KUPUJTE VOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni •TATki SIAMPS xxvm.—LETO xxvin. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^ICTORY { BUY WAR 'BONDS .SUMPS KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) AUGUST 20, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 193 ^ponska mirovna delegacija dospela v Manilo bo podpirala politične '^^Sunce iz centralne Evrope 18. avg.—Na konferenci sveta Relifne in ^^^jske uprave Združenih narodov je bilo danes (jgv, protestom od strani Rusije, Poljske, Jugoslavije in sklenjeno, da bo UNRRA nudila pomoč beguncem, ki se nočejo vrniti v svoj svojo domovino. o vojaški in predlogi za ^^^^0 zaposlenost Predsed- nJ^^HlNGTON. je izjavil, da bo zasedj^^. se vrne k ®Wošne^^' uzakoni program %Q Vojaške vežbe za mla-j® rekel, da bo toči, kol k sam od- iftošijg / časa naj se kliče čo pQg^ Vojakom pod obstoje-if^ . ^Vo 2a selektivno vojaš- ®lužbo. K f ^il, predsednik dosta M Se J, vzroka, zakaj naj ^ mladih moških, ki posebnih odgo-^Ho poklicalo v oboro- prid • tem omogočilo, boriif^*^ domov možje, ki so raznih frontah. , Dalje .v siiiat P'^edsednik izjavil, ^ polilo''^ zakonsko predlogo Pred^if ^^Gvo , kongresom, za eno za-' ^0.10'-- - - -* Sklep je bil sprejet z 28 glasovi proti 4 na odprti plenarni seji, dasiravno so nasprotniki poudarjali, da se bo UNRRA s tem korakom zapletla v eksplozivno politično situacijo v Evropi. Poljski in jugoslovanski dele-gatje so naglašali, da se bo s tem sklepom kršilo določbo proti vmešavanju v notranje politične zadeve držav, ki so članice mednarodne relifne organizacije. Rusija, Poljska in Jugoslavija so izjavile, da si "pridržujejo polno pravico," kar pomeni, da ne utegnejo sklepa smatrati za veljavnega, v kolikor se isti tiče njih. , Ostra debata je nastala na seji, ko je jugoslovanski delegat predlagal, da bi oni, ki se nočejo vrniti v domovino, morali bivati v taborih. Direktor Lehman je baje odgovoril, da bi tak sklep napravil delo administracije "nemogoče," kar so nekateri delegatje tolmačili kot znamenje, da bo Lehman položil ostavko, ako bi bil tozadevni predlog sprejet. Stanczyk trdi, da se Poljaki želijo vrniti LONDON, 19. avg. — Jan Stanczyk, poljski minister za socialno blagostanje, je danes napovedoval, da se bodo od več kot milijona Poljakov, ki so raztreseni širom Evrope, vsi vrnili v domovino, razen kakih 500. Stanczyk je član.poljske delegacije pri UNRRA-i, ki je odgovorna za oskrbo in repatriaci-jo poljskih državljanov, katere je vojna 'raztepla po Evropi. Oni predstavljajo največjo tako skupino. VISOK KRVNI DAVEK JUGOSLOVANOV ZA ZMAGO ZAVEZNIKOV LONDON, 19. avgusta. — Belgrajski radio je danes poročal, je Jugoslavija tekom vojne izgubila 1,685,000 življehj, od teh 75 procentov v borbi z Nemci. Isto poročilo pove, da so Nemci vzeli 125,000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov in odpeljali na suženjsko delo v zapadno Nemčijo 270,000 civilistov iz Jugoslavije. bi kongres moral KAi J fCAv* TTr ____J___ ^strije 3 predsednik ne odo- direkt^®^ John W. Snyder -fii reorganizacijo J predlogo včeraj ni N, (j'„ ? ^®kateri iz tega skle- I-OMATSKI &AVo MED V AR. Londonom (O.N.A.)—Mesec dni v.^^oje n Britanija odtegni-h polj ski vladi ftied v' diplomatični od-^ Popol^ Londonom in Varša-V ^ Vspostavljeni. Zadnjih 48 skih (jj ^^don drugih urad / ambasade so bil: ur je pri-n^jmanj 20 polj- KAJ PRAVIJO NEMCI O ATOMSKI BOMBI WIESBADEN (O.N.A.)—"Naša prihodnja vojna bo z atomskimi bombami, katerih se bomo mi posluževali," pravijo zdaj nekateri Nemci. Komaj 48 ur je tega, kar so slišali prve vesti o opustošenju, povzročenem v mestu Hirošima, na katero je padla prva atomska bomba. Te vrste Nemci trde baje, da so nemški učenjaki nedvomno tudi poznali to skrivnost, češ, a"ko so jo poznali Amerikanci, smo jo mi tudi imeli. Drugi Nemci pa hvalijo Boga, da jim je to ostalo prihranjeno, ter da niso preizkusili njenih strahot. POROKA V ANGLIJI Dne 24. julija sta se v Angliji poročila slovenski mladenič Cpl. Frank J. Krancevič, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Krančevič, 1384 E. 66 St., ki se nahaja pri ameriški armadi, in Brenda Twumbel, doma iz Bath, Anglija. Nevesta je uposlena kot telefonska operatorica pri britski mornarici. Bilo srečno! ^Ribasade so bili -Alfred Fiderkie-^ivel 18 let v Zedi ^^ah. Bil je tekom v ^^^3, r,n med silami ^aborišču smrti v Žil osvoboditvi ga v v^ada postavila za V -- M{i tovarni se danes prične ^ obnovo avtomobilske produkcije Novi grobovi ANTON MILAVEC Kot smo v soboto poročali, je po kratki bolezni preminil na svojem domu Anton Milavec, 1243 E. 61 St., preje živeč do^go let na 6311 St. Clair Ave. Doma je bil iz Dvorske vasi, podomače pri Slivarju. V Ameriko je prišel leta 1902. Bil je član društva Srca Jezusovega. Tu zapušča ženo Mary, preje Kovačič, doma iz Velikih Blok, tri sinove, Anthony, Philip in Cpl. Louis nekje v Južnem Pacifiku, in dva pastorka, Sgt. Louis KovačiČ in Mrs. Mary Turk. Bil je brat pokojne Mrs. Frances Lausche, ki je umrla pred nekaj leti, ter stric Lauschetove družine, iz katere izhaja governer Frank J. Lausche. Njegova prva soproga Johanna je umrla leta 1930. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri ter nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. * * * STANLEY ZURGA V soboto večer je preminil, na svojem domu Stanley Zurga, star 30 let, stanujoč ne 21901 Wilmore Ave., Euclid, O. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno Kolenc, hčerko Mary Ann, brata Johna in sestro Mary. Pogreb se bo vršil v sredo ob 8:45 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in hato na Calvary pokopališče. Gen. Wainwright rešen iz jetništva v Mandžuriji * Zedinjene države posegle v volitve na Bolgarskem Aiff ef znana ki je bila te-pod w , -niK« r— imenom Plant No. 1, se s pripravami, ^'lo s^^^lavci "c W.^agg , ®o prejeli obve-javijo za svoj 4n delavcev v ne- W bwb Ni a' P»meni S*° bul... %h. bodo da bodo vsi J na delo. Možje, v gotovih primer za "tool" in "die" takoj pričeli z delom, da se tovarna pripravi za produkcijo avtomobilskih ogrodij. Drugi, ki so delali izključno na B-29 bombnikih, za katere so bila naročila preklicana, bodo poslani na druga dela ali pa bo do poslani domov, kjer bodo ostali, dokler ne bo tovarna pri pravljena za normalno produkci jo. Kako hitro se bo delavce kli calo na delo, in koliko od vseh ki so bili uposleni pri produkci ji bombnikov, se bo zaposlilo kadar se začne izdelovati avto mobilska ogrodja, seveda za en krat še ni znano. ČUNKING, 19. avgusta. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da je ameriška padalna pehota, ki se je spustila na zemljo globoko v Mandžuriji, v enem izmed japonskih taborov za vojne ujetnike, našla gen. Jonatha-na M. Wainwright-a, ki je ostal z ameriškimi četami na Corregi-dorju do kraja, potem, ko je gen. MacArthur na poziv iz Washingtona odletel s Filipinov v Avstralijo. Poročilo pravi, da je bil 61-letni ameriški general najden zdrav. Ameriška padalna pehota je v drugih taborih v Mandžuriji našla tudi več sto drugih ameriških vojnih ujetnikov, katerih imena trenotno še niso znana. Ujetniki so kar noreli od veselja, ko so zagledali ameriške vojake. V taborih, ki so jih osvobodili Amerikanci, se nahaja kakih 20,000 zavezniških vojnih ujetnikov in okrog 15,000 interniranih civilistov, med katerimi je 10 odstotkov Amerikancev. WASHINGTON, 18. avgusta. —Vlada Zedinjenih držav je danes naslovila na Bolgarijo svarilo, da Zedinjene države ne bodo podpisale mirovne pogodbe z Bolgarijo, ako ne bo sedanja vlada, ki je bila postavljena pod rusko zaščito, poskrbela, da bodo predstoječe volitve na Bolgarskem proste ustrahovanja, in da bodo resnično demokratične. Bolgarija je ena izmed ključnih držav v vzhodni Evropi, kjer utegne priti do kolizije z ozirom na notranjo uredbo med Ameriko in Britanijo na eni strani in Sovjetsko unijo na drugi. V Londonu je bilo naznanjeno, da Britanija podpira stališče Zedinjenih držav v Bolgariji, in da sedanji režim v Sofiji ne zastopa vseh demokratičnih elementov na Bolgarskem. Odmev angleških volitev v Grčiji PRVOROJENKA Pri družini Mr. in Mrs. Joe Ujcich so se zglasile vile rojenice in pustile zalo hčerko, prvo-rojenko. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Frank Pire, 918 E. 76 St., mladi oče je pa sin Mr. in Mrs. Vinko Ujcich, 1060 E. 72nd St., ter se nahaja nekje na Pacifiku. Čestitamo! HIROHITO IMENOVAL BRATRANCA ZA NOVEGA japon: PREMIERJA SAN FRANCISCO. — Cesar Hirohito je dal naročilo svojemu bratrancu, princu Narukiho Higaši-Kuniju, da sestavi novi japonski kabinet. To je prvič v japonski zgodovini, da je bil član cesarske hiše imenovan v političen urad. , Princ Higaši-Kuni j^ 57 let star in tudi stric cesarice Naga-ko. Domei časnikarska agencija pravi, da je Hirohito imenoval svojega sorodnika, ne da bi se prej o tem posvetoval s starimi političnimi voditelji, kakor je običaj. Premier admiral Kan-taro Sazuki je položil ostavko v sredo in z njim vred je resigni-fal njegov celotni kabinet. ATHENE (O.N.A.)—Zmaga delavske stranke v Anglije je silen udarec za reakcijo, dočim je dala mnogo spodbude vsem krogom levice. Komunisti so obnovili svoje napade proti vladi in so obnovili zahtevo za odstop vlade predsednika Petres Voulgaris-a in regenta nadškofa Damaskinosa, češ, ker sta povzročila, da se je "nesloga med narodom še povečala." Toda komunisti nikakor niso edini, ki se nahajajo v opoziciji proti vladi. Kmalu potem, ko je bil objavljen poraz Churchilla, so začele stare republikanske stranke svariti regenta, da "demokracija ne bo mogla obstojati na Grškem, ako ljudstvo ne bo imelo popolne svobode v svojem izberu političnih strank, katerim se želi pridružiti, in pri volitvah svoje vlade." Themistocles Sofoulis, liberalni prvak, kije star 90 let, je tu di podal izjavo, v kateri predlaga, da se ustanovi vlado, ki bi bila ugodna in koristna za narod. Naglašal je, da bi morali biti liberalci osnova take vlade. GROL RESIGNIRAL IZ TITOVEGA KABINETA PODR. ŠT. 106 SANS V torek ob osmih zvečer se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Prosi se društvene zastopnike in posamezne člane, da se udeležijo v polnem številu. SREBRNI JUBILEJ Danes obhajata Mr. in Mrs. Henry Batich, z 725 E. 159 St., 25-letnico srečnega zakonskega življenja. K temu dogodku jima sorodniki in prijatelji čestitajo VEST IZ DOMOVINE Mamie Perše-Marin iz Norwood Rd., je prejšnji teden prejela brzojavno poročilo od svojega moža Stanley Marin, iz Ljubljane, da so on in domači še živi in zdravi, razen očeta. Doma je iz Mirne na Dolenjskem. Mrs. Marin je poslala brzojav potom g. Kollanderja ter je v teku enega tedna prejela v odgovor brzojavko od moža. BELGRAD, 18. avgusta — Danes je položil ostavko v kabinetu maršala Tita drugi pod-premier Milan Grol, kar politični opazovalci opisujejo kot prvo krizo v novi jugoslovanski vladi. Grol, ki je bil član zamejne vlade ter vodja demokratske stranke, je menda odstopil, ker se ni strinjal z določbami novega volilnega zakonika, ki se sedaj nahaja v pretresu. Ledeno mrzli sprejem je dal Japoncem okusiti, kako gleda nanje MacArthur MANILA, ponedeljek 20. avgusta—Včeraj je dospela v Manilo z letalom misija 16 japonskih mirovnih delegatov, kakor je zahteval gen. Douglas MacArthur, toda ameriški poveljnik delegacije je ni sprejel, temveč je prepustil vse razgovore s sovražnikovo delegacijo svojim podrejenim častnikom. Ko je japonska delegacija, katero vodi gen. Takaširo Kovabe, stopila iz letala, je strumno salutirala, in načelnik delegacije je ponudil roko ameriškemu častniku. Slednji je instinktivno napravil kretnjo, da bi Japoncu segel v roko, potem pa je roko umaknil. Na skoro brezizraznem obrazu Japonca se je pojavil znak zadrege. Potem je isti častnik, ki služi kot tolmač, odvedel delegacijo k generalu Charles A. Willoughby-ju, zastopniku gen. Mac Arthur j a. To pot vodja japonske delegacije ni napravil zmote, da bi ponudil roko, temveč je samo salu-tiral in se na lahko priklonil. Gen. Willoughby, ki je bil očitno nejevoljen nad počastnostjo, s katero so Japonci zapustili letalo, je vojaški pozdrav vrnil, nato pa je bila delegacija naložena na avtomobile in odpeljana v mestno hišo, kjer so ameriški častniki, ki so bili izbrani za ta namen, začeli z izpraševanjem Japoncev. Japonci morali odložiti meče in samokrese Vojaški člani japonske delegacije so morali pred vstopom v sobo, kjer se je vršilo posvetovanje, odložiti svoje dolge cerenaonijalne meče in samokrese, in tekom izpraševanja jim ni bilo niti enkrat dovoljeno, da bi stavili kako vprašanje. Povedano jim je bilo takoj z rezko vojaško formalnostjo, da so tukaj samo za to, da odgovarjajo na vprašanja, katera jim bodo stavljena. Gen. MacArthur ima svoj glavni stan