sposobnost.
V težko prehodirli gozdovih Konga vlada najnižje stanje civilizacije. Ženini kupujejo neveste že od 5. leta dalje, 12-letne samice so tod brez vrednosti. Siromašni snubci, ki ne morejo odkupiti deklet, jih pogostokrat ugrabijo v sosednih vaseh. Nastane vojna in po klanju se zmagovalci maste na ženitnim s sovražnikovim mesom;
Tudi loterija ima svojo romantiko
NEKAJ VZPODBUDNIH PRIMERO VJKAKO Sl LAHKO ULOVITE SREČO
»Ženitev je ugenitev“ pravijo ljudje, isto velja za srečo v loteriji. Z napetostjo pričakujejo vsi glavnega dobitka, saj je upanje vse in marsikateri tragikomični dogodek pade na ta račun.
Neki branjevec je z zadnjimi prihranki kupil štiri srečke z zaporednimi šte-v ilkami. Ker mu to ni bilo všeč, je eno izmed srečk zamenjal za drugo številko. Kako presenečen je bil, ko je baš srečka, ki jo je zamenjal, zadela pol milijona dinarjev.
Več sreče je imela francoska a dova, neka kantinerka pri dragonskem polku.
vek, ki ni znal ne govoriti	ne misliti.	Ponudili so	ji tri srečke s	številkami
neki Dublot, uradnik par. javne knjiž-	2171, ‘2172 in	217.3. Tretjo je zaradi tega,
niče. Pred dvajsetimi leti je	nenadoma	ker je imela	zanjo nesrečno	številko 3
izginil in zašel \ podzemne	kanale. I zamenjala za	naslednjo 2174.	Instinkt ji
je dal prav, na srečko 2174 je /a de la glavni dobitek, milijon dinarjev!
Neki ključavničarski pomočnik v Co-runi na Španskem je tri dni zaporedoma sanjal	o	srečki	s številko	125.869. 'Pri
tedne	je	zaman	iskal to	serijo, dokler
je ni	neki premožni . meščan slučajno
vrnil. Dva dni kasneje je bil pomočnik lastnik pol milijona dinarjev...
Kmalu nato se je v'Madridu"'primerilo naslednje. Stara dama je padla na pločniku, prihitel je raznašalec in ji pomagal vstati. Ker dama pri sebi ni imela denarja, je iz -hvaležnosti dala-fantir srečko božične dobrodelno loterije. Za novo leto je. bil raznašalec že bogal, zadel	je	glavni	dobitek	1,200.000 din.
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
:i:R3D :s dom l
I TELEFON 21-08
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili'onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 5%«
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
Nagstarejšl slovenski denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste in se izplačirejo neomejeno!
Zgodovinsko ime gimnazije
v Murski Soboti
Ministrstvo prosvete je dovolilo, da se. drž. realna gimnazija v Murski Soboti imenuje odslej »Gimnazija kneza Koclja«. S tem naslovom naj bi bilo priznano važnemu prekmurskemu prosvetnemu zavodu veliko poslanstvo za vzgojo mladih generacij našega obmejnega ozemlja.
Knez Kocelj, suvereni slovenski vladar Dolnje Panonije v 9. stoletju, je vladal tedaj tudi svobodnemu Prekmurju,
preden je zapadlo v tisočletno podlož-nost. Dosegel je ustanovitev samostojne slovanske nadškofije, in brez njega bi vse delo prosvetiteljev Cirila in Metoda ostalo brez globlje korenine v narodu. Po dolgih stoletjih oživlja spet njegovo ime, ki bo vzbujalo v mladem rodu ljubezen do njegove narodne zgodovine, kulture in ene najsvetlejših postav slovenske preteklosti.
Zadružno delo ptujskih nameščencev
ERFURTSKA SEMENA
pri A. Pintar, špecerija, Ljub Ijana. Gosposvetska 14. 2771-1
DAME!
Trajni kodri v nainovejši izdelavi kakor vse moderne frizure, barvanje las v vseh ni-jansah. Tudi za moške hitra, izvrstna postrežba. Se' priporoča Paradiš. Koroška c. 7. ____________2697—1___________
Prave, domače, dnevno sveže KEKSE
kupujte samo v pekarni Čebokli.	2686—1
Nabavljalna zadruga državnih „ nameščencev v Ptuju je imela občni zbor v Narodnem domu. Iz poročil upravnega in nadzorstvenega odbora je razvidno, da se je članstvo precej povečaio. Zadruga šteje 299 članov z 299 deleži. V minulem letu je prodala zadruga svojim članom blaga za 1,254.596.40 din, kar da na člana povprečno 4.196.—, din. Da zadruga zelo lepo uspeva, je posneti iz tega, da je izplačala ob koncu leta članom ristor-no v znesku 53.954.50 din, vkljub temu pa izkazuje še po odbitku plač uslužbencem in drugih stroškov čistega dobička 13.681.95 din. Iz dobrotvornega fonda je zadruga med letom izplačala večje in manjše zneske dijaškim kuhinjam in raz-
nim narodnim in kulturnim društvom v Ptuju. Zaradi sprejetja novih pravil po novem zakonu o zadrugah je tako upravni, kakor nadzorstveni odbor podal ostavko in so bili v odbor izvoljeni: V upravo Primc Albert, šef davč. uprave kot predsednik; dr. Lipič Lovro, sodnik, kot podpredsednik; Pertekel Karel, sodni uradnik kot blagajnik; Pavletič F., prof., tajnik ter odbornika Zega Joško, prof. in Vobner A. pismonoša v pok. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Gorup Josip, šol. nadz. v p. za predsednika, Pretnar Mirko, šol. nadzor, v p.; Osole Franjo šef kat. uprave; Mokole Zdravko pol. urad. in Komel Josip, služ. okraju, načel, kot odborniki.