direktno pod sobo, kjer se je vršilo izpraševanje, toda vrata glavnega stana so ostala ves čas zaprta in gen. MacArthur se sploh ni prikazal pred japonskimi delegati. MacArthur je brez dvoma tudi poskrbel, da se je zaslišanje delegatov vršilo v mestni hiši, kjer so Japonci po okupaciji Manile proglasili svojo vlado nad takozvano "vzhodno-azijsko ko-prosperitetno sfero." Japonci so bili skozi pet ur na izpraševanju Prva konferenca z Japionci, ki se je vršila snoči, je trajala pet ur. Danes ob 10:30 dopoldne se je izpraševanje Japoncev obnovilo, toda gen. MacArthur je zopet nalogo prepustil svojim podrejenim častnikom. Vrata njegovega urada so bila demonstrativno zaprta 12 minut pred prihodom japonske delegacije. Kakor se je zvedelo danes, je gen. MacArthur odredil, da poseben oddelek vojaške policije sestoječ iz mož, ki so vsi najmanj šest čevljev visoki, vrši stražno službo tekom razgovorov z japonsko delegacijo. Ta skupina je služila ameriškemu poveljniku kot osebna straža pri mnogih važnih vojaških konferencah. Med člani te izbrane skupine je tudi saržent Joseph Palker iz Medina, Ohio. in želijo, da bi jubilanta zdrava in vesela dočakala tudi zlati jubilej ! ilLE ROJENICE Prosil torek so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Leo Jevec, Norwood Rd., in pu stile v spomin zalo hčerko. Mati in dete sta zdrava. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton in Er-nestina Perše že drugič stari ata in mama. Čestitamo! POŠTNA ZNAMKA NOVE JUGOSLAVIJE Jugoslavija jo nedavno dobila novo postne znamke, katero krasi slika maršala Tita. Označba v cirilici je "Demokratska federativna Jugoslavija." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 20. avgusta, 19^^ {^ENAKOPRAVNOST Owned and Published by " f mVK ABXERICAIf J0G08LAV PRINTINO AND FUBLI8HINO CO. 833L ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Sunday#'and HoUdayi BUBSCBIPTION BATESl.#CENE NAROČNINI) py Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo rascnaialcu v Cleveland In po poitl izven meita): Por One Year — (Za cwlb leto) .......... .......................—........................... for Half Year — (Za pd teta) ----------- for 3 Month* — (Za I meiece)--------——,— 99 WJSO . B.30 . a.po By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Glevelandu, Kanadi in Meblki): for One Year — (Za celo leto) —,—______ Por Half Year — (Za pol let*) ............. — Por 9 Month« — (Za # mecect)- JfJM - # 00 _ MB Por Europe, South America and Other Foreign Countrlem: (Za Evropo, Juftno Ameriko in druge Inosenudu driav«): Por One Year — (Za celo leto)___ Ptor Half Year — (Za pol leta)--------------------- ^.00 _ wo JCntered m Second Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congre% of March Brd, 1S79. SKRB ZA MLADINO V NOVI JUGOSLAVIJI Naslednji članek je bil priobčen v decemberski izdaji "Naše žene," glasila Protifašistične ženske zveze, enem izmed mnogih listov, ki ga je izdajalo osvobodilno gibanje sredi borbe z zunanjimi in notranjimi sovražniki Jugoslavije. Napisala ga je Krista Šuler, vodja oddelka za mladinsko skrbstvo. Vsak narod ve, da je neusahljivi vir njegovega življenja—mladina. Tudi Slovencem bo šele nov, zdrav mladi red zacelil rane, ki nam jih je v živo telo zasekal sovražnik. Nova slovenska ljudska oblast ve, kaj mora'storiti. Ze danes, ko naša borba za svobodo še ni končana, skuša pomagati našim malim, nezaščitenim in bednim, ki so izgubili varstvo doma in oporo tople materinske ljubezni. Kako je živela taka mladina v bivši Jugoslaviji? Vsa skrb zanjo je bila več ali manj navidezna. Po večjih krajih je bilo nekaj domov in zavetišč. V njih je našlo zavetje le majhno število bedne in osirotele mladeži. Koliko otrok pa je stradalo, hiralo po tesnih in vlažnih stanovanjih, delavskih revirjev, po viničarskih bajtah, po kletnih in podstrešnih stanovanjih mest in po predmestnih barakah! Koliko mater ni moglo dobiti zaposlitve, ali pa so jo imele danes tu, jutri tam! Odganjali so jih iz službe zaradi majhnega otroka, ki so ga morale med delom imeti pri sebi. In vendar smo imeli tudi v Jugoslaviji oddelek za mladinsko skrbstvo. Ljudje, ki jim je bila poverjena skrb za osirotelo deco, pa niso videli ne krivic, ki so jih ti mali trpeli, ne škode, ki se je s tem godila narodu. Hrvatski list "Žena u "Borbi" nam v grozotnih številkah razkriva bedo in umrljivost mladine v bivši Jugoslaviji: Vsak četrti otrok, ki se je rodil zdrav, je umrl, predno je dovršil deset let. Po številu rojstev je bila naša država med prvimi, stala pa je na prvem mestu tudi po številu umrlih otrok. Letno je umrlo približno 130,000 otrok. Okrog 250 tisoč otrok se je potikalo po vaseh in mestih brez pravega doma, brez oskrbe in nege. Le okrog devet tisoč takih sirot so oskrbovali po raznih zavetiščih, v katerih jih je tri četrtine pomrlo. Te številke strahotno obtožujejo vse, ki so vodili socialno politiko. Mi pa bomo postavili mladinsko skrbstvo na nove temelje. Predvsem bo treba, da prevzame skrb za našo mladino ves slovenski narod. To ne bo težko, saj bo vse pošteno ljudstvo po svojih narodno—osvobodilnih odborih odločalo o vsem, torej tudi o svoji mladini. Odločale bodo o tem v prvi vrsti žene, matere same, saj imajo pravico voliti in biti voljene. Kdo bo lažje dajal nasvete in predloge pri sestankih NOO na vaseh in mestih, kdo bo bolj toplo in z večjo vnemo zastopal koristi mladine, kot matere same, ki so otrokom najbližje! Odločala pa bo pri tem tudi mladina sama, saj bo imela od 18 leta starosti tudi ona polno volilno pravico. Katere otroke mora zajeti v prvi vrsti naša skrb in ljubezen in kaj moramo storiti zanje? To so predvsem otroci naših padlih borcev, otroci, ki zaradi vojnih razmer nimajo več doma, ki so žrtve podivjanega sovražnika in domačih izdajalcev. To so tisti številni, ki so do zdaj živeli na cesti in beračili od hiše do hiše za košček kruha, ki so se večkrat zaradi bednega življenja izgubili med postopače in končali po zaporih. Vsem tem malim, nebogljenim brezdomcem bomo preskrbeli streho, prehrane, obutev in obleko in jim dali primerno vzgojo. Začasno so to še težke naloge, a z dobro voljo in požrtvovalnostjo se da tudi to uresničiti. Ze zdaj smo pripravili otroški dom, ki sprejema male in najmlajše in jim nudi vso oskrbo. Pripravlja pa se že drugi, ki bo v kratkem sprejel one, ki so še oskrbe potrebni. Pozneje bomo ustanovili posebne, po modernih vidikih urejene otroške domove, v katerih bo življenje malih potekalo tako, da jim bo nadomeščalo kolikor mogoče materinsko nego. Pri tem naj nam bo vzor Sovjetska Zveza, ki je, v najtežjem času vložila vso skrb za vojne sirote in pbkazala, kako je treba reševati to vprašanje. To bo tudi pri nas v dobi obnove ena naših prvih nalog. Spomnimo se samo težke usode onih otrok,, ki jih je okupator odvedel in razmetal po vseh državah, kjer danes umirajo po taboriščih ali pa v najboljšem slučaju delajo po tovarnah. Treba jih bo izslediti in vrniti domovini. Mnogi izmed njih so morda že pozabili slovensko govorico, nekateri najmlajši celo svoje ime. Zanje bomo morali storiti vse, da bodo čim prej pognali koreninice v slovenska rodna tla. V novi domovini bo moral delati vsak, ki je dela zmožen. Zato bo treba zavarovati otroke vseh onih staršev, ki bodo zaposleni in otroci preko dneva ne bodo imeli varstva. Do. zdaj šo bili taki otroci v mnogih primerih, posebno v industrijskih središčih in po mestih, prepuščeni cesti in raznim drugim kvarnim vplivom. Zdaj pa bodo za take otroke urejena dnevna zavetišča. Tu se bodo lahko zaposlili z igro, športom, učenjem, filmi in gledališkimi predstavami, sploh z vsem, kar jih veseli in ob čemer se uče. Po končanem delu staršev pa se bodo vračali zdravi in veseli na svoje domove. Posebno pažnjo bomo posvetili prevzgojitvi "mladih nesrečnikov," ki so zašli na napačno življensko pot in se zavoljo težkih prilik v družini ali kvarnega vpliva družbe zgubili med one, ki jim je kraja vsakdanja nuja, streha in dom pa kanal in cesta. Za take otroke bomo morali postaviti posebne domove, a vse drugače kot so bile nekdaj po-boljševalnice. Kakor za otroke iz delavskih revirjev, bomo morali poskrbiti tudi za vaškega otroka: To je otrok poljskega delavca, bajtarja, viničarja ali malega kmeta, ki je bil do zdaj najbolj zanemarjen in najbednejši med bednimi. Treba je bilo pogledati samo v vaško šolo. Otroci so prihajali premrzli, večkrat lačni po eno, celo po dve uri daleč v šole brez koščka kruha, raztrgani in bosi. Kako naj tak otrok sprejema in se uči, kako naj napreduje? Treba mu je nuditi po možnosti vse tisto, kar ga bo krepilo in ga bo navdajalo z veseljem do dela in učenja. Zato bomo skupno z odsekom za socialno skrbstvo ustanovili in vzdrževali v vsaki šoli šolsko kuhinjo ali pa vsaj okrepčevalnico, kjer se bodo lačni želodčki opomogli in otroci razvedrili v veseli družbi tovarišev. Pomislimo še, koliko dragocenih talentov je šlo do zdaj v zgubo, ker starši zaradi težkih socialnih prilik svojih otrok niso mogli izšolati! Take otroke bo gova slovenska oblast podprla z vsemi sredstvi in jim dala možnost splošne in strokovne izobrazbe tako, da se bodo talenti neovirano razvijali. Se neka naloga nas čaka: Popraviti bomo morali, kar so nad delom naše mladine zagrešili belogardistični izdajalci. 2e od 10 do 14 letne otroke, ki žive pod njihovim vplivom, navajajo k izdajalskim dejanjem. Ne bomo si naložili zločina nad tako mladino. Prej ali slej jo bomo vključili v svojo skupnost in jim s tem pokazali, kje so prave vrednote življenja. Imeti hbčemo zdravo in vedro mladino, ki bo ljubila svoj narod, ki bo za njegov napredek in dvig zastavila vse svoje sile. Polna samozavesti in ponosa nad žrtvami, ki jih je naš narod doprinesel za svobodo, bo gradila novo, lepšo bodočnost. FRANK BUCK: Nevarna dogodivščina s tigrom ger nikdar ne pleza po drevesu. V tem trenotku sem pozabil na aparat in svojo nalogo ter gledal edino na žival v položaju, ki ga dotlej navzlic svoji dolgi džungelski praksi nisem imel še nikdar prilike videti. Tiger je medtem se vedno premišljeval. Ostal je v vejah nad pet minut in ves ta čas je naš operator mirno vrtil svoj trak. Porabili smo ves film in baš je operator vlagal nov trak, ko je planil tiger kot blisk na tla in udri mimo presenečenih gon-jačev v osrčje džungle. Bil sem zelo vesel, da sem dobil posnetke tigra na drevesu, toda glavni del naše naloge še ni bil dosežen, ker se nismo smeli vrniti brez lepih slik velike progaste azijske mačke v njenem vsakdanjem življenju. V naslednjih štirinajstih dneh smo poskušali srečo še na treh krri.jih, toJa vedno smo morali oditi praznih rok. Tako sem slednjič prišel do sklepa, da bi lahko naredili dobre posnetke le, če bi ogradili del džungle, kjer bi lahko nadzirali kretanje žival. Odločil sem se k temu koraku zelo nerad, ker je bila naloga zelo težka in je zahtevala tudi mnogo denarja. Izbral sem približno dva hek-tarjo ob robu džungle, kjer je bil gozd že tako redek, da je solnce lahko prodrlo med drevesa. Pripeljal sem trideset kitajskih mizarjev iz Singapora ter postavil vseokrog kake štiri metre visoko leseno ograjo, ki je bila ob vrhu opremljena z neke vrste hodnikom. Vse skupaj sem povezal z železno žico: Dovršena zgradba je predstavljala le močan zid iz lesa in železa, iz katerega ni nikjer mo- Ni se nam posrečilo najti sledove tigra na tleh, ki smo jih iskali, zato smo pa dobili nekaj drugega zelo važnega, sliko izrednega naravoslovnega pomena. Po petdnevnem naporu so gonjači prignali tigra v nizko travnato džunglo, kjer je bilo obilo svetlobe, ter ga potiskali proti onemu koncu, ki je bil za naše posnetke najpripravnejši. Na koncu ravnine smo im^li namreč postavljene fotografič-ne priprave, dobro maskirane za drevesi in liščevjem. Gonjači so udrli iz goščave od treh strani, pred njimi pa je v divjih skokih bežal tiger, usmerjen proti na&emu aparatu. Lovce je po tolikem trudu uspeh tako navdušil, da so pričeli od veselja divje kričati. Tako je bila žival, ko je prišla v obnaočje našega aparata, že tako prestrašena, da ni več vedela kaj dela. Pred sabo je videla veliko drevo kot edino zavetišče. Kake tri metre nad zemljo je imelo to drevo prvi odcepek, odkoder so poganjale prve veje, dober meter in pol nad tem so se odcep-Ijale druge močne veje. Opera--tor je naglo vrtil aparat, ko je tiger drvel proti drevesu. Z enim, skokom se je velika mačka pognala na prve veje in od tod brez vsakega naporg, skočila še naprej na druge. Tam je začela nemirno prestopati, gledala je neodločno in nekako oklevajoče čakala, kaj se bo zgodilo. Prvič sem videl sličen prizor. Doslej sem vedno verjel naravoslovcem, ki so zatrjevali, da ti- lela kaka greda ali sploh kako oporišče, ki bi se ga žival lahko oprijela in skočila preko ograje. Mala