n. Železniška nesreča v Bosni. Včeraj popoldne je lokomotiva osebnega vlaka, ki vozi med Tuzlo in Dobojem, iztirila in se zrušila v rečno dolino ob progi. Za seboj je potegnila službeni voz, potniški vozovi so pa razbiti. Velika nesreča je vzela življenje enemu izmed kondukter-jev, več potnikov pa je teže in laže ranjenih. Vzrok nesreče še ni znan. Skoda znaša okoli 350.000 din.
n. 98 kg težkega soma je ujel neki ribič v Savi blizu Mitroviče. Ujel ga je na udico. Pred dnevi je prav tako ujel 40 kg težkega soma neki drugi ribič.
n. Reko na Sušaku bodo regulirali. Stroške v višini 700 tisoč din si sorazmerno delita Italija in naša država.
SPREJEMAM ABONENTE
na dobro domačo hrano, kosilo 7 din, večerja 5 din. Se priporoča restavracija Narodni dom.   2682—1
Naročila za
VELIKONOČNI KRUH,
potice, pince in šanlje sprejema pekarna Čebokli, Glavni trg 9.	2685—1
VINOTOČ
od 5 1 naprej pri dr. Povalej, Košaki, nad gostilno Welle odprt. Točijo se le odlična pristna vina.	2683—1
Gasilska četa Hotinia vas priredi na binkoštno nedeljo svojo običajno letno
VELIKO TOMBOLO. Sosedna društva se naprošajo, da to upoštevajo. 2678—1
n. Zračne zveze med Zagrebom in Su-šakom letos ne bo. Ukinitev te proge utemeljujejo odločujoči činitelji s tem, ker je zelo težka in nevarna, tako da so morala doslej voziti po njej letala posebne konstrukcije.
X Dobro vzgojene opice. V londonskem živalskem vrtu imajo ljudje največjo zabavo s šimpanzi, ki pijejo čokolado pri mizici, ne da bi sc pri tem najmanjc zamazali. Nekega dne so pa opice pobegnile iz kletke, vdrle v čuvajevo kuhinjo in mu razbile vso porcelanasto posodo. Nato so se zatekle na drevo in čakale, da se čuvaj vrne. Ta se je brez razburjenja postavil pod drevo in prijazno govoril opicam, doker se ni mlada samica omehčala. Nežno je skočila čuvaju v naročje, sledile so ostale opice in se brez odpora mirno vrnile v kletko.
PRVOVRSTNI VELIKONOČNI KRUH,
potice, pince in druga peciva si nabavite k praznikom v pekarni Čebokli, Glavni trg 9. 2684—1
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V raallb oclaslb stano vsaka beseda 60 par: oalmaniSa orlstolblna ta te
oglase le dlo 6__ Dražbe orekllcl doplsovanla In ženltovaniski OElasl din I.- oo besedi. Naimanisi
znesek ta le oglase le din 10.—. Debelo tiskan* besede se računalo dvoino. Oelasnl davek ta enkratno oblavo maša din Z.—. Znesek ta male oglase se olačuic tako! orl naročilu oilroraa ea te vposlatl v olsniu skuoal t naročilom ali oa no oošlnl ooložnlcl na čekovni račiro st- 11.409. ta vse olsraene odgovore glede mallb oglasov te mora priložit! rnanika za 3 din
Razno
NAKUP IN ZAMENJAVA
zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. M. llgerjev sin. Maribor. Gosposka 15.	387
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, puli, perje, inleti. Najboljše Dri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5.	2274
ZIDAJTE POCENI!
Nosilce, betonsko železo, ograje,	cevi,	vsakovrstno
okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro Qhranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ul. 14 in na podružnici, ogal . Ptuiske-Tržaške ceste.	2409
Zaloga nogavic in pletenin »MARA«. OROŽNOVA 6 Sprejema naročila po meri. 2433
Dtozestua Mu$a za Mum
zadnje novosti te sezone prinaša
Tekstilana Bišdeletdt
»INDIO«
Ljubljana, Igriška 14, najce-nejše otroške vozičke in dvokolesa.	2770-1
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej. Tomšičev drevored 17. Liter 7' din. 2669—1
POLETNE FRIZURE,
lepe in trpežne samo s trajno ondulacijo nudi salon Koc-nek & Bajt. Cankarjeva 1. 2666—1
MENZA,
izvrstna domača hrana. Slovenska 36, I. nadstr. Marija Ketiš.	2671—1
MARELICE. BRESKVE
hruške, ciprese, mahonije, lu-gustrum, flider, visoke in niz ke vrtnice, meseč, jagode, sadike vseh vrst, kompost, nudi vrtnarstvo. Kolodvorska r poleg Ljudske samopomoči. 2560
NOVO ZIDANA HIŠA, I DVOSTANOVANJSKA HIŠA
letni donos 10.000 din, 10 let z vrtom sc proda na Ptujski davka prosta, za 86.000 din cesti 132, Tezno. Cena 40.000
na prodaj. Informacije »Krč- din._________ 2754—2
ma«, Gosposvetska 56. 2668—2 qVOSTANOVANJSKA HIŠA s 1700 kv. m vrla ugodno na prodaj. Krčevina Dri Mariboru, Ribniško selo 13. 2753—2
KUPIM HIŠO
Mariboru, večstanovanjsko, solidno in donosno, z vrtom. Ponudbe pod »Lasten dom« na podružnico »Večernika« v Celju.	2670—2
KUPIM HIŠO
na odplačevanje ali prevzamem hipoteko. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Točen«.	2675—2
LEP TRAVNIK
prodam v Košakih. Naslov v upravi »Večernika«. 2679—2
KUPIM HIŠO
v Mariboru, večstanovanjsko solidno in donosno, z vrtom. Ponudbe pod »Lasten dom« podružnioo »Večernika' Celju.