vrata so vodila v to trdnjavo, ki se ni nič ločila od sveta, ki jo. je obdajal. Na hodniku ob vrhu smo lahko postavili filmske aparate. Že v enem tednu smo ujeli veliko mačko kakih osemnajst milj od naše ograje. Bila je izredno lepa žival. Odrasel samec, dolg okoli 3 metre, od nosa do konca repa, zdrav in v cvetu življenja. Posneli smo sliko ob pasti in prevoz živali z okornim bivolskim vozom po samotnih džungelskih stezah do našega glavnega stana, kjer so postavili veliko, iz hlodov zbito kletko ob vrata v leseni ograji in dvignili vratca. Sredino te ograde v izmeri približno enega hektarja je tvorilo gosto grmovje, trst in zijal-ke. Okrog tega grmičevja se je raztezal redkejši prostor, poraščen sicer z visoko travo, toda popolnoma izpostavljen tropskemu solncu. Tam je bila tudi večja mlakuža in nekaj redkih visokih dreves. Pričakoval sem z gotovostjo, da bo tiger najprej stekel v gosto grmičevje, da se bo pa kmalu od tam prikazal na svetlo. Toda moja dolga izkušenost z divjimi živali me je topot varala. Tiger je res zbežal iz kletke v gosto grmičevje, je pa tam ostal skrit vse jutro. S hodnika ob vrhu ograje smo metali kamenje v goščo, kričali smo in poskušali na vse mogoče načine, da bi ga prignali na prosto, toda zaman. Opoldne sem poslal Alija v bližnjo kitajsko vas, kjer je živel kitajski trgovec z raketami in umetnim ognjem. Ali se je vrnil obložen z raketami in bombicami, ki smo jih odstrelili drugo za drugo v grmovje na različna mesta, toda tudi to ga ni prignalo na prosto. Nato smo poskušali z lonci, ki so povzročali umeten dim, toda tudi smolnati lonci niso zajeli. Proti popoldnevu so začeli kazati moji prijatelji od kina že znake nervoze. Seveda je malo težko pripeljati ljudi iz Holly-wooda v džunglo. Tam so nava jeni na krotke leve in še bolj krotke igralce, tigru v džungli pa se ne da ukazati. Sklenil sem, da se sam podam v ogrado in seženem tigra na prosto. Zavedal sem se nevarnosti. Moral sem biti pripravljen, če bi se žival obrnila proti meni, čeprav bi obramba ne bila prav lahka na mestu,, kjer je vegetacija tako bujna, da se odrasel človek le težko preplazi skozi. Pri tem sem zaupal v plameni-če, s katerimi je bila naša odprava opremljena. Prinesli smo jih s seboj iz Amerike ter smo jih že uspešno uporabljali na lovu na nekega leoparda. S temi plamenicami sem se podal v ogrado. Nisem jih nameraval uporabljati za razsvetljavo, pač pa v zaščito proti ti-grovemu napadu. Če bi namreč tiger skočil proti meni, tedaj bi se mu verjetno lahko ubranil če bi mu pomolil pod nos gorečo plamenico. Preden sem se podal v ogrado, sem vprašal Alija, ali bi ga bilo strah iti z mano. Odgovori mi je, kakor sem pričakoval: "Kamor greš ti, gospodar, grem tudi jaz!" Tako je Ali vzel pla-jnenice, medtem ko sem si jaz opasal svoj veliki samokres, ki je moral usmrtiti vsako živo bitje, ako sem nanj oddal strel iz neposredne bližine. Poleg, tega sem vrgel preko rame puško, nabasano z debelimi svinčenka-mi. Čim sva stopila na tla, sva se »previdno približevala robu goščave in napeto pazila na vsako gibanje v visoki travi. ■ Puško sem imel pripravljeno za hipno uporabo, čeprav nisem nameraval streljati razen v največji nevarnosti. Ali je stopal za mano ter držal v rokah plamenice in vžigalice. Nato sem naslonil puško ob manjše drevo, vzel prvo plame- nico Aliju in čim sva stopila vi rim, da pridem čim prej do za««" goščavo, sem jo prižgal. Svetil Ijenih slik. sem s prižgano plamenico predse na levo in na desno. Toda z Alijem nisva bila pripravljena na bleščečo svetlobo goreče plamenice, ki nas je tako slepila, da nisva mogla videti niti koraka pred sabo. Stvar mi ni posebno ugajala, toda upal sem, da bo naju goreča plamenica s svojo vročino in svojo močno svetlobo varovala pred tigrovim napadom. Prva plamenica je že začela ugašati in Ali je prižgal drugo. Morala sva obiti še samo en rob grmičevja. In tedaj je p'® nil nasproti tiger. Samogi^®" sem se obrnil in kot stroj dvignil puško. Nisem imel # časa, da bi jo dvignil do ustrelil sem kar od pasu. Tiger je bil preblizu, da bi 2* lahko zgrešil. Strel ga je ^ v prsi prav ko se je odgn®' . zemlje z razširjenimi sprednJ' nogami in razkreščenimi kre^ Iji. Krogla ga je ustavila sr poti in padel je z razbito r®® Komaj sem jo dobro prijel, ko tik pred moje noge. Naglo sem začul strašno tuljenje in odskočil nekaj korakov lomastenje po goščavi. Prihajal je tiger, in sicer nekod od leve. Naglo sem stopil korak nazaj, da bi imel več prostora za vih-tenje plamenice. Ko sem se pa umikal, se mi je noga zapletla v neko ovijalko in še preden sem se zavedel, sem že bil s hrbtom na tleh. Pri padcu mi je padla iz rok plamenica, nakar sem z mrzlično naglico segel po samokresu, bil sem pa tako razburjen, da ga nisem mogel pravočasno zagrabiti. Še preden sem lahko napravil eno samo kretnjo, je bil tiger že pred mano. Videl sem ga, kako je po-čenil, besno zarigal, nato je skočil — preko mene in poleg me ne na tleh goreče plamenice. Videl sem samo njegov trebuh kot aelo progo, ki bi mi jo nekdo potegnil preko glave. Medtem sem že izvlekel samokres. Toda žival se ni obrnila proti meni, temveč je hip zatem izginila spet v džungli. Šele tedaj sem se zavedel, da stoji Ali za mano. Bil je priča vsega dogodka, v obraz je bil bled ko kreda in s slabim glasom je rekel: "Pojdiva, gospod!" Šele zdaj je tudi mene popadla groza. Ležal sem brez pomoči na tleh in tiger bi me končal v trenutku. Zadostoval bi udarec s šapo in raztrgal bi mi vrat. Vse to mi je rojilo po glavi, ko sva se z Alijem začela po^ mikati nazaj proti drevesu, kjer sem imel naslonjeno puško. Ali je v tem prižgal zadnjo plamenico, jaz sem pri tem pohodu držal v roki pripravljen samokres, kajti imel sem neko slutnjo, da nas bo žival napadla še enkrat, preden prideva iz goščave. Toda nikjer ni bilo sledu o tigru. Vtaknil sem samokres spet za pas, pobral puško in začel razmišljati, kaj naj storiva. Bilo mi je jasno, da ne morem s tigrom ničesar začeti. Sklenil sem, da moram čim prej iz te vražje luknje. Kmalu sva bila iz gostega grmičevja in že sva videla pred sabo ograjo. Popustil sem tudi oprijem na puškinem kopitu, kajti pred mano je visela vrv, mislil sem še samo, kaj naj sto- nato ustrelil se enkrat v ted«) Ostali člani odprave so hitro splezali drug za drug po lestvi, ko so videli na ustreljenega tigra. Pričeli s® meriti razdaljo med m®® jj, kjer sem stal ob času strela^ .etf^ krajem, kjer je ležal mrteV ger. Znašala je ravno pol Kdo ve, če je še kdo kdaj s Ijal tigra iz take bližine. poleg tega edini tiger, ki sei»», ustrelil, pač pa sem ujel i" " peljal v Ameriko greko šeS set velikih živih tigrov. Nekaj dni nato smo ujel' ® vega tigra. Še preden ga spustili v našo stajo, sekali vse visoko vejevje smo v kratkem času lahko redili vse posnetke, ki se0 rabil, kako se tiger ogleduje okolico, pije vodo, ja v prosti naravi in se Dva tedna po nevariie0 godku, kjer bi kmalu j-j, življenje, smo že bili v o^e ^ Seremban, kjer smo snemali črne pantre. 'Bi Kn N: "Pr Otl, Vrt tije 1. iHei 'h "o i •žat uc ^rio IV£ 'Iv, Ni da I Is, Opomini glede joniranja Meso, sir, maslo, konz ribe in mleko Rdeče znamke F-1 do Sli, m« opi ^iti Sri Ka ftej >61 eti: Po k P taj aii tOf N *V, veljavne vsaka za 10 pointo^ 30. novembra. . ^ Znamke Q-2 do U-2 veU® do 31. avgusta. . ^ Znamke V-2 do Z-2 veU» do 30. septembra. ^ ^ Znamke A-1 do E-1 veU» do 31. oktobra. V LIVARJI SQUEEZE MOLDEI^' GRINDERS CHIPPERS POUR OUT MEN SHAKE OUT MEN TEŽAKI en is] 0 in k K il# Plača od ure poleg tive" plače Izvrstna povojna WESTINGHOUSE EL^ TRIG CORPORATION 1216 W. 58 St. ; ■ Detroit ali Clifton iv, ■0 n e 0 ic •tn >«t '>s in ATTENTlOK: ?ACIfA(J65 MU>T Kg MAIL61> gSTWfcSN ^fePT i5 AOCTiS »-mey wiu RSA:« hmor m By XMAS- P^pawcnt $T%KEr (JA$ A F ING iSLtCTlOU i M-280 h I,, "MY, ISN'T IT NICE OF THEM TO SUPPLY A SANTA CLAUSE SO WE CAN FEEL THE YULE SPIRIT MONTHS BEFORE CHRISTMAS?" k h Si h 0 iti bi -Al Iv, k So, 1945 ENAKOPRAVNOST BIRAR 8 dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič ^^"^Ijevanje) -.C Harro?" 'oj jiq2 Nasmehnil, potisnil /Brez se m." •■ sopran in ba-, '"letnik ie ^ ■ 'Vrnil; "Y glavo in bo celo premo- ' Starala se je začiil H vstala in šla letii, je skomignil z 'o in vse tako nego-iiTiarija »se ne bo 'Wi ifjj ^olj vznemirila." ^ je Vstal in šel v so ,°SObo. tr j^in Pry ■; je obsedel '^van tudi. P"' %^.. ZP 1^4-c. ze pol leta si je on One of the busiest men in the administration, Under Secretary •! War Robert P. Patterson, relaxes, whenever he can get away frwn Washington, by running his farm at Cold Spring, N. Y. JUŽNI SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispeti ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of Smth-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y. Nflslov prilagam $.....,.................. za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime: United Committee of South-Slavic AmericoM Capt. E. M. Zacharias of the U. S. navy, who learned to speak Japanese while attached to the U. S. embassy in Tokyo, speaking through OWI facilities to Jap leaders. He told them an unconditional surrender can save Japan from complete extinction. Concert "" Xlo kritiki ^ dvorane r »a ® bi tjia. elegantno It Vsf'^'^er » . Skladatelj ' I y. ^ai tee iC" glas in se ču- zahti prve pev- k, / »noč, da mora ''(% od orkes- \ ^ h zbora..." General of the Army George C. Marshall, chief of staff, reads "minutes of the meeting of the General Council," while Pfc. Nicholas J. Xotalo of Darien, Conn., gives him a haircut in his billet during the general's recent Berlin conference. The combined chiefs of staff held meetings coincidentaliy with thoseTield by the "Big Three." Their recommendations became part of general plan announced. AMERICAN HepOES hu WOODY rOWAN •is I dot' "iegovih taknii *^Pazila, ko je nar • • Imel je v ®'ici .^Wrja'^^Pisan podol-^^^ko število ;E dr, "Hisano. ' 'Srdd. "še ves ko-^^da zaen- Drustveni koledar n ., ,, 19 4 5 2. septembra, nedelja. — Proslava 20-letnice društva "Ve-lebit" št. 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 6. oktobra, sobota. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 7. oktobra, nedelja. — Podružnica št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 1946 20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. INVESTING in War Bonds with their increase in. value each year judged against the courage of Lt'. J. L. Knight, Weatherford, Texas, 124th Cavalry Reg., seems insignifipaat, but it helps supply our fighters with weapons. Facing heavily definded Jap positions on the Burma road, Lt. Knight led his men through dense jungle and secured their objective. Reconnoitering the urea, he found hinlself in a horseshoe formation of concealed Jap pillboxes and threw grenades, destroying four. Wounded, he saw that those in his command wtre protected until he died. A medal of honor was awarded Lt.'Knighr posthumously. • • v. S:Trcisiiry'De]>arlmtnt LICNO DELO za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naroČite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 20. avgustaj aiiiBniiMmmiiiBiiiMiiiiBiiiiBiiiwiiiiBiiifiiifiiiwiiiwiiiwiiiwiiiwmwmwinwiiiwiiiwiiiiniwiiiiBiiiiiiimg m Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA * Priredil L H. (Nadaljevanje) — Da, prav dobro, Gabrijela, — pravi Wolf. Njemu je bilo vseeno, kaj vzame. Vleklo ga je ven na ulico. Ni mogel več gledati na svoje ubogo dekle. Bila je premeteno izmišljena okrutnost njegove neveste, da je pripravila to svidenje, kar ji ne bo mogel nikdar odpustiti in tudi ne bo hotel. Poln ljubezni je počival njegov pogled na Mariji. Prvikrat ga sedaj tudi Marija pogleda in nekaj trenutkov sta se gledala med seboj. V njenih sladkih očeh ni bral nikakega očitanja, samo iskreno, neskončno milo-bo. Naglo pa zopet Marija povesi dolge trepalnice, kot bi bila zalotena v grehu. Gabrijela se sedaj obrne proti njej; — Kaj pa vi mislite, gospodična. Tudi vašo sodbo bi rada slišala. Gabrijela je dobro vedela, da so bili vsi pomladanski in poletni klobuki, ki so jih vsi tako občudovali, edino Marijino delo,. Gabrijela je bila že takoj spočetka odločena, da se bo zanesla na Marijino delo in okus, toda jo je hotela še mučiti, ker se je upala dvigniti oči k možu, katerega je sama oboževala. — Ako me vprašate za mojo odkrito sodbo, milostijiva go-spica, vam moram odločno odsvetovati ta klobuk, — pravi Marija odkrito, ne oziraje se na jezne poglede gospe Gundetove, ki bi bila rada prodala rdeči klobuk. — In zakaj, ako smem vprašati? — Ker — oprostite mi, ker je preveč kričeče barve in bi Vi^ša lepa postava pri tem trpela, — pove Marija odkrito. — Hvala lepa, ljuba gospodična, za vaše pojasnilo,,— pravi Gabrijela zaničljivo, — moram pa priznati, da se mi