NOVOZGRADBA.
soba, kuhinja, gospodarsko poslopje, polje, 3632 kv. m zemlje, pripravne za vrtnarijo, periferija. 55.000 din. Lepa vila pri parku, 5 parke-tiranih sob, veranda, vrt. 250 tisoč. Trgovska hiša. centrum, 1 lokal. 6 stanovanj, 220.000. Gozdno posestvo, 70 oralov, smreke, jelke, 56.000. Dobič-kanosno posestvo, 30 oralov* pri Mariboru. 115.000. Za odgovor 3 din v znamkah. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28.	_____ 2752 2
PARCELE
ugodno na prodaj. Studenci, Obrežna c. 81.	2766-2
ENODRUŽINSKA HIŠA
2705-2 z vrtom na prodai. Dopise pod »Radvanje« na upravo. 2741—2
Kuitim
PRODAM PARCELO \ Kupim soortni približno 1200 m* na glavni j OTROŠKI VOZIČEK, cesti mesta Maribora, pri- Landanček, Prečna 9. Stu-merno za trgovin« ali slič- denci.	2594—3
no. Naslov v upravi lista.
2768-2
Kupim sledeče VREDNOSTNE PAPIRJE DO 150.000 DIN POSOJILA 234% ratna šteta in 7% in-
posojilo. Točne
dajem vsem drž.	uslužben-	vesticijsko
cem vseh slojev.	Na željo	ponudbe ppd »V. P.« na upra-
stranke pridem na	dom. Do-	vo lista.	'***'
pise na podružnico	»Večerni-
2612
ka« v Celju, Prešernova 3. 2772-2
GOSTILNA »PRI LOVCU«
(Lahajner), Frankopanova. V nedeljo koncert. Sortirana vina. Priporočata se Vrabl-Vicman.	2694—1
CELO OSKRBO
za 1 leto tistemu, ki mi posodi 6000 din proti mesečnemu odpračilu.	Ponudbe na
upravo pod	»Sigurnost«.
2717—1
FOTO-AMATERJI!
Vaše izdelke samo k strokovnjaku. kjer ie najboljše jamstvo in najceneiši nakup. Foto-Kieser. Vetriniska 30. 2709—1
TRAJNI KODRI
sistem 39, takoj valovi, pri gledališki frizerki Marici Požar, Vetrinjska 11.	2755—1
V CELJU
se proda lepa, nova hiša s trafiko, dobro zidana, '5 min. od pošte in kolodvora. Proda se tudi brez trafike. Kumar, Cesta na grad 22, Celje. 2773-2
KOMPLETNA SPALNICA
se takoj kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjena« na upra-| vo.	2654—3
KUPIM MALO VRTNO UTI* CO ALI SENIŠČE.
Vprašati pri Feiertag Anton, pekarna, Maribor, Betnavska cesta 43.	2661 3
Kupim
1—2 DRUŽINSKO HIŠO
z vrtom. Pismene ponudbe pod št. 2764-2.	2764-2
KUPUJEM STARO POHIŠTVO IN OBLEKE
vsake vrste. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. Starinarna,	Tržaška	cesta 5, Po-
LEPO POSESTVO.	| brežje.	_	2676—3
sestoječe iz stanovanjske hi- KUPIM OTROŠKI VOZIČEK še, gosp. poslopja, elektr. raz- belj K|ob0k. Naslov pustiti v svetljave. 6 oralov gozda,	,	2688—3
njiv in travnika ob asfaltirani --   ;------------------
cesti, 20 minut od kolodvora, Kupim dobro ohranien 10 minut od cerkve, se ugod-1 KLAVIR ALI PIANINO, no proda. Informacije pri M. Ponudbe pod »Klavir« na Jelenko, trgovec. Št. IJj. upravo.	2706—3
2691—2	|
Prodam_______________
SAMOSTOJNA PLETILJA
za naročila po meri, sposobna. zanesljiva, se išče za stalno pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.	2742—1
STAVBIŠČE
na prodaj. Vpraša se Bolfen-; kova 15, Nova vas. 2698—2
POIZKUSITE VINO
v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulioi.	2739—1
Posest
LEPE PARCELE
na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce sta 87.	2390
VINO
od 5 1 naprej pri Klemcnčič-Koprivšek, Sv. Peter. 2651—1
NAJNOVEJŠI, NAJCENEJŠI MODELI
prispeli. Se priporoča Ana Nožir, modistinja. Tezno-Ma-ribor.	2645—1
PRODAM HIŠICO
z vrtom in njivo, cena 13.000 din. Vprašati Zg. Radvanje, Hostejeva št. 72.	2575
ENODRUŽINSKA HIŠA
7. lepim vrtom, takoi uporabljiva, se ugodno proda. Potrebni denar približno 10.000 din, ostalo v malih mesečnih obrokih. Vpraša se v »Gostilni«, Zg. Radvanje, Hostejeva 5.	2658—2
PRODAM HIŠO,
sobo. kuhinjo, gospodarsko poslopje in vrt, Zg. Radvanje, Hostejeva 9.	2663—2
KINO-APARAT
zamenjam za žensko kolo. Prečna ul. 9. Studenci.
2763-1	_____
VSAKI OSEBI
— družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6: Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-lialnica	1803
džapa za kasiume in fdaste
v solidnih kakovostih prinaša
Tekstilana Btideleldt
VINA, NAJBOLJŠA
v poljubni izbiri in do zmerni ccni dobite pri Senici, Tat-tenbachova. Za dom že od enega litra naprei znaten po pust, kakor Vedtvo. 2626-1
KLAVIR
znamke »Heizmann«, se proda. Kocljeva (Tattenbachova) ulica 17/11.	2573
V najem oddam
NOVO ZIDANO HIŠO
z zemljiščem v bližini posta- Nova je Slivnica. Naslov v upravi. I MODERNA SPALNICA
2701—2 __     j in kuhinja se ugodno proda.
Mizarstvo, Frankopanova 23. 2611
PRODAM
hišo z velikim vrtom.
Zg.
Radvanje. Firmova 36. 2711—2 PRODAM KUHINJSKE, GO-STILNIŠKE MIZE.
DVOSTANOVANJSKA HIŠA* st0le, Tesene" obloge, steklo in p drugo. Naslov v upravi.
zraven velik vrt, ugodnimi pogoji proda. Vpra. sati Dev. M. -Brezje 81 2712—2
2648—4
Prodam 7 oralov veliko POSESTVO v bližini kolodvora št. lija v Slovenskih goricah. Ponudbe pod »Lepa lega«. 2714—2
Prodam ugodno TRINADSTROPNO HIŠO
v centru mesta v Mariboru, in sicer v bližini parka; ponudbe na upravo lista pod »Ugodno«.	2715—2
STAVBENE PARCELE,
lepa lega, v bližini mesta, poceni na prodaj. Vprašati Pobrežje. Nasipna 55.	2718—2
POSESTVA
od 30.000; hišice, okoliške, od 10.000; mariborske hiše, vile od 150.000 naprej; gostilne, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33.	2722—2
PRODAM ZBIRKO SREBRNEGA DENARJA,
večinoma dolarje. Poizvedeti pri Stumpf, juvelir, Maribor, Koroška 8.	2649^1
Nov športni
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Puškinova ul. 6-II. 2652—4
LEPA. BELA KUHINJSKA OPRAVA,
malo rabljena, in razno se proda.	Ciril Metodova 12,
prilt., levO.	2659—4
MOTOR BSA,
350 cem, popolnoma prenovljen. prodam. Vprašati v Studencih, Radvanjska 28, med 14.30 in 15. uro.	3674—4
PRODAM DVE MOTORNI KOLESI,
£50—100 ccin v dobrem stanju. Naslov v upravi. 2680—4
NOVO, VEČSTANOVANJ SKO HIŠO
in lepo vinogradno posestvo s sadonosnikom kupim brez posredovalca. Ponudbe na Agnes Gregorec, Meljska 11, Maribor.	2662—2
1/oAuem in svilena Ma$a
ZB Obleke v najnovejših vzorcih in barvah prinaša
Tekstilana Bildefeldt
Z VLOŽENIM RUMENIM SITOM IN 2 BRILJANTNIMA ISKALCEMA.
JAKO OSTRI POSNETKI IDEALNA KAMERA ZA ZAČETNIKE
Uporabljajte AGFA-ISOCHROM film.
DOBI SE V VSEH FOTO-TRGOVINAH
Cenena stavbišča
7-SOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom. se odda s l. majem. Vprašali Kocljeva (Tattcnbachova) ul. 17/1. 2549
Najvarnejša naloiitev denarja !
Vprašali OSKRBNIŠTVO BRANDHOF
OTROŠKA POSTELJA
nova, otroška kopalna kad, belo emajlirana, otroški voziček, pletena zibelka, zložljiva železna postella, pomivalna miza in kuhinjska miza. sc prodajo. Kocljeva (Tat tcnbachova) ulica 17/1.	2568
Lepa
AlODERNA KUHINJA
nova, se prav poceni proda pri mizarstvu Drnovšek. Kre
kova 14._________________2762-4
OTROŠKI VOZIČEK, športni, malo rabljen, se proda Žužek. Trstenjakova 6-II.
2691—4 ___________
Ugodno prodam novo. malo rabljeno
MOŠKO KOLO
(barva svetla). Vprašati Bet-navska 54.	2695—4
Prodam kompletno OTROŠKO POSTELJO IN FANTOVSKO OBLEKO.
Naslov v upravi.	2719—4
OTROŠKI VOZIČEK
na prodaj. Mlinska 39.	2512
Prodam
NOVO ZIDANO HIŠO
z vrtom. Zg. Radvanje, Delavska ulica .38 pri Mariboru. 2721—4
Proda se
OTROŠKI VOZIČEK IN BELA POSTELJA.
Naslov v upravi.	2729—4
Prodam dve moški
KOMPLETNI OBLEKI.
malo rabljeni. Ogledati se od 10—1. ure pri Marici Firbas. Aleksandrova 57.	2751—4
Lepo dvosobno sklenjeno STANOVANJE
se odda s 1. majnikom. Mag-dalcnska ulica 24.	2624-5
3-SOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami, se odda takoj. Naslov v upravi. 2636-5
Državni nameščenec otrok išče ENOSOBNO STANOVANJE v mestu ali okolici. Ponudbe: Vertot. Št. Ilj v Slov. gor.
2690—6
brez I Službo oobi
Opremljeno
SOBO N KUHINJO
za zakonca brez otrok oddam za 300 din s 15. aprilom. Pobreška cesta 40.	2638-5
Lepo, sončno
DVOSOBNO STANOVANJE
v bližini drž. mostu na desnem bregu iščem za 1. maj ali pozneje. Naslov pustiti v upravi pod »Točen plačnik«. 2757—6
Sobo odda
V dvonadstropni hiši se takoj odda
SOBA IN KUHINJA
z vodovodom in elektriko. Pobrežje. Gosposvetska 44.
2660—2
Sprejme se gospodična NA STANOVANJE.