zdi zelo predrzno, na ta način kritizirati damo. — Ne morem razumeti, gospodična Winter, da se upate govoriti na tak način, — pravi gospa Gundetova ostro, — to je naravnost nesramno. — Toda pri njej se nad tem ni treba čuditi, — pristavi pikro Gabrijela. Bleda in tresoča se po celem telesu stopi Marija korak naprej. — Prosim, da mi poveste, kdo vam daje pravico na tako zaničljiv način z menoj govoriti! — pravi Marija Gabrijeli in jo ostro pogleda. Gabrijela zmaje z glavo; — To pride na račun vaših ljubimcev. — O, to je preveč, — zakriči Marija. — Sploh pa se čudim, gospa Gunde, da dovolite, da streže vašim kupovalkam taka oseba, katere pustolovstva so poznana po celem mestu — — Gabrijela — pravi Wolf s tako odločnim glasom, da vtih-ne. Medtem gospa Gundetova povzame besedo: — Zelo sem bila začudena, ko sem pred nekaj dnevi o tem prvič slišala. Toda, kaj hočemo? Mlada dekleta v njenih prostih urah vendar ne morem nadzorovati. • Marija je bila kot omoteha. Kaj so vendar mislili o njej, da se jo upajo tako žaliti? In celo v njegovi navzočnosti! In Wolf ni ničesar rekel! Kaj pa naj bi bil naredil? Vsako njegovo vmešavanje bi odkrilo njo. Konečno pride k sebi. Bledih ustnic, oči temne vsled razburjenja, reče primeroma mimo: — Gospa Gunde, gotovo veste, da zdaj grem in sicer takoj in za vedno! Odgovarjati na take nizkotnosti in obrekovanja in opravljivko na kakem drugem mestu poklicati na odgovor, smatram, da je pod mojo častjo. Če si tudi moram sama služiti kruh, sem vendar dostojna in poštena — in odlični, ali boljši ljudje, ki so na boljšem stališču, še zaradi tega nimajo pravice mene gledati nizko navzdol. Posledice vaših besed naj padejo na vas! Medtem ko to govori, gleda s svojimi velikimi, žarečimi očmi neustrašeno Gabrijeli v obraz, tako da se je morala umakniti njenim pogledom. Nervozna in razjarjena stiska Gabrijela klobuk v svojih rokah in pravi: — Mogočna, beraška princesa! Še enkrat ljubeznivo pogleda Wolfa in gre ponosno, brez pozdrava iz sobe. Jezna vrže Gabrijela klobuk vstran. — To je neverjetno, kaj vse morajo doživeti vaši kupci, gospa Gunde. Samo ob sebi je razumljivo, da ne maram več vašega nadaljnega truda. Wolf, greva! In odšla je kot razžaljena kneginja. Gospa Gunde stoji in ne ve, kaj bi naredila. Izgubila je najboljšo kupovalko in še več, svojo najboljšo delavko; in obe naenkrat, to je bilo preveč! — Kje je gospodična Marija? — vpraša mlado dekle, ki je prišlo pospravljat. — V delavnici, — odgovori dekle. Naglo gre gospa Gundetova v delavnico. Marija je že bila pripravljena za odhod in je samo še dajala nekemu dekletu navodila, kako naj prišije na nek klobuk nekaj cvetlic. To je bila ravno njena umetnost: malo za okrožiti ali zavihati krajevce na to ali drugo stran, majhen trak ali cvetlica in klobuk je bil go tov. V tem oziru je bila kar naj bolj spretna. — Ste še tukaj; to je dobro — vzklikne gospa Gunde, — Nimate pravice iti! Brezpogojno morate ostati do 15. avgusta, ako nočete, da se obrnam na po lici jo za pomoč! — Samo dajte, — pravi Ma rija z lahkim nasmehom, ■ takim žal jen jem pa je najina pogodba končana. In če ne, osta nem do petnajstega, potem pa vzamem mesto kot poslovodka pri Broku. Zelo zapeljivo ponud bo od te tvrdke že imam v ro kah štiri tedne. — O, gospa Gunde se peni oc jeze. Gundetova se je najbolj bala Broka, ker ji je bil največji nasprotnik in tekmovalec v trgovini. Ako gre še Marija tja, je konec njenega slovesa in trgovi ne. — Molčite? — zopet povza me Marija, — iz tega sklepam da ste s tem zadovoljni, kar sem rekla. — Zato grem! Upam, da mi plačo, ki jo imem še dobiti, izplača blagajničarka. — Pozdravljene, dekleta! Imejte se dobro! — pravi dekletom, ki so pazno sledile razgovoru svoje tovarišice in gospodinje. — Toda, gospica, ali res mislite stran? Ostanite vendar! Brez vas ni nič! Pokažite mi še samo, kako naj prišijem to-le pero, — sQ govorila dekleta in prosile Marijo, naj jim pokaže. — Ne, ne morem. Samo delajte dobro. — Pozdravljeni, gospa Gunde! Marija odide iz hiše, v kateri je bila tako razžaljena in po nekaj dnevih je zapustila tudi mesto, v katerem je okusila tako blažene in grenke ure. Prej pa se je še poslovila od uraja svoje sreče in od starih ljudi, ki so ji bili tako dobri. — Gotovo se ne bomo več videli, gospica Marija, — pravi gospa Bergerjeva; — tudi sem postala že malo bolj nerodna. — Kaj pa boste počeli, gospodična? — vpraša Berger. — Ali greste zopet v trgovino? Kam greste? Tako vse dobro vam že-imo in pomirjeni bomo, ako vemo, da imate kje dobro. In gospod poročnik tudi, kajti zdaj ve, da je bil tedaj vaš brat. — — Ne govorite več o tem, — pravi Marija, — nič več! — Sama ne vem. Tja bi šla rada, kjer je mir. Najrajši bi ostala tukaj pri vas, samo tukaj — tam pod visoko lipo. — In poželjivo se obrne njen pogled v ono smer. — Ne pregrešite se, — svari Berger, — vi mlada kri, imate se življenje pred seboj. Naučili se boste pozabiti! — Ali je to Dila res vaša zadnja beseda, da mi ničesar ne naročite, da bi naročil gospodu poročniku? Da naj bi še enkrat prišel sem no- SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING COMPANY 15601 WATERLOO RD. KEnmor© 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo. * NOČNI KLICI: MIKE SKEBE—KE 4614 AL ULLE—IV 1788 coj? Kajti, kakor stoje stvari, ta ločitev ne bi bila nikak greh. Njemu je moralo biti zelo hudo, da vas ni mogel braniti proti svoji zaročenki. — Marija zopet odmaje z glavo; ■ Ne, pustite to; najboljše je i;ako! Nikakor ga ne maram odtujiti še bolj njegbvi nevesti! Tako rad me je imel in zdaj bo ona njegova žena! Zdaj pa bodite zdravi in hvala za vse! Bog naj vas varuje! Solznih oči zapusti hišo dobrih ljudi in obrne svoje korake proti stari lipi, ki je bila vsa v cvetju in ki je razširjala svoj čudoviti vonj. S sklenjenimi rokami in po-vešeno glavo sedi na klopi, solza za solzo ji kaplje iz njenih oči. Mislila je na sladki sen ljubezni. In kako težko je bilo iti sami v prostrani svet, ko ni imela nikogar, da bi se nanj naslonilo njeno srce. Brez doma, brez staršev, brez ljubezni! In muka njenega srca in njeno samotno življenje brez veselja! Okoli njene izgubljene ljubezni se je razlilo krčevito ihtenje. Vila je roke in prosila Boga za pomoč. Z njeno iskreno prošnjo je prišel mir v njeno srce. Čudovito potolažena vstane in gre negotovo bodočnosti nasproti. $ v » Po onem prizoru v modni trgovini