Vprašati pri gosp. Miklavec, Kacijanerjeva 17. Melje. 2667—7
prte
Vrtne namizne
JNDANTREN"
prinaša najceneje v bogati izbiri
Tekstilana BUdefeldt
Maribor, Gosposka 14
Moderni, športni
OTROŠKI VOZIČEK-
skoro nov. ugodno na prodal. Gombač, Zg. Radvanje 106 (pri transformatorju). 2696—4
Prodam
PIANINO >WIRTH«,
dober glas, za 3500 din. Špedicija »Jugospedit«, Aleksandrova 51._____________2699—4
3000 LITROV PRVOVRSTNEGA SADJEVCA
prodam od 2 din naprej. Tudi na drobno po 300 1. Naslov v upravi._______2703—4
PRODAM MOŠKO IN ŽENSKO KOLO,
dobro ohranjeni. Vrtna ll-III., desno.	2713-4
Na prodaj
MOŠKO KOLO
firme Pucli. Naslov v upravi.
2746—4
ODDAM STANOVANJE,
sobo. kuhinjo, verando in vrt. Sp. Radvanjska c. 18, * Nova vas.________________2672-5
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam takoj. Stanko Vrazo-Pobrežje. Vprašati Lovec, Glavni trg 4.	2656—5
LEPO STANOVANJE
soba in kuhinja se odda s 15. aprilom. Vprašati Tezno, Jur čičeva 8.	2767-5
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda. Dr. Verstov-škova 1, Pobrežje. 2700-
SOBO
(brezplačno) dobi mirna mala stranka proti postrežbi. Mlinska S.	-564
OPREMLJENA SOBA
se odda boljšemu gospodu ali gospodični.	Koseskega
ulica 37.	2646—7
Sprejmem
SOSTANOVALCA Vobič. Koroška cesta 17. 2761-7
Sprejmem enega ali dva stara človeka na
VSO OSKRBO ter dam separatno sobo in dobro hrano, če mi lahko posodi od 5000—10.000 din. Dopise na upravo Usta pod »Vso oskrbo«.	2765-J
SONČNA. OPREMLJENA SOBA S KOPALNICO
se odda. Meljska cesta 48. Vprašati pri hišniku. 2681-
KUHARICO
srednjih let, vaieno boljše neščanske kuhe, išče jirivat-ja hiša v Beogradu. Poleg kuhe bi opravljala tudi druge lahke hišne posle s pomočjo služkinje. Mesečna plača din 500. Naslov pove upra »Večernika«.	2556
Sprejmeta se dva KROJAŠKA POMOČNIKA.
Kocbek. Studenci. Aleksandrova 48.	2726—9
SLUŽBO DOBE TAKOJ:
Hotelska perica, mlajša moč; hotelski sluga, ki govori slovenski in nemški: restavracijska blagajničarka z dobrimi spričevali. Naslov v upra-2609
Sprejmem takoj
SLUŽKINJO
katera je zmožna kuhanja. Vprašati v gostilni, Franko-panova 39.	2610
DOBRI KROJAŠKI POMOČNIKI
se sprejmejo v stalno službo. Predstavijo se lahko v nedeljo. Dušcr. Cvetlična ul. 32. 2749—9
Službo lile
stare. -
PRIDNA IN POŠTENA PO-STREŽNICA
išče zaposlitve v dopoldanskih urah. najrajši za čiščenje pisarne. Naslov v upravi. 2665—10
SLUŽKINJA.
ki sariiostojno kuha. se sprejme takoj. Kopališka 4-IT.. desno.	2647-9
IŠČEM DVA KROJAŠKA POMOČNIKA
ali pomočnici. Nastop takoj. Krček. podružnica Nova vas, Bolfenkova 5.	 2655—9
MARLJIVEGA PRAKTIKAN-TA(INJO)
sprejme tov. pisarna v Mariboru. Ponudbe na upravo pod »Začetnik«.	2657—9
Gospode sprejemam
NA STANOVANJE IN HRANO.
Aleksandrova cesta 44-11L, desno.	2716—7
DVOSOBNO STANOVANJE.
zaprto, se odda s 1. majem čedni stranki. Ipavčeva ul. 2. Pobrežje. - •	2702	5
Ugodno prodam dobro ohranjeno
MOTORNO KOLO S PRIKOLICO.
550 ccm. Na ogled ori Višer Matija, Kopališka 17. 2740—4
Sprejmejo se
NA STANOVANJE IN DOBRO DOMAČO HRANO
1—2 gospoda po zelo nizki ceni. Vprašati Meljska c. 93, Lesna industrija, pritličje, levo.	2737—5
ENOSOBNO STANOVANJE
so odda ter proda postelja in kuhinjska kredenca. Nova vas, Prečna ulica 12. 2738—4
Stanovanle
VELIKO SOBO IN KUHINJO
z vrtom oddam.	Pobrežje,
Tezenska 19.	2605—7
Spomnite se CMDI
Stanovanje tile
MLADOPOROČENCA IŠČETA SOBO IN KUHINJO
s 15. aprilom ali s 1. majem v Melju ali bližini. Naslov: Šega Anton, Meliska c. 43. 2629—6
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo v globoki žalosti pretužno vest, da nam je po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere umrl naš predragi, skrbni oče, stari oče, stric in tast
9. ALOJZU PEČENKO
kaznilniški paznik v pokoju
v 73. letu starosti.
Pogreb blagopokojnikovih zemeljskih ostankov bo v ponedeljek, dne 3. aprila 1939, ob pol 17. uri izpred mrtvašnice na Magdalenskem pokopa-
Sv. maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi dne 4. aprila 1939 ob 7. , uri.	v	..	1<v341
Maribor, Batnje, Plssa, Ljubljana, Mursko Središče, dne 1. aprila . žalujoče rodbine: Pečenkove, Coplčeve, Pogačarjeva, Vidmarjeva, Voltter-ranljeva in Cimermanova.
Gospodje se sprejmejo v centru mesta
V POPOLNO OSKRBO. Cena 3S0 din. Naslov v upra-2723—7
LEPA, SONČNA SOBA se odda. Loška 5. II. nadstr.
2725—7	________
Sprejmem
SOSTANOVALCA lepo, zračno sobo. Naslov v upravi. _______ 3728	7
Gospod se sprejme
NA STANOVANJE.
Splavarska 6. 	2758—7
Iščem pošfeno in zdravo SLUŽKINJO
za vse hišne posle, po možnosti z znanjem nemškega jezika. Artur Schmid, tvorni-ca igračk, Podsused pri Zagrebu.	2664—9
IŠČEM STALNO SLUŽBO
skladiščnika ali sluge, tudi kaj sličnega, star 29 let, poročen, zmožen kavcije 10.000 din. Ponudbe pod Kavcija ; na upravo.	2736—10
Pouk
INŠTRUKTOR
za irancoščino in- slovenščino se išče. Naslov v upravi. 2697—13
NEMŠKI. ITALIJANSKI. FRANCOSKI
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk, zajamčen uspeh.	Aleksandrova 14-1..
levo.	4	2720-13
Sprejmem
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA.
vojaščine prostega. Koroščeva št. 8.	2727—9
Tajnost
dobre kave obstoji v mešanici. Najboljša mešanica samo Pri
»Kavalirju"
Gosposka 28.	2601
P/miodoksIte Mmsti
OPREMLJENA SOBA-
posebni vhod, se odda. Meljska cesta št. 43.	2750—7
Lokal _________
Odda se s 1. aprilom NOV MODERNI LOKAL
sposoben za vsako obrt na prometni točki pri liutterje-vih kolonijah. Pobrežje- Zrkovska cesta 41.______________2597-1
Iščem
MIZARSKO DELAVNICO
za takoj v bližini kor. kol. ali Studencev. Naslov v upravi »Večernika«.	2602
V najem
TRGOVINO 2 MEŠ. BLAG.
na deželi, ki ima mesečni promet 20—30.000 din. vzamem v najem. Dopise pod »Takoj« na oglasni oddelek »Vefiernika«.	2251
za damske plašče in obleke v sodobnih tkaninah in barvah - lepo izbiro za moške obleke in površnike angleškega in češkega izvora nudi:
FRANJO MAJER
Maribor. Olmvni trg 9
Klobuke
ceneno po brezkonkurenčnih cenah dobite samo v
trgovini s klobuki
Ivan Bregar• Gosposka 16
'od din 25-— naprej
Ed>oa zaloga svetovnoznanih specialnih znamk „HuCkel“, „Panizza“, »Borsalina", „Pichler“, „Piecadiliy“ i t d. Žametasti klobuki, čepice, razni znaki, okraski in kozje brade. Veika zaloga vsakovrstnih copat in otroških Gandi-opank. Oglejte si našo zalogo. K nakupu se ne sili.
* /
K(IPilit** ,e nai/ineiše ročno izdelane
\v BLATNIK;
^11 Maribor. Gosposka
KARO
za pomlad
♦
ČEVLJI
in poletje
Bogata izbira - zmerne cene
izdelovanje likerjev, dezertnib vin in sirupov, žganj arna
M ARSBOR - Gosposka ulica 9	--	Telefon	25-80
Jakob	Pe
asžssft.' z	■
Rum, konjak, slivovka, brin.evec, droienka in klekovaca. Specialiteta: Grencak in vermut. NA DEBELO i	NA	DROBNO.
I
Pomoč le tu!
Vsi, ki trpite
na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju,
zdravilni DUBRAVKA - čaj
sestavljen v kem. farm. laboratoriju
lekarne Mra. Ph. IVA ANDRIJIČAv Mostaru
in piav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin. Uspeh je zajsmčen po kratkem zdravljenju. Prihaja veliko zahval in priznanj — Škatlica 100 aramov z
nata- onim navodilom din SO-—•, tri škatlice din 90"_
v zavoju franko poštnina.
D U B R A V K A - ča ; dobite turi v vsen.lekarnah!
Reg. S. St 14471 od 21. V, 1938
Kolesarii!
Se priporoča specialist za vsa popravila oo namiznh cenah.
Maria n Komel
TEZNO, Ptujska cesta
z.
Razno perilo, pletenine,
* bluzice, nogavice, rokavice po najnižjth cenah pr
.VIDA
li
Koroška cesta 10
Krojaške in šiviljske potrebščine.
j Čitajie,, Večernik“
Mudi JtOfufcdkeje
J&kfeidja JAKOB LAH. GLAVNI TRG 2
Slavbišca!
JL
v Tomšičevem drevor. po 1000 m3 na prodaj. Naslov v upravi lista.
m
Ooleite si izložbe
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 15
Te I ef o n 22-01
270?	Oglejte si izložbe
m
Mi ne silimo k n
akupu!
Veselilo nas bo, ako Vam smemo Dokazati naše na/moderne/še vzorce blaga za Domtadanske obleke
MANUFAKTURA 3. ROŽAI
Maribor, Aleksandrova IS
Za Veliko noč!
Velika izbira pirbov, bonbonjer, košaric, čokolade, keksov in bonbonov
Od Četrtka: severnomorske in sladkovodne ribe
ppfiftelfstk UUffPt tkati Ant Aleksandrov*
cesta TA
modi!
l/$ok JttefiSdi ’
po lastnem, udobno urejenem domu, Vse Vase želje glede pohištva izpolni dobro in znano poceni tvrdka
Ivan Klančnik, Maribor, Mejna uL6, tel. 23-19
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30
gSVdj CG vse vrste moškega in ženskega perila na/cene/e v ,.Oblalllnlcl“ Maribor, Glavni trg 11
Siajlivlm (dr. Sptaja! novo-vukovarsko mazilo
1864 —1939
Nenadkriljivo za olepšan ie, proti sončnim ^ in jetrnim pegam, zajedafcem in lišaju. Pri s stalni uporabi obdrže tudi starejše dame d mladostni videz in gladek ten. Edino J pravilno s sliko proizvajalca.	1795
LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR
MUMIAUCE
Pomladanske novosti
za obleke, kostume in plašče za dame in gospode, novo dospele. — Svoboden ogled
SREČKO PIHLAR, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 5.