je bil Wolf zelo hladen proti svoji nevesti in se je izogibal njene družbe, kar jo je navdajalo z obupom. Srce mu ni pustilo, da bi bil kdaj sam ž njo in k temu je pripomogla pl. Lazar, ki mu je brala njegovo željo iz oči. Dobro je vedela, koliko trpi Wolf vsled hudomušnosti svoje neveste in vedela je dobro, da je Wolf delal vse pod nekim pritiskom, ko se je zaročil Gabrijelo. Lepi, resni mož je imel popolno naklonjenost zelo izobražene dame, ki ji je bilo neizmerno žal, da se je navezal na bitje, ki je bilo tako razvajeno in samoglavo. Nekoč je skušala Gabrijela obrniti pogovor na ono popoldne, da bi se opravičila, kajti dobro je opazila, da se je Wolf zaradi njenega' n^ramnega obnašanja jezil na njo, toda se ji je pokazal tako hladnega, da se ni upala, da bi to še kdaj omenila. Da je Wolf Mariji glede tega pisal, o tem ni vedela, toda Wolf je smatral za svojo dolžnost, da se ji opraviči. Tako je potekal čas in dan poroke je bil določen. Poroka naj bi bila takoj po končanih manevrih. Stari Ulrih ji je dal na razpolago vilo in Wolfu krasnega konja, katerega se je zelo razveselil. To se je dobro zdelo Ulrihu, kajti proti Wolfu se je čutil vedno krivega, kajti onega popoldneva pred zaroko ni mogel nikdar pozabiti. Vedno je še mislil na vlogo, ki jo je tedaj igral. Mladi častnik se je s svojim ponižnim in moškim obnašanjem, s svojim značajem, ki ni imel madeža na sebi, priljubil vsem. Gabrijela je bila vsa obupana, ko je moral Wolf na manevre. Neprestano se je pred njegovim odhodom oklepala njegovega vratu in ga poljubovala. — Ali boš tudi vedno mislil na mene? Drugače skoprnim! Ostani mi zvest in misli na mene! — Gabrijela, morava se ločiti! To je usoda vojaka! Nikar mi ne delaj še težje ločitve. Pomisli, kaj, ko bi moral v vojno! — pravi resno. — O, potem pa bi umrla! — zajoka. — Ne bodi otrok, Gabrijela! V treh tednih sem zopet pri tebi in potem ne bo več dolgo, ko bova skupaj za vedno. — Da, potem pa za vedno, Wolf! — In ponosen, blažen smeh se je razlil po njenih ustih. * * $ Končno je prišel dan: razkošno oblečena stoji pred oltarjem ob strani njega, ki ga je ljubila. Nad vse bled in resen je Wolf; toda jasno in razločno je donel njegov "da" po cerkvi. Vedel je dobro, da si je s tem "da" podrl vse mostove za seboj in da je končal s svojo resnično srčno srečo. Pred njim je bilo življenje polno sijaja in polno dolžnosti, katere bo moral izpolnjevati, ker je obljubil. In Gabrijela? Skoro zmago- slavno je prišla ona pomembna beseda z njenih ust. Nikdo ji ne more več vzeti ljubljenega moža. Tudi sam ne more več nazaj. Bila je lepa, veličastna nevesta, toda ni imela na sebi, kar bi morala: resnični nevestin, ponižni značaj. Iz nje je žarel ponos in zmaga! — O, moja sladka, moja ljubljena! Moje ubogo dekle! Bolest, ki je ni mogoče popisati, ga je prevzela, ko je pomislil na svojo ljubezen. Pa tudi je bilo končano, kajti poleg njega je sedela njegova mlada, cvetoča žena, sipajoč nanj vso vročo ljubezen. Resnica je prišla do svoje veljave in pregnala misli na lepo preteklost. DRUGI DEL I. V misli zatopljen sedi stotnik Wolf pri svoji pisalni mizi; glavo si podpira z rokami. Zgodaj se je zmračilo in je za nekaj časa moral opustiti svoje delo. Tudi ni imel več veselja delati še naprej, ker se je vsled prenapornega duševnega dela čutil utrujenega in je potreboval malo razvedrila. Njegova žena je bila povabljena h gospej majorjevi in tam je seveda ni smelo manjkati. Nje- gov sinček je bil pri starem očetu, ki je bil zelo vesel, da je'nje-goVa hči po štirih mesecih zopet enkrat doma in sicer pod naslovom "gospa stotnikova". Tako je bil enkrat Wolf sam in se je zatopil v spomine v preteklost, kar je bilo zelo redko, ker je navadno vse take misli s silo pregnal. Pa ni mu bilo dobro. Že štiri leta je bil poročen. Njegov zakon z Gabrijelo mu ni prinesel drugega kot razočaranje. Njenega površnega uživanja željnega značaja še vedno ni spoznal. Njegovo rahločutno naravo je nizko, vsakdanje duševno obzorje njegove žene odbijalo in to njeno plitvo obzorje se je kazalo vsak dan bolj, čim dalje sta bila poročena. (Dalje prihodnjič) Alexander to Canada Za deiav« Strojni operat®' BULLARD. GiSHf DRILL PRESS Povojno delo Visoka plača od ure" komada Dnevni in noČni^ WEST STEEL CAS'' CO. 805 E. 70 St WAR BONDS delajte MODERNEMU THE TELEPHONm potrebuj« ŽENSK E delavke hisn'^ Downtown ' Stalno delo— Polni ali del»^ 6 večerov v t 5:10 do 1:40 z]' Zglasite se t Employment . 700 Prospect AvC" ^ od 8. zj. do 5. razven ob ned THE OHIO / TELEPHONE Field Marshal Sir Harold R. L. G. Alexander, Allied commander-in-chief of the Mediterranean area, who has been appointed governor general of Canada, according to an announcement just made by Buckingham Palacf. He succeeds the Earl of Athlone. Mali oglasi Signal Corps Photo Between Battles. 5th Division Marines on I wo Jima plod back from front line for brief rest in quarters well equipped by War Bonds we buy. V. S. Treasury Dctartmcni Tires to Aid Civilian Needs \ ^ I ! W , 0 t Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmount 6516 Here is one of the huge shipments of rubber tires which arrived from Europe, where they were used on U. S. army vehicles throughout the war area. They were unloaded at Fort Totten, N. Y., where they were inspected and classified by the army. Some will be kept in army service,-but many turned over for disposal to civilian purchasers. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio STREZ stara 21 let ali veči ali Hrvatica dobi povojno službo naj se pri Sorn's Rest«"' 6036 St. Claif 500 POVOJN'^. FERHO TAKOJ Livarje Bruso^^ Chipped' CorernC Tezcik^ Mi vas Ferro Foundry 3155 EAST 66jJ» CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Venci, šopki, corsages itd. DELL BRAMLEY FLORAL SHOPPE 1264 East 71st Street nasproti cerkve sv. Franšička HEnderson 0750 Želi se "Steamer" kovčeg ^ ^ odide v kolegij- ^ . jS prodaj naj se 64 St., ali poklice Proda ^ farmo, obsegajo ' gl" 7 sob hiša, vse " garaži, kokošnj^ ^ orodje, nekaj saW.poi* hiša na južni Pali Rd., v VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Knansovo poslopje 6131 St. Clair Ave. Veteran želita dobiti v vanje s 4 soba'^ ^ Ijeno. Kdor naj poklice uri popoldne^^^.^ Izreden 2 krasni hiši, žino; na novo 8 sobami'; seli Ave,, od B. " Ave. Nenavaden s' $8900. Požurite S J kajti ta posebn"® p f, dolgo. Pokličite