2290
Naavečio izbiro najboljšega in najcenejšega blaga za moške, damske in otroške	PakLcUm
Ostanke dobite po polovični ceni! obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, oficirske in železniške
Vse krojaške potrebščine! uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v	m	f	ottfofitfl
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
■—	*-*•'>•■ *•'	*• ■*»«■ pr‘ w Hren/mlel Orw.sk. b.,o..na , t.„m IIK)„m pnmo,anlmm „ , „c
»••ločino rnotlo Hrmmllml..	... „	»1,01.0 »p.d.JoJ. po„«, . „„,i„
Sprejema •*»»•/“	»•»•a®« .«*«» Podrn^nira■ r*Fi ip "»pon »o*»e. o,n
■i ■ ifTi ■■■■! i P® nalugodnmlšmm obrestovaif/u roUrUžnlCg. v tLJt Juinoitajar&ita hranilnica
Tv: '
> v
Mislila je, čfo je njeno perilo
5r'©r?
Nadoi shi nogomsfni spored
.bUrišuja nedelja ima bogat nogometni spored, ker bodo jutri stopile v prvenstveno tekmovanje tudi vse one .skupine na področju LNP-aj ki''so še doslej počivali*.
V Mariboru sla na sporedu dve prvenstveni (ekmi:	oh 15. prva četrtfinalna tekma Maribor—Hermes s prevnslveno ju-nibrsko predtekmo- Maribor—Železničar.
V Celju bo ob 13.30 .pri ,,Skalni kleti” srečanje Alletik—Bralstvo, kateremu sledi jun. prv. tekma Jugoslavija—Celje.
V Čakovcu bosta tekmovala v finalu JATP-a CSK in Celje ob 14.30, na igrišču CSK. eno uro pozneje pa bo na igrišču Gradjanskega drugorazredna prv. tekma Gradjanski—Drava.
V Ptuju bo ob 15.30 na igrišču Ptuja drugorazredna prv. tekma Ptuj—-Lendava.
V Kranju bo zadnja te' ma četrtinskega finala med Kranjem in 2 Sezničarjehi.
Tudi v ostalih krajih so na sporedu prvenstvene tekme. Ako prištejemo ligaško tekmo' Ljubljana—Gradjanski (S) v Ljubljani, imamo jutri na teritoriju LNP-a .22 oficielnili nog. tekom.
Teiršfci turnir v Atlasiu
Stingl- in Vodička, ki sta. v. prejšnjem kolu ])i-emagala Menžla in- de Štefanija, sta izgubila, prvi proti Romunu Tanace-seu s "6:1, 0:3, drugi proti Italijanu Ku-celliu 0:0. 8:0. V finalu se bosta sre-; rala Kucelii in zmagovalec v igri Punčec-I anacesoo. V igri parov sta Puncec -in Klorijanova premagala Grioni-Rado s 0 :3, i> : I, a par Tonolli-Vido s 0:1, 6 : 2. V konkurenci dam v dvoje sta Kovačeva in \Yheellerjeva premagali par Manfredi-Schilf s 0:1, 0:3. Klorijanova pa je z Madžarko Pakšijevo izgubila proti kombinaciji Schumann-Hammer 6:4, 6 :8, 8:6.
. V igri v dvoje je par Punčec-Vodička premagal par Pi ad o-Del Bello-s 0:4. 8:6 ter se plasii*al za semifinale proti paru Hen-kel- Stingl.
.IVKSlc: IZGUBIL NASLOV PRVAKA DRŽAVE
Slovan .lakšie, boksarski prvak države v srednji kategoriji, je po sklepu zveze izgubil naslov prvaka. ker_ se iti odzval v določenem roku izzivanju Tikana Pavloviča ter mu je postavljal nesprejemljive * pogoje.
s Obeni zbor Mariborske zimsko-sporl-tic podzveze bo jutri ob 9. uri pri .,Orlu“.
s Obeni zbor ISSK Maribora bo 20. aprila ob 20. v dvorani hotela ..Novi svet '.
s Sk Mura je imenoval za svojega zastopnika
boru
m a ribo r skem Okrož ne m R. Vidica.	.
d-
s V Curihu bo jutri meddržavna nogometna tekma Švica—Madžarska, ki jo bo sodil italijanski sodnik Scorzoni.
s. Bawaro\vski je na turnirju v Juan les IMnsu osvojil prvo meslo v singlu gospodov . z zmago nad Švedom Schrdderjem v semifinalu s 6:2, 0:3. ter z Zmago nad francoskim kolonialecm Abdesselainoin s 0 : 2, 12 :10, 0 : 4 v finalu.
s Angleži bodo vendarle odigrali zaključeno meddržavno tekmo proti Italiji dne 13; maja v Milanu ter s lem v zvezi seveda tudi ostale, kakor poročajo iz Londona, Ravno tako pa je gotovo, da ne bo posloval Everton v Nemčiji.
s Veslaška tekma Ovford-Cambridge se bo ponovila v soboto na klasični progi na reki Temzi 91-krat. Doslej je zmagalo moštvo Oxforda 42-kral, moštvo cam-bridgeske univerze pa 47 krat. edino tekmovanje 1. 1877 je ostalo neodločeno. Prvič Je' bila ra konkurenca I. 1829.
.. dokler ga ni primerjala z Radion belo obleko!
Ure in uro se je mučila z mencanjem in drgnenjem perila, pa vendar, zraven te bleščeče beline se zdi njeno perilo naravnost sivkasto. Kakšno razočaranje! Da, to doživi lahko vsaka gospodinja, če primerja svoje ,.navadno" prano perilo z Radion belim perilom. Kajti Radion odstrani iz perila vsako, pa tudi najmanjšo sled nesnage. Pri kuhanju v učinkoviti in vendar blagi raz- _ ■ . ■ topini Radiona se namreč tvori	žl'ov
kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Bleščeča belina popolne čistote — to je Radion belina.
RADION
Ni čistejše beline od Radion beline
Zapustila nas je za vedno, previdena s sv. zakramenti, naša zlata žena predobra, ljubljena mama,stara mama, tašča,sestra, teta in svakinja, gospr
Mariia Koderman, roj. lešnik
soproga šolskega upravitelja v pokoju.
Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, -• aprila, ob uri popoldne iz mrtvaške veže na Pobrežju na mestno
pokopališče.
Šv. maša zadušnica se bode brala v ponedeljekob 8. uri v .stolni cerkvi Maribor, 31 marca 1339.
Neutolažljivi soprog: Janko Koderman, Marica Stantejeva, Jelka Ravlje nova, Milka dr. Adamičeva, Iva Župančičeva, hčerke. Zetje,
kinje.
vnuki in vnu-2708
Kolesa
različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke
d dih 100‘*
mehanik
DHAKSLE&
Vetrinjska ulica 11
najmodernejše svilene ovratne rute, šale, kombinirane usnjate rokavice, sviiene _	„ IW	_	nogavice,	kombineže,	najnovejše	Ja-
boutove modrčke v dovršeni oblik, higienične steznike; vse se izdeluje po meri ter ima v veliki izbiri in po najnižjih cenah na zalogi tvidka	.7»3
.'{.UMA1*, Maribor, samo Platmi trg 25
Klobuke in slamnike
popravlja po najnoveših fagonah in na‘nižji ceni
Ivan Kvas ral., klobučar, Aleksandrova cesta 32
POH STVO
izdelke- naših najboljših mojstrov, v veliki izbiri kupite najugodneje v zalosi pohištva združenih mizarjev	2282
Maribor. Vepinjska ul. 22j!
Zahvala
Globoko ganjeni. nad izrazi sočutja ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene hčerke
Gizele Rojit
privatne uradnice
se najiskreneje zahvaljujemo gg. dr. Černiču, dr Lutmanu in vsem ostalim zdravnikom za veliko požrtvovalnost, .duhovnikom magd. cerkve, čč. .ae-.. . stram za vso uslužtfost, pevcem Jadrana ze.,petj£j številnim darovalcem vencev in cvetja^ vsem, ki so nam bili v pomoč in nam lajšali neizmerno bol, ter vsem, ki so v velikem številu spremili na zadnji poti našo nepozabno. Vsem — iskrena zahvala! 2744	Družina	Rojčeva.
HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga
po stiokovno izvežoanih polagalcih
REMEC-Co.. K A M N t K - O (J P L C A
Zastopnik: Irt. €. R. LUC.iHAHN Mario or. Preš©«nova ulica 4
KATERE HOČEMO
Pf|||.
bw
hjpfikp
'a o so dobri čevlji za uradnika, trgovca in obrtnika. Izdelani iz boksa z usnjeno podlogo in neraztrgljivimi gumijastimi podplati.
45301—2204
Za lepe dneve najcenejši in najudob-nejši otroški platneni čeveljčki z gumijastimi podplati.
4644—44603
Močni dekliški čeveljčki iz boksa z polvisoko peto. špango preko rista, usnjenimi podplati in niško peto.
8927—44683
r^i^Tn 5K"S3»s&	-
2 lePUn 0kraS0m m m- au iz usnja, ote.šešf z luknji-cami m kožnimi podplati.
129
44291—«457 Novost za otroke!
Pomladanski otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Lahki in udobni za izprehode.
0675—46197	3939—44621
Ženski čevlji z široko zaponko preko Gospodom izbranega okusa, prilegali 3695 16121	rista, usnjenimi podplati in niško pe- bodo ti čevlji iz najboljšega boksa,
Ženski čevlji iz boksa za lepe pomla- to. Udobna oblika in niška peta ohra- usnjenimi podplati in usnjeno peto. danske dneve, z usnjenimi podplati nili Vam bodo zdrave noge. in niško peto.
5891—64853	I|,	2605—4G657
Itli^m^z'Novi pomladanski model, izdelan iz 3639-44748
_i *_u„i,-	’	’	"	34295—9178	finega	rjavega	boksa	in kombinacije Udobni in močni čevlji iz najboljšega
Ukusni ženski čeveljčki za pomlad semiša. Močni, udobni za pomladan- telečjega boksa, izdelani po angle--	^	kombinirani	s	plavim in belim difti- s^e i7Prellode*	škem vzorcu. Šivani so na okvir.
AN	]J	\	nom,	z	niško	peto
2442—74829
Novi otroški model za pomlad. Izdelan iz finega boksa z okrasom \7 kačje kože.
2625—66650
Praktični ženski čevlji na vezavo, izdelani iz finega črnega ali rjavega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto.
6305—94262	7-	>**;
Amerikanski vzorec, čevlji iz prvo- • razrednega modrega semiša z ukra- ‘ -*jp, Seno vezalko in visoko peto.	**v
m.
■ :
Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva Štev. 25-67 in uprave Štev. 28-67. — Postni čekovni račun štev. 11